Št 76.
v Gorici, t soboto dne 6. julija  1912.
Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiijana:
vse leto   .   .   15 K \      »      •   *   10 „
Za Nemčijo "K-t«'«**- ¦**&&> Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SCCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščauskem' in dvakrat'v,tefi« »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zv< z".
Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici,
Tečaj XLH
Uredništva
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gprjci v I. nadstr. na de?no.
Upravništvo. se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-kral 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat, po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Telefon št. 88. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in zal.
Movostrujarji.
n.
.hud ne mara Kristusa, a!i »kšeit« pa fodcla s Kristusovo podobo. Sami judje izdelujejo tiste Kristusove podobe, kakor-šnili visi toliko po kmečkih ihišalh vernega krSčauskoga ljudstva; še pobožno muzi-' ko vioži zadej za podobo, da toliko lažje ukane kristijana. Kristusa sovraži jud ali kšelt pa dela z njegovo podobo......
Kaj mislite, >da je novostrujarski z'a-ijegi kaj mar za Kristusa, iza onega, ki je visel na križu v odrešenje sveta? Za Kristusa, ki je učil nauk o ljubezni? Nič jim ni mar zanj, ali z njegovo podobo slepari i zalega verno slovensko ljudstvo. Tudi lepo muziko pn aga; muziko o liberalcih, ki hočejo uničiti Kristusa ter ga izgnati iz srca vernega slovenskega ljudstva. -Kadarkoli se kaj zgodi, o čemur mislijo, da bi mogii izkoristiti v svoje namene, ki vedejo vsi v črno bisago, pa zakričijo in zatulijo, kakor se jim zdi primernejše; sedaj da je vera v nevarni sti, sedaj, da so liberalci bogokletniki, ki .zasramujejo Kristusa, zaničujejo njegove nauke in rujejo po najsvetejšem.....iNovostnijarski 'ljudski sleparji niso izbirčni in jedna peklenska laž več ali manj, kaj to de: namen posvečuje sredstvo. To je devba, ki jim izborno služi in -brise sproti vse, največje grehe :n zločinska početja.
Sedaj prodajajo Kristusa. Na več kra^ jih že so kupčeval5 /. n,im. Tulijo, da je >Soča*< zakrivila bogokletstvo, ker je pri-"beila iz Macharjeve Čitanke nekaj odstavkov, katere je imuniziral češki poslanec Masaryk potem, ko jih je bil neki bru-mni državni pravdnik kdo ve zakaj zaplenil. Nlacharjeva Čitanka je gledala svobodno .beli dan in doživela več izdaj — kar je zapadla zaplembi nekega državnega pravdnika. Madhar je velik češki pesnik in pisatelj. Fino je zadel klerikalce in pokazal, kako bi bili oni pisali o Kristusu. Po samih klerikalnih listih je pasiiel, kako bi bili pisali. Madhar ni imel namena, žaliti Kristusa ali morda izpostaviti ga v zasmeli, daleč proč od takega namena je Maohar, ali v živo je vsekal k erikalee, katerim služita vera in Kristus ¦e v posvetne namene.
Novostrujarji so zalajali, hoteČ izkoristiti priobčitev Macbarjevih sestavkov v 'Soči« v svoje posebne s vrhe v — klerikalni stranki. Starostrujarjem še mar ni Mo to, da je »Soča« priobčila iz Madhar-ia Par sestavkov z namenom, pokazati, kako bi bili pisali klerikalci o Kristusu — a'= i',:-,v ..rujarska ibanda si je pomela roke ter vskliknila: to pa moramo prav :,o izrabiti. Novostrujarji lezejo nad Jtorcstr-ujarje v klerikalni stranki. Zato ^ iščejo vedno, kje bi kaj našli, kar bi i'1" Pcrnagalo navzgor. In kdo se bo po-jjai čudil, da so pograbi11 po Macharju? . *štcnjaki, spovedani in obhajani, niso nič Povedal:, kaj in kako je z NUeharjem, S0Vf> ^!tanko in Masarvkovo interpe-ac-'io, ampak v svoji ipobcžnosti So kar Rajali: bogokletstvo je zagreši!: »Soča« j*1 s tem *bogokletstvom« na jeziku so šli ?e« ljudstvo, okrinkani z gorečnostjo za jnstusa in vero — za krinko pa se je re-:a' ;nov»strujarski satan, meneč, da »le-K»vi zinejo po lestvi v klerikalni stranki J Par klinov višje s to novo igonjo proti >^i|<. Rilježiti imamo, da m sti varali, **«iienih uspehov ni. Če pa kričijo med
svojimi zatelebanimi pristaši, pa naj le kričijo. Ta krilc utegne" sKužiti v to, ete jim še kdo odpade......
Kristusa so predajali — prodali pa so malo. Ko je bil tak-le novostrujarski .govornik — »Gorica« bi mu rekla: prismoda ali pa blaznik! -- najbolj goreč, ko je predlagal imenitno resolucijo, v kateri se je kadilo nezaslišanega oskriunjanja in onečaščanja, pa je pogledal iz njega jud, ki predaja Kristusa. Zakričal je, da proč z liberalnim časopisjem in vsi morajo naročiti »Novi Čas«. V »'Novem Času». tiči Kristus; srečni bodo, če ibodo čitali ta list. —Z lovom na naročnike satanskega lista »Novi Čas« skončavajo resolucije. No, tako se borijo novostrujarji proti »bogo-kletnikoni.«
Kdor pa naroči »Novi Čas«, ne kuni Kristusa, marveč satana, ki mu prinese nesrečo v hišo.
V slovo c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku fr. Fiožgarju!
(Konec.)
¦Dvignil se je slavljcnec g. Finžgar, burno aklamir.au in z ginjenim glasom izrazil svojo zalivalo tako nekako:
»Častita gospoda! Res ne vem in v veliki zadregi sern, kako naj bi se Vam dostojno zahvalil za znake ljubezni, s katero me danes obsipate. Besede ne bi zadoščale, trebalo bi mi izprazniti hvaležno srce prav do dna. A srce je sicer neznaten de>i mojega tolesa, toda v njegovi tajni globini so tolike množice protiljubezni do Vas, 'dragi vzgojitelj in učitelji, da se to ne bi dalo dopovedati. Kar pa odkrito porečem, vzemite za dobro!
Iz Vaših vrst sern vznikel; med Vami imam nekatere ljubljene sošolce, mnogo dragih mi učencev s koprskega učiteljišča. Vi vsi pa ste bili v prošiih trinajstih letih, ki se nagibajo k svojemu koncu, nc-'•e moji marljivi, požrtvovalni in vstrajni sodelavci,   marveč moji pravi prijatelji!
