CELJSKI TEDNIK Leto III. 21.10.1950 štev. 42 CELJE GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN ŠOŠTANJ Posamezna številka 3 din Poštnina plačana- v gotovini Jesenska setev v celjski okolici lepo napreduje Uspehi pri jesenskem oranju in setvi so letos mnogo boljši od lanskih. Mno- go je temu pripomoglo lepo vreme. Ven- dar ugodni jesenski dnevi niso glavni vizax)k tega uspeha. Še nekaj drugega je, kar kmetovalce spodbuja k čim- prejšnji obdelavi zemlje. Z novimi od- loici je naša ljudska oblast opustila planiranje jesenske setve, ki je mhogo- kje, če ne 'po\'&od, rodila vrsto biro- kratskih postopkov. Posebno dosti na- paik je prišlo zavoljo tega, ker so pri planiranju delali neživljenjsko, naj- ▼e)čkrat po starih katastrskih podatkih, katerih resničnost že zdavnaj ne od- govarja več. Nova odredba predvideva samo plan odkupa in na osnovi tega merila danes kmetje usmerjajo delo na svojih posestvih. Kmet danes točno ve koliko bo moral drugo leto oddati, zato po svoji volji orJ€ in seje, kakor pač računa, da bo imel za družino, posevek in oddajo dovolj. Ta demokratični ukrep je povod, da so letos kmetje bolj krapko prijeli za plužni »lemež«. Saj . vendar ni prijetno, da ti nekdo na lastnem posestvu odloča, kaj boš delal, kje boš sejal itd. Dosedanja praksa nasvetov res ni bila odveč, zelo korist- na je bila, le če se niso nasveti spre- menili v diktiranje. Duh skupnosti in žCilja po napredku se je po vaseh do- sedaj že lepo razvila. Medsebojna po- moč v pomanjkaAju delovne sile je pri- šla že precej do izraza. Trmoglava oho- lost, tistih mogočnežev, ki menijo, da jim skuipnost ni potrebna, bo odslej njim samim v škodo. Tudi z lenuhi bo odslej drugače .Nihče ni več toliko ne- spameten,, da bi podpiral lenobo dru- gega, ki 'zapravlja čas s špekulacijami. Vsak bo s!krbel za to, da bo na svoji zemlji čim več pridelal, oni pa, ki jim žuljave roke ne gredo v račun, bodo spoznali, da zna tudi zakon trmasto vztrajati. V nekaterih hribovitih predelih so se že oprijeli strojnega obdelovanja, če- prav zaenkrat še z bornimi pripomočki. Na kmetih je čutiti pomanjkanje de- lovne sille. Jesen je pred vrati in skrb za posevke je mnogim razbila zastarelo miselnost. V hribih okoli Laškega le- tos" prvič izorjavajo krompir. V kmečki obdelovalni tzadrugi pri Sv. Jederti nad Laškim bodo letos pri- skočili na pomoč traktorji od Ustroja. Ljudje se vse bolj oprijemajo mehani- Eacije, ki jo nudi država. Letos pri jesenski setvi prednjačijo privatni kmetje. Med njimi so najbolj- ši oni iz nižinskih krajev, posebno v Savinjski dolini. Trenutno zaostajajo v kozjanskem sektorju. Po nepopolnih podatkih so do srede 18. oktobra kmet- je posejali že 2013 ha površin, kar kaže v odnosu na okroglo številko vsako- letnih jesenskih posevikov v številu 4500 ha, lep uspeh. Zadružniki so letos v zaostanku, ven- dar to ni vzrok malomarnosti. Zadruž- na posestva imajo na splošno premalo ljudi, zato s pospravljanjem pridelkov še niso končali. Kljub temu ne. bo od- več vzpodbuditi jih, ker za 'jesensko setev je res skrajni čas, kajti tudi vre- me zna biti muhavo. -To v opomin ve- lja predvsem za zadružne ekonomije in državna posestva, kjer so uspehi jesen- ske setve še najmanjši. V kmečko ob- delovalnih zadrugah so do 18. t. m. po- sejali 86 ha površin, a v državnem sek- torju 47 ha. PRI NJIH JE SETEV ŽE PRI KRAJU! Kakor je že poudarjeno, privatni kmetje prednjačijo v setveni kampanji. Ce bo lepo vreme še naprej tako dr- žalo, bodo vsa privatna gospodarstva v tem tednu setev že končala. Morda bo nekaj zaostanka v hribovitih predelih, kjer sejejo vedno bolj pozno. V Ojstriški vasi pri Sv. Juriju ob Taboru je gospodarstvo, ki mu po do- mače pravijo pri Siršu. Na tem pose- stvu so že pretekli teden bili s setvijo gotovi. Jakob Juhart v Kamenčah v Savinj- ski dolini je tudi že pretekli teden za- ključil setev. Juhart je sploh najmar- jivejši kmet v vasi in svojo dolžnost do države vedno dobro izpolnjuje. Le- tos mu je zgorel mafof, ki ga bo še v tem ietu nanovo postavil, pri čemer mu bodo priskočili na pomoč vaščani in tudi Okrajni ljudski odbor. Kdor skupnosti daje ,lahko od nje ipričakuje pomoči. V VRBSKI ZADRUGI SO LETOS MED PRVIMI Podpredsednik vrbske zadruge je v ponedeljek izjavil, da so posejali že nad 7 ha ornih površin. Ostala jim je le še malenkostna površina, ki so jo naslednjega dne gotovo že posejali. — Pred leti je zadruga posejala okoli 12 hektarjev ornih površin z jesenskimi posevki. Ker pa so povečali hmeljske nasade, je tokrat posejana površina manjša, posejali pa so toliko, da bodo v redu lahko oddali predpisano količi- no in še ostalo jim bo čez semensko in prehranbeno količino. Pripravimo se no volitve v organizacije OF Na svojem zadnjem zasedanju dne 6. oktobra, je Glavni odbor OF Slove- nije razpisal volitve odborov osnovnih organizacij OF in delegatov za okraj- ne in mestne zbore OF. Sklep o rarpisu volitev med ostalim povdarja sledeče: »Volitve, ki bodo od 1. do 30.novembra 1950 v odbore osnovnih organizacij in okrajne zbore, naj bodp^dsev rastoče moči Fronte, njenih d>:^danjih uspe- hov in pripravljenosti za izvajanje no- vih nalog. Novo izvoljena vodstva frontnih organizacij morajo biti res- ničen odraz politične razgibanosti član- stva, biti morajo j>ripravljena, da us- merijo in izkoristijo vso pripravljenost ljudskih množic za izpo^mjevanje pet- letnega plana. Posebno vodstva na vasi morajo biti takšna, ki bodo rarumela 'vlogo OF in njene naloge vztrajno in !sistematično izvajala.« Izvršni odbor OF Slovenije je dolo- čil za dan volitev na področju mesta Celje nedeljo dne 5. novembra, volitve na področju okraja Celje-okolica pa se bodo vršile v nedeljo dne 12. novembra. Nove volitve so potrebne že iz raz- loga, ker se že dolgo niso vršile in so tako nekateri odbori že precej spreme- njeni ,nekateri pa tudi slabi. Stojimo pred- proslavo 10-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije in pred Kongresom ,za katerega bo treba izvo- liti delegate. Osnovne organizacije, to je vaški od- bori OF bodo volili v nove odbore od 5 do 15 članov. V času narodnoosvobo- dilne borbe so bili frontni odbori pravi bojni štabi. Od tu je svobodna beseda bodrila vse zdrave domovinske sile, ki so se borile proti okupatorju in doma- čim izdajalcem. Po osvoboditvi pa je OF zajela tisoče novih članov, odbori pa so tudi po osvo^boditvi ostali tisti borbeni štabi, ki so dajali pobudo iza iz- gradnjo našega novega gospodarstva. Toda marsiikje so v zadnjih dveh letih frontni odbori po krivdi nedelavnih od- bornikov izgubili značaj štaba politične organizacije, kakor n. pr. v Galiciji, Višnji vasi, Šent Andražu, Sent Juriju ob Taboru, Drenskem rebru, Dobju, Prevorju, Planini, Šent Rupertu, Šent Lenartu, kjer odborniki zaradi svoje nedelavnosti niso imeli nobene avtori- tete, volilci pa nobenega političnega vodstva. Treba je z novimi volitvami utrditi te borbene štabe in izvoliti vod- stvo, ki bo sposobno, da razpoloženje naših delovnih ljudi usmeri v reševa- nje neposrednih nalog pri izgradnji na- šega socialističnega gospodarstva. Tak delovni borbeni štalb je treba izvoliti tudi pri okrajnem vodstvu. Plenum OOOF, pa tudi Izvršni odbor že dolgo ne predstavlja tistega, kar bi moral — vsaj v celoti ne, tako da je bilo potreb- no v izvršni odbor OF Celje-okolica kooptirati že 14 novih članov. Istočasno se bodo z volitvami v nove vaške odbore volili tudi delegati v o- krajni ^bor, ki bo v Celju-okolici štel 180 članov. Okrajni zbor se bo sestal dvakrat na leto in po potrebi tudi več, iz svoje srede bo izvolil 80 članov O- krajnega odbora OF; dočim bo Izvršni odbor stalno vodstvo Fronte v Okraju štel 20 članov. Se pred -volitvami je treba rešiti v vaških oidborih nekatera organizacij- ska vprašanja. Imamo še vasi, ki bi lahko imele svoje samostojne frontne organizacije, ker imajo za to, pogoje. Na svoji zadnji seji je lOOF Celje-oko- lica skleni, da se bo dosedanje število vaških odborov oziroma osnovnih or- ganizacij povečalo za 7 novih in sicer se bo po en novi vaški odbor ustanovil na področju KLO-jev Marija Gradec, Marof, Sv. Jurij pri Celju, Štore, Za- gorje, Vrb no. Trnovi je, Višnja vas in Šent Janž, po dva nova vaška odbora se bosta ustanovila v_ Polzeli, Blagovni in Bučah, dočim bo mestni odbor OF Laško imel tri terenske odbore OF. Imamo še več krajev, kjer še niso vključeni v OF vsi tisti, ki spadajo va- njo, saj so n. pr. na področju KLO Galicija, Višnja va?, Drensko rebro, Marija Gradec, Rifengozd in Slivnica odbori, ki imajo komaj 25—35% volil- nih upravičencev v OF, dočim imamd več krajev, kjer imajo tudi čez 95% volilnih upravičencev organiziranih v OF. Istočasno pa je dolžnost frontnih organizacij, da temeljito pretresejo ti- ste člane, ki so se neupravičeno zdržali volitev in pri vpisu U. ljudskega po- sojila stali ob strani ter š takimi, ki smatrajo Fronto le za ščit, pod kate- rim skrivajo svoj nepošteni obraz, obra- čunajo in izključijo iz članstva. Z od- krivanjem takšnih ljudi bo Fronta sa- mo pridobila in vanjo bodo vstopili no- vi pošteni ljudje, ki morebiti ravno za- radi teh saboterskih elementov in sla- bega vodstva v odboru doslej še niso bili člani Fronte. Pred volitvami je treba pripraviti in urediti spisek članstva, ki bo služil kot volilni imenik ter urediti legitimacije, ker se bodo člani pri volitvah morali izkazati z legitimacijo. Na predvolilnih sestankih je treba obravnavati organizacijske, politične in gospodarske naloge. Ne sme se dogo- diti, da bi ljudje v nekaterih vaseh ve- deli samo za tehnični postopek, ničesar pa o političnem . pomenu volitev. Po- trebno je, da se vse članstvo Fronte temeljito pomeni in seznani o vlogi OF pri reševanju političnih in gospodar- skih vprašanj.' Na predvolilnih sestan- kih je treba izvoliti kandidate za nove odbore in delegate v Okrajni zbor ter na^jmanj 5 člansko volTno komisijo, ter člane ljudske inšpekcije, kjer še to ni storjeno. Treba se je temeljito pome- ni ti s članstvom o 6 mesečnem planu dela in o tem, s katerimi sosednjimi odbori v čem in na kakšen način bomo tekmovali na čast 10-letnice ustanovit- ve Osvcibodilne fronte Slovenije. Plan ne bo plan in tekmovanje bo le na p'a- pirju, če ga bo sestavil samo odbor, članstvo pa ne bi bilo o tem seznanje- no in te obveze sprejelo. Neizvršitev 6 mesečnega plana pa bo samo v sra- moto frontni organizaciji. Zadnji čas je, da rračnemo s temelji- timi pripravami za volitve. Težnja ka- kor je na Planini, češ, da bi s pripra- vami ■ še počakali, da bo zadnji teden pred volitvami dovolj aktivizacije, kot škodljivo ne moremo trpeti. 