LO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE bubii i iption »ti.00 ML, četrtek, 22. maja (May 22), 1930. ŠTEV.—NUMBER 120 $tirfatÍ8t lkAčarjev oblo-ienih požiga in vloma! Sherman, Tex--Štirinajst moških, ki ao bHI 9. maja ude. leženl v drhalakem navala «a sodni jo v zvezi s Hnčsnjem sa morca, je bilo 20. maja ob-toženih po veleporotL Obtoženi pa aleo bili umora, temveč vloma In požiga eodnljekega poolopja, v katerem oe je črnec zadušil. ; 'v- Strit Sam uči farmarje kako m del» Tino! Washington, D. G~Po*je-delskl department je lodal knjižico 8 navodili, kako oo dela nefot men t i ra n grozdni sok. Navadila, ki oo namenjena farmarjem, ao dobra — kajti povedano je, K da sok (mošt) p satane vino, če oo pasti ferment trsti. Kongrettnik La Guard* Is Now YOrks je takoj noRfcšll 2000 Isvodov knjižice is newyorlko "farmarje." Is Prage poročajoč da Habsbur-žan zasede tre« prihodnjo jesen. Papež tadi podpira to gibanje Praga, 21. «da. — Praški dnevnik "Pravo Udu" poroča na temelju zanesljivih informacij, da nadvojvoda Ofpn, najstarejši sin pokojnega* avstrijskega cesarja Karla, saoade ogrski prestol v prihodnjem novembru in italijanski diktator Mussolini podpira ta korak. Oton, ki bo 22. novembra 18 let in o tem posta-ne po starem ljabsbunlkem pravu polnoleten, vs^me hčer italijanskega kralja 9a ženo. Mus-lolini in kardinal PacelU, pape-ški Ujnik, sta odobrila to zvezo. Istega dne — poroča "Pravo Udu" dalje — ogrski parlament Opravi regent uro admirala Hor-tyja in izvoli Otona ogrskim kra-' ljem. Vse to je šo dogovorjeno med Otonom, ogrskimi monar-histi in Musaolinijem. t Cez 3000 nacionalistov aretiranih pri solnih pohodih. Vodi- teljica Naidu tudi vržena v zapor. Sto vntašev ranjenih Bomba j/ 21. maja. — Danes zjutraj je-300 neoboroženih in 60 oboroženih domaČih policajev pod vodstvom angleških častnikov navalilo v glavni stan vseindijskega nacionalističnega kongresa. Istočasno jo policija aretirala pesnico Saironji Naidu, ki je s^et vodila vpad v soline v Dharsanl. Okrog sto nacionalistov, ki so plenili sol, je bilo ranjenih. Soln* rebeli oo imeli včeraj^, skoro povsod malo uspeha. Policija, ki je bila povsod pojačana in prav tako razdeljena v grupe kakor satjagrahi, je aretirala čez 3000 prostovoljcev v raznih krajih dežele. Mnogo rebelov in policajev je bilo ranjenih v spopadih pri splinah. Puna, Indija, ?1. maja.—"Sveti mož" Gshdhi se jo včersj v svoji ječi v Jggavdi razgovarjal z ameriškim' poročevalcem, ki gs je obiskal. Poročevalec je našel apostola indijske pasivne re-volte pri dobrem zdravju In razpoloženju. Njegova soba v zaporih ima verando, je zasenčena s palmami. Soba je polna knjig in v kotu je kolovrat, pri katerem sedi "svetnik" in prede več ur dnevno. Razgovor je bil na verandi v prisotnosti treh angleških uradnikov. Gandhi, ki jo tudi v zaporu napol nag — samo okoli trebuha je opasan s kosom domačega platna in na nogah ima copate— je dejal, da je vsak čss priprsjfc ljen na mir z Angleži, ako spreF mejo njegovo pogoje. Njegovi mirovni pogoji so v kratkem sledeči: 1. Veliks Britanija naj se na konferenci obveže, da bo dala Indiji ustavo, ki bo nudila Indijcem bistvo neodvisnosti. 2. Davek na sol mora biti odpravljen, vse opojne pijače morajo biti prepovedane in inozemsko platno ne ame tekmovati z domačimi izdelki. 3. Vsi politični jetniki, ki so bili obsojeni v zapor v teku sedanje kampanje, moro j o biti Izpuščeni. 4. Ostalih sSdem točk nacionalističnega programa, ki jih je Gandhi predložil vloeroju v svojem pismu, lahko počaka na bodoča pogajanja. Točka, okoli katere je največ nesjHjrazuma, je "bistvo neodvisnosti." Gandhi je rekel, da dominijon pomeni neodvisnost v Kanadi in Južni Afriki, toda v Indiji ne pomeni toga. Angleški '•'»lastniki v Indiji tolmačijo sta. t" dominijon« drugače kot se tolmači za Kanado aH Avstralijo, ¿-•t" pa nacionalisti zahtevajo m kakor "indijski dominijon." Gandhi je končno izrekel upa-"i' 'la se Anglijs kmalu odloči *a zadovoljivo pogoje, nakar pride mir v indiji. Provldaa taktika voditeljev A- malgamated Clothing Work- era ualje • Toronto, Kanada. — (F. P.) — Kompletno unljonisiranje de» lovcev v oblačilni industriji je na vidiku, je dejal Sidney Hlll-mon, predsednik Amalgamated Clothing Workers unijo, v ■ volem otvoritvenem govorni na konvenciji organizacijo. Hill-man jo pokaaal na uspehe, ki jih jp unija <)ooegla v Philadsl-phijl, v St. Loulsu, Clevelapdu, Buffalu in v nekaterih manj* lih mestih. Kakor hitro bo Izvršeno popolno unljoniziranje oblačilnih delavcev, je dejal Htllman, tedaj bomo prišli na dan s zahtevo za 40 ur dela v tednu v tej industriji. Hillman je krtačil Hooverje-vo mesdno premirje rekoč, ds so mnogo induotrije znižale mezde svojim delavcem, dočim le bila prodsednlkova beseda od-ločilna v sHičajih, kjer so delavci zahtevali višje mesde, ki oo glavna podlaga za zvišanje nakupovalno moči odjemalcev, dš oo tako poeta vi trgovina na zdravo podlago. Ako bi drugo industrije osvojilo načrt, kakr-inega je sprejela Amalgamated uplja, tedaj bi imelo nad milijardo dolarjev na raspolago, da tako omilijo bodo med delavskimi driišlnami, ki je nastala vsled Industrijske depresije. Bivši sodnik Jakob Panken it New Yorks, ki je soduloval pri ustanovitvi ts unijo 1. 1814, je hvalil uspehe, ki jih jo doMg-Is v teh kimtklh letih. V smer-nicah, katerim je slodils unijs, jo dejsl Psnksn, najds lahko vsak dokaze, kako vašnaga pomena je delavska politična akcija. Sigmund Petrofsky, blvll organizator unijo med aHavcI poljske narodnoetl ln sedaj člen poljskega parlamenta, je dejsl, da Amalgamated Clothing Workers unija slušl ss flgled pri sshtevsh za socialno isko-nodsjo. Previdno tsktlks voditeljev se Je pokszsl tudi ns konvenciji. Akoprsv Jo veČino delegatov Židov, so hill Imenovani v važne odbore Američani Iti zastopniki drugih narodnostnih skupin, ki tvorijo člsnstvo u-nijo, _ MORRISON BE OGLASIL PRI HOOVMUU Protestiral je proll odele vljanju delavcev iz tladniit ladjedrl Poravnava je bila dooošena s kompromisom Pittafcargh, Ps. — (P. P.) — Stavka vosnlkov taksijev, ki jo trajala pot meeecev, je bila to dni končana s kompromisom. Vozniki bodo prejemali 87% od dohodkov vosnlne in družba ne bo smelo diskriminirsti u-službenco, ki oo člsnl unije. Pogodba mod Parmaloo Transportation Co. In saatopnlki vozni kov Jo bila sprejeta potom, k« so so stavkarjl s 471 glasovi proti 388 lirskll is njo. Prvot ns zahteva vosnlkov jo blls 40% od dohodkov voinine