Kadarkoli sem Vas v tej primeroma dolgi dobi skupnega delovanja imel priliko vnemati za našo sveto stvar, t. j. za izobrazbo in vzgojo naše mladine, vselej ste se mi radi odzvali.
Odkritosrčno m brez vsake hlimbe, ki bi tu nikakor ne bila na mestu, ponovim in trdim, da se jaz za Vas nisem nikdar (bal, da mi opešate pod težo svojih dolžnosti. Vedel sem, da se vsakdo zaveda svojih dolžnosti in da jim .zadošča, kolikor mu le pripuščajo njegove duševne in telesne moči. To svedočbo Vam danes morem dati z lahkim srcem. Za to pa,me tudi me plaši bodočnost!
Naša pota se sicer nekoliko ločijo, a vendar ostanemo vsi pri istem delu. Meni bode vzgajati naš naraščaj in te krasne naloge se lotim zopet s starim ognjem. Vračam se na svoje nai jubše torišče — v šo<!o, kjer se neposredno deluje. Vestno se bodem prizadeval, da Vam vzredim, delujoč složno z drugimi vzgojitelji učiteljev, vrednih za svoj stan in za svoj ra-rod unetih naslednikov. Vi vsi veste in mi morate pritrditi, da sem šolo vedno idealno ljubil in tem idealom, ki jih nisem nikdar prikrival, se ne odpovem nikoli. Skušal bodem užigati v srcih vaših bodočih tovarišev oni sveti ogenj, ki ga vsakdo tali živo potrebuje, ako hoče napraviti iz nežnih   otrok prave   može in
žene, zvest.- svojemu domu, svojemu ce-sacjn in svojemu Bogu!
Vas pa .puščam pri vašem delu, ki se ga tudi vsi idealno oklepate. Naj se Vas nikdar ne opri jemlje maSlodušnost in tež-kosrčnost, z veseljem — na delo! Vsak izpolni svoje dolžnosti do pičice, to mi bodi največje zadoščenje, najslajše pla*-čilo!
Z vedenjem in nastopanjem, ki odgovarja stanovski časti, si ohranite in pridobite tudi naklonjenost staršev in najširših krogov in vaši predstojniki vam bodo vaše vrline brezdvomuo vedno po pravici priznavali. Za menoj nastopi v nadzorništvu nova meč. Štejem si tem oovodom v svojo sveto dolžnost, obrniti se do Vas v soli s prošnjo, da bi izkazovali tudi njemu, ki prevzame težavno breme na svoje rame, isto spoštovanje in zaupanje, ki ste ga naklanjali meni, za kar vam izrekam ponovno zahvalo.
Težko je veliki družini deliti kruh tako, da so vsi zadovoljni, težko je v javni službi vsakomur vstreči. V\ če si stavim jaz danes prašanje, da-li sem stori' vedno vse vsem prav, moram je kakor mož zanikat' in reči: »Ni bilo mogoče!« .le pa drugo prašanje. ki je prvemu logična posledica namreč: »Ali si imel kdaj •namen/komu škodovati?« Odgovor na to prašanje ne pristoja meni, a to pa lahko trdim, da sem vsaj skušal biti vedno vsem ednako pravičen in da je bila moja deviza vedno ta-ie: »Svoje dobrote se ne bodeš n:kdar kesa!, pač pa ti bo žal, ako si bil kdaj preoster.« (Klici: »Tako je!«) Če pa kdo misli, da sem mu storil kdaj vedema kako krivico — prosim —naj odpusti. (Učiteljstvo je bilo do solz ganjeno in nikdo ni odpuščal, ker ni nikomur napravil krivice).
Na Široko bi lahko razpredal svoje misli in še marsikaj bi vam mogel reči, toda zadosti naj bo-------
Po svojem . govorniku ste mi želeli sreče za bodočnost, obilo sreče in zadovoljstva. Jaz vam, častita gospoda, vračam to voščilo iz polnega srca. Sreča cveti, kolikor je to v tej dolini solz mogoče, i Vam in Vašim družinicam, pri Vas naj se naseli prijetna vsestranska zado-voljnost, zazore naj Vam pa tudi lepši dnevi, ko ne boste prejemali le moralič-nega zadoščenja, marveč tudi pravičnega materijalnega plačila za svoje vdiiko kulturno delo! Zroč pred seboj tudi tako veselo bodočnost, napivam iskreno raz-cvitu naše šole in dobrobitju našega vrlega učiteljstva!«
Tako je govoril mož, ki ljubi šolo in pritiska učiteljstvo na svoje plemenite grudi! Solza je kanila po licu učiteljstva in duša je vsklikaia sveto prisego: »Na-.prej po začrtani poti, naprej po zlatih navodilih ljubljenega našega nadzornika! Složno nap^j z roko v roki!« Vsi in vsi so hiteli k mojemu ljubljencu in prijateljsko oklepanje rok n: ponehalo.....Vsi so
prišli — le peščice njih ni bilo, ker je prazno njih srce za stanovske ideale. Zakaj ste jim jih ugrabili?
Prečrtalo se je nebroj pismenih in brzojavnih pozdravov neprisotnih čestil-cev ljubljenega učiteljskega .predstojnika. Omenimo le nekatere gg.: Saunig, Vižin-tin, Zorzut, Nemec, Ferlat, Ignacij Bajt, Zajec itd.
Časten spomin obrani sleherni učiteF} — sleherna učiteljica svojemu uzornemu predstojniku in zopet končam svoje poro* čilo s prašanjem: »Zakaj ste ga vzeli na-
šemu učiteljstvu? Zakaj?« O ironija usode je pač odgovor: »Zato, ker so ga ljubili!«
Bodi naslednik vreden svojega prednika!
Kadenaro.
(Dopis.)
Gospod urednik! — Na kratko!
Sem mnenja, da je Kadenaro pri nameravanem »atentatu« najbrže nedolžen; ne morem verovati, da bi bil ž njim v kaki zverd.
Kadenaro, skoziinskozi nedostopen samsvoj človek, brez prijateljev in sorodnikov, se je odtajal le takrat, če je govorjenje naneslo na vojaško življenje. Takrat je 'oživel, .postali celo radodaren in uljuden — lastnosti, katerih drugače ni poznal. Bil je z vso dušo vojak in mu Je bilo tudi v edino veselje, da je šolske dečke učil ekserciranja. Služil je namreč 3 leta pri pijonirjih. Zato se mi ravno zdi skoraj nemogoče, da bi se bil spravil na višjega vojaškega dostojanstvenika. Kadenaro ni bil mož, da bi bil prehajal iz ek-strema v ekstrem, ampak je bil do skrajnosti dosleden, le žal, da se je ta doslled-nost kazala v tem, da je bil v vsakem oziru zločinske nravi, pravi tip »Ver-brechernature«, v kar ga je ščitila 'deloma duhovniška imuniteta, dieloma pa brezpri- • merim prizanesljivost duhovljanov.