2e z zadnjirni volitvami v osnovne organizacije smo odpravili mnenje, da Ije fircntna jorganizacija samo repire- zentačna organizacija, ki se uveljavlja samo pri raznih prireditvah. Naša Fronta se je porajala ,rastla in razvi- jala v boju za svobodo-in enakoprav- nost jugoslovanskih narodov in ravno 'zato ni bila samo na papirju. V krajih kjer je kot politična organizacija iz- gubila na svojem pomenu, ji moramo vrniti karakter in značaj, kakršnega je imela v času narodncsvobodilne borbe in neposredno po osvoboditvi. Fronta bo izpolnila nove naloge, katere stojijo pred njo zato. ker jo vodi Partija, ker so se naši ljudje pod njenim vodstvom in tovariša Tita naučili premagovati največje težave in izpolnjevati naloge, ki so v korist naši socialistični- domo- vini. Zgradimo cimvec silosov dokler je še čas Redkim gospodarstvom v okraju Ce- lje-okolica letos ne grozi pomanjkanje zimsike krme za živino. Suša in toča, povrhu vsega pa še izčrpanost negno- jenih travnikov, so vzrok slabega pri- delka krme. Živine je sicer razmeroma manj, kot je je bilo pred desetimi leti, vendar so takrat imeli kmetjp več de- lovne sile, koristili so pašo do po'zne jeseni in polagali zeleno krmo vse do- kler ni zapadel sneg. Pomanjkanje go- veda je povzročilo pomanjkanje gnojil, tako, da ponekod gnoja niti za njive nimajo dovolj. Posevek deteljišč se je tudi znatno zmanjšal in letos je prišlo do tega, da je še ko.šnja bila slaba; končno stojimo pred vprašanjem, ka- ko prehraniti živino. Pozno sejana koruza in sončnice pri naš ni ravno neznana krma za živino. Razumni kmetovalci so to krmo prido- bivali že včasih, vendar so pridelek pokladali vse dotlej, dokler ga ni zmanjkalo. Le redki so si zgradili si- lose tako, da so vso zimo imeli silosno krmo, :ki je mnogo boljša od posušene trave, ter na ta način mnogo dalj za- držali mlečnost krav. Silose imajo predvsem v Savinjski dolini, kjer je kmetijsko gospodarstvo najbolj napredno. V Št. Petru imajo na primer 10 silosov, od katerih so štir- je last Kmečke obdelovalne zadruge. Zadruga v Vrbju ima silos, kamor spra- vijo vsako leto nad 12 vozov silosne kr- me. Silosi v Savinjski dolini so sicer dediščina od prej, toda imajo jih. Na drugi strani pogle.mo v kozjanski sek- tor. Tam lahko naštejemo le štiri silose. Tri stare ima kmečka zadriiga v Ma- rof u, a četrtega so iz preurejene be- tonske jame uredili zadružniki v Koz- jem. Novozgrajena silosa sta samo dva. Ojunačili so se zadružniki v Dobrni, ki so iz lesa zgradili dva silosa z 56 m'. Tudi v Drešinji vasi in Dramljah na- meravajo zgraditi betonske silose, ki pa letos še ne bodo v uporabi. Število obstoječih silosov v ckraju je vsekakor premajhno. Brez dvoma je danes marsikomu žal, da ga ni zgradil že prej, kajti skrb za prehrano živine bi mu bila prikrajšana. Toda kogar je stiska pripeljala do teh misli, naj ne okleva več. Po toči zvoniti je prepozno. Storimo zdaj, kar se da narediti, da si ne bo treba kdaj pozneje v škripcih' puliti las. Vaški odbori OF naj o tej stvari govorijo z vsemi pripadniki va- ške skupnosti, posebno naj na to misli- jo zadružniki, kajti čim več silosov bo zgrajenih v jesenskem času, tem boljše bo za naše gospodarstvo in tem večji bo uspeh šestmesečnega tekmovanja na čast 10. obletnice OF. AmerišRi kapar San Jose Je naskočil naše sadovnjake Ce gre za obstoj najvažnejših panog našega gospodarstva, potem ni nikoli premalo opominjanja in nasvetov. O koloradskem hrošču in sadnem kaparju čivkajo že vrabci, toliko je že bilo go- vora in pisanja o obeh škodljivcih. — Ravnodušneži in nevedneži so se sme-^ j ali vsem ukrepom ljudske oblasti, od«^ klanjali so pomoč in nasvete razumnih] sadjarjev. Če so se lotili škropljenja' sadnega drevja, so to storili površno, le od časa do časa in kaj imamo danes od tega? Na vseh štirih straneh okraja Celje- okolica je sadno drevje močno napa- deno cfd amerišliega kaparja. Okolice 2alca, Laškega in Šmartna v Rožni dolini so močno okužene od kaparja. Ne glede na skrbnost nekaterih sad- jarjev, so prizadeti vsi sadovnj aki. Mar- ljivi sadjarji obupujejo nad svojimi sa- dovnjaki, čeprav so vsa leta pridno škropili drevje in kdo je kriv? Njihovi malomarni sosedje, ki so se drevja do- taknili le takrat, kadar se je lomilo od pridelka. Ko smo že tako daleč, da lahko na lastne oči vidimo napadeno sadje, bi bilo vsako čakanje zločin. Zabraniti je treba kaikršno koli prekupčevanje s sadjem iz okuženih krajev. Škropiti drevje vselej in temeljito je edini iz- hod iz te nevarnosti. Vprašajmo stare ljudi, oni bodo vedeli povedati, kaj je storila pri nas amerikanska trtna uš. Mar naj dovolimo, da se podobno do- godi z našim sadnim drevjem, ki pri- naša kmetu in državi tolike koristi? V območju Celja-mesta je pri odkupu najboljši kmet Resnik iz Lokrovca MLO Celje Ima v svojem območju 1393 gospodarstev, ki imajo do 3 ha zemlje, 83 gospodarstev od 5 do 8 ha, 58 od 8 do 10 ha in 5 gospodarstev z nad 15 ha zemlje. Pri oddaji žit in me- sa so se najbolje izkazali kmetje iz pr-. vih dveh skupin, ter deloma iz tretje skupine, dočim je pri večjih kmetih bila potrebna kontrola. Kljub njihove- mu tarnanju, češ da jim je pobrala vse suša, je bil odkup belih žit izvršen 99 odstotno za leto 1950. Pri oddaji krom- pirja rnoramo poudariti, da se kmetje zavedajo potreb, ki jih ima delovno ljudstvo, saj So plan odkupa krompirja izvršili do sedaj že 93%. Posebnost pri odkupu krompirja v letošnjem letu je ta, da so dobili proizvajalci že na od- ločbi označenega potrošnika. S tem krompir po nepotrebnem ne premeta- vajo, dobi ga potrošnik direktno od pridelovalca. Pri oddaji krompirja je bil najboljši posestnik Anton Resnik iz Lokrovca, ki je oddal 38% več krompir- ja kot mu je bilo predpisano. V Lokrov- cu je bilo zadolženih za oddajo krom- pirja 17 posestnikov, od teh je izvr- šilo svojo "obveznost le 12. ostali še ča- kajo, najbrž čakajo silabega vremena, da bodo delavci v mestu dobili moker ali celo zmrznjen krompir. Do 30. IX. sta bila pri oddaji mleka prva Resnik Anton iz Lokrovca, ki je presegel plan oddaje mleka za 20% in Krušič Ivan iz Lokrovca za 50%. Pri oddaji mesa pa so dosegli plan 98%. Toda bilo bi napačno, če bi pri. oddaj i živine tekmo- vali v skrajnost. Postavljeni plah je treba izpolniti, gledati pa predvsem ka- ko čim več živine ohraniti. Na to so kakor vse kaže na kmetijskih gospo- darstvih v območju MLO Celje pozabili, saj niso v zadnjem času zgradili niti enega silosa ne za krmo kaj šele za druga živila. Zato ni čudno, da plan odkupa živine tako dobro napreduje, če pa bodo spomladi plan tudi izpol- njevali, je pa seveda vprašanje? Odkup krompirja v CelJu-okolici moramo {imprei končati Pred nekaj dnevi smo začeli odku- povati krompir. Odkup poteka še kar zadovoljivo, saj je celotni plan dosežen v teh pičlih dneh že za 30%. Mnogo KLO se je pri odkupu krom- pirja dobro izkazalo. V Ljuibečni so pri odkupovanju krompirja mnogo boljši kot so bili pri odkupu belih žit, do- segli so že 80% plana. V kratkem bodo svojo dolžnost izpolnili, in to brez po- moči okrajnih ekip. V Trn ovij ah so po najnovejših po- datkih dosegli enak uspeh. Dobro pote- ka odkup tudi v Dobju, Vitanju, Št. Pe- tru in Trnavi. Iz Petrovč so javili, da bodo v treh dneh odkup 100% iz- " vršili. Tudi v Socki ne bodo zadnji. Nikakor pa spričo uspehov ne smemo popustiti. Pred nami je še nadaljnjih 70% odkupa. Odstotek moramo čim hi- treje dvigati. To velja predvsem za ti- ste KLO, ki so dosegli plan le 50 ali manj odstotno. Komisije so pridelke pravilno precenile, tako da nikjer ni plan odkupa previsok. Torej, če je v nekaterih krajih uspeh tako velik, za- kaj potem ponekod ne pridejo z mrtve točke. Kriva za neuspeh so predvsem vodstva KLO, ki so se za odkup slabo pripravila. Na primer KLO Dobrna, Po- nikva pri 2alcu, Liboje, Frankolovo, Rimske Toplice bi po časovnem načrtu odkup morali že dokončati, pa imajo zelo slabe uspehe. Čudna je zavest lju- di v okolici Štor, kakor bi ne vedeli, komu dajejo krompir, čeprav imajo ve- liko industrijo in množico delavcev v Storah. Takih primerov je poleg dobrih tudi veliko. Čakajo in nič jih ne skrbi od koid bodo dobili krompir potrošniki v garantirani preskrbi. V nekaterih kra- jih se za odkup krompirja zanimaj o ~le toliko, da bi ga imeli za svoje potroš- nike dovolj. Kaj bo s potrošniki v Ce- lju, Štorah in Zabukovici, ki sami ni- majo dovolj velikega kmetijskega za- ledja, to jih ne skrbi. V prvi vrsti je treba pograjati vodstvo KLO v Voj- niku, ki namerava, zato ker odkup ne »gre«, najprej zagotoviti preskrbo domačih potrošnikov, a kar ostane, bo- do poslali naprej. Izgleda, da čutijo od- govornost le pred tistimi, ki jim lahko v brk povedo, da se niso pobrigali za odkup, za oddaljene pa imajo bolj trdo kožo. Kmetijske zadruge bodo tudi morale pospešiti potek odkupa, kajti od tam imajo direktni stik s proizvajalci. Ni redko, da se kje dogodi primer, ko kmetje ipovprašujejo, kam naj vozijo pridelke. To je dokaz slabih priprav in nikakor ne morebitna nezavednost kmeliov. Ne'katere 'kmetijske zadruge se brigajo samo za .odkup, to se pravi prevzem pridelkov. To ni edina njiho- va naloga. Njih dolžnost je tudi pre- pričevanje, opozarjanje na tekoče do- godke itd. Kmetijske zadruge vodijo premalo brige nad izkoriščanjem pre- voznih sredstev. Prihajajo v stiske ali pa pošiljajo prazna vozila po terenu. Tudi poročila o odkupu so zelo po- manjkljiva. Tako je na primer Kmetij- ska zadruga v Št. Ilju poslala poročilo šele po šestih dneh. KZ Dramlje je v nekaj dneh napolnila vse^ shrambe s krompirjem, poročila pa ni poslala, zato je pridelek ležal v skladiščih. Še mnogo napak bi bilo treba na- šteti. Te napake gredo v škodo pre- skrbe delovnih ljudi. Zato napnimo vse sile, da bomo v kratkem času to nalogo z uspehom zaključili. S. S. V JURKLOŠTRU SO IZVOLILI PIONIRSKI SVET Pretekli teden so se zbrali starši in učitelji v šoli v Jurkloštru. Pogovorili so se o vzgoji otrok ter o pionirskem