In prisns-nje unijo. W. Cox, ki se jo laviel ss stsvkarjs ln jih navduševal to-kom dolge bitko, jo posvsril družbo, da oo bodo vosnikl takoj uprli, ako bodo opazili ina> menja, da hbče družba kršiti pogodbo. Pogodba nadalje določa, da vosnikl niso odgovorni sa prod-mote, ki so poškodovsni ali u-krsdsnl v čssu službo. Mosley resignlrsl, ker se ne stri-nja s MscDonsIdom I^adon, 81. maja. — Družinski prepir se je pojavil v Mac-Donaldovem laboritskem kabinetu. Sir Oswald Mosley, znani plemič-socialist, ki je bil kance-lar vojvodine Lancaster, je včeraj izstopil iz vlade, ker se ne strinja z MacDonaMovfcn reševanjem vprašanja brezposelnosti. Brezposelnost, ki neprestano narašča v AngHji, je velik trn v peti delavske vlade. V pondeljek zvečer je bila v zbornici viharna debata, ki bi bila kmalu prinesla vladi poraz; vlada je zmagala le s 15 glasovi večine. Minister Thomas je v teku debate priznal, da je situscijs v deželi zelo kritično in vlsds je brez moči, ds bi ustsvils vedno večji vsi brezposelnosti. Danes je na Angleškem 1,750,000 brezposelnih delavcev in v prihodnjem januarju jih bo dva milijona. Thomas je navedel izgubo angleškega trga na Kitajskem, bojkot v Indiji in dejstvo, da Nemci in Francozi prodajajo svoje blago v angleških kolonijah po nižjih cenah kot Angleži — kot glavne vzroke industrijske depresijo, Mosley je zahteval na včerajšnji kabinetni seji, da vlada takoj osvoji njegov načrt za omi-ljenje brezposelnosti. Izvajanje tega načrta bi stalo ;nilijardo dolarjev, «sto gs je večina sg-vrgia. Nato je Mosley reslgniral. Volilna kampanja v Marylandu fioclallotlčno stranka Imenova la ženoko sa goveraOreko kan Prtlftkavi Siiia rrviMii^ IOTVV Kongreenlk Sneli ščiti nowyor-škega policljsksga komisarja Washington, D. C. — (F. P.) — Mnogi so prišskovsli, ds bo imigrscijskl odsek nižjo sbor-nioe kongresa, kt je poklical Grover Whalena, policijskega komisarja, na tajne konferenco, ros začel a preiekavo, da se prepriča o pristnosti dokumentov o "rdeči zsroti" Kongresni k Ls Guardia is Now Yorks je pritiskal na kongresni^* Snella, načelnika komitoja, naj pokliče Whalena ponovi^ f Washington še rodi tega ker je njegov komite j priporočal resolucijo, vsebujočo zahtevo gs preisksvo komunističnih sktivnosti v Združenih državah. Ko jo Sneli pregledal dokass, katere je predložil UGusrdls, je isja» vil, ds ho razprava o resoluciji odložena. t®/. LaGuardla Je odprto Izjavil, da jo bil Whalcn potegnjen V "dokumenti" o rdeči zsroti. Kri-tlsiral Js govor kongresnika Johnsons, v katerem Je ta čestital mestu New Yorku, "ker se jo končno zavedlo nevarnosti od strani komunistov in pričelo s gonjo proti njim". Rasen par klanovskih članov kongreee, ni nihče ugovarjal lsvajanju LaGuardla, ki je krtačil ln se norčeval Is "dokumentov", kstere je Whslen isplenll pet tednov pozneje, bo so bili ponudenl v objsvo nowyorškitn časopisom,. Odklonil je diplomo radlkalaemn dijaku Ixje Angeles, CsL — (F. P.) — Dsli ima SoUki odbor pravico odkloniti diplomo dijaku, ki je častno dovršil svoje Študije v tukajšnji visoki šoli, samo radi tega, ker je član komunistične stranke, bo odločilo vrhovno sodišče, kateremu je bila zadeva izročena. Max Roeensteln ne more vstopiti v državni kolegij, ker mu je bila diploma odklonjena. Šolski odbor in drugi šolski u-rsdnlki bodo morsli pred sodnikom dokszsli vzroke, zsksj je bils diploma odklonjena dijaku, ki je dovršil študije s odliko. A-ko bo sodnik odločil v prilog prizadetemu dijaku, tedaj bo moral šolski odbor spremeniti šolske regulad*, ki sanikujejo civilne svobodščlne mladim radikalnim dijskom In dijakinjam. V šolskem odboru so znani o-penšspsrji, ki od časa do časa u-prizarjajo gonje proti radikalnim elementom. Cepella je doaee v Brszllijl New York.—Grsf Zeppelin je v sredo zjutrsj pustil sa seboj Kanarske otoke. Ako ga ne zadrži vihar ali kaka druga nezgoda, pride v Južno Ameriko v četrtek predpoldne. Zrakoplov se ustavi v Pernambucu, Brazilija. Doslej je bilo plovba v redu. Ssaat potrdil Rsbsrlss Washington. D. C.—flsnat je v torek soglasno odobril Owens J. Rebertaa. ki ga jo Hoover ime-novel članom zveznega vrhovnega sodišče namesto odklonjenega Parkerja. Roberta nastopi sluCbo takoj. Chicago. — (F. P.) — Vladne teleznlce nudijo boljšo poetrež-bo In vlaki vozijo hitrejšo kot privatne. To dejstvo je priznal dnevnik "Chicago Tribune", ki je glavni sogovornik privatnega Isstnlštvs. Tribuns kaže ns Kanadsko narodno železnico, ki vzdržnja najhitrejšo vlake med Chicago In Montroalom. Ako bi vlaki med Chicago in New Ygrlcom vodil s enako brzino, bi to daljavo prevoslll v 17 ureh In 40 minutah. Naj-hitrejši vlak privatne železniške družbe t>otrebuje 20 ur Iz Chl-ga do New Yorks. Tribuns sicer no pravi direktno, da so vladae železnice bolj doetopne izboljšavam, ds tako nudijo potnikom boljšo poetrrz-bo, kot privatne, čep rev njeoa primerjava to dokazuje in bo najbrž šo nadalje hvalila privatno iniciativo, ki je sepope-dena v upravah Hew York Control in Pennsylvania želez nic. . .v. . . , .. .. 1 neralai štrsjk ' ruzalgm, 2JL maja. — židovski narodni svet je proklamiral generalno stavko po vooj Polenu, za četrtek kot znak prote-»ta proti odloku angleške vlade, ki j" ustavila naooljovanje v Pa-iestino. 2idje oo selo jezni radi Wa odloka, ker no bodo mogli njihovi rojaki dohajati v Pelerino iz drugih dežel In vsled k*a oetano judovsko prebivalko v manjšini. J t.0i8 izključenih b strsake v -- - * , _________ Moakva, 2i msjo. — Boljše-v'ki imajo apet "čietko," to je <**nje komunistične stranke. v Moskvi jo bilo vrženih Is * r«nko 14.008 članov, ki niso sktlvsl jn goreči. Isgube ^ •nsko knjlžlee pomeni v Rusi-v mnogih slučaiih lasni bo dela. Zskrlvsnje breopssskMstl Wsshington, D. C. — Zane-msrjenoet, ki so jo števci pre-bivslstvs pokazali v CleveUndu glede vprsšsnja nezaposlenosti, stvor, o ksterf je Ml ahnUm tajnik soc. stranke Clareooo Senlor, je dovedla, da je Senior razposlal pisma na vse soc. organizacije v ameriških mertih, v katerih Jih prosi, naj poročajo s postopanju števcev, da tako ugotovi, oko ee oo vršile slišne nerodnosti kot v Clevelond« tudi v drugih mestih. Bostoa. Mass. — Delavske u-nije v tem mestu so določile voo-to 17800. ki ee bo porablU «a zabavo delegatov, ki bodo pri-Ali na koanoacijo Ameriške de-Isvske federsdje v prihodnjem oktobru. 1 —« «Mi FI0SV*T1 ........ Četrtek, 22. maja. PROSVEÍA THE ENLlGHTtRMBUT cumulo ni Lahoma sum »i m »imw» «!»»»»