Katekizem premore premalo grdvov, d« bi se vsi označili, kar jih je zagrešil Kadenaro. Ni ga župnika, o katerem bi duhovljani tako natančno vedeli, koliko časa je pri -njih »pastiroval« kakor o njem, ko vsak otrok v Trebuši ve, da jih je mučil 23 let, 4 mesece In 9.dni. Te natančnosti sicer ni pripisati trebuškemu spomin«, pač pa dejstvu, -da je bil ta četrt stdletja doba, v kateri se je dobro, pošteno, verno ljudstvo na brezprimeren način mučilo in zatiralo brez upanja na kako zadoščenje.
Pač se je skušalo iznebiti se te šibe božje, a od kompetentne strani, od <ordina-rijata, je pel vedno siari lefren: »Kadenaro je pošten, vi ste lumpi!« — In kasneje k večemu: »Kadenaro je inštaliran, brez vzrokov ga ne moremo premestiti!« Brez uzrokov!! — Če bi slišal, da je sod-nija lisico intabulirala na vaške kurnike — bi se manj čudil. Brez uzrokov!
Vsled svoje spolne vzdržljivosti je pokopal družinsko srečo par družinam, iz ljubezni do (bližnjega je nagovarjal druge k poboju, ker mu je bila na srcu varnost mnogih oseb, jih je spravil po cele mesece po nedolžnem v zapor itd. Trebuša šteje nad 90 številk, a med njimi ni nobene, ki bi ne imela beležiti kakega akta »upnikovega sovraštva. Da bi se otrok njegovega nasprotnika ne prehladil, mu je odpovedal krst. Pa sploh, bilo bi preobširno delo, ako bi ijotcl kdo popisati Kadenarovo delovanje v poverjenem mu vinogradu,
V denunciranju pač nima vrstnika. Dolžil je ljudi umora,' tatvine, goljufije. Sveta mu ni bila sploh nobena stvar in ako bi hoteli napisati, kako se je on izrazil' o bogu, bi se manj čudno zdelo, da je v svoje namene ljudi silil h krivemu pričanju.
A svoje izredne ljubezni ni kazal samo do ljudi, ampak tudi do neumne živine. Privezal je kozo h grmu, da je po-pasla do korenin vse, kar je mogla doseči in potenupoginila. Njen skelet je visel leta
tako, da-mu je po 8 «nh-.PPB9tt »¦ tudi to tifešolev ražufc dbHk* in «*<** strašilo po farovžu,da.je bilo treba nekaj stektenfc kaitodae kisJme, predno se je moglo fcr^ nevarnosti aa omedlevico prestopiti prag. *-;                  _          ¦
"Soseda je do*žil, da mitje -ukradel tele. "Afe- — ovadbe, orožniki, preiskavama ~- a tele le ginilo v bližam grmovju. V Trebuši je imel zadnje čase nad , 50 >g>v goveje .živine, Ta živina ni potre- | bovala posebnih .znamenj Ui žigov: 'Najbolj zanemarjeno, izstradano in mršavo govedo je bilo Kadenarovo. Seveda vse živine nf moge rediti sam, ampak jo je imel pri 'krneti v reji. Med kmeti, ki si> iiiu redili živino, ni eaega, kateremu bi tbil Kafeaaro tepoW. pogoje! V Trebuši ima 4 hiše. Ni treba prašati, katere so: Kjer manjka'strehe, kjer je vse razdejano m zapuščeno — je lastnina Kadenarova,
Kadenaro — dušni pastir! Kar je počenjal v cerkvi, ie naravnost neverijetno. Njegove mase ob nedeljah so bile pravi Škandal. Očitno je -podil ljudi te cerkve m ko ga ob neki priliki nekatere ženske -niso hotele ubogati, je tik pred mašo ukazal cerkovniku, naj njih sedeže namaže z zmesjo iz kravjeka, smole itd., kar je nalašč v ta namen izvaril doma. Značilno pri njem je bilo to, da v cerkvi ni trpel slike Matere božje*. Njegove »pridige« so •bile verne slike njegovega življenja. Vsebina istih: Gnoj, košnja, kupčija z živino itd. Krščanskega nauka pri blagoslovu splofa ni imel.
Kakor njegovo zasebno -gospodarstvo, tako je bilo tudi .gospodarstvo cerkvenega premoženja. Cerkvenih računov tekom zadnjih 11 let ni predložil nikamor ter je kosce plačeval z v cerkvi nabranim denarjem.
Miloščine ni dal nikomur. Odpodii je reveža, ki ga je prosil, če sme pod jablano pobrati nekaj odpadlih jabolk. Ljubše mu je bilo, da je razno nabrano blago segnjilo, nego bi ga bil komu dal. Niti samemu sebi ni privoščil, ampak ubijal! se je z nezabeljeno, lastnoročno kuhano polento. Kako je bilo v farovžu po njegovem odftodu iz Trebuše, si kar ni mogoče predstavljati: Jajca, mesnina, žito, ajda — vse vprek, pokvarjeno, usmrajeno — čr-vivo.
V svojo osebno obrambo je imel v ; težek kamen.
cunje zavit okrogel, Dovo$!
Vprašam ie še. xu\'j je mogla cerkev dopusti V ^ »v:'-: ^i enega takega človeka trpei: <cl;=-'    ; ^^o^?!1; ljudi?
Poznam v.(.o i\.---'^.-x -i ¦¦'^l:r nisem naše! luka^A^ );•=¦¦'¦• _ ,-::;V-r/ v Trebuši in ti dr^;-; ;--J'. :.r ¦¦¦¦ Wcrikalnih listih sam! t:;;v,. ;: ./.•¦¦/v.jjiiki, dočim piše »Priiii. :'i.--i- >.¦ ¦>;-."r;o:' »Prečastiti g. župnik Kadtiiiti-.^!