svetu. Po govoru ravnatelja šole in diskusiji vseh prisotnih, so izvolili šest- članski pionirski svet. Ustanovili bodo več krožkov, med njimi tudi mizarske- ga, šivilskega, elektrotehničnega in pri- rodopisnega, kjer bodo pionirje usmer- jali v poklice. Vso pomoč pionirski or- ganizaciji bo nudila v bodoče organi- zacija ZB. VISOKA OBVEZA NA CAST 10 LETNICE OF KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE Živahne priprave za tekmovanje, ki so zajele celoten kolektiv v zadnjern času, so jasen dokaz politične zavedno- sti tega kolektiva. Konkretne obveze si je zadalo 60 proizvodnih brigad. No- va torji in racionalizatorji pa so skle- nili predložiti 16 predlogov mesečno. Poleg poglobljenega političnega in kul- turnoprosvetnega dela bodo izvršili skupno 1036 ur prostovoljnega dela pri akcijah OF, 462 ur na posestvih- kme- tijskih obdelovalnih zadrugah in 530 ur pri raznih delih na KLO. Leto III. — Stev. 42. — Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Zadružna ekonomija v Ponikvi je nekaterim trn v peti Ponikva pri Grobelnem bi lahko imola že lepo zadrugo, če bi se neka- teri veliki kmetje hoteli odreči svojim 'starim ši>ekulantskim navadam, saj ima za to vse najlepše pogoje. Kljub neprestanemu nasprotovanju pa je majhnim kmetom in bivšim agrar- nim interesentom uspelo v dveh letih postaviti močne in trajne temelje so- cialističnemu gospodarstvu; ustanovili so zadružno ekonomijo. Značilno je, da imajo največje zasluge za uspeh eko- nomije predvsem nekatere žene, ki s svojo pridnostjo premagujejo vse teža- ve. Doslej jim še nobena akcija, orga- nizirana od raznih sovražnih elemen- tov, ni mogla do živega. Dobro se za- vedajo kaj pomeni napredek socialistič- nega gospodarstva in je za uspehe tre- ba pohvaliti predvsem Agato Pire, Ano Korže, Pepco Hlastec, Marico Novak in dry.žino Brglez ter tudi Tončka Kranj- ca, ki niikdar ne izostanejo od dela in so letos ves pridelek skrbno obdelali, čeprav imajo njive raTmetane na vseh koncih vasi. Skupnosti so od 29 ha zem- lje, travnikov in gozda oddali nad 1700 kilogramov pšenice, 6000 kg krompirja, pripravljenih pa imajo za oddajo še okoli 300 kg sončnic za predelavo olja in tudi ajda jim je dobro obrodila, saj računajo, da bo pridelka nad 1000 kg. To pa pri pogojih, ko nekateri kmetje, med njimi tudi Zdolšek iz Hotunja, ki ima 50 ha zemlj e ,niso oddali skoraj ničesar. Tudi notranje gospodarsko je eko- nomija že precej močna, saj ima sedaj 15 lepih svinj, 8 glav goveje živine in tudi dovolj krme. Ce bodo čez zimo spretno gospodarili, bodo nekaj sena lahko ce'.o oddali. Člani ekonomije so dobili letos celotno količino fnri^oada- jočega žita, da so prav zadovoljni, po- leg tega pa so si ustvarili še močan rezervni in semenski fond. Edina te- žava ^e v tem, da nimajo urejenih še hlevov za živino, to pa predv.^em zaradi tega. ker nimajo človeka, ki bi jim po- skrbel ra organizacijo dela in ki bi bil dovolj močan, da bi se skupno z žena- mi bo^^il proti vsem sovražnikom in za- vistnežem ,ki imajo v mislih samo še to. kako čimbolj oškodovati ekonomijo. Dosedanji ekonom in predsednik eko- nomije Franc Privšek. ki je pred tre- mi 4edni nas:krlvaj pobegnil po pobudi najbolj zagrizene sovražnice vsega na- šega socialističnega napredka, gostil- niča-"ke Otilije Zdolšek, ie zpkrivil ©iotrebuje, prepovedal uporabljati eko- nomiji. Ko pa so kljub temu člani eko- nomije dali že pokvarejno opremo sed- larju v popravilo, jo je le temu prepo- vedal popraviti ,tako da danes ob šte- vilnih jesenskih delih za uspešno se- tev in za pospravilo pridelkov, ne mo- rejo uporabljati pri delu svojega ko- nja, ker nimajo za to potrebne opre- me, ki se tudi danes še kupiti ne da. Ko je sekretarka OF prosila njegovo ženo naj vendar dovoli popraviti opre- lo, čeprav je njena last, jo je zavrnila češ, zakaj se prav ona briga za te stvari. Kako si ti ljudje, ki so celo "funkcionarji naše ljudske oblasti, pred- stavljajo napredek in uspeh našega so- cialističnega gospodarstva, si je težko predstavljati. Take gospodarske težave pa se s svo- jim odnosom podpirajo še razni drugi gospodarski škodljivci. Eden takih je Vouk Avgust, ki je bil od odkupne ko- misije pooblaščen, da prevzema krom- pir v odkup. Poleg tega, da se vedno upira prevzemati krompir, preklinja kmete in jih obsipa s svojimi starimi žandarmerijskimi navadami. Tudi člani ekonomije so doživeli isti odnos. Ko so pripeljal okoli 1000kg krompirja, ga ni ho+el prevzeti in tudi ni dovolil, da bi ga čez noč^ranili pod njegov pra- ren kozolec, ki se zaklepa ter so ga morali pustiti na prostem, brez var- stva. Prav nasprotno tem ljudem pa so se pokazali nekateri drugi kmetje, ki so pravilno razumeli, da je danes cilj nas vseh pridelati čimveč. Tako so kmetje Anton Vrečko in Franc Masten iz Ho- tunia ter upravnik državnega posestva Podbregar vedno pripravljeni pomagati ekonomiji s stroji, katerih ekonomiia še nima, .prav tako pa pomagajo tudi ostalim kmetom, ki jim primanjkuje delovne sile, čeprav imajo svojega dela na pretek. Take ljudi je treba pohva- liti, saj s tem zavestno doprinašajo k izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih ljudi in k povečanju hektar- skega donosa. (-e) Frontni aktivi na Vranskem, v Žalcu in Vojnifcu felimujejo na čast 10 letnice ustanovitve OF Iz Vitanja so tudi sporočili, da se pri- ključijo v tekmovanje. Kaj čakajo v Laškem in St. Juriju? Na sestanku frontnih aktivov v Žal- cu, Vojniku in na Vranskem so fron- tovci izrazili željo ,da bi v šestmeseč- nem tekmovanju pomerili svoje moči v tekmi med trgi okraja Celje-okolice. V vseh osnovnih organizacijah so si po- stavili naloge, pri katerih bodo vztraja- li, dokler ne bodo izvršene. Na Vranskem so na množičnem front- nem sestanku izvolili skupino ljudske inšpekcije in predložili kdndidatno li- sto za nov frontni odbor. Istočasno so se pogovorili o načrtu za šestmesečno tekmovanje na čast 10 letnice OF. Skle- nili so, da bodo krajevna podjetja de- lala eno nedeljo v oktobru in eno v novembru na čast OF. Posuli bodo ce- sto med Ločico in Brodami. Priredili bodo 8 kultumoprosvetnih večerov s predavanji. Poživili bodo igralsko sku- pino, ki že dve leti nič ne dela, prav tako ženski pevski zbor, na novo pa bodo ustanovili moški pevski zbor in lutkovno gledališče. Uredili bodo grob, kjer je pokopanih 134 talcev. Zbirali bodo odpadke surovin za našo industri- jo. V 2alcu so 9. oktobra imeli množični sestanek združen z izvolitvijo okrajne ljudske inšpekcije ,na katerem so pred- ložili tudi kandidatno listo za nov frontni odbor. Sklenili so, da bodo v tekmovanju vsaki mesec imeli eno po- litično predavanje. Končno bodo ure- dili tudi kanalizacijo. Pogodbo s ka- mnoseškim podjetjem že imajo. Fron- to vci bodo prostovoljno naredili vse, kar ne zahteva strokovnjaških rok. O- čistiili bodo tudi ulice, tako, da bo do decembra zunanji izgled Žalca čisto d»rugačen. Članarino OF bodo od 4 din dvignili na 5 din. Tudi očitka, da še vedno nimajo frontnega kotička, si ne bodo več dolgo pustili metati pod nos. Tudi v Vojniku so na množičnem se- stanku izvolili ljudsko inš'pekcijo in predložili kandidate za nov odbor OF. Za uspešni potek tekmovanja so pri- redili veselico, katere dobiček so raz- delili na polovico. Polovico so podarili OO OF, polovico pa bodo porabili iza nagrade najboljšim tekmovalcem in za pomoč najpotrebnejšim. V času tekmo- v^ja bodo imeli 20 predavanj. Vojni- ški fronto vci bodo v krajevnem kamno- lomu kopali gramoz za popravilo cest v sosednjih vaških odborih. Pet ljudi so poslali na gradnjo važnih objektov v Ljubljano. Dali bodo več pomoči pio- nirskim organizacijam in dvignili član- stvo za 10%, tako, da bo v OF vklju- čenih vsaj 90% volilnih upravičencev. Tudi v Vojniku bodo članarino dvignili na pet dinarjev. V krajevnih podjetjih Ibodo uslužbenci opravili po 20 prosto- ovljnih a bi vse tekoče naloge prišle med preibivalce, bo skrb frontnih organiza- cij predvsem tudi ta, da bodo s preda- vanji, javnimi diskusijami, zajeli čim večje število ljudi. Nadalje je skrb frontnih organizacij, svetov državljanov in ljudskih inšpektorjev, varčevanje z živili ,kar je v skladu s pismom CK KPJ naslovljenim na partijs:ke organi- zacije. Na osnovi teh predlogov naj frontne organizacije sestavljajo načrte za tek- movanje po svoji uvidevnosti. O teh stvareh naj razpravljajo poleg pred- logov ,ki jih bodo postavili člani zno- traj organizacije. Po zgoraj navedenih vprašanjih bodo celjske frontne organizacije tekmovale z množičnimi organizacijami Ljublja- ne, Maribora in Kranja. Ce bomo po- leg tistih obveznosti ki jih bodo fron- tovci sprejeli po svojih prevdarkih, iz- vršili še te okvirne naloge, bomo 10 let- nico ustanovitve OF izares dostojno do- čakali in dokazali našo globoko pri- padnost Osvobodilni fronti in izgradnji socializma. Nabiranje zdravilnih zelišč je trba pospešiti Nabiranje in odkup gondnih sadežev in zdravilnih zelišč slabo napreduje, bodisi zaradi nepoučenosti ali pa zara- di pomanjkanja časa. Bolj kot vse dru- go bo držalo to, da KLO in kmetijske zadruge slabo tolmačijo pomen nabi- ranja in korisH, ki jih nabiralci imajo od svojega truda. Edini KLO.. od koder je odkupno pod- jetje dobilo večje količine teh rastlin je Vitanje, čeravno bi od tam bilo pri- čakovati še večjih količin. Pri nas vrednost zdravilnih zelišč še ni znana. L-ud'e jih niso nabirali, razen hribov- skih padaric, ki so po kmetih šušma- ri^e z raznimi čaji za živino in ljudi ali pa jih prodajale branjevkam po sej- mih. Množičnega nabiranja pa sploh nismo poznali v stari Jugoslaviji. Za- stonj je pričakovati, da brdo "uid^e ka" tako sami od sebe začeli nabirati sadeže, smukati listje, obira^^i cvetje in puliti koT-enine, ne da bi vedeli kad, kai^-o in kdaj se kakšna stvar nabira in končno, kaj se za to lahko d'>bi. Zastonj se n-hče ne bo podil po gozdovih. Se ka" dob^o agitaciio so naredili v Celju, kjer so poleg zelišč dali na pocfed rPi7- ne tkanine, galanterijske in di-uge prak- tične reči, katere celo uvažamo, kot na primer, kaj vse lahko nabiralec dobi za svoje b"ago. Za gozdne sadeže in :eM- šča daije odkupno podjetje 100% sti- mulacijo, to se pravi, za nabrane sa- deže in zelišča dobi nabiralec enako vrednost v blagu. Merodajni ljudje po vaseh bi morali