• it»»«» « iiif» le Kw* MM m M». MM u m* Me. m étui M»; a* tai ow. r-M »t» w M m to» A*wM** M W «wi—W—-U—I PBO0VKTA I Am* m» k« BKK or ni* Ktoase *Mjiitai Briandova unija Evrope Arlstide Hriend, francoski zunanji mini-«ter, Je pred nekaj dnevi predložil vladam 2f evropskih dežel načrt evropake federacije, o kateri Je bilo že doeti pisarjjrtja in govorjenja. Načrt Je seveda provizoričen ln najmanjšega dvoma ni, da bo ato in tiaočkrat revidiran prej, ko ee samo približa ureaničenju — ako bo sploh kdaj uresničen. Briandova skems vsebuje le suosstije. Ni nič konkretnega. Edina konkretnost so trije pridržki, da se federacija rasvija v okvirju U* ge narodov, da ne ame biti naperjena proti A-meriki ali sovjc&ci Rusiji ali kateri drugi zunanji deželi ali skupini dežel in da ne sme kratiti svojim članicam suverenih pravic In politične neodvisnosti. * Koliko ee ti pridržki vredni, Je kajpada drugo vprašanje. V naprej jasno osvetljen fakt js, da evropeka federacija bo v konfliktu s unijami drugih kontinentov! K-konomska moč Amerike na eni strani lo Rusije na drugi tešiva rojotvo evropake federacije. Načrt je isnenadil vse one, ki so pričaka vali, da Briand osnuje le rahlo carinsko zvezo. Federacija, kl si jo zamišlja francoski zunanji minister, je takoj od začetka polltlčno-gospo-darskega značaja. Na čelo so trije organi: predsednik, sekretarijat in odbor, kl imajo sedeš v Ženevi. To je že senca nekake federalno administracije. Dalje svetuje Briand, da se redno vrše sestanki mednarodne parlamentarne unije; to je «mbrijo federalne zbornice. Glede ekonomskih, finančnih, kulturnih in socialnih stikov priporoča Briand, da ee takoj rasmotriva možnost ene same denarne valute, aieddržavne svobodne trgovine, svobode potovanja brez potnih listov in absurdnih vizumov, enotnega sistema pošte, telegrafa, telefona in radia, kontrole industrij in trustov ter kooperacije med ualverssmi In rszniml znanstvenimi ssvodi. Vss to so dobra obetanja. Pravilno Je, da se ssšse pri fundamentu, ki je ekonomija. Federacija bi bila največja farsa, če ne bi Ukoj začetkoma mislili na ualfikacijo valuU, enotni < sistem komunikacij, svobodo trgovina, industrijsko organisacljo ln svobodno gibanje Iz deiele v dešelo. Najboljša bi bilo, da evropska unija sprejme dolarsko valuto. s Um bi samo aa izmenjavi prihranila milijone lettio. V načrtu ni omenjen ofisishd Jealk federacije. To js zelo boleča žilica, kaUro bodo dolgo časa hladili ... Dasi je Briandov načrt zelo, zelo daleč od prave praktičnosti ln naprednosti, js v principu vendarle dober. Dve dejstvi nam moraU biti pred očmi: prvo je, da zagrizeni nacionalisti ln fašisti vseh narodov so proti vsaki federaciji; drugo Je, da pravo federacijo Evrope — kakor vseh kontinentov — ustvari šele mednarodno oricanisirano ln usposobljeno delavstva Delavstvo nima nič proti Umu, če razni Brisndi znašajo materini akupaj. Mussoiini js U dni spet ropoUI e sablje in kaaal svetu svoje vojaške čete. Rshsl je v Floronci. da fašlssm bo aUl ato let in fašiatl ae bodo dolgo trpeli, da U bila Italija zaprU v morju, kl Je bilo neluUJ last Rima ... • To anači. da ae Miatični bolezni bllžs kriza. Mussolini js potlačil oposlcljp la dobil pa prta na svoj voe. da akupaj davlU lUHJo sa vrst — nI pa s Um nasitil Italijanov. Eko-»omaka in industrijska kriza vedno bolj davi MuSeolinijs in njegov tiranski režim. Zato je treba Ulči po vojaškem bobnu, da bo avet vi-dsl perjanico in da ns bo slišal kruljenja pod Politični preroki ao v sadnjem januarju rekli, ds bi» industrijska kriza v Ameriki končana U spomlad. Zdaj, ko js spomlad tu in kriza js še vedno tu. pravijo, da pride konee krize prihodnjo jesen. Medtem, ko čakajo na "konec", ps Igrajo na borzi, da jim ns bo dolg ¿•a. Prerokom ss nI U*U nič čuditi, občudovanja vredni eo samo ameriški delavci, ki ee ne naveličajo U igra. Najbrš js k risa tako nsvlU. da as izteče tik prsd volitvami v novembru la velika večina. ki je "areU" — Ukoj pezahi na vae. kar Ms bile pred tremi mssscl. AUmska dvojčka sU samo ena oseba j »o mnenju uradnikov, kl ao prešteli prebivalstvo ssdnjl mesec. Kako pa* so A tel i "Jackeeee" v its? Glasovi iz naselbin Mati kadete v ječi Ssattle, Wash. V naselbini Montesano je bila prsd sekaj dnevi aretirana m rs. Butorac. Hrvatica, ko j» v njsae hišo upadel šerif in edknl nekaj k krnic pivu. M rs Buteme, štirinajstih otrok, je bila spoznana krivim in kaSnovana na plndiUv fftfto glolH«. Ker pe v družini vlada velika revščina, ni zmagla plačati globe ia je biU radi tega vržena zapor aa M dat Ker ima pa šele • meaeoev sUrega dojenčka, je tudi njega vzela v zapor. V. Um okraju je U dogodek povzročil silno senzacijo. Ljudstvo na splošno je tako ogorčeno sad oblastmi, ki as navalile na Jom U revne družine medtem, ko buUegarji v mestu, par blokov od Rutoracovegn stanovanja. nemoteni nadaljujejo s svojim bisnisom. Za dogodek ss js za vae! Seattle Post Intolligen-cer, ki širi agitacijo pa oprostitev prizadete Jugoslovanke. Njen moš je bil pred več leti Udko poškodovan v premogoro-vu v Cte Elumu in prsd par leti pa aa žagi v Montoaauu. kamor s« j« bil preselil ss lažjim dotam. Od tedaj ni več okreval in ee sedaj zdrovl pri omofteni hčeri v Californiji. Dva starejša sina sU oba na bolniški postelji radi poškodb, kl sU jih dobila pri delu. Ako ljudsko ogorčenje ne poneha, bode oblasti prisiljene izpustiti to "grešnico" z otrokom vred, ker Ji niso mogli dokazati drugega kot to, da so našli v stanovanj u omenjeno pijačo, katera Je bila za domačo poraba Komentar p dopisih In drago Wssft AiUs. Wis.