Boii me srce hi v duši mi vstaja vprašanje: 'Kolike časa bo to naše dobro ljudstvo še toliko trpelo? Odgovor: Dokler bo tako dobro in tako neumno potrpežljivo!
demonstrativen izlet: v Gorico. Omenja | žalostne dogodke pred 4 leti. ko so Slo- ! venci napravili jednak pohod, M je imel za posledico ranjenja in laške raJadeniče so bili utatonili v zapor. Pravi, da je dolžnost politične oblasti poskrbeti, da se slična demonstracija, sovraštva proti italijanski narodnosti v Gorici ne ponovi in tnterpe-lira župana, kaj mi:!'. slzfJ. da se ne ponovijo provokacije :..-.. w p*ed 4 teti. -Župan odgovori takoj, da je zvedel o nameravanem zletu Slovencev iz 'listov ter šelUakoi k namestništvenemu svetniku in mu predečil, kaj se je godilo pred 4 leti; to je vse pogulbotiosne posledice, ki so zadele laške mladeniče in njihove družine ter da se narodnostna nasprotja tako 4e poostrujejo. — Namestništveni svetnik pa mu je odgovoril, da nima še formalnih vesti o izletu, ampak ve, da se bo vršil in če bo uložena prošnja, je ne more odbiti m prepovedati izleta (N D. O. iz Trsta v Gorico); poskrbi pa, da se javni mir in r<ed ne bosta kalila.
Rebek, namestništveni svetnik, se oglasi k besedi in pravi, da še ni dobil nlo-ge glede izleta, ampak izvedel je zanj iz ust odposlanca slovenskega delavskega društva; ako dobi ulogo, dovoli izlet, poskrbi pa, da ne bo provokacij, da se preprečijo eventnelne 'posledice. Potem prosi župana in svetovalce, da naj ga podpirajo, da se onemogoči vsak čin, ki bi mogel imeti slabe posledice .za to gostoljubno mesto. Prepoved bi imela ?jx posledico gospodarsko škodo tega mesta narodnostno mešanega; zato se obrača do župana in svetovalcev za pomoč.
Dr. Češčuti je menil na to, da ne gre za prihod v mesta iz gospodarskih ozirov, marveč zr, y=>-ovokaciio in žalostno je slišat; \7 ust nam. sveii»'i!--u. da je ne more prepovr^-v. Sklica! st }c na — »Corrte-ra«, uci jt ta iist obrazložil jasno namen demonstracije od strani Slovencev. — 'Rebek je rekel, du članki v listih ne odgovarjajo polni resnici. — Dr. Češčuti misli pa še vedno, da oklic kaže jasno namene Slovencev (kakor si jih on razlaga).
Dr. Venier pravi, da pride nad 1000 Slovencev, ki bodo kričali »2ivio Gorica slovenska«! Čeibrnjal je na dolgo o na meravani demonstraciji in provokaciji ter končno predlagal, naj se naroči državn. poslancu Ušaju, da pri centralni vladi iz-nosluje prepoved dohod?. M. r. C. v Gorico.
Domače vesti.
Dražba sv. Cirila in Metoda.
Za Ciril Metodov dar so. prispevali: g. Virišekova 2 K in gospica Jelka Dekle-vova 2 K. (Bog plati in daj obilo posnemai-cev! Denar hrani ženska podružnica v Gorici.
Cirif-Metodova slavno&t na Volčji-dragi se bo vršila dne 4. avgusta t 1. z vsporedom, že svoj čas objavljenim. Vršila se bo tudi tombola. — želimo jej le-. pega vremena.
Mestni svet goriški.
V četriek ,zvečer je imel sejo mestni svet Navzočih je bik> 18 svetovalcev, Predseduje župan ©ombig; vla^- zastopa namestništveni svetnik Rebek. .v Med naznanili sporoči župan, da je dunajska občina zaprosila tudi goriško, naj se pridrjsži njeni akciji za dobitev dovoljenja uvažanja argentinskega mesa. "."¦¦¦-"¦'-.;¦   »Protest«.
Dr. Pavia je vprašal župana, če mu je znano; da napravijo  Slovenci   14. t. m.
Zopet so imeli svoj pameten dan! Slovenski delavci, slov. socialisti iz Trsta hočejo napraviti izlet v Gorico, in sicer s svojo godbo in svojo zastavo. V Gorici priredijo manitestaeijski shod, na katerem se bo govorilo o težnjah delavstva in potrebi organizacije. Umevno je samo po sebi, da delavci nimajo niti od daleč namena, koga izzivati ali se obnašati de-|-monstrativno, marveč izlet napravijo in tu v Gorici se snidejo t. drugimi slov. delavci; mak> veselice bo in zvečer odidejo. Kaj je vse na tem izzivalnega? Kaj je takega, da preti nemarnost italijanstvu Gorice? Pavia, .Bomlbig, Češčut in Venier so smešni gospodje, ko govorijo o name- 1 ravanih provokacijafi in demonstracijah. | Kdo pa hoče provocirati in demonstrirati? Nihče na slovenski strani. To tudi ne sledi ne iz naznanil ne iz listov. »Corriere« pa laže in si izmišlja, da hiujska.
Drugega ne vedo nič povedati v zagovor protesta proti »calati« nego to, da je bilo par laškiih mJadeničev »nesrečnih« pred 4 leti. Čemu pa so lazili okoli, delali nemir in nered in zagrešili nasilnosti? Na) b! bili lepo doma, pa bi se jim nič ne zgodilo. Pa kaj so morda rešili italijanstvo Gorice?
Izzivati nočejo Slovenci, ampak ItalJ-jani so tisti, ki hočejo izzivati 14. t. m. mirne izletnike iz trsta v Gorico. Taka je resnica.
Mi nasvetujemo — pamet! Mirno naj se izvrši 14. dan t. m. v Gorici. Če bodo pametni TtaPijani, bo to le nifcn v dobro, ce ne pa naj pripišejo- svoji neumnosti že povedane posledice!
Darovi za »Dijaško kuhinjo.« — Er-
nest Filipič, c. k. orožn. post. načelnik v Puiju, 2 K. — Neimenovana gospa št. 1 za julij 2 K. Fr. Rupnik, 'gozdarski svetnik v p. v 'Gorkii, namesto vstopnine k dijaški veselici 4. julija 3 K. G. Ravnik, 1 K. — Na račun mesečnim; je prisilo 189.20 K. Živeli darovalci!
Glasbeni zabavni večer, kateri so priredili v četrtek »pri jelenu« tukajšnji uči-teljišoniki, je vspel prav povoljno. Vspo-red, ki je bil objavljen, je kazal težje točke, katere so pa učiteljišcniki dobro izvedli. Orkester, gosli, klavir, petje; bilo je mnogo izbranega, občinstvu ugajajočega gradiva. 'Na goslih in klavirju so občudovali Sancina in Koršiča, bariton-solo je i/borno pel Bratuž. Vspored se je izvršil pod vodstvom g. prof. Sokola. — Občinstvo, katerega se je nabralo lepo število, je zopet videlo, kako uspevajo slov. učiteljišcniki v Gorici, kako se vrlo gibljejo, vadijo in urijo, kako učiteljišče napreduje in kako spričujc potrebo, da je prišlo ven iz koprskega gnezda. — Čisti dobiček prireditve dobi potrebna »Dijaška kuhinja«. Vpisovanje za 1. razred ha c. kr. državni gimnaziji v Gorici. — V nedeljo je bilo vpisovanje v 1. raz. tukajšnje gimnazije. Za 'slovenske paralelke se je pri glasilo, kakor čujemo, nad 140 učencev, za italijanske okoli 80, iza nemške 17. Med temi so 4 Nemci, 6 Lahov in 7 Slovencev. — Drugo vpisovanje bo septembra.