ta'mač:ti tudi to, da za te nabrane stvari dobimo v tujini deviize velike vrednosti. Za en vagon suhih gob do- bimo zunaj deviz za 120 vagonov lesa. Pri nas dobi nabiralec za 40 kg suhih gob novo kolo, kupljeno v tujini. Torej je jasno, da s sadeži in zelišči lahko prihranimo marsikatero stvar, namenje- no za izvoz, ki bi jo pa doma nujno potrebovali. KLO naj se povežejo tudi s šolami, od koder bi ob pomanjkanju odraslih ljudi lahko dobili v pomoč pionirje. Na splošno je treba več agitacije za nabi- ranje in stvar bo zaživela. Ponekod so ljudje zvedeli, da odkupno .pod:e'je od- kupuje sadeže in zelišča in povprašu- jejo, kaj naj nabirajo. Po tem se zgodi, da uslužbenci kmetijskih zadrug ne ve- do, ali pa se jim ne ljubi povedati. Na- šteli bomo le nekaj zdravilnih zelišč in sadežev, ki jih nabiramo v tem času: Trenutno je važno nabiranje listja pekočih kopriv, ki jih podjetje plača po '30 din kilogram, seveda suhe. Ko- renine regra'a po 120 din kg. Volčje češnje po 5 d-;n kg in gozdni koren po 62 din kg. Nadalje odkupuje suhe gobe; prva vrsta po 2C0 din, druga po 160 din in tre+ja po 130 d'n kg. Tudi orehe od- kupuje po 35 din kg. Zelišča in sadeže odkupuijejo s takojšnjim plačilom v b'agu v sledečih KZ: Vransko, Vitanje, Vojnik. Lisično, Slivnica, Laško in Ce- lje (bivši Hladin). S. S. Na tomboli OF Celje-okallce se je sreča nasmehnila najpotrebnejšim Neutrudljivi »jeziki«, ki nikoli ne mi- rujejo, kadar gre za prireditev naših množičnih organizacij, so skovali ime- ^nitno laž, češ da so tombolski dobitki že vnaprej namenjeni raznim funkcio- narjem in »priviligiranim« ljudem. Izid tombolskega žrebanja pa je poka al ravno nasprotno. Sreča se je nasmeh- nila onim, ki so bili dobi'kov najbolj potrebni. Izžrebanci g.avnih dobitkov so večinoma delavci in nameščenci. G'avni dcbi'ek motorno kolo, je do- bil delavec iz Železarne S^^ore K. Križ- nik. Ko' na"a?č je sreča namenila .spal- nico mladi prodajalki iz Industrijskega maga-^ina Tovarne emajlirane poscde Mariji Gorjanc Deske je dobil M;š.ko Turk, 4elavec v Celjski opekarni. Kel- nerič Milica, gospodinja, je z dobitkom dobila tudi skrb, kje naj v Levstikovi ulici najde h'ev za svojo telico. Največ oči se je paslo na srečnem dobitku Fe- liksa Rampa, delavca podjetja »Sadje«, ki je po mestu vozil 110 kg težkega ■prašiča. Terezija Flis, nameščenka Na- rodne Isanke se kar otresti ni mog^.a ševilnih kupcev strešne opeke, katero je zadela njena srečka. Franc Zunko, ko/-;č iz Zgornje Kungote je dobil 6 m'* d^v. Na polovico sta razdelila do- bi'ke Martin Ra boršek iz Tekstilne to- varno, ki je dobil usnje, in Sonja Ce- lih nam^.čcnka, ki je zadela krupon podpla'ov. Tudi ostali dobitki, več ali ma,nj vredni, so bili namenjeni najpo- trebnejšim. Po'£ebno vesel je bil tisti, ki je dcibil apno, gotovo ga je nujno potreboval. Kie bomo delali v „Tednu cest" od 22. do 29. X. 1950 Dobro urejene ceste so za naše go- spodarstvo ogromnega pomena. Omo- gočajo nam hiter in brezhiben promet bodisi avtomobilski, kolesarski ali vo- zovni s vprežno živino. Pa tudi sle- herni pešec ima rajši pod nogami le- po gladko cesto, kakor grbasto, blatno in nesnažno. Take so naše želje, ki pa So trenutno nerešljive, ker moramo pred tem izvršiti mnoge druge važnej- še naloge. Pred nekaj dnevi me je dohitel iz smeri Celje—Žalec tovorni avtomobil do polovice naložen s strešno opeko. Naloženo opeko je neusmiljeno preme- tavalo sem in tja. Ce je pripeljal do cilja fri četrtine cele, nepoškodovane opeke, je bila to izredna sreča. Zdaj pa recimo .da je bila opeka last delavca, ki je dolgo časa ča.kal na nakaznico, potem še v tovarni na opeko, denar pa si je sposodil ali odtegnil družini, kaj je potem na koncu dobil? Tako je oškodovan lastnik opeke. Kaj pa avto? Na avtu se poškodba le redko takoj opazi. Vidimo pa lahko, re- zu" tat sl"abih cest ,v avtomehaničnih delavnicah, kjer najdemo najrazličnej- ša vozila, ki čakajo na tako imenova- no »generalno reparaturo«. To nam dokaizuje. da moramo odloč- no pričeti s popravljanjem cest. Severno od Dečkove ceste gradi več tovarn stanovanjsko naselje, ki ga tre- nutno vežejo z Dečkovo cesto le zasil- ne poti. V stanovanjskih provizorijih stanuje že nad 10 delavskih družin, druge pa se vseljujejo. Tem družinam ob nastopajoči jeseni, predvsem pa spomladi sploh ne bo mogoče priti v mesto ali v stanovanje, ne da bi bih do ušes blatni, da o kakšnem koli do- *vozu v tem času ne govorimo. Kaj torej storiti? * Sindikalna p)odružnica Tovarne emaj- Urane posode bo s prostovoljnim delom v Tednu cest zgradila most čez Kopriv- nico. Material za gradnjo mostu je oblju- bila uprava tovarne. S tem bodo de- lavci Tovarne emajlirane posode, ki stanujejo y novih provizorijih, prišli do ceste in sicer od provizorija preko no- vega mostu na cesto v Novi vasi. So- sednji provizoriji so last Tovarne Aero, Tovarne organskih barvil. Sindikalni podružnici obeh kolektivov imata na- logo priskrbeti in splanirati potrebno količino ogorkov. Sindikalna podruž- nica Ljudsljega magazina in Tovarne tehtnic bodo organizirale prostovoljce za odvoz kupa zemlje ,ki leži na novi progi ceste v podaljšku od Kersnikove ulice. Stanovalci provizorija in oni, ki grade ob tej črti stanovanjske hiše, bo- do prišli do ceste. Tudi kolektiv Tkal- nice hlačevine in Betona naj pomaga navedenim kolektivom pri delu. Sindi- kalne podružnice, predvsem pa stano- valci provizorijev naj skrbe, da 'bo ak- cija čim boljše potekala. Kaj pa ostali ?Teren Nova vas an Do- brava naj organizirajo frontovce za po- sipavanje in planiranje gramoza na ce- sti skozi Novo vas—Dobrava do La- hovne. Teren Ložnica in Medlog in Babno ter tamkajšnje sindikalne po- družnice, naj organizirajo posipavanje gramoza na cesti Celje—Medlog—Žalec. Teren Ostrožno in Lopata naj prevza- meta delo na cesti Celje—Store. To je nekaj primerov kje in kaj se da urediti. Razumljivo je, da bodo ostali tereni, kot je Zagrad, Pečovnik, Lisce, Košnica in drugi ter sindikalne podružnice, našli v svojih območjih do- volj dela na cestah. Ce pa tega le ne bi bilo, naj svoje prostovoljce pošljejo na Podjetje za ceste in kanalizacije, ki jih bo koristno zaposlilo. Kako pa je z navozom in preskrbo z gramozom. Vsa drž. gospodarska pod- jetja in ostali vo'?niki, konjske kmečke vprege naj v Tednu cest izvršijo vsaj eno prostovoljno vožnjo in gramoza bcT dovolj! Gramoz se bo dobil v mestni gramozni jami v Polulah in Apneniku Pečiovnik. 3|trokovni del akcije' vodi Podjetje za ceste in kanalizacije. Vsinitiin33 Xi di^arjaki bo 29. oktobra 1950 ob 13. url ored kolodvorom! - Veliki tombolski dobitki! »CELJSKI TEDNIK« Leto IIL — Stev. 42. — Stran 8. Mg. Fedor Gradišnik: Pred prvo sezono poklicnega Mestnega gledališča v Celju (Nadaljevanje) V preteklih dveh se-onah smo tak mladinski kolektiv že imeli, ter z njim uprizorili dve mladinski igri, letošnjo sezono pa je ta ansambel, v katerem je bilo največ učiteljiščnikov, razpadel, ker so si njega člani na svojih učnih zavodih ustanovili svoja lastna kul- turno-umetniška društva. Kako ta dru- štva uspevajo mi ni znano, vem samo toliko, da učiteljiščniki doslej še niso priredili ndbene predstave. Po odhodu naših članov na tečaj v Ljubljano ostane še v Celju dobršen del našega gledališkega ansambla. S tem ansamblom bi se dalo sestaviti kolektiv, ki bi na eni strani lahko pre- vzel organizacijo mladinskega gledali- šča, na druigi strani pa bi lahko na- študiral 1—»2 deli iizven repertoarja bodoče sezone ter z njimi nastopil v Celju in gostoval v okolici. S tem sem povedal v glavnem vse, kar se mi je zdelo važno iz ozirom na posebne prilike, v katerih se nahaja- mo na pragu nove sezone. Ker danes še vedno ne vemo, kakšen ibo naš bodoči poklicni ansambel, s kolikim številom igralcev bomo de facto razpolagali, je težko sestaviti repertoar, ki bo 100% izvedljiv. Gotovo je, da z 9 igrailci, ki gredo na tečaj in z dvema, ki sta nam zasigurana izven tečaja (Gombač, Bo- žičeva), ni mogoče formirati poklicnega gledališča. Navezani bomo na honorar- ne igralce iz vrst tistih tovarišev in tovarišic, ki ne gredo na tečaj. Ako ne dobmo primernega števila igralcev z akademije, bo to edina rešitev, da omo- gočimo delovanje gledališča v bodoči sezoni. Do marca meseca pa si bomo morali pomagati iz gostovanji ljubljan- skega in mariborskega gledailišča, ker Celje kot tretje največje mesto Slove- nije pač ne more biti šest mesecev brez gledaliških predstav. Uprava ima tozadevno že pristanek vodstev tako ljubljanskega kakor mariborskega gle- dališča. Preden končam, moram kon- stantirati žalostno in za Celje sramot- no dejstvo, da se obnova gledališča še vedno ni pričela in da bomo morali kljub slovesnim zagotovilom merodaj- nih faktorjev, da bo gledališko poslop- je do začetka letošnje sezone gotovo, pričeti prvo sezono poklicnega gleda- lišča v Celju v kino-dvorani, med tem ko pravi hram celjske Talije sredi me- sta razpada v sramoto vseh nas! Ker so vsa zagotovila v teku petih let popolnoma odpovedala, bo uprava tudi to vprašanje morala rešiti v last- nem delokrogu in prepričan sem, da bomo uspeli! Predlagam za sezono 1950-51 nasled- nja dela v repertoar celjskega Mestnega gledališča: Shakespeare: »Othello«, Sofoklej: »Kralj Eidipos«, Calderon »Sodnik zalamejski«, Schiller: »Razboj- niki«, Ostrovski: »Nevihta«, Zweig: »Si- romakovo jagnje«, Moliere: »Žlahtni meščan«, Kreft: »Velika pimtarija«, Pucova: »Operacija«, Milčinski: »Vol- kašin«. V lastni dramatizaciji pa Jur- tič-Kerstnikove »Rokovnjače«. Od pred- laganih del bi iizibrali samo tri, ker za- radi večmesečnega tečaja igralcev ne bo mogoče naštudirati več del. Pod istim naslovom bomo v nadalje- vanju referata upravnika mestnega gle- dališča mg. F. Gradišnika, objavili od- lomke iz referatov tajnika in igralca prof. Gustava Grobelnika in režiserja prof. Toneta Zorica. (O,^. ur.) KLASIČNI REPERTOAR JE OBNOVA VSAKEGA RESNEGA TEATRA Pri določanju repertoarja je treba poleg gradiva imeti pred očmi dejstva našega domačega ,torej tukajšnjega gle- dališča ,ne pa druga, bodisi prestolni- ška, bodisi provincialna, poklicna aH nepoklicna gledališča. Med taka odlo- čilna dejstva smatram, da spadajo na- slednja: — da sestavljamo repertoar za mesto z nemajhno gledališko tradicijo in z dostojno razvitim in