—Ko pridem zvečar s dela, najpruo vzamem v roke Proeveto ln pregledam novice hi druge zanimivosti, da vidim, kako se vrti še U pukla-sti svet. Delavskih razmer ne bom o-menjal, ker mi niso znane. Sem namreč pri tistih srečnih in delam še vsaki da* nam mj* pot dai in pol tedensko po osem ur 86 minut. In tudi plače šs nimam tako slabe. Rossi pravijo, da imam v celem departmentu najvišjo plačo, ki pa tudi ni Uko velika, namreč Is 66 centov na uro. Ravno sedaj je Allis Chalm-ers kompanija eklsnila, da zavaruje vee svoja delavce v nekak inšurenc, ta katerega bomo delavci priapasiii polovico in drugo polovico pa kompanija. Ta načrt bo 'uveljavljen le, ako se zanj Izreče 76% delavcev. A-ko pride do tega, bomo delavci plačevali $1.20 mesečno. To bi trajslo le toliko časa, dokler de-lsvec dela za kompsnijo. Kakor hitro pa delo pusti ali pa js odstavljen, bo moral plačevati pa vjčje prispevke, sko bo hoUl obdržati zavarovalno polico. In sicer bo šlo to po starosti, namreč v zadnjem slučaju. A-sesment bi bll prcoej višji kot pa, ako dela za kompanijo. Jaz eem Izračunal, da bi a»oral za mojo aUrost («7 let) plačevati preko Štiri dolarje na mesec. (Ne vem, zakaj U velika razlika.) Zavarovalnina predvideva $2000 smrt ni ne In v slOčaju totalna poškodba $M mesečno podpore sa dobo 60 meescsv. Taka je torej-U zavarovalnina.: V 104. številki frrosvcte sem zagledal dopis F. K- pod našlo-vom "On the Rum." Z velikim zanimanjem eem člUl njegov o-pis, ker slične življenje Je tudi meni znano. Ril sem le nekoliko raeošaran. ker ee* pričakoval tudi njegovega "hodyja" v opisu. Med hobotl js asmnv navada, da ime vsak "bodyjaM, če-ravno se včaelh hitro menja ja Ameriškega hdbotsfcega življenja imam devet let za seboj in nekaj let sem v and rs I tudi v Kv-rnpi. Ko ao ozrem pasuj. je to Jako zanimiva povest katero mo-gsšao priliki opišem Tudi iz West Allisa in Mil-waukeeja je zadnje čase precej dopisov. Med drugimi sem čital spis Joe Radeljna o gradbi do-ma. Kot omenja nJega ne sado-'"UujrJo dopisi tsenlks milurau-šketn doma. »tiroma organizacije *a zgraditev doma. Najbrž let žs_________ jas želel, da bi bil nskoiiko bolj odkritosrčen. Sam prizna, da ga je nekoliko aram, ker nimam" tujcu ničesar pokazati. R« čem Is, ako bi bili vsi taki agi-U tor j i in kupovalci delnic kakor jo on, da tudi v prihodnjih¿r-setih letih ne bomo imeli Še "chicken coopa", da bi ga tujcu pokazali in še manj pa narodnega doma. I Njegovo stališče ae ml vidi nekam čudno. Načelno pravi, da je za dom, v praksi je pa podoben tistemu, ki pravi da bi šel v gledališče, toda vstopnice ne mara kupiti prodno ne vidi predsUve, kar pa je seveda izključeno. Naštel js tudi vse slabosti neke naselbina namreč kako je dom propadel radi slabega gospodarstva. To js lahko resnica. Popolnoma pe je potabil omeniti tUte naselbine, v katerih narodni domovi uspevajo in imajo od njih koristi. Zadnje tudi tta West AUis in Milwaukee ni izključen" Kam bi pa nn primer prišH v splošnem gospodarstvu, ako bi prospsktivni trgovci gledali le banksroU v trgovini? Ako bi prišlo do tega, bi vsak držal roke lepo v žepu. Je že ras, da vsako podjetje -lahko propade, ako nima pravega vodstve* posebno še v sedanjih razmerah. Ali res nimamo v West Allisu in Mfhraukeeju sposobnih mož, ki bi znali voditi podjetje? Da, imamo jih in še precej; samo vsi se moramo oprijeti dela, da čim prej zgradimo dom. Vodilna može si bomo pa že izbrali na delničarski ssji in jih izvolili v odbor. Seveda naš Jože ne bo prišel v poštev, ako ne bo delničar, kajti nedelničarji ne bodo imeli besede in nikakšne garancije. prank Rozich. Sokofcka vest Waukegan, lit—Narodno podporno In telovadno društvo^ Slovenski sokol se zahvaljuje staršem, ki so poslali svoje otroke našemu mladinskemu oddelku za Ulovadbo. Kot vsako leto t#-ko bodo otroci tudi v poletnih mesecih imelj počfitnice, minj-reč (flfaštvo preneha v tem času telovadbo. Odbor upa, da v prihodnjem oktobru, ko zopet pričnemo s vajami, starši ponovno pošljejo svoje otroke našemu telovadnemu odseku. Da* tum, ko pričnemo zopet a telovadbo, bo naznanjen pravočas* no v Prosveti, mi jm prosimo, da pazite na naznanilo. Z društ- NazdarI—John Steblay, tajnik. Zanimanje za Banovčev koncert MUwsukee, Wls.~Kakor posnemamo po ustmenih poročilih nekaterih iz naše naaelbine, ki so posetill sadnjo nedeljo Ra-novčev koncert v Chicagu in po laskavih podrobnostih v časopis, ju, vidimo, da je doživel U nsŠ vrli pevac ponovno velikanski u-speh. Večkrat je že nastopil v Chicagu in vedno so ga zopet In zopet Žli poslušat eni in isti in tudi vsakikrat s seboj pritegniR nove poelušalce, do katerih jo prišla veet o prijetnem liričnem glasu našega Ranovca. Val šasoptsl so edini o njem. Polni so za njega zaslužene pohvale in priznanja. Tudi angleško časopisje se močno bavl z njim. Polno js pohvsle. prizni-njo in občudovanja. f Slovenci moramo biti ponosni na g. Ranovca, ki nas potom svojega petja Uko častno uva^ med amerliki svet. Kar nas Je v Milwaukeo in bližnjih okoliških mestih, ne ff. Ranovcu lahko nekoliko odplača» ma Kako ln kdaj T Pose t ime njegov koncert v nedeljo 26. maje v South Hlde Tura dvorani ob H. uri zvečer. Po doaedanjlh sklepih ln poročilih raznih društev glede po-so t a na ts koncert posnemamo, da je motno Jfcljubljen med niml Ravno uko po izjavah vsakh» vratnih nsšlh trgovcev in obrt« nlkov, ki ao bili obiakani radi atlasov sa program. H ros vsakih ugovorov ao prispevali z o-«lasi in ae pohvalno izražali o l»tju g. ltanovca. Po vseh teh knamanjlh smelo spi&iet Katehh radostno od neštetih, rea si je že osvojil s prejšnjimi svojimi nsstopi, in od tistih, ki ga do sedaj Še niso slišali. Sklep naš naj bo: V nedeljo ob 9. zvečer v South Side Tura dvorano na par užitkapointh u-rk. ki jih Je za nss pripravil naš IcMtf pevec Svstozar R« Bano-voc.—Pripravljalo i Smrt pionirja Milwaukee, Wik—Dne 19. maja je umri tukaj rojak Jobs Lo-zar v starosti 60 let. Bolehal je jjoI leU '/Ai.neozdravljivo boleznijo, katera ga je uničila na svojem domu 387—26th ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, dva sina,1* Johna in Franka Ur dve hčeri, Ano in Heleno. Pokojnik je bil doma pri St. Jerneju na Dolenjskem, kjer zapušča engia brata ln eno sestro. Pokojni John je bil v A-meriki nad Štirideset let. Kot pionir med ameriškimi Slovenci se je zanimal za slovenska društva, kaUrim je osUl zvest do zadnjega zdihljaja. V Bear Creeku, Mont., jo bil ustanovitelj društva Slov. sinovi št. 112 SNPJ, društva af, Štefana št. 58 JKJ ter aiflelk^ ku društva Eagle. V Milwaukee se je preselil pred šestimi lctj, kjer je spadal k društvu št. 16 SNPJ. Pogreb se se je vršil iz hiše žalosti v sredo popoldne na Holy Cross pokopališče, pod vodstvom Ermencovega pogrebnega zavoda. — Poročevalec. ift. Petindvajset letnica Shebovgan, Wls. — Samostojno mlad. podp. društvo "Nada" bo v nedeljo 26. maja obhajajo svojo 26 letnico z veliko proslavo, -kl se prične ob drugi uri popoldan v Standard dvorani na Indiana cesti. Popoldne bo svl-rsla. harmonika in zvečer pa dobra godba iz Manitowoca. Uljud-no vabimo vse rojake in rojakinje kakor tudi brate Hrvate, da se U' proslave udeleže v velikem številu. Vstopnina za moške je 35cr ženske so proste. Preskrbljena bo izvrstna postrežba. ■" Odbor. 