Interesentje se opozarjajo na to,- da bode dne 10. julija 1.1 ob pol' enajstih dopoldne pri. okrajni sodnJji v Radov!j:ci dražba »Hotela Dobrava« (vlož. št. 153 k. o. Dobrava pri Zasipu). Cenilna vrednost znaša 30.163 kron, najmižji pomulek pa K 15.081 kron.
Razstava Sienkfcwiczev<ni slik bode še jutri, v nedeljo odprta. Komur je na tem ležeče, da si ogleda' slike, ki so žele priznanja v različnih cvropskifi in^stMi, naj se potrudi jutri v nedeljo, zadnvi dan na razstavo. V petek sta vddbHa 2 krasni sliki dva oficirja.
Poroka. — Danes se je 'poročila ig.čna ¦Mi!':a Godina z gosp. Vlad kom Grulbiša v Belovaru. Naše čestitke!
Razstava risb in ročnih dd1 (mizarskih) gojencev tukajšnjega učiteljišča je danes in jutri (v nedeljo, od 9.—12. ure dop,) v risalnici »Šolskega Doma« (v i. nadstropju).
Za narodni muzej so darovali: Gosp. Josip -BalK. učitelj. Vrh Sv. Mihaela, 27 dar: 1.) Megiser, Dičtionarium, Ouatuor Linguarum, Celovec 1744; 2.) Bellarmin, Dottrine Cristiane, In Udine L 1801; 3.) Zaranskv, Weltgesdliipbte; 4.) Zur Eri-nerang m di Feier des SOjaihrigen Bestan-des des k. k.Statts Ober-GymnasiiHns in Triest; 5.) B^nussi, Manuale die Geogra-fia delPIstria; 6.) Sdhatzmayer, Dalmati-en. — Gospod Franc Gatej, urar, Tolmin, 2 bakrena novca. — Gospod Srečko Tro-iha, učiteljiščnik v Gorici, 10 raznih denarjev. — Gospod Anton Lenarčič, učitelj, Rihenberg, 10 raznih denarjev. — Gospod Cejan, uradnik južne železnice, Juridani: 1.) 1 'letak v spomin na prihod škola Zorna v Vrtojbo 24. maja 1886; 2.) 2 rokopisa slovenski iz leta 1869, ital. iz leta 1787; 3.) 1 star utež. — Oospod L. Vidmar, dekan, Bovec, 3 knjige: I.) Novus: Opravk tega zhloveka l. 17S1 (zelo redka); 2.) Novus: 48 svetih pesmi i. 1800; 3.) I. H. Veniz nedolsdlinosti 1. 1838. — N. N. 2 bakrena novca. — Odbor.
C. kr. višja realka v Gorici je za-kjlučila - danes šolsko »leto 1911/12. Dijakov je bilo koncem leta 376; iz Gorice 99, z Ooriškega 127; Slovencev 149, Italijanov 144, Nemcev 71, Hrvatov 7, Čehi 3, Ogra 2. — Z odliko je skončalo šolsko leto 15 dijakov, sposobnih za prestop v višji razred je 243, sploh sposobnih 26, nesposobnih 56. (neklasiticiranih 7; ponav-Ijalni izpiti so dovoljeni 29. — Dijaki so doma iz najrazličnejših dežel: poleg Goriškega iz Trsta, Istre, Kranjske. Štajerske, Solnograške, Avstrijske, Češke, Moravske. Šlezijc, s Tirolskega, iz Buko-vine, Dalmacije, Hercegovine, Hrvatske, Ogrske, iz Nemčije, Italije, Turčije, iz Egipta, Siama, Amerike. — Katoličanov je 364, evangeljcev 7, židje 4, pravoslaven 1.
Slovenski odličnjaki so: I. b; Skrinja r Karoi, 11. b. Žešlin RudoH, Ilfl, b. rj'e, ibenjak Anton, Ferjain Ferdinand, IV. a> Kur6 Josip, V. b, Štolfa Josip.   .
Letno poročilo prinaša spis dr. a. Depinyi-a. »Nikolausspiele aus TiroU. -^ Naznanilo .za šolsko leto 1912/13 je zopet samo nemško, dasi obiskuje realko največ Slovencev!
Maturitetni izpiti na c. kr. goriški re-alki. — Pri včerajšnjem zrelostnem izpitu so napravili zrelostni izpit štiri Slovenci, in sicer Ivan Magušar, Alojzij Medvešček' RuJolf Sigi, Ciril Medvešček. Naravnost čudno se to glasi, ako pomislimo, da vstopi vsako leto v prvi razred 50 Slovencev, matmro od teh napravijo pa 4!
C. kr. višja gimnazija v Gorici je skončala danes šolsko leto. Dijakov je bilo na .konou leta 875, v pripravljalnem razredu 62. Slovencev 436, Italijanov 389, Nemcev 46, Hrvatje 3,' Poljak 1. Katoličanov 862, evan^eljcev 5, Zidov 7, 1 brez koncesije. Iz Gorice jih je bilo 101, z Goriškega 587. Klasifikacija: z odliko Ml, sposobnih za prestop v višji razred 510, sploh sposobnih 77, ponavljalni izpit jih ima 35; nesposobnih 120, neklasificiranih 9, radi bolezni k dodatni skušnji pripuščenili H Naznanilo o začetku ^šoCskega leta 1912/13 je prioib6:no po nemško, laško in slovensko. — Slovensko zadnje, dasi bi rnonvlo biti prvo!
Občinske volitve v Solkanu pričuo v ponedeljek. »Novi čas« se je včeraj pri-duši!!, da zmaga S. L. S. v dveh razredih in da v enem bo boj pa takoj. Ce bi se u-resničile pobožne želje klerikalcev, !bi bila to pač velika sramota za Solkan!