izoibraženim ču- tom; —• da sestavljamo repertoar za gleda- lišče ,ki je namenjeno vsemu ljudstvu, ne pa kakemu bivšemu, aH kakemu »novemu« družbeno omejenemu krogu; — da sestavljamo repertoar za gle- dališče, ki zaenkrat goji samo dramo in končno — da sestavljamo repertoar za gle- dališče z razmeroma majhnim ansamib- lom. Posebnega upoštevanja vredno dej- stvo pa je, da je naše gledališče posta- lo — sicer brez formalne proklamaci- je, toda dejansko — poklicna umetniška ustanova in da tedaj ne gre več za se- stavo kakega situacijskega repertoarja kot najprimernejšega za amaterske odre, niti ne za slepo posnemanje cen- tralnih gledaliških ustanov, pravtako ne, da bi se (^aradi sigurnosti, da bo delo »zares idejno« odločali za taka de- la, ki so bila pred letom ali dvema na repertoarju tega ali onega gledališča in ki jih je kritika ugodno sprejela, skratka ,v repertoami politiki se nam je znebiti vsake kapitulantske ozkosti, ki bi jo rodil eventuelni občutek začet- niških težav v novem gledališču. Čeprav sem prepričan, da med nami ni nejasnosti glede pojma gledališča, ali glede naloge njegove oz. gledališčni- kov, si ne morem, da ne bi pred dokonč- no izbiro del naša znanja in mnenja podprl še s kako dru^go tehtnejšo in merodajnejšo besedo. Fran Albreht je v Ljubljanskem Zvonu 1919 napisal o gledališču, da je »merilo lastnih ustvar- jaj očih sil, izraz kulturne zavesti naroda in njegove umetniške produktivnosti in reproduktivnosti ,ognjišče vsega rodne- ga in plemenskega, žarišče domače be- sede, svetišče, v katerem so pred oblič- jem svete umetnosti vsi sloji naroda enaki, enaki v svojem zadnjem poslan- stvu, da se iiz brezinme črede prerode v višje globlje in boljše ljudi. Sola in le- ča lepKjte in resnice.« In kakšno naj je jKJslanstvo gledališča? »Kot so se arhi- tekti borili za osvoboditev teatra iz oklep kulis, tako je naloga sodobnih gledališčnikov, da se borijo za duhov- no osvobojenje gledališča. (Jože Borko, Osvobojeno gledališče, str. 64.) Gledali- ških desk tedaj ne bomo uporabljali za množične sestanke, niti gledališke dvo- rane zato, da bi na njene stene pribi- jali kričeča aktualna in neaktualna ge- sla in da bi v njej predvajali dela, v katerih bi nastopali igralci do zadnje doslednosti kot vročekrvni aktivisti in dogmatiki, kajti po resoluciji III. Ple- numa CK KPJ morajo naša prosveta, kultura in naša umetnost vzgajati »svo- bodnega !in odločnega soclailističnega človeka, čigar naziranja so široka in različna, ki sta mu tuja birokratizem in modeMranost misli«, zakaj »sociali- zem ni dolgočasen internat, kjer je sivo preibarvano vse od srca do misU in želj«, kakor je (zapisal recenzent v Ljudski pravici 26. 2. ,1950. Boriti se nam je za svoboden idejni' razvoj na temelju socialistične demokracije in pogumnega razvijanja pobud. Z drugi- mi besedami: v gledališču in z gledali- ščem ne bomo vzgajali le človeka, ki bo na svetu samo zato, da bi bil sre- čen, ali zato, da bi bil zgolj pošten, marveč človeka ki bo živel tuidi zato, da bo uresničil velike stvari za člove- štvo, da bo postal plemenit in prerasel nizkotnost v kateri še živi večina ljudi. Za sestavo repertoamega načrta ni- sem začel izbirati"" med odrskimi deli, marveč med avtorji odrskih del. Te, za katere sem se pod dojmom zgoraj iz- nešenih misli odločil, sam razdelil v sledeče skupine: 1. Grki 2 Shakespeare, Moliere in Calderon de la Barca 3. Rusi: Ostrovski, Cohov in 4. domači, slovenski avtorji. V repertoarju bi tedaj po mojem pr- vačila klasika. Zakaj? Zakaj Grki? Ker je davna antična doba ustvarila v delih najboljših mislecev zametke cele vrste idej in teorij, ki tvorijo danes naše du- ševno bogastvo. (Po besedah ministra Jožeta Potrča v proračunski razpravi LRS 1950.) Nekje sem bral, sledeči vzklik igledališkega režiseorja: »Gorje narodu, kateremu Sofoklej, Shakes- peare, Moliere, Schiller, Gogolj in dru- gi nimajo več kaj povedati!« Ker so in bodo ostali klasiki večni in neizčrp- ni zaklad bogastva človeškega duha, je klasični repertoar osnova vsakega res- nega teatra. Kolektiv Ljudskega gledališča na pragu poklicnega Mestnega gledališča Koncert komornega zbora Mestnega gledališča v Celju Namen ustanovitve komornega mo- škega zbora je bil izix)lniti vrzel, ki je nastala s prenehanjem Celjskega ok- teta. Ze pred vojno je bila stalna težnja po malih, gibljivih pevskih kombinaci- jah, ki bi bile na eni strani stalno na ralzpolago, na drugi strani pa da bi sodelujočim nudile več kot jim lahko nudijo redni pevski abori. Morale so se pa take skupine oziroma člani največ- krat še pred pričetkom rednega dela spustiti v borbo za svoj obstoj, ker so pevska društva skušala take kombi- nacije v kali zatreti. Tako je morala taka skupinica poleg temeljitejših in rednejših pevskih vaj tvegati še borbo s pevskimi društvi, ker so jih kot »ne- kaj boljšega« gledali po strani. Zato pogoj za sodelovanje ni samo kvaliteta glasu in splošna pevska sposobnost, temveč tudi trma, da zdržiš vsaj do pr- vega javnega nastopa. Poleg tega se pri čistih oktetih pojavlja stalna nevarnost, da je eden ali drugi član pri nastopu zadržan, kar vsekakor kvarno vpliva na harmonično soglasje nastopajočih. Da se temu izogne, je moral marsikateri oktet svojo osemčlansko zasedbo pove- čati na desetčlansko. Razumljivo je tu- di ,da je delo takih oktetov velikokrat prekinjeno, ker pevci odpadajo in je treba iskati novih primernih moči, kar zavira redno napredovanje zborčka. Ce pogledamo na komorni zibor s sta- lišča naslednika celjskega okteta, po- tem moramo priznati, da se je s kom- biniranim dvojnim oktetom izpolnitev vrzeli posrečila. Ze zasedba posamez- nih glasov jamči za resno stremljenje Po kvalitetni obdelavi pesmi in njih podajanju. Program, ki ga je izvajal zbor 4. in 7. oktobra 1950 v Ljudskem gledališču je bil zaenkrat še nekom- pliciran, kar je nujno potrebno za zUt- je zbora. Moram pa poudariti neko ne- gativno stran zasedbe. Komorni zbor ima vse možnosti razvoja, je pa nujno potrebno uravnovesiti prvi tenor z o- stalo zasedbo. Do srednje močnih mest v pesmih je zlitost odlična in nadvse ugodno vpliva na poslušalce, dočim pri forte mestih nekako splahni. Imeli smo občutek, da bi ostali zbor lahko še ve- liko dal, da pa prvi tenor ne sledi, ker je prešibak, ali pa premalo sproščen. Ker mora komorni zbor postati repre- zentativen zbor v Celju, tega ni pu- stiti v nemar in je zasedbo nujno iz- popolniti. Le na ta način bo možen res popoln uspeh. Program je bil smiselno porazdeljen na pesmi čitalniške dobe, pesmi iz NOB in narodne pesmi. Vse točke so bile podane dovršeno, brez umetničenih priveskov in se žele zaslioženo prizna- nje poslušalcev. Izredno pohvalo je dati ziboru, da skrajno obzirno spremlja soliste tako, da ti vseskozi pridejo do veljave, kar je sicer pri zlborih redek pojav. Zboru z dirigentom tov. Kunejem k nastopu iskreno častitamo in želimo še veliko uspehov. A. C. Zanimive številke iz Mestne ljudske knjižnice Po okupatorju popolnoma uničena Mestna ljudska knjižnica v Celju se je v preteklih letih po osvolboditvi uvr- stila na prvo mesto med ljudskimi knjižnicami Slovenije. Danes predstav- lja že pomemibno kulturno žarišče me- sta in okolice. Preko 25.000 delovnih ljudi je že letos obiskallo knjižnico. — Skupno je bilo izposojenih v letošnjem letu 55.000 knjig. Obiskovalci se skoraj enakomerno razdele na mladino in odrasle. 34% vseh pa je delavcev, 27% nameščencev, 29% študentov, dijakov in šollarjev, 0,3% kmetov in 10% ostalih. Mesečno je izposojenih povprečno 150 političnih del, 200 do 300 poučnih, 4500 do 5000 leposlovnih, 500 pionirskih in 600 tujejezičnih. Okus bralcev, ki se je v zadnjih letih zelo razvil, pa naj- bolj nazorno izpriča statistični pregled prebranih del .posameznih pisatePJev. Zanimivo je, da so v Celju že vsa leta po vojni najbolj iskana in brana dela slovenskega pisatelja Franceta Bevka (v Ljubljani Jos. Jurčiča). Bevkova de- la se v knjižnici izposodijo povprečno 200- do 3(X)^krat mesečno. Na cinigem mestu je Ivan Cankar z 90 do 100 izpo- sojami na mesec. Sledijo mu Jules Verne 80, Maksim Gorki 70, Jack Lon- don 70, Miško Kranjec 60, Jos. Jurčič 55, F. S. Finžgar 45, Mark Twain 45, Prežihov Voranc 35 itd. Na seznamu pogosto iskanih in branih domačih pi- sateljev so še Fran Milčinski, Ivo Sorli, Anton Ingolič, Fran Levstik, Ivan Tav- čar, Fran Roš. Od tujih pa Lev in Aleiksej Tolstoj, Honore de Balzac, Conan Doyle, Henrik Sienkiewicz. Ze sani ta skromni vpogled v statistiko Mestne ljudske knjižnice nam dovolj pove, da je njeno mesto tako v kulturnem kot v političnem življeniu Celja koristno in važno, njena udeležba v skuonih na- porih za kulturni in politični dvig pre- bivalstva pa velika. Dr. Josip Tominšek: CELJSKE NOVINE(Periodični časopis) ] Da je in bilo to naše, Vaše, slovensko, jugoslovansko' evropsko, svetovno, po- vsod znano, slavno Celje, dvatisočletna Celeia brez časopisa — revije? V slov- stvu, pisemstvu jalovo? Bomo videli. In če je bilo, pa odslej ne sme biti več — in ne bo. Bilo je pred sto leti. Z meščansko revolucijo leta 1848 je vsaj za kratko dobo zasijala zora ljudske svobode. Ožarila je tudi Celje. V soboto 1. julija 1848 je tu izšla 1. številka časopisa z gornjim naslovom Celjske Novine, oi'-~ še s pristavkom Slovenske. Založil in izdajal jih je podjetni in narodnoza- vedni tiskar J. K. Jeretin, urejeval gimnazijski profesor slovenščine Val. Konšek v tako radikalnem duhu, kakr- šnega ni bil zmožen noben drug tedanji list. Sotrudniki so bili med drugimi navdušen Ilirec dr. Štefan Kočevar, zd-avnik in narodni organizator vseh v Ce'je se stekajočih dolin, realist dr. Subic (zdravnik), dr. Jos. Muršec, dr. Jos. Krajnc. Izhajal pa j-e Ust samo do leta 1851. V tej prevratni dobi so Celjani iz- daji pi~vi slovenski leposlovni-poučni časoDis z naslovom »Slovenska Cbela«, »Penlo i'a obndo in omiko slovenskega duha«, leta 1850. Založnik in tiskar je bil Jeretin. urednik g:nm. katehet Jos. Drobnič, zelo razgleden mož, ki je vodil slovenske gledališke predstave do 1852 (7. marca 1852 Zupanovo Micko). Cbela pa se je še istega leta (1850) preselila v Celovec in je z naslovom »Slovenska Bčela, poučen in kratkočasen list« v uredništvu Ant. Janežiča izhajala do 7. julija 1853, ko je preminila. Med so- trudniki je