'VÄ I " Vabilo na piknik Struthera, O. — Društvo "Pomoč v sili" št. 277 SNPJ priredi piknik v nedeljo 26. maja. Članstvo in vsa okoliška društva so prošena, da se tega piknika udeleže, vsi bližnji in oddaljeni. Za žejne in lačne bo dobro preskrbljeno. Zato pa vsi na naš piknik v prosto naravo. To bo prvi letošnji piknik v tukajšnji ¿ahave kluba "Hambone (hewers" I1L— Prihodnjo soboto zvečer, dne 24. maja, bodo imeti v dvorani SNPJ najboljšo zabavo člani kluba "Hambone Chewers" (Glodalci gnjatne kosti). Ta kljub je povsem nekaj novega za čikaško slovensko naselbino. Člani tega kluba so v pretesni večiai sami mladi, in vsled tega je gotovo, da bo zabava prvovrstna. Na sporedu so plesi sUrokrajske sorte in tsdi ameriške, n. pr. polke, valčki, šotU, .menda tudi pošterUnc itd. Vstopnina k plesu ali zabavi j« samo 50c in uradni začetek je pa ob osmi uri zvečer. Za ples bodo igrali godci v spodnji in zgornji dvorani. V spodnji bodo harmonikarji Straus, ki so menda najboljši igralci na harmonike. V zgornji bodo pa "Kings of Jazz, "The Original Nine Revere Harmony Kings." Torej zabave dovolj za mlade in stare. ' ■ t$V ■ $ K obilni udelažbi vabijo, "Hsmboos Chewers," Jos Gtspsrich, Član. LISTNICA UREDNIŠTVA Waukegan, 111., J. P.: — Nekatera manjša dela pri zgradbi Boulder jezu se že dokončana, za glavni projekt pa je v zveznem kongresu še vedno prepir. Frank Bozich, Wast Allis, Wis.: Stvar lahko poljubno opišete in pošljete v priobčitev. T PRIMORSKE NOVICE venlm pozdravom vam kličem* Çl*ni, U se ne udekAe piknika, prispevajo $1 v društveno blagajno. (V slučaju slabega vremena dne 26. maja, se piknik vrši dne 16. Junija.) A. Mikoltch, tajnik. mm njega napreduje. Ker ss M svojem koncertu ponovno Večerinka Sharon-Farrell, Pa. — Dne 81. maja priredimo večerlnko v prid SloV^nskega delavskega doma. 2elja direktorija je, da bi bMa na niej velika udeležba. Igral bo Simclčev orkester in pa mise Cleveland bo prišla. Zatorej se pozabite na to prireditev. „ >i. „ Delavske razmere ze fte niso nič izboljšale.. Sploh izgleda, da bo še slabše. Živela prosperite-ta Hdoverja I (O omenjeni nezgodi Je bilo še parkrat poročeno v Prosveti.—Ured.) Frank Kramar. h , Večerna veselica Muskegon Heights. Mlch. — Društvo št. 266 SNPJ Je na evo-ji zadnji aejl U. maja sklenilo, da priredi prihodnjo soboto 24. maja ob sedmi uri zvečer plesno veselico na farmi John Lam-psta v Crand Havenu. Prostor je akoraj vsem tukajšnjim rojakom znan. Vabimo torej vae flaas in članke našega društva, da se veselice udeleše polnoštevllna Ravno Uko t odi člane bratskega društva Št 660 v Grand Havenu ia vse druge Slovence In HrvnU k tega okrožja. Ob priliki vam poset vrnemo. Vstopnino sa par je 60a za ženske brez spremstva 26c. tm pleaaSeljne bom skrbel Jaz s harmonika sa vse drugo ps pripravljalni odbor. Anton Pavlin. Ujnik. . (To naznanilo je bilo prejeto po zaključen ju zadnje številke, irlssils, torej prepoino.—Ured-ništva) Garnizija v K t min u es še po* množi. Občinski svet najame posojilo 250 tisoč lir, da zgradi za vojaštvo zahtevana skladišča in lope. V Logu pod Mangartom so pokopali 76-letnega Andreja Cer-nuU. Pod loškim klancem ga je podrl na tla neki bovški kolesar. Osmi.dan na to Je.umrl.nke unije AshevAe. Tetin. — V prošUh par tednih ss bile tukaj organizirane štiri deUvakc unije. Med temi so prevaialri mleka, strojniki. svtni mehaniki in živežni delavci. PHtsburgh. na. — PltUburški Župan Kline je na javnem shodu osil. da bode vsi mestni n-službenci odelovljeni. ako ns bodo podpirali Davia-Rrovnove Volilne kampanje. Dr. Ivo Pire: / Hrana—vzrok bolezni Človek je spoznal dokaj kmalu, da ima lah. ko hrana za posledico bolezen. To znanje je pravzaprav eno najsUrejših in v najprimitiv-nejši stopnji šlnwšlw kulture. Rasamljiv0 je to na prvi hip, če pomislimo, da je ravno človek na svoji prvi kulturni stopnji imel hilj večkrat priliko videti nastanek bolezni po nečisti ali pokvarjeni hrani. Seveda se je znanje o hrani in njenem sla-bera vplivu na človeka hitra racširilo, kajti že v najsUrejših pisanih podatkih najdem«, pn.d. pise o sesUvi hrane in o ravnanju s hram Stari grški zgodovinar Heradot n. pr m. J še, da so polagali Egipčani že v davnih ča«ih I veliko važnost na takosvano dieto, t. j. na na. čia prebrane. Is njenih hieroglifov smo tudi zvedeli, da Egipčani niso uživali svinjskega mesa, morskih rib in fižola. Dočim je utemeljena abstinenca od prvih dveh, ni seveda ute-1 meljitve za fižol. Stari Zidje so najbolj znan primer, kako so v prejšnjih dobah pazili na dijeto. Veliko pažnjo so n. pr. polagali na zakol živine in so njihovi toatvarni predpisi imeli moč verskih zakonov. In njihova vera Še dandanes prepoveduje uživati msao ne$stih živali. Hipokrat, stari grški zdmvnik-pisatelj, ki se je rodil Jeta 460 pr. Kr., je aesUvil seznam živil, ki jih je ločil v užitna in škodljiva. Deloma drži U njegov seznam živil še danes. Za Hipokratom se je pojavile še neb roj dietičnih predpisov, nastelih pač po opazovanjih, kako je prensssl človek v raznih časih in krajih raz-Učno hrano. Vsaka nova šola je sicer učila nekaj drugega, ali kaj podobnega, vendar nikdo nikdar ni u£il, da* bi biU naša hrana brez vpli-" va na zdravje in bolezen. SnoVi, iz katerih izvirajo naša živila, ao prastare. Prva hrana človeka je bila mešana, deloma živalska, deloma rastlinska. Kako dol-' go služi človeku pšenica za hrano, se ne da u- gotoviti, vendar govora že sUri egiptovski spi-si o kulturi pšenice. Znano je tudi, da so stari Egipčani gojili ječmen. Tudi rž so sUri azijski narodi gojili in delali iz nje žgano pijačo. Pa še marskatera druga rastlina hrani človeka že od davnih dob. Vemo to o čebuli. 