Shod radi kupčije s krompirjem se je vršil v nedeljo v Gorici »pri Jerasu« tik južnega kolodvora. Prav je, da se ta kupčija organizira in donaša dolbiček kmetu. Vsi, ki se trudijo v ta namen, zaslužijo potovalo. Shod je bil prav živahen, kajti bil ae je boj med kmeti, ki so člani »Gospodarske Zadruge«, in zastopniki trgovcev i, krompirjem. Ti slednji so hoteli, naj kmetje izročajo krompir »»znani goriški ligo vski tvrdki« in ga ne razpošiljajo sami v svet. Za tostvarno resolucijo je glasovalo le 6 navzočih, sprejeta pa je bila i vsemi drugimi glasovi resolucija, da tiaj kmetovallci pristopijo h »Gospodarski zadrugi«, da naj poslanci izposlujejo, da od-•pade carina 1 marke pri ldO kg krompirja, uvedena za izvoz našega krompirja v Nemčijo ter da se znižajo vozni tarifi za prevoz zelenjave, krompirja in sadja po naših železnicah. — Glede* na carino v Nemčiji in glede na znižanje voznm tarifo v moramo omeniti, da so naši gg. poslanci v takih rečeti v prid kmetu prav počasni. Tako je bil n. pr. iGregorčič ob pravem času opozorjen n>i carino, ki ob-• težuje izvoz krompirja te Goriške okolice v Nemčijo, pa se še zmenil ni za to. Sedaj sklepati resolucijo glede'znižanja te carine se pravi: po toči zvoniti.
V vsako vas katoliško društvo! — Novostrujarji snujejo »izobraževalna« društva v vsaki vasi. Vidi se, da so si nadeli nalogo: v vsako vas Katoliško društvo! Sedaj so ustanovi!']' na Brjafi v sežanskem političnem okraju »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. — 1ll" di naprednjaki morajo ustanoviti društva povsodi, kjer so le kdličkaj   ugodna tla
»Sveta Vojska«. — Klerikalci so zasnovali novo protiaikrjhoho društvo, W nosi ponosno ime »Sveta Vojska«. Že dolgo časa se brupijo pri polnih litrih virtf s protialkolhclniim (gibanjem. Pašaretarji in betcnččanji so nekaj časa pili črno vin') iz pašaret, potem pa je vse gibanje prott a1kobo'u utonilo v vinu rn pivu. -le ?;e prav in na mestu protialkoholno delovanje in vzdržnost koristna, toda klerikalci ni^ tisti, ki premagajo alkohol. Sami nrevec radi pijejo vino. — Na- »Sveto Vojsko« bo najbolj jezen pater Skrabec na Kostanjevici, ki je že imenoval Merikalno tostvarno »gibanje« veliko neumnost. Skrabec se boji za trto, da bi se ne posušila vslea protialkoholnega gibanja. Kaj bi bilo potem z mašo, kako bi maševali, ako se trta posuši — tako pomembno je svoj ca vprašal pater brumne protialkdholne g»-batelje. In take posledice bi imelo to z. katoliško cerkev.                              _
Vzemite,
.. >tl*ljl atehaj9<Sč»>; oilrljA\ovem tiefnku, Dvanajetei-fca ta,poskušajo h \itori, dvu
ako fmate nahod, hrfpBvoot j?&PIfžeTij«» aH težko sopo, Pellorjev flufd % znamko -Elsa-flnid'. Sami smo* ae prepriaBli pri bolečinah v prhfb, v vratu itd. o nlegovesii J^JJJ^. ,_ .^«------ ----------      ...J      ----------\.». .....     ,m dvanajgter|ci ^ 8.|!(l fraoka izdeJovatelj Biimo lekarutr B. V. Peller v Stubtol, Hlsa-trg st. 264 (Hrvaw»
i VoiafM nabor v Gorici. — Pne 5, t*
cp ie predstavilo nabornikov 19;'po-trjanih ie 5.
O plesih pišejo klerikalni- listi, , tudi ,prissnoienček«.' Res je, da piesarija 'po-L obilo ljudskega denarja, ki .bi se ga jalo 'boljše obrniti. Konštatirati pa moramo zoprt« 'da r,0'PotaJ0 'Proti lPlesu le na Pa" •rjU _ drugače pa pustijo,   da plešejo
Miki in Marijine :h'oe^m/klei^iU.niJpapLl., .^-^.^..^.^^^v    -^y,:     " ,e nič dosti ne protlvijo plelti/ --*'^4^,^^^^r^r^tB«fl1' P«nBWpkiisu.
Šne smo črtali v pismu baronice Oerattib v kopeli Buzias pri Temesvaru. Glasi se takole: »Že zdavnej sem (hotela pisati in objavilo naj bi se po časnikih, kako b,-borno učinkuje 'Fellerjev Elsafluid. Prestajati sem morala »mnogotere boli, trganje, pešanje na oče!h, utrujenost in glavobol, hrtotne bolečine in onemoglost; odkar uporabljam Felkrjev Elsafluid, sem popolnoma zdrava.« Mislimo, da bi nam bili
Klerikalnega mladeničema shoda   v
kjubijani letos ne ibo. Tako je sporočil svojim braveem tudi >iNovi Cas«. Pa se je rfagal zraven, da>m.ladfini'škega.slioda.jUj3_| bo radi evharističhega na ''-PunajiUt Ali ' pa vemo prav iz 'dobrega vira, da je pretila polomija z rriludeni&kip shodom v Ljubljani — zato so ga odložili na boljše Jase.
Faganeii iz Mirna. —¦ Poroča),i smo, da so odvedli v preiskovalni zapor v Gorico 3 brate Faga>ne<li iz Mirna. Potem so' j odvedli v preiskovalni zapor tudi mater Karolino. — Aretacije so vzbudile povsodi senzacijo. Preiskava pač dožene, kaj je na vsej reči, o kateri se mnogo raz-, pravlja.
i Vojaški nabori. — Z Dunaja se poro-I d, da jc začetek vojaških nalborov v Av-f striji in na Ogrskem sedaj definitivno do-, ' ločen na 'dan 12. avgusta.
O Strajku učiteljstva v goriškem o'u-raju, ie sanjal pred sv. Petrom in Pavlom 'Novi Cas«. Novostrujarski list si' želi talrcga štrajka, ker bi rad videl, da bi se ljudske šole zaprle, da bi ljudstvo padlo . zopet v nekdanjo temo. Saj je bil ta list . že jasno povedal, kak prijatelj šole je, ko j je bil zaklkal: da je i«i Tolminskem pre-< več šol, da naj jih vsaj nekaj zapro!—
Cesta iz   Trnovskega   gozda   proti i, šempasu. — »Gorica« in »Prirn. list« sta j naznanila, ida 'cesta iz Trnovskega gozda ' proti Šerapasu se :že trasira. Oeždni zem-Ucmcrec napravlja podrobni načrt. Dvajsetletno delo obeta sad. — Po dvajsetih letih torej šele je prišlo do trasiranja tako : potrebne ceste. V Furlaniji >gre hitreje za i nepotrebne poti!