Viktor Lipež, šestošolec v Celju. Bile so to iskre prvega navdušenja; zasvetile so se in koj ugasnile. Vnelo se je tedaj celo dijaštvo, ki je leta 1851 izdalo svoj dijaški pisani list »Celjska Slavija«. Ferdo Kočevar (Zavčanin) je v Novicah 1857 (str. 246) izrekel željo po leposlovnem listu, a ni ga bilo in ga ni — do danes, ni bilo porasta iz prvih koreninic. Dragotin Hribar, ki je v Ce- lju postavil svojo tiskamo in knjigar- no—v dosledni konkurenci z Nemci — je 1891 skušal izdajati zbornik pesmi in povesti »Naš Dom«; a izšel je samo en zvezek. — V te načrte smemo šteti mesečnik slovensikega visokošolskega dijaštva »Vesna« ,ki je — pri Hribarju — izhajal od marca 1892 do kcnca 1894. — Posredno je književnim svrham do- bro služila literarna priloga Hribarje- vemu »Narodnemu koledarju«. — Ce- ljani So tudi ustanovili prvi pedagoški časopis »Popotnilc«, ki ga je založil prof. Miha Zolgar, urejal Jakob Lopan, ti- skal J. Rakuš; začel je izhajati 1880, le-^ ta 1883 se je preselil v Maribor; iz- haja še zdaj v Ljubljani — zaplodilo ga je vendar Celje. — To je pač vse, razen če se še obregnemo ob nemšku- tarski strokovni list (kakršen je bil po- zneje ptuj'ski »Štajerc«). »Kmetijski pri- jatelj«, ki ga je izdajal in urejal dr. Edvard Glantschnigg od 16. julija 1882 do 1886 trikrat na mesec. Časniki so se omejevali na lokalne zadevščine; Nemcem je izza leta 1874 stregla njih Deutsche Wacht; napeto* in postopno borbeno pa je postalo raz- merje, ko so Slovenci ;z dobro urejeva- no in lepo tiskano »Domovino« (ki je prinašala tudi literarne podlistke) do- bili orožje za hrambo in napad (1891). Odslej so se na obeh straneh pojavljali ustrezni časniki. V devetdesetih letih' je nasprotje postalo strastno, v tem ko je sožitje prej bilo oprezno, a znosno. Leta 1897 so bile v župni cerkvi uki- njene nemške pridige, zato pripuščene v Marijini cerkvi; Slomšek je kot opat (1846) ustanovil ljudsko knjižnico; v nemškem moškem pevskem zborno, ustanovljenem 1848, so peli tUdi slo- venske pesmi; istega leta se je usta- novila celo posebna družba za gojitev sporaizuma. Prav to leto pa je zbudilo narodno izavest in čim večjo zavednost; zlasti je pričela na ošabne, tesno str- njene »purgarje«» — po večini itak ponemčence — pritiskati pohlevna do- slej in prezirana -kmečka in delavska okolica; 1893 so v okolici zmagali Slo- venci, 1894 so dosegli slovenske gimna- zijske paralelke (zaradi njih je kar po- kalo v zgradbi Avstrije), 1886 so si Slo- venci postavili Narodni dom, 'deset leit nato 1906) so se pa Nemci napihnili s svojo »Nemško hišo« (zdaj Dom OF). Dotedanji .tedanji in nastopni časi vse- stranskih borb na terenu niso bili lagod- ni za literarne načrte. Slavna zgodovinska preteklost nudi pač obilo hvaležne snovi za slovstvene proizvode; trda sedanjost pa sili pre- bivalce k trdemu, stvarnemu delu. Te- ga dela jim nič ne olajša ponosito&t, da je Celje dve tisočletji ohranilo svoje pristno keltsko ime, da je bilo glavno mesto rimske provinci je Norikum, sa- mostojno mesto (municipium) runske države, kaikor je zdaj avtonomno izza 1867; da je bilo v 6. stoletju škofovski sedež, da ima lastnega svetnika (sv. Maksimilijana), zlasti še da je osredje zgodovine Celjskih grofov z Veroniko Deseniško in s Teharskimi plemiči, da je preživelo sedem turških napadov in 4 upore kmetov — to in še drugo zgo- dovinsko in socialno bogastvo je že ob- delano, izmed domačinov Kočevarjev »Mlinarjev Jane:«, deloma od drugih, bolj ali manj slavnih. Je pa še njnogo polja in stmišča neobdelanega in čaka delavcev in traktorjev, končno vzetih iz domače zadruge. Mari nimamo sposdbnih delavcev, man je tukajšnji rod slabičen, nevo- Ijan, celo izrodek? Bogme da ne. Tež- ko boste kje v Sloveniji in v inozem- stvu mogli z dopaden^em opazovati ta- ko krepke in vitke r-- 'ave, tciko fino oblikovane obraze, tr' o bistre oči, in preizkušali tako duhovno prožnost, ve- drost preudarnost kakor pri domačinih nekdanje obsežne Savinjske obmejne pokrajine. To ljudstvo se je rekrutiralo v dume — previdne partizane; saj se je Savinjska dolina imenovala »Parti- zanija« in gorjanci v Solčavskih pla- ninah so se nasilju uprli kakor že prej enkrat. Iz takih tal so zrasli možje, kakor pokončni Aškerc, prav tako pa mehki pevec zdaj narodne »Kje so mo- je rožice?«, vseučenjak polihistor Po- ■povič (iz Arclina); ali geograf Kocen prav tako kakor preprost mlinar Miha Grabič, ki je z lastno pesmijo (1861) pozdravil ustanovitev Čitalnice v Ce- lju; v odličnega slavista je zrasel mla- di .odločni narodnjak Vatroslav Oblak prav tako Jcakor je skomrski cerkov- nik, .tkalec in berač Jurij Vodovnik ši- ril 'svoje coklarske pesmi. Itd. Itd. Plodna je ta zemlja hmelja, žita, sad- ja, lesa; napredno obdelana, gospodar- sko visoko razvita, zgodaj industrijska (cinkarna ,Store že iz prejšnjega sto- letja), narodna iz korenin do vršiča, preizkušena v borbi, napadajoča in mu- čeniško trpeča — spomnimo se na eni strani kmetov plemičev v Teharjih, do- , končno pa sto žrtev obešencev na dre- vesih pri Frankolovem. Tu in to je rod, vznikel iz tisočletnega oplojanja ob prastarem, svetovnem cestišču od vzho- da na zapad preko Trojan rod odporen, uporen. Da Celje s svojo pokrajino, od Boča do Ojstrice, od Mrzlice do Kozjaka v pismu molče o samem seibi? Imelo je vedno nujnih, tvamih skrbi in nalog; postavljeno je tudi med dva stola, (Nadaljevanje na 4. strani) Leto UI. — Stev. 42. — Stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Gostovanje dramske in pionirske sekcije kuliurnoprosvetnega društva „Slovenski dom*' iz Zagreba Minulo je precej časa od uprizoritve zadnje mladinske igre »Tinče in Binče« v izvedbi mladine v oikviru Celjskega gledališča. Zato je prav, da nas obišče v soboto 2L oktobra dramska in pionir- ska sekcija kultumoprosvetnega dru- štva »Slovenski dom« iz Zagreba. Upri- tzorili bodo otroško igro v treh dejanjih z naslovom »Ko so utihnili topovi«. Igrico je napisala slovenska pisateljica Ruža Lucija Petelinova. Pri pisanju te- ga komada jo je vodila dolžnost, da se oddolži generaciji otrok, ki je bila v letih od 1941 do 1945 obsojena na mu- ke gladu, pregnanstva in vseh ostalih vojnih grozot. V Glediškem listu je pir sateljica omenila ,da ne smejo otroci videti edino lepoto v ^etu pravljic in biti razočarani, ko se izven gledališke- ga poslopja zdajdejo spet na trdih tleh življenjske stvarnosti ,nego jim mora realistična gledališka igra odpreti oči za lepoto ,kakor tudi za nevarnosti živ- ljenja na zemlji, kjer sami žive. Ustva- riti otrokom realistično gledališko delo je pisateljici v polni-meri uspelo. Ruža Lucija Petelinova je bila že v zgodnji mladosti vsa nagnjena k umet- nosti. Njen oče, ki je bil velik ljubitelj vunetnosti, je posvetil vsak trenutek umetniški vzgoji svoje hčerke. Vodil jo je na koncerte ,v gledališče, miizej, sli- karske razstave kjer se deklica ni mo- gla odtrgati od lepote umetniških slik. V delavskem predmestju Trsta je pod vplivom očetovega socialističnega duha izačelia razlikovati svet ubogih in poni- žanih od sveta razkošja in oholosti. Po prvi svetovni vojni se je s starši pre- selila v bližino Krškega, kjer se ji je odprl nov svet polja, vinogradov, in gozdov, svet kmečkih radosti in kmeč- kega truda. Vso to lepoto narave je upodobila v svojih umetniških slikah. Po dovršeni meščanski šoli je hotela nadaljevati študij slikarstva in gleda- liške režije, kar ji pa malenkostna de- narna sredstva niso dopuščala. Zatjo se je vpisala na ljubljansko učiteljišče. Kot učiteljica je spoznala otrokovo du- ševnost in začela pisati otroške igre in jih tudi sama režirala. Leta 1931. je bila v Ljubljani krstna predstava njene otroške pravljične igre »Zaromil«, v kateri nastopa Burja kot simbol tujca, ki nam krade rodno zemljo. Igro je pi- sateljica posvetila neosvobojeni pri- morski domovini. V tem času je napi- sala tudi nekaj pesmi socialne vsebine, kot n. pr. »Mali kolporter«, »Cmi sneg«, »Roke«, »Moro«, »Borovci« in druge. Pisala je tudi operne librete. Tudi na tem polju svoje ustvarjalnosti je do- segla lepe uspehe, saj je prejela za oi)emi libreto »Krst pri Savici« prvo slovensko nagrado. Za ljubljansko ope- ro je prevedla iz hrvaščine »Ero z one- ga sveta« iz italijanščine »Tosco« in več drugih del. L. 1939 je napisala prvo dramo »Tomislav« v hrvaščini. Po osvoboditvi je nastopila za pisateljico nova pot ustvarjanja. V pesnitvi »Cuj me Pariz« poziva kot Tržačanka, ves svet ,naj pravično odloči o pripadnosti Trsta. Vsebina njene najnovejše otroške igre »Ko so utihniU topovi« ki jo bomo imeli priliko videti v soboto je izelo pe- stra. V prvem dejanju nam prikaže ba- rako vojnih sirot v starosti od prvega do štirinajstega leta. Najstarejši siroti Branko in Majda sta v tajni zvezi s partizani. Gospodinji jim 501etna Mar- jeta, ki simpatizira z okupatorjem. Maj- di je bila poverjena tik pred osvobo- jenjem naloga, da obvesti partizane katere predele mesta je sovražnik mini- ral. Majda je nato ranjena. Po osvobo- ditvi dobe otroci nemškega vojaka, ki je Majdo ranil. V zadevo se vmeša Marjeta, ki hoče osvoboditi Nemca. V drugem dejanju pokaže pisateljica živ- ljenje otrok takoj Po prihodu partiza- nov. V tretjem' dejanju pa vidimo Maj- do v bolnici, ko je bila za hrabrost odlikovana. Dejanje se konča z veselo pesmijo »Mi junakov smo sinovi«. Igrica bo nudila dovolj užitka in ve- selja otrokom in odraslim, zato bomo Celjani v soboto v čim večjem številu prisostvovali predstavam. Trne Orel: Od Krimmla do Celovca (Konec) Zelo rad se spomnim ture na Drei- herrenspitze. Od Rostockerhiitte do te- ga divnega vršaca znaša višinska raz- lika kakih 1300 m, je pa vendarle zelo daleč. Preko iakrečih se škriljevcev smo v pol ure stopili na ledenik, v za- četku dokaj strm, z mnogimi nerodnimi prepokami in razpokami, kmalu pa se položi, tako da do Roggentorla prideš brez posebne sape. Menda se ta lede- niški odsek imenuje Malhamkees po Malhamspitze (3392 m), ki se dviguje nad Reggentorlom. Na drugi strani se- dlca pa se raziprostira ogromni Um- balkees, ledenik, pri katerem nimaš občutka, da stoji, marveč da teče v glo- boko dolino Umbal. Ker nismo hoteli z derezami roži jati preko podanjka Gubachspitze, smo sestopili nekaj me- trov v Umbalkees, nato pa ubrali pot preko snežnih poljan, ki se vlečejo ne- pretrgano od Simonyspitz6 do Dreiher- renspitze. Imeli srrio srečo, bil je jasen dan. Toda ne hvali dneva pred veče- rom! Zato smo opustili namero, da bi zlezli tudi na Simonyspitze, pač pa smo hitro preko stnnega hrbta, na katerem je jutranje sonce že odprlo vodne žile, in preko lahke opasti stopili na greben. Vrh se nam je zdel čisto blizu, oko se glede daljav tu bridko vara.. Posedli smo na skalah v soju novega snega in merili z očmi neskoilčnost in raznoli- kost alpskega sveta. Videle so se ba-^ varske in južnotirolske gore, v sinjka- sti daljini, kjer se je gora skoraj sto-, pila z neijesno modrino, smo zaslutili ljube konture Julijcev in 'pravljične li- ke Dolomitov. Cim dalje, tem lepše, tem višje in silne je. Bližnja Reichen- spitze — Gerlosspitze ali drzni Lasor- ling so gledani s tega grebena izgubili vso svojo veličastnost. Bili smo na ita- lijanski meji. Stopili smo na vrh, se razvaiali za nekaj časa, toda za prav malo časa, kajti na jugu in vzhodu, se je začelo nebo noreniti, na zahodu pa so se že kuhali težki o-blaki. Od koče pa smo bili oddaljeni pet mr. Poskusili smo sestopiti po grebenu, a bilo j« preveč čakanja pri šestnajstih ljudeh in pregnala nas je tudi izredna kruš- ljivost. Tako nam je ušlo lepo gretoen- sko plezanje nad edinstveno severno steno, ki predstavlja v tem predelu najtežjo steno sploh. Po isti poti, ka-. kor smo prišli, smo ušli nevihti, me- glam in dežju, ki se je srdito usul v prvih urah popoldne. Na Malhamkeesu smo si privoščili skakanje preko števil- nih ledeniških razpok in si skrajšali pot za dobro uro. S to turo se je zaključilo naše ro- manje po avstrijskih gorah. Dva dni na to smo iz Rostockerhiitte v trdi temi krenili ob dveh zjutraj. Ju- tranji somrak je bil nadvse lep zaklju- ček naših tur. Nekaj otožno slovesnega je zvenelo v naših srcih. Hoteli smo domov, čimprej, le na Koroškem bi se ustavili čez noč. Globoka deber je če- mela v lahni meglici, ko so se vrhovi že posvetili v mrzlem jutranjem son- cu, pastirski domovi so bili pogrez- njeni v globok mir; ko pa smo sto- pili med bahate hiše Hinterbichla, je začelo utripati življenje ene najlepših letoviščarskih vasi v Avstriji. Kdo bi zdaj popisal lepote Virgentala vse od- tod preko Pragratna in Matreira p£k do Linza! Kdo bi razbral in nabral ob-, čutke in želje, ki so rastle v nas, ko smo se poslavljali od pokrajine Veli- kega in Malega Kleka, ko smo v Lien- zu zrli v severne stene Lienških Do- lomitov! Morda pridemo še kdaj, da se z njimi pogledamo od blizu. Zdaj pa z nami divja brzec in nas v dobrih dveh urah potegne mimo Spittala in Beljaka v Celovec. Tu nismo bili več gostje Al- penvereina, tu smo bili zasebniki. Pridejali smo ovinek na Celovec na svojo roko. Hoteli smo doživeti prav na hitro, kako bije srce Koroške, pred 100 leti središče, ki bi prav tako lahko postalo središče cele Slovenije. Mesto Majarja in Janežiča, mesto koroških domoljubov! Navdajal nas je ponos, češ, tudi tu se bije naš boj iza enako- pravnost in neodvisnost. Kdaj so ga že likvidirali avstrijski šovinisti, kdaj so že pisali, da ob Celovec ne sme butati slovansko morje. »Karten frei und un- geteilt!« Koliko hinavščine, potvorbe in surovosti je skrito v tem ogromnem kričečem napisu na celovški mestni hiši. Vojna igra v Polzeli dokazvife kaks iUlisniska valiosti ie Uudska tehnika Prvega oktobra ob petih zjutraj: De- žuje. Celjske ulice so še prazne. Le koraki tistih, ki jih dolžnost kliče na delo, odmevajo po cestnem tlaku. Ne- delja je in delovni ljudje .počivajo. Odšel sem na Zeleni travnik pred menzo Ljudske milice, kjer zagledam gručo ljudi, oblečenih v partizanske tmiforme. Spoznal sem Stancerja, ko- mandanta bataljona s komisarjem in drugimi člani štaba. Tudi godec je po- leg. Kljub dežju so dobre volje. Pri priči sem občutil tisto staro partizansko tovarištvo. Stab bataJjona, ki bo vodil partizan- ski marš, čaka na ostale člane Zveze borcev. Udeležba članov te organiza- cije je kljub mnogoštevilnim obljubam na sestankih, bila zelo slaba. Koman- dant je postal malce nemiren. Cas po- hoda je prišel. Člani Zveze borcev so se postavili v vrste. PrišU so lekorajžni in najboljši. Povelje odjekne in četa krepko stopi po cestnem tlaku. Noge so se pravzaprav odvadile dolgih pohodov, zato pot od Celja do Polzele, ki znaša 18 km, ni bila lahka. Na čelu čete stopata komandant in komisar, po- leg njih pa kot v partizanskih časih nepogrešljiv godec. Četa koraka k svo- jemu cilju... Pred sindikalnim domom so se ztoira- la motorna vozila. Zbrali so se tudi padalci, ki jim iz oči sije vedra priprav- ljenost. Motorizacija je bila nared. Točno ob predvidenem času stroji zabrnijo in kolona se pomakne. S seboj so vzeli tudi četo pehote, ker se je vre- me zelo poslabšalo. V udeležence se je vselila vojaška disciplina. »Odstojanje« med vozili, brzina uravnovešena. Ne manjka seveda tudi vojaške vedrine. Godec krepko posega v pesem borcev. Nenadoma preseneti kolono zračni napad.. To presenečenje udelg'žence ni našlo nepripravljene. Poleg vojaškega znanja je prišla do izraza tudi iznajd- ljivost posameznikov. Glavne sile, ki so imele operativno vlogo v vojni igri, so bile že prejšnji dan na položaju. Ves potek igre se je vršil točno po načrtu, ki ga je izdelal tovariš poroč- nik Bjelomarič. Stab je zavzel svoj prostor, obenem so zavzele položaje vse dospele enote. Točno Po načrtu se je razvnef boj. Veza je odlično delovala. Motoristi so pokazali disciplino in zna- nje, prav tako letalstvo. Stab^je ves čas imel situacijo v rokah, pri čemer jih je tov. poročnik Bjelomarič čvrsto podpiral. Izvidniški oficir je bil pre- obložen z delom. Sanitetna služba je delovala v redu. Intendantski oficir je v času najhujših »napadov« pripravljal kosilo za borce. Tudi propagandna gru- pa je bila na delu. Vse po načrtu... Glavni del manevra je predstavljala postavitev zasilnega mostu čez Savinjo. To dolžnost so izpolnili domačini. Pred- sednik KLO Polzela je pokazal svojo iznajdljivost. Most je bil zgrajen v pič- lih dveh urah. Privlekli so 16 težkih kmečkih voz, ki so jih po vrsti po- stavili čez vodo. Ncmje so nanosih čez 30 m^ desk in most je bil gotov, poleg tega pa še zelo trden ter za takšne pri- mere zares uporaben. Pri tem delu so domačini pokazali svojo jimaško požrt- vovalnost. Okrog desete ure so kajakaši minirali- most. Medtem so na drugem kraju gra- dili nov most. Kmetje so delali z naj- večjo požrtvovalnostjo. Polnagi so po- rivali vozove v vodo, ki jim je na ne- katerih mestih segala do vratu. Deže- vati še vedno ni prenehalo. Zrak je bil zaradi vlage dokaj hladen. S trudom so spravili vozove v pravo lego in polo- žili deske. Pot jim je zalival obraze in voda jim je zaimakala noge. Mokri in premrzli, so bili vedro razpoloženi. In- tendant se je obračal kot vrtavka. Pri- pravil je delavcem klobas in kuhanega vina. Možje so jedli in se šalili z že- nami, ki so jim prinesle hrano. Hrušič Jakob je ženi odgovoril, češ da ne ve kaj je vojska, ko ga je opomnila, da prehitro je. Ni pospravil niti .polovice, kar mu je žena prinesla in že si je na- ložil de^e na ramena. Položili so zadnje deske. Most je bil gotov. Po kratkem boju so zmagovalci prešli na drugo strem Savinje. Na mo- stu je omahnil ranjen borec. Bolničar- ke so mu takoj prihitele na pomoč. Za pehoto je za vozila na'most motorizacija. Povelje je bilo izpolnjeno. Po končanem manevru je udeležen- cem spregovoril komisar Gabrič. Manever, ki nas je spomnil na nek- danje partizanske čase, bi bil brez mi- tinga le polovičarski. Intendantura je poskrbela tudi za vina. Se dolgo po kon- čanem manevru so se udeleženci raz- govarjali in obujali spomine na parti- zanske dni. Proti večeru so se zado- voljni razšli. B. A. Pisan drobiž v SMARTNEM ob PAKI so ZAME- NJALI MALOMARNEGA PREDSED- NIKA LJUDSKE TEHNIKE Delo kluba Ljudske tehnike v šmartnem ob Paki je zadnje čase nazadovalo. V avto- moto društvu je število obiskovalcev preda- vanj padlo z 82 na 15 članov. Izkaznice le- žijo že nekaj mesecev v miznici pri sekretar- ju, za članarino se nihče ne zmeni, čeprav so jo člani voljni poravnati itd. Predsednik društva Bruno Zverk se za organizacijo ni dosti brigal. Sestankov ni bilo. Okrožnice so se nabirale v kup nerešenih dopisov, a sklepi Prvega kongresa Ljudske tehnike se predsedniku niso zdeli važni, člani društva so spoznali, da se stanje v organizaciji pod vodstvom tega predsednika ne bo" popravilo. Izvolili so novega predsednika Andreja Svet- ka, ki je že pred izvolitvijo dajal članom uspešno pomoč, posebno onim, ki so kon- čali tečaj v avto-moto društ\'ti. F. L. GASILSKO DRUŠTVO S TREMI PREDSEDNIKI Ne mislim kritizirati gasilsko organizacijo, vendar mi dolžnost veleva, da razkrinkam nekatere člane in članice gasilskih društev, ki bolehajo na častihlepnosti. Graje vreden primer sem opazil pri otvoritvi gasilskega doma v Gaberju in pozneje na gasilski pro- slavi v Kozjem. Ko sem se po kančani otvo- ritvi sprehajal med gasilci, zapazim žen- sko majhne postave v gasilski uniformi s predsedniškim činom. Začel sem razmišljati, kateremu društvu naj bi pripadala ta tov. predsednica, ker so mi pač znani vsi gasilski predsedniki okraja Celja. V razgovoru 9 člani sem zvedel, da je pač samo rojnica gasilskega društva Sv. Jurij, je pa žena predsednika imenovanega društva. Ne vem kaj bi dejal k temu, ali se mogoče ne spo- zna na gasilske čine. ali si pa domišlja, da ji kot ženi predsednika pripada predsedniški čin? Nespametno je tudi okraševati njego- vega sina s predsedniškim činom, djjkler mu to ne bo odobrilo imenovano društvo. Mislim, da bo gasilska zveza vzela to za- devo v pretres in disciplinsko kaznovala kršitelje zakonov gasilske organizacije. K. A. fizkultura Slovensko nogometno prvenstvo KLADIVAR : ŽELEZNIČAR (N. Gor.) 4:2 (2:1) Precej razburljiva je bila nedeljska pr- venstvena nogometna tekma VI. kola slo- venske lige. Kot je bilo pričakovati, se je nasprotnik predstavil v Celju z zelo uigra- nim moštvom, ki razpolaga z zelo dobrimi ter hitrimi igralci. Igrajo na dolge pasove ter pripravljajo s svojimi nenadnimi pro- dori mnogo neprijetnih situacij pred na- sprotnikovim golom. Kljub temu, da je bilo znano, da je Železničar nevaren nasprotnik, katerega je pred 14 dnevi Krim v Ljubljani s težavo premagal, se je moštvo Kladivarja zelo slabo pripravilo na težko srečanje. Enaj- storica je bila slabo sestavljena ter lahko govorimo samo o sreči, da nismo Izgubili dve točki, ki nam bi pokvarile plasman ter s tem boljše mesto v slovenski ligi. Preiz- kusili smo novega igralca Pantiča, ki je si- cer pokazal mnogo volje ter požrtvovalno- sti, ni pa še dorasel težjim igram slovenskih ligašev. Prav tako sta topot odpovedala Flo- renini ter nekoliko Vedlin, kar je napravilo vrzel v domači obrambi in je imel Božič iz- redno težko delo. Prav tako je bil neuspešen Čater, ki je sicer kvaliteten igralec in od- lični srednji krilec, toda doslej se ni znašel v napadu. Bernard je bil na krilu nekoliko boljši kot v obrambi. Najlepšo partijo je dal brez dvoma čoh, ki je največ doprinesel zmagi Kladivarja, bil je gonilna sila napada. Železničar je prišel prvi v vodstvo s stre- lom, ki je bil oster ter nepričakovan. Kla- divar se je kmalu zbral ter po čohu dosegel dva lepa gola. Ves čas prvega dela igre je pripadal Kladivarju, ki je igral večinoma pred golom nasprotnika, ni pa znal izkori- stiti še take stoodstotne prilike. V drugem polčasu je Kladivar močno popustil in ni, mnogo manjkalo, da bi gostje po izenače- nju zabili zmagonosni gol. šele živahno bo- drenje publike, ki je želela Kladivarju zma- go, je enajstorico poživilo. V zadnjih minu- tah si je Kladivar z goloma Bernarda in Čoha zagotovil zmago. B. V. (Nadaljevanje s 3. strani) Dr. Josip Tominšek: CELJSKE NOVINE (Periodični časopis) Ljubljano in Maribor, zato v 'krizah jeziček na tehtnici; metropola je v li- terarnem polju hotela sama vsaj žeti, če že ne sejati, mikavnost centralizma. Danes veje topel duh lod Mrzlice, oster in zdrav piš od Ojstrice, široka vihra od Boča, a vse v kadilu miru ž gore Oljke, in bujna rast se širi iz oplojene, z znojem in s krvjo blago- slovljene zemlje. »Mi vstajamo«, je za- klical Aškerc; »ni Vas treba biti strah«, nadaljujemo mi po svoje; »sodelavce dobite Vi, dosedanji literarni delavci, sodelavce dvajset — trideset — štiri- deset ... sedemdesetletnike, zroče z u- panjem in s ponosom na bodro brigado t)ionir3ev, ki je že postavljena... In nastopil bo močan kader ustanovnikov, delovnih in delavnih sotrudnikov mla- dega časopisa starega Celja. »Celeia«, »Celjske Novine«, »Celjske Novice« ali kakor koli. In radostno bomo ponovili Prešernovo Stoji, stoji mesti belo, Celje lepo in veselo, a k rimi »belo«, »veselo« bomo pritak- nili svojo rimo, namreč »delo«, trajno »delo«. Članek dr. J. Tominška oibjavljamo z željo, da njegove misli dopolnijo in do- dajo svoje misli in predloge še ostali celjski kiTlturni in prosvetni delavci. Vse prispevke bomo v celoti s hvalež- nostjo objavili. (Op. ur.) GLEDALIŠKEMU OBČINSTVU Da bi se omogočil obisk gledaliških pred- stav kar najširšemu krogu našega občinstva, ukinja uprava Mestnega gledališča vsako prednostno razdeljevanje oziroma rezervi- ranje vstopnic. Vsak gledališki obiskovalec si bo potemtakem mogel nabaviti vstopnico prvenstveno po redni poti pri gledališki bla- gajni. Gledališka blagajna bo zato za vsako predstavo odprta dva dni pred predstavo od 16. do 18. ure, oziroma dve uri pred pri- četkom. V kolikor bi pa posamezne organizacije, sindikati, šole, društva, JA itd. vkljub temu reflektirale na določeno število vstopnic ali celo na zaključeno predstavo za svoje član- stvo, bodo morale oddati naročilo še pred pričetkom redne prodaje vstopnic, istočasno pa položiti znesek za naročene vstopnice. Taka naročila bo sprejemala gledališka pi- sarna med običajnimi uradnimi urami za stranke od 10. do 12. ure. Zaradi točnega in -nemotenega pričetka predstav ostaja še naprej v veljavi lanski predpis, da se bodo vhodna vrata zapirala pet minut pred napovedanim pričetkom tako, da bodo zadnji obiskovalci lahko še do pri- četka predstave zasedli svoja mesta. Ker- se v časopisna oznanila glede pri- četka predstav, prodaje vstopnic itd., vrine- jo čestokrat kake napake, vabimo vse gleda- liške obiskovalce, da se v izogib različnih zmot ravnajo po naših oznanilih nabitih v naših oglasnih okencih. Sklicevanja na ne- vednost in zamudo v nobenem primeru ne bomo upošteveili. Uprava Mestnega gledališča OGLAS Avto-moto društvo »šlander«, Celje, prične dne 2. novembra ob 17. uri zvečer z novim tečajem za vzgojo šoferskega kadra, in to za začetnike. Prijave se sprejemajo vsak dan od 23. do 31. oktobra od 17. do 19. ure v društvenih prostorih Miklošičeva 2. Vabimo tudi tovarišice, da se našemu vabilu polno- številno odzovejo. Z.4HVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojega predobrega in nepozab- nega moža in brata Mihaela Gorušana. Iskre- na hvala tamburašem in godbi SKUD Fran- ce Prešeren, tovarišema za ganljiv govor, članom sindikata podružnice živilcev in vsem znancem in darovalcem vencev, ki so mu krasili prerani grob. žalujoča žena, brat in sestra. PUTNIKOV IZLET V KOPER — PORTOROŽ Putnik - Celje priredi v dneh 28. in 29. oktobra dvodnevni izlet v Koper — Portorož z lastnim avtobusom iz Ljubljane. Cena ce- lokupnemu aranžmanu znaša za člane sindi- kata 1500 din, za privatnike 1800 din. Celjani, izkoristite priliko, da si ogledate prirodne lepote naših novoosvobojenih kra- jev. Točnejše informacije prejmete pri po- slovalnici Putnika Celje. Prijave sprejemamo vključno do 23. t. m. « ZOBNA AMBULANTA V DOBRNI Od 16. t. m. dalje je začela delovati zob- na ambulanta v Dobrni. Dentist tov. Kušar Peter iz Vojnika, ki je začasno še na zobni polikliniki v Celju, bo ordiniral v Dobrni pozimi dvakrat tedensko, in sicer vsak to- rek in četrtek dopoldne, v poletnem času pa trikrat tedensko, in sicer dvakrat dopoldne in enkrat popoldne. Imenovani dentist pre- vzame tudi upravo zobne ambulante v Voj- niku. Izvršilni odbor MLO Celje razpisuje mesto konjača pri MLO Celje. Reflektanti naj vlagajo prošnje pri MLO Celje, tajništvo. Rok je do 25. oktobra 1950. SONČNO dvosobno stanovanje v enodružin- ski hiši z velikim vrtom in sadovnjakom na periferiji, zamenjam zaradi bolezni nog za dvpsobno bližje centra. Naslov v upravi. UKRADENA mi je bila dne 14. X. 1950 v pekarni Alojz Krajnc v Gaberju rdeča mreža z Jaelo vrečo. Oseba, ki mi je vzela vrečico in mrežo, naj jo vrne v pekarni ali pa Vizjak Rozaliji, Dečkova c. 3. IZGUBIL sem» dne 11. X. 1950 od Šentjurja do Celja listnico z majhno vsoto denarja. Najditelja prosim, da mi vrne dokumente proti nagradi v upravi lista. IZGUBILA sem dne 4. X. 1950 od KLO Breg mimo Zidanškove ulice proti Tkalnici hla- čevine dve živilski nakaznici brez imen D2 in D3. Najditelja prosim, da jih vrne na KLO Breg. NAŠLI SMO ročni voziček »platoner«. Kdor ga pogreša, naj se javi v obratni pisarni Tovarne pohištva, Kersnikova ul. 17, Celje. ALI SI 2E KUPIL srečko T)rž. raz. loterije? Še je čas, da jo kupiš pri. »Jugoreklam« Celje. Ljudski magazin je prejel za široko potroš- njo v prosti prodaji Radio aparate »Kos- maj«. Prispe tudi pošiljka dobrih foto-apa- ratov s filmi, katere bo možno dobiti t Ljudskem magazinu ter v drogeriji »Sa- ni tas«. ZAMENJAM korenje za seno. — Naslor ▼ upravi. PRODAM ali za živila zamenjam zidan šte- dilnik in tri traverze. Naslov v upravi. PRODAM štiricevni baterijski radio aparat »Nora« v kovčeku. Kompletno. Naslov ▼ upravi. UGODNO se proda lep črn nagrobni spome- nik. Naslov v upravi. PRODAM kromatično harmoniko, troglasno, tvrdke Hohner. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM šolsko spričevalo I. gimna- zije na ime Orožim Olga. PROGLAšAlft za neveljavno knjižico kolesa št. 4533 na ime Plavštajner Ivanka, Bukov- žlak 45. Proglašam za neveljavno prometno knjižico štev. tablice 2445 S-13 na ime štagij Te- rezija, Konjsko 5, Vojnik. Proglašam za neveljavno vojaško knjižico izdano od vojnega od^ka Celje-okolica. Kartoteko OF legitimacije na ime Kolar Alfonz. Prometno knjižico št. tablice 14068 S-13 na ime Kolar Franc, Jarmovec 6, KLO Dramlje. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 1984 S-13 na ime Hudej Alojz, Bovše 5, Pristava. Proglašam za neveljavno potrdilo Starinarne št. K 218-X za 1500 din na ime Ela Pre- singer, Prešernova 17. Proglašam za neveljavno vojaško knjižico iz- dano od vojnega odseka Celje-okolica na ime Hriberšek Jože, Šmartno v Rožni dol. Proglašam za neveljavno vojaško knjižico iz- danov v Varaždinu. Prometno knjižico št. tablice 8937 S-13 na ime Kroflič Anton, Male dole 43, Vojnik. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 3050 S 19 in potrdilo obvezne oddaje živine za 290 kg izdano KLO špi- talič, na ime Pukl Franc, špitalič 37, štore. Proglašam za neveljavno prometno tablico kolesa št. 4072 S-12 na ime Primožič He- lena, Ostrožno 119. Proglašam za neveljavno potrdilo starinarne K 140-4 1900 din, K 141-4 4900 din, K 142-4 1500 din na ime Narad Simon, škofija vas, Celje. Proglašam za neveljavno potrdilo starinarne Celje K 35-7 za 6700 din na ime Pečovnik Mara, Mozirje 79. Proglašam za neveljavno tablico od kolesa štev. 4048 S-13 na ime Ledinek Ivan, Za- log 50, Sv. Peter. Proglašam za neveljavno delovno knjižico štev. 165449 izdana od inšpekcije dela Ce- lje na ime Lužar Angela, Cankarjeva 3. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 825 S-12. Sindikalno knjižico. 48 točk. Bolniški list. Potrdilo starinarne za 5000 din na ime Ovter Alojz, Dečkova cesta 33. MESTNO GLEDALIŠČE V CELJ^U Sobota 21. X. ob 15.: R. L. Petelinova: »Ko so utihnili topovi«. Mladinska igra v 3. dejanjih. Gostovanje dramske sekcije »Slo- venski dom« iz Zagreba. Zaključna predstava za šolsko mladino. — Ob 20.: R. L. Peteli- nova:, »Ko so utihnili topovi«. Mladinska igra v 3. dejanjih. Gostovanje dramske sek- cije »Slovenski dom« .iž Zagreba. Predstava izven. — Predprodaja vstopnic dve uri pred predstavo. K I ^ O KINO METROPOL od 20. X. do 23. X. »Ali baba in 40 raz- bojnikov«, ameriški film od 24. X. do 30. X.: »Katica«, nemški film KINO DOM od 20. X. do 26. X.: »Pot do plemstva«, polj. film od 27. X. do 29. X.: »Nesrečniki«, I.' del, francoski filni KINO UDARNIK VELENJE od 21. X. do 22. X.: »Človek človeku«, .frano. film od 25. X. do 26. X.: »Glasbena komedija«, sovjetski film tt^-ejuje uredniški odbn^ - Od-ovorni urednik Gombač Bririko - tV r on 7 - Celie. Titov trg 1 - Tii?ka »Celi«km tifckama« v Tf^liii