0-hranjeni so računi, ki povedo, koliko se je pla-čalo za čebulo, ki so jo snecHi delavci pri zgrad-bi neke egiptovske piramide. Tudi zelje in razne sorodno zelenjad so gojili in jedli v davnih dobah. Glavnato salato so z veseljem jedli sUri Rimljani. Homer poroča o hruškah. Kumare goje v Indiji že nad 3000 let. Iz tega posnemamo, da večina danes uži-vanih rastlin in rastlinskih izdelkov služi čl* veku za hrano že iz sUrih dob. Isto velja za razne vftte mesa. .. Menjala se je samo priprava jedi. Kar je dišalo ljudem v eni dobi, to so zametavali v drugI. SUiih receptov danes nimamo in kuharskih knjig tudi niso pisali. Vendar nam zgodovinski zapiski odkrivajo tajnosti znamenitih pojedin, is katerih izvemo, da so použili nezaslišane množice mesnih jedi in popili âe bolj nezaslišane množice pijače. Is 1«. in 17. stoletja zvemo, da «o bile priljubljene zelo ostra Jedi. Alfred Franklin piše, da bi si danes ž njimi mogli sežgati usU. N. pis jedli ao pečena telečja Jetra z omako, v ka-teVo so dali popra, jesiha in sladkorja. Nsi današnji želodec bi seveda ne prenesel marsičesa, kar se včasih prebavili, najbrž tudi ne brez škode. Mnenja o škodah, kijih hrana lahko vsebuje, so se menjala in so bodo menjala zaradi nezadostnega znanja o delovanju raznih hranilnih snovi v človeškem organizmu. Marsikatera tostvsrna trditev se Je «e poeUvila, pa Je bila vendar samo nodolžaa hipoteza. . Naša današnja doba si prisadsva dati na-Unčno znanstveno podlago za določitev potrebna dnevne množine in vrste hrana Norme, k» naj določijo prehrane posameznika, ne morejo biti za#se pokrajina snake, pa tudi ne za vis prebivalca ene pokrajino in aa vae letne čase. Enoten predpis Js torej nemogoč. Človek tudi ■ nj stroj, ki potrebuje vedno isto množino oljs ali premoga, da dela. Zato ao tudi U novo-dobna prizadevanja mnogokrat brez realne vrednosti, ker ne morajo biti splošno veljavna. življenje \ 189. fteno, kanj U traahfte Emil Witt jo imel ženo Emo in konja, je slišal na ime Hstf Witt Otfa WitU, Em»l ia konjaka mrha, sU rasvsšala led po mmtii. Imela sU se aelo rada. tako rada, da je Ems zasumila. da Emil bolj ljubi konja, kakor njo. Vsaj govori ia ja da Emil skoro vos čas prebije s konjem, njo pa pušča sama Iz Uke reči ss navadno Izlešs prsplr, k» ^ običajno zaključi na ločitvenem sodišču. Sodnik je upošteval Bralno povest in odločil. mora Emil plačati Eml petdeast dsUrjev začasnih sllmentov. Emil je pa bil ves Iz sel*-K,, naj vname denar? Aho da žoai $B0. i« more kupiti ovsa konju. _ "Pa prodaj Honje," ms svotiijs sodnik. "Ce prodom konja, aa morem fasvsžsti leda la dsaarjs bo Is maaj." "Plačaj sli pa šest mssssev aa t* Ml sodnikov ultimat '¿i:, je ftsl v sspor. konj js s*el ms brss denarja Konj ni v* In Em je kaj kriv. Vesti iz Jugoslavije v Jugoslaviji.) deseti dan <;a BEOGRAJSKE Beograd, 6. maja 19»0. Včeraj j« potekel deseti dan procesa, ki se v tako velike« obsegu v rži proti zagrebškim ©policij onalcem, ki da ao baje za bor bo proti sedanjemu režimu osnovali teroristično organizacijo ter hoteli iz Zagreba napraviti Ma-kedoaijo. Kar jih jo bilo doslej zaslišanih, zanikavajo obstoj take organizacijo, delno in pa priznavajo glede peklenskih stro- Jt v, ki so jih hotelpi položiti pod.k^l pozno, da p*** naa aadftj la Ižekzniiki most, da bi eksplodirat,ni več močno privlačna novost. "V Ljubljani smo imeli ia nekajkrat priliko slišati te vrst« amerikansko muziko, zlasti ga. Lovšetova nam je nekaj teh stvari zapela v lepi izberi in na najdovršenejši način. Obetal «a nam,je tudi originalni zamorski pevec Pavel Robeso, ki som ga ravno te dni slišal po radiu iz Londona, imeli smo zamorski kvintet, slišimo takih pesmi vsak dan nebroj na gramofonskih ploščah, v radiu i. t. d. Redi je treba, da amo se s to vrsto ameri-kana k e muzike seznanili sicer do- ¿elezniški most, ob priliki potovanja nekaterih Hrvatov v Beograd, da se poklonijo kralju. Trde pa, da to niso bili »troji z močnim eksplozivom in ne bi prizadejali nič hudega, le glasen protest bi bil proti de-putaciji. Tako stalno govore obtoženci in odvetniki le o "pras-kalicah", ne pa o peklenskih »trojih. 'ifc.ifev tr' Včeraj zaslišana Velimir Mo-cnaj, akademik prava, ter Gjuro Veselič, diplomiran pravnik, izjavljata prav tako kot prejšnji obtoženci. Moctutj zavrača članstvo terorističnih organizacij, sestanki, ki .so jih. imeli včasi obtoženci, so bili «golj prijateljski aestan- Vse te duhovne in naroidne za* morske pesmi, v prireditvah mnogoštevilnih več ali manj srečnih Črnih in belih komponistov so si zelo podobne, so po svojih oblikah enostavne, po svoji harmoniji enolično, nebogate, ritmično precej dražljive, daai nikakor tudi v tem osiru ne morejo feapirati, saj ao nam ti ritmi prešli io takorekoČ v kri in me-fo. Tekst je sUno naiven, primeren nekomplicirani, verni dušev-nosti te davno od "bele" civilizacije podjarmljene zamorske duše. Pristno "zamorskega", a-frišRega je v tej muziki malo, ravno tako tudi ni indijanskega mnogo v treh pesmih, ki smo jih ki, kjer2^je^govoriiío zele malo 1 •MWk Vse pa se odlikujejo po ali nič o politiki. Pač pa so skle- čezmerni sentimentalnosti, ki je nili napraviti demonstracijo 1. december. Ker pa pouličnih demonstracij ne mečejo vprizar-jati, ker bi bile spet žrtve, so se odločili za nov glasen protest: s petardami. Oa je prevzel nalogo, da izdela take petarde. On je vzel pločevinaste ikatlje ter va* nje nadeval smodnika, uredil baterije ter nastavil uro. To niso bile peklenski stroji kot pravi obtožnica, ampak navadne petarde, ki so raspo&jo in ¿lasno detonirajo, ne povzročijo pa nobene škode. Obtožen je tudi, da je pfaial grozilna pisma predsedniku vlade ter šefu zagrebške policije. To je v preiskavi priznal, doČim. zdaj preklicuje, češ da jo v zaporu priznal, ker je bil — izmu-n*n! Zato je priznal vse, samo (ia bi ga puatlli v miru. Enako izjavlja Veaeiič. (MvetnikJ si ogledajo np sodni mizi razstavljene bombe in petarde ter stavijo predlog, naj izrečejo strokovnjaki svojo mnenje glede jakosti teh bomb in »trojev. Državni toiilec je proti temu predlogu, češrda so strokovnjaki že podali svojo sodbe. Odvetniki vztrajajo na svojem ptedlogu, naj se zaslišijo novi strokovnjaki, ter nastane pri tem živahen prepir med odvetniki in tožilcem. <, / | Razprava so bo nadaljevala v Suhljev koncert v Ljubljani Zdaj, ko j« baritonlst Anton Subelj v petek ». t. m. nastopil v I o ubij spi na koncertnem odru, zdaj gs bodo Ljubljančani bolj P°*nali. Zakaj poprej jo bil Sut. i» 11 bolj malo snan, dasi jo bil ¿lan naše opere, celo solist. Toda lepega dno je odplul v Amerike, vzel s sabo debelo mapo not <" « nskih narodnih ln umetnih r*f>mi ter prepeval našim rojakom križem Amerike. Uspeval J" Lrali smo po časopisju, pridobil je med tamkajšnjo publiko ronotfo ugleda kot pevec in fartt, kl «e tako lahko napravi domala In pri tem svojem romanju Po Ameriki si je svoj glas tudi '^«"/bal, ga vzgojil v lepšo bar-vo. '' ' !n potem je lani prilel v Ljub-bano z mapo indijanskih narod-" h. zamorskih duhovnih in io-*avih pesmi, nastopH s petjem ¡'h v Berlinu in v petek v LJub- Ijar. Kako je bilo na koneOrtu? Lju-i«' bilo presoj Sa to pomladne. H"' va^ro, originalnost pesmi > «nimala publiko, ki jo pevca Pozdravljala. Pesmi aa enoeUv-♦ nolične. dvignil jih je pevec 1 tnJaait ia mimiko In svojim Panjem. Malo smo bili sa-pri tem napol teaterskim •aatopa* na koncertnem odru, ** jo tefla btfkone pri-v Ameriki, in mu ne *me-m" «meriti. 8 ta« so zbliis s Publiko. K"«ponlet Km« Adamič je «a-f**1 * «vojem poročilo o tem *"*erta to-le: • menda v Ameriki tako zelo pri ljubljena. Nisem strasten nasprotnik zamorske muzike, kajti obogatila nas je z novimi harmo-nijskimi kombinacijami," z in-teresantnimi ritmi, z novimi plesnimi oblikami i. t. d., ampak vse to naj bi bilo le kvas, ki naj bi dvignil in oplodil že nekoliko sterilno evropsko glasbeno ustvarjanje polpretekle dobe. To se je tudi zgodilo. Skoro vsak moderen večji ali manjši evropski mujrik se je okoriščal s tem blsgom, končno pa v novejšem času že opažamo resen pokret od te muzike v stran in vrnitev na domača tla. , < Vendar smo g. Sublju hvaležni za prinešene zamorske in in-dijanake pesmi. Ce nas drugega ne bi naučili, tedaj vsaj to, dh je umetniška cena našega domačega blaga neprimerno višja. Zlasti četrti del Subljevega programa apada, brez zamere, nekam bolj v kabaret, kot na reaon kon- tMdesni v JugeaAavtjl. — To bolezni ao predvsem razširjene U, kjer je civiliaacija prestopila avoje naravne mejo ter aa Ijndje izgubljajo in pogubi jajo ia same umetno vzgojeno razvratnosU. Jugoslavija ni ta* ke drftava in velja za eno najbolj zdravih kar se tiče spolne strani zdravja- Vendar — če pogledamo številke, ki jih objavlja beograjski zdravnik dr. Mihaj-lovič v velikonočni "Politiki* — se človek kar zgrozi. Pravi, da je v naši driavi najmanj krog 50,000 sifilitikov in okrog 200, 000 gonoroikov. Številke so malo visoke, mogoče previsoko. Pravi tudi, da stanejo te bolezni ¿t* žavo vsako leto par tisoi življenj in izdatki za zdravljenje v raznih oblikah snatajo krog pol milijarde dinarjev. — Smatramo, da so številke včasi nesigurne. Ce pa ustrezajo dejanskemu stanju, potem treba pripomniti, da so spolne bolezni doma predvsem na jugu. Znano je, da je srbska armada radi stalnih vojn . zadnja desetletja bila skoro vsa spolno bolna in da je to stalo med srbskim narodom. Severnejši kraji kakor Slovenijo in Hrvataka teh bolezni do nedavno skoro poana-la ni; tako malo je bilo teh primerov. Priznati pa treba, da ob-veznoat, služiti vojake na jugu, pospešuk in omogoča porast spolnih oolezni tudi psi nas. • fHnpničarja Ac ni*w> ujeli Ljubljana, 2ST. aprila 1980. Poročali smo o slotinu. ki gs Wjev, "nMproti je zagrešil kmet Slapničar na K res niš k ih poljanah. S karabin-ko Je stj*»jal v soseda Godca ter K** ^ asfa^ali. riapravl- Mikliitttva tttia v Ljib-IJaal Zadružne ia delavske inatitudje. Sodišče in zapori. Kavarna in cerkev ¡j^vj^jffiiaraM^^B^^^^Bl ■ j. .» Ljubljana, kancem aprila. Menda je nj tako Žive ceate v Ljubljani kakor je Miklošičeva, ki veše Marijin ti* a postajo. Svoje dni je bil glavni dostop v mesto po Kolodvonki ulici, ker jO bila Miklošičeva cesta na svo-jem zgornjem delu zaprta in na eni strani nezazidana s hišami. A kdor je prišel v Ljubljano ter postaje mahnil naravnost po Kolodvorski uMci v mesto, ta jo bil -kolikor toliko presenečen ob tej bolj ali manj oski ulici is večino pritličnih hiš s starimi gostilnami, kakor pri Tišlerju i. t d. Cim pa ao začeti ob zgornjem delu Miklošičeve oeste zidati hi* še in palače, je poskrbelo mesto, da olepša to cesto, ki po svoji logi ima postati glavni dospot tujcev v mesto. Poprej je na tej oe-sti kraljevala la osamljena mogočna justična palača, sodišče ia jetnišnica. Potem so zrastle nasproti njej palača Okrožnega u-rada sa zavarovanje delavcev, palača Delavsko zbornice, lani palača Pokojninskega zavodu, sdaj zidajo na vogalu prt postaji palačo Vsajomno zavarovalnice, nasprotni vogal je kupljen sa palačo grafičnih delavcev His-palače Pokojninskega zavoda pa stoji velika stavba, last Zadružne banke. ga zadel v stegno, streljal je skozi okno v hišo Godčevo, kjer je bolna Godčeva žena ležala v postelji ter je zadel štiriletno hčerko v trebuh, strahoval je celo vas, oddal vsega skupaj kakih 30 strelov iz karablnke ter nato pobegnil v gozdi Vzrok tega sovraštva je spor mejašev. Mati Slapničarja, posestnica ln lastnica grunta se je sicer pobotala s sosedom Godcem, sin Janez pa je samrsil Godca in pograbil ka~ rabinko. Orožniške patrulje stalno pa» truljirajo krog Kresnic in Jev-niče za pobeglim zločincem, vendar doslej ni«o ' mogli izslediti sledi za njim. Klati se še vedno S svojo karabinko in municijo po okolici ter se skriva. Domnevali eo, da se bo v nekaj dneh moral približati ljudem, da dobi kaj hrane. In rea, Slapničar je vdrl oborožen v hišo nekoga na samoti živečega kmeta ter zahteval, certni oder.... G. Subelj je to mu dajo kaj iivil. Seveda io sklepne dakapo številke sprem ljal še obrazno igro, s kretnjami trok in telesa, z ne baš koncertnim izpreminjanjem glasu ter seveda pri publiki, ki Jo resna muzika ni še preveč degenirala, dosegel zaželjenl gromki uspeh. — Zdi se mi, da je g. pevec avoj prijetni glas od tedaj, ko je zapustil nafto oporo, močno okrepil. dobro peetlral, u gladil, moramo volad tega g. «redo, ker je danes srbski praz- fiolsTin nij^vjtorija, Gjurgjev dan. Tgobija šteti med odlične pevce*" Tako komponist Adamič. Su- belj je prejel na koncertu mnogo šopkov, prav tako njegova dobra spremljevalka na klavirju, gdč. Marica Vogelnikova. Večer je uspsel, seznaznil nas jo s folk loro, ki nam jo bila dokaj nepoznana, s svojo interpretacijo pa je napravil tudi svoj poskus. Hrvataka zadružna mladina v Ljubljani Ljubljana, koncem aprila. Dne 10. t. m. so gojenci zagrebške zadružne šole obialutli Ljubljano, da si oglodajo slo* venske zadruge. Predvsem jih je zanimalo delavsko sadružno gibanje ter so so zato pod vodstvom svojege učitelja, zadružnika Jagatlča obrnili na Zvezo gospodarskih zadrug v Jugoslaviji, ki Ima svoj sedež v Ljubljani in ki je matica delavskih zadrug. Njo« Ujnlk o. Cvetko Kristan jo mlado sedružntko vodil po ljubijanakih zadružnih deiavakih ustanovah, razkazal Jim zadružno Delavsko pekarno, zadružno tovarno JugometaliJo tovamo Profa i. t. d. Vsi ao se ¿od || I aadovom deiavakih zadrug ter so dobesedno Isjavlja- mu v strahu v vsem takoj ustre g». Značilno sa snačaj in besnost Slapničarja je pismo, ki ga je pisal in kl je prišlo v roke oblastem. On posebno sovraži litijskega odvetnika dr. Maseka, ki je zastopal v pravdi Godčevo. V pismu piše: "Ljubi bog, lepo te prosim, daj mi še v roke dr. Mazeka, du S| razsekam na drobne koocc. pa me vzame prej hudič, pit bom prosil, naj gre on po Mazeka." V istem pismu obžaluje, da je zadel pnalo štiriletno Ivanko. 2a1 pa mu je tudi, pravi, da nI smrtno zadel očeta Godca. Tudi nekaj drugih ljudi naštejo, ki jim jo prisegel maščevanje. Tudi svoji sestri proti s smrtjo. Oče Godec in hčerka Ivanka so zdravita v ljubljanski bolnici. Stanje hčerke je zelo nevarno. Aretiran komaalet ustrelil polici jakega uradnika in orožnika. Agencij* A vala poroča: V soboto 19. t. m. je načelnik ee-tinjskega »reza zvedel, da se je znani komunistični agitator Mar* ko Mašanovič, kl Je bil lani pobegnil v inozemstvo in Je naša policija izdala tiralico sa njim, vrnil in da se skriva v svojem domu v vasi Tekllna. Takoj je naročil pisarju Radu Boškoviču, naj odide s dvema orožnikoma v Teklino aretirat MaAanovIča, kl naj ga pripelje no sresko na<inšekJmajo tu .veje pisarna fa» nenavadno je to. ' V poiačl Zadružne banke pa ima svojo piiaarne odvetnik sodrug dri Turna. Malo dalje na levi stoji mogočna justična palača, mračna a svojo sivo barvo in s razpravno dvorano St. 79. kjer je bilo ob-sojenih le toliko ljudi na ječo a-li smrt. Sprednja polovica te velike palače je sodifcčv v udaji polovici pa jetnišnica, kje: je presedelo in Še sedi na stotine jetnikov in preiskovalcev, tatov in goljufov, umetnih in preprostih vlomilcev, političnih kriv* cev v Avstriji ln Jugoslaviji. Naaprpti njej pa stojita dve palači, posvečeni delavskemu šl-vlju. Je to najprej palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter Delavako zbornica. V prvi palači ae nahajajo piaanm urada, adravnlki, laborutnriji, ambulatoriji, kopališče i. t. d. — kamor imajo dostop val zavarovanci, delavci Slovenije. V Dala v &k i zbornici pa imkjo svojo pisarne našo strokovne in kulturne organizacije, tu je pisarna in sedež Strokovne komisije sa Slo* venijo, sedež Svobode, ssdel Cankarjeve družbe, sedež delavske planinske organizacije Prijatelji prirode, sedež Delavskega odra — v tej palači so uradi Do* lavske zbornice, kaUre Ujnlk je s. Filip Uratnik, v palači je jav* na knjižnica, ki jo obiskujejo slasti delavci, javna člUlnica, kletnih prostorih pa je j ljudska kuhinja, ki jo vodi delav ska zbornica, Jm Na gornjem delu Miklošičeva ceste, to je bllsu postaje, pa stoji palača, kjer ima sedež denarna središnjlca slovenskega de-lavskega zadružnega gibanja, Mlružna banka. V hiši imajo še svoje pisarne Zvesa gospodar* skih sadrug kot Zvesa delavskih sadrug Jugoslavijo, Zadružna ir. družna i. t d. Izseljenska liga, Zadružna liga Če smo omenili Zadružno banko kot sadnjo, je s tem rečeno, da je Zadružna banka na gornjem koncu Miklošičeve ceste, prav bllsu postajo. Ta prostor si je isbrala, da Ishko kor najbolje postreže vaem tujcem, ki prihajajo v mssto, zlasti pa našim de-lavoem izseljuncem, ki prihajajo dblakovat domovino. V banki dobijo vsakršna pojaanila s strani uradnikov. Saj jo Zadružna banka matica slovenskemu dttsv-skemu zadružnemu gibanju. ■Taka jo .Miklošičeva centa Pestra, živa in lepa, elegantna In vendar preprosta, nič naduta Kar nekako pohlpvno ao jo vlek-la od Prešernovega spomenika do posUJe in vabi s svojo široko-stjo tuje«- in domačine, naj stopajo po njej. |V1 ps pridite, na svoje boste stopili. Sest kaznjencev manjka v Co-lumbuau Igelumbus. o —Vodstvo tukaj šnje državne Jetnišnlee je to teden preštelo Jetnike po požaru 20. aprila, ko Jo bilo «20 Jetnikov zadušenih v dimu. Dognali so, da šest mož manjka. Najt»* ao pobegnili v zmešnjavi, ki j« vladala v JotnUkiici prvo dni po katastrofi. Bankir skočil v morje Boston, Mass. — George E. Phelan, bostonski bankir ln ma-nažer Sestra Ulj ondolarskega fonda sa občinsko Izboljške, je 2<) t. m. skočil v morje s Pulplt Ročka v Nahantu in utonil. Pravijo, da je bi) bolan. Vaditelji ladilaka ravefedje. Spodnja »liha kaša Indijski na. m rabati-raaja—ailraa da*aoa«trarlje. V okvirju Jo Candhl, na «gornji .liki »ta Abba» Tjehjl. M Js aailadll Uandhlla, duklar tadl oa al ml vrlaa v upor, aakar mu ja aladlla pranlca Natda, M ja ja vtdadl i>»l»g ajega. V New Yorku prljomsje hodeče New York. — Tu jo nova postava, ki določa, da morajo ljudje, ki hodijo peš, prav Uko paziti na signale rdečo In solene luči kakor ^vtomobllisti, kadar hočejo prekoračiti ulioo. Kdor so ne drži signalov, Jo aretiran ln plačati mora $5 kazni. Zsdnjl torek jo bilo 20 pasantov aretiranih. Godbeniki tožijo družbo San Francisco, Cal. — Organizirani godbeniki ao vložili proti Massor Bros., gledališki družbi, tožbo radi pivloma pogodbe, kl Je bila aklonjena mod njimi ln dr^bo, ko ja odslovila lice in InaUliraU. ¿(V zvočni film. njimi in dtuftbc UqlJsk* gojeni y svoje gledalll - Senator Grundp poražen ' Philadetphla, Ps. — Senator Joseph R. Grundy, kralj zaku-lisnikov v Washlngtonu, je bil v torek pofttžen pri primarnih volitvah. James fJ. Daviš, delavski tajnfk, je bil nominlran za senatorskoga kandidata na rs-publiksnskl listi. Bivši governer Glfford Plnchot, kl se je ponovno potegoval sa govenerskl sto-lec, Je tudi Izgubil nominacijo. Najboljše oredatve — Ce bi le vedel, kako pregnati ls vinograda trtno ušt — Pa pookualte enkrat tift- Šim vinom. "Zakaj prosjačite? Rajši bi ne pili toliko." "Ljuba gospo, če sem tresen, 4 0* ho upam prositi." a "Povej ml no, kdaj al pa ti posUt stari oče 7" * , "Ko SI se ti rodil/* "Tako, Poprej nisi bil stari oče?" "No." "Kaj ml boš pa za to dal 7" SMEŠMOE Skoti so snanl skopuhi. Nekoč so prišli v cerkev trije sosedje. Ko jo cerkovnik pričel po-birsti a pušico, niso vedeli, kaj naj napravijo. Končno Jim prldo na misel, eden je )>adel v omedlo-vlco, druga dva aU ga nesla ven. e Oglas j. Išče so postaven mladenič, kl so razume na delo na vrtu ln kl mora skrbeti sa kravo s dobrim glasom, kl tudi v zboru poje. š "Kaj pomeni beseda konse-kvenUn?" "Konsekventen? To se pravi tako, da Jo človek vedno Uko, no danes tako, jutri pa zopet tako," • v- o Učitelj; "Vsi tvoji računi so previsoki. Kdo pa ti Je pomagal?" Mirko: "Oče,* Učitelj: "Kaj ps jo tvoj oče r Mirko: "Plsčllni nsUkar." e Tudi poklic — Povejts nsm. soseda, kaj počsnja vaš podnajemnik? — Tega Še soma.ne vem. Stanuje pač pri meni. a Tolažba V — Gospod v fhočl: Gromska Strela t Pazite vendar, kurje oko aU ml stlačili, nerodt«. —> Obžalujem. SIcer bo pa (tak snovs zraslo.__ RADA III IZVKDBLA ss mojega bratranca John Ma-rlnčlč, št. m Knežak na Notranj-ekem. Rojake prosim če kdo ve ss njegov naslov naj ml U naznanijo, ako bo pa on sam io čltal naj se mi nemudoma Javi, imam mu poročati nekaj solo vaftnoga. Antonija Marinčlč o-može rta. Antonija Koprlvar, Bos 82, Straban* Pa.—