'      Brez dvoma je in   odlični   Slovenci priznavajo, da ima »iSlov. Ilustrovani Tednik* za slovenski narod vdlik kulturen pomen ter da je Slovencem tak list res potreben. Glonar, ki je eden prvih slov. kritikov in ki je gotovo najbolj strog piše v j 4. zvezku »Vede«: »Slovenski Ilutrovam* | Tednik« si je postavil lepo nalogo in ima možnost, da 'se razvija in bo imel za naše ; kulturno življenje kdaj Še velik   pomen«.
!l Izžrebane srečke. — Dunaj 4. Pri današnjem žrebanju srečk državne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki: Glavni i dobitek K 200.000 je dobila srečka št. ! 59.452, drugi dobitek K 50.000 št/126.523, tretji dobitek K 30.000 št. 324.418, četrti dobitek K 20.000 št. 423.577 in peti dobitek K 10.000 štev. 424.625.
Dve kolesi ukradeni. — Včeraj popoldne ob 1. uri je bile ukradeno v Raštelu v Gorici kolo znamka Pudh št. 52848, vredno 240 K. Drugo kolo je bilo ukradeno \ Josipu Prinčiču, zidarju iz Sovodenj, in ! sicer v ulici Treh kraljev št. 16, znamka : Batjelu   št.   59998,   prostotek,   torpedo, | vredno 200 K.
j      Odprti lekarni. — Jutri popoludne Ibo-I sta odprti v Gorici lekarni   CristofolettS I Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi poročna služba v času od 7. do 14. t. m.
Tudi neverni Tomaž se loti poizkusa, Lc sliši tako (prepričevalne besede, kakr-
Končno Je'-' to sredstvo tudi ceneno, saj velja ducajt za ppskus samo 5 K ifranko, pristno se dobiva pri E. V. Fellerju v Stu-¦bici. Elsatrg 264-(Hrvatsko).
Alolf Ribnikar - oproščen,
V četrtek in včeraj se je vršila v Ljubljani razprava proti .znanemu tržnemu nadzorniku Ad. Rrbuvkarju, obtoženemu hudodelstva javne nasilnosti v smislu SS 5. in 85 a) in b) k. z. glede na znane septeiriberske dogodke v Ljubljani 1908. Ovadbo je bil podal deželni odbor s podpisom dr. Lampcta.
Ribnikar fo oproščen.
Razsodba je bila razglašena danes. Drž. pravdnik je naznanil ničnostno pritožbo.
Nato je sprejela ibornica več manjših veslarska tekma, v kateri je zmagalo av-:, ; zakonskih načrtov, in poleg zgoraj, orne-    strijsko moštvo, 'kojega 2 čoma 'sta Vi-4K njenih tudi še zakon o znižanju hišnona- t šla kot'prva skozi cilj. Angleško in drugo  l-jemninskega davka.   '                                 ' svetovno časopisje je poljno hvale o avv\
Zbornica je pred vsem rešila predlo- k strijskem moštvu, in o priliki tekme tam
Jutri na   Gradišče na Sokolski zlet i III. okrožja!
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti,
iz Vrtojbe. — V naši »Gospodarski Zadrugi« je nad 300 kmetovalcev brez razlike strank. — Iloibrota take organizacije se kače >n. pr. letos pri kupčiji s krompirjem. Letos smo ga odposlali že nad 200 vagonov; prejdi smo zanj nad 200.000 K (sedanja cena je 10 K), in lah-'•: rečemo, da so kmetovalci prejeli vsaj 60.000 K več nego bi prejeli, ako bi ne b?'i združeni In.bi se pustili po stari navadi pritiskati od tujih prekupčevalcev.
Iveza narodnih društev,
Bralno in pevsko društvo »Draga« v Tevčah priredi v nedeljo, dne 14. julija 1912. veselico-.z nastopnim vsiporedom: 1. Godba. 2. Pr. 'Gustav Ipavec: »Oblaček«, poje moži zbor dri:'§t>va »/Drage«. 3. Godba. 4. Anton Hajdrvh: »Hercegovska«, poije mažki zbor društva »Školj«. 5. Godba. 6. Josip Kocijančič: »Slovo«, poje kvartet »Triglav« iz Gorice. 8. Šaloiigra: »Raztresenca«, igrajo dSetanje društva »Škclj«. 9. Pies. Pri veselici in plesu igra sokolska god;Oa jz Prvačme. Vstopnina k vesel:ci 50 v, sedeži 80 v. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udekžbi uljudno vabi odbor.
Politični pregled
Poslanska zbornica je v četrtek razpravljala o poročilu odseka za pomorsko plovbo in ribištvo. Poročevalec poil dr. Rvlbaf je poročal o zakonu v zadevi raz-tegnitve zavarovanja proti nezgodam na pcmorsko-plovni obrat in pomorsko ribištvo, poročevalec posl. Pittoni pa je poročal o raztegnitvi zavarovanja za slučaj •bolezni na iste cfbrate. O mednarodni pogodbi v zadevi trčenja ladij in pomoči v pomorski sili ter o jamstvu pri trčenju ladij in zahtevkih za pomoč v pomorski sili je poročali posl. Bugatto. Posl. Spada-ro je govoril za pospeševanje male pomorske plovbe ter o žalostnem ploožaju pomorskih ribičev, ,za katere je zahteval organizacije po inieijativi vlade. Posl. dr. Pttacco je utemeljeval resolucijo, ki zahteva od vlade, da naj do tedaj, da se izreče njihova organizac;ja, omogoči pomorskim ribičem zavarovanje proti nezgodam in za slučaj bolezni s primernimi denarnimi podporami.
Posl. dr. Tresič-Pavičie je urgirai skorajšnjo predložitev zakonskega načrta o zavarovanju za, starost in onemoglost ,?a mornarje ;n pomorske ribiče ter je zahteval za Dalmacijo ustanovitev podružnice zavoda za zavarovanje proti nezgodam s sedežem v Spilitu.
Po nekaterih izprememibafi, ki sta jih predlagala oba poročevalca, je bila končno preloga sprejeta.
ge o prodaji nekaterih v državni lasti se nailiajajočih nepremičnin, nato je: odobrila poročilo'železniškega odseka oiblagovnem prometu na državni železnici, končno pa je agnoscirala celo vrsto projektiranih volitev.
Tozadevna debata je bilo . mestoma jako živahna in priznati je treba, da so pri posameznih slučajih, posebno pri gali-ških, govorniki, ki so posegli v debato, spravili jia dan naravnost neverjetne posebnosti, na kak, pri nas neznan način se manevrira pri volitvah v Galliciji in Bukovim, da se niso le stranke, temveč tudi vlada spuščala v volilne sleparije. Vzlic vsemu temu pa :>o bili vendar odobreni vsi protestiranj mandati. Stranke so namreč napravile med seiboj nekak kartel, da pomagajo 'druga drugi, da ne oškodujejo samih sebe.
Na izallitevo' čeških poslancev je notranji minister baron Heinold vendarle danes odgovoril na interpelacijo nemškega »National-V^rbauda« v- zadevi praških dogodkov. Minister baron Heinold je v svojem odgovoru poudarjal, da je bilo ob I priliki sokolskib slavnbsti v Pragi tisoče tujih ljudi. Vzlic temu pa je vladal do nedelje povsod mir in se ni zgodilo nit', kar bi bilo kalilo javni mir in red. Nemški dijaki so se popolnoma nemoteno lahko gibali po praških ulicah. Le 26. zvečer je ;nriso na Pfikopih Uo majhnega, nezuat-<neg'a incidenta, ki pa ni imel nikakih posledic. V petek in soboto so nemški dijaki v velikem številu priredili svoj »bumel« po Pri kopih med velikansko množico občinstva in prišlo je le zopet do majhnega incidenta, ki pa- je bil v resnici le malenkost.
V nedeljo, dne 30. junija, dopoldne se je vršil slavnostni sprevod Sokolstva, katerega se je udeležila 25.000 mož, ki pa mu je prisostvovala množica gledalcev, ki je štela stotisoče in je napolnila vse ulice.. Gh poli 12 pa. ko K. sprevod še trajal, se je posameznim skupinam nemških j dijakov posrečilo prodreti po postranskih i v¦ icah na Pfikope in so poskusih" aranžirati »bumel«, kar se jim pa ni posrečilo, ker je bila gneča prevelika. Po 12. so prišli nemški dijaki zopet iz kazine ter so uprizorili »ibumel-, ne da bi jih motil kdo.
Policija je po zatrdilu ministra Hein-olda postopala popohioma korektno. Minister je izrecno poudarjal, da so se reditelji trudili na vse mogoče načine, da bi še vzdrževal mir in red in onemogočil vsak-kosnflikt. — Poslanska zbornica je •končala svoje delo :-n š'a na počitnice.
Društveni zakon. — rldi>ni uspeh med vsemi odseki more izkazati le ustavni odsek, v ikaterem je bila končana razprava o novem društvenem zakonu. Za poročevalca v plenumu je bil določen posl. Per-¦nerstorfer.
Odstop nadvojvode Evgena. — Splošno je presenetila javnost vest, da je nadvojvoda Evgen odložil mesto zapovedni-ka 14. inomoščanskega vojnega zbora. V političnih krogih se razlaga ta čin nadvojvode s tem, da je prišlo med njim in nekim drugim še merodajnejšim vojaškim faktorjem do konfliktov, iz katerih je sedaj nadvojvoda Evgen napravil svoje ikensekvence.
Riiski car in nemški cesar sta se se-šla, kakor že naznanjeno, v Baltisch-Portu. Sestanku se pripisuje važnost, ker ^e ima pečati mnogo z turško-laško vojno; in tako ima biti ta sestanek tudi važen za splošni evropski mir.
zbrana večtisočglava množica je pozdrav--^ Ijala zmagovalce, z burnim »hura*. 3704 metrov (skoro 2 milji) so vzorno preve-/. slali naši avstrijski mornarji s 30—40 u-l  ' darci vesla v minuti. Tretji je prišel na cilj nemški, četrti angleški, peti japonski,,' šesti nizozemski,   sedmi zopet   angleški, esni Združenih držav in deveti zopet angleški. In kdo so bili ti avstrijski junaki?' Hrvati.^, r.-.ar na prvem čolnu je bil Hr-,--., vat Ivan Uič, na drugem iRadifc Dučič. Ta-: ko so zopet bili Slovani, ki so priborili novo sTavo avstrijskemu imena. Kedaj bo 'država začela izkazovati za vse usluge Slovanom le trohico hvaležnosti?
Čudna rodbina. Iz Varšave se poroča: Policija je prišla na sled celi zločinski zaroti v vasi Kurclio. Kmetica Tama-rin in nfcna hčerka Olga sta vabili moške k sebi, ter jih med občevanjem umorili. Policija je prišla na sled 40 takim žrtvam. 30 kmetov, ki so biii r, kmeticami v zvezi, je bilo izročenih sodiščem.
Bubonska kuga med podganami na ladji. — V hangerju št. 4 proste luke v Trstu se nahaja parnik Austro Američane »Afričana«, ki je ki je prišel! iz južnoameriških pristanišč. Včeraj jutro pa so med razkladanjem skladišča št. 2 našli dve crnkjeni podgani. O tem je bila takoj obveščena pristaniška zdravstvena komisija. Podgani so pozneje secirali ter ugotovili, iga gre za bubonsko kugo. Vrfled tog.'« uspeha so ustavili daljno razkladanje ter pos'a!i ladjo v kontumac. Posadka ladje je popolnoma zdrava, a bo"morala biti par dni pod zdravniškim nadzorstvom.
Ženska, obsojena radi vohunstva. — V pondeljek je bila v Upskem kazenska obiavnava proti knjigovodkinji Elzi Pfitz-¦ncrjcvi, ki je bila obdolžena vohunstva. Zalotili so jo 26. novembra 1911 na kolodvoru v Poznanju, ko se je hotela odpeljati na Rusko, da bi tam prodala načrte n;.ke trdnjave. Načrte je ukradla svojemu '!>bimcu, ki je bil narednik pri gradnji ftimžav. Javnost je bila pri obravnavi iz-: 'rečena. Obsojena je bila na I leto in 3 mesece zapora, 12 letno izguihn č.a<i\ in po prestani kazni bo postavljena pod policijsko nadzorstvo.
11 letni brat ustrelil enoletnega bratca. - Iz Prcvorja: V Vodicah je M-letni s:nčck posestnika Roi;."ha ustrelil svojega enoletnega bratca. Oče je lovec in je svojo nabasano puško premalo skrival pred otrokom.
Razno. — M is Harmet Quiiriby je ponesrečila s svojim zrakoplovom; nad kanalom med Angleško in Francosko. Padla je v morje .in utonila skupaj s sopotnikom VViilardom. — Na glasovirju je igral mladi Anglež Kendell 74 ur nepretrgoma; dosegel-je svetovni rekord na glasovirju. — Velikemu poverjenju so prisili na sled v Berolinu. Zaprli so dva družabnika banane." komanditne družbe Seiser & Hirntberg; izdali so krive bilance ter spravili ob denar obilo1 osefe. — Velik požar je izbruhnil v Algernu na Severni železnici; zgorelo je 100.000 kg olja. — Pri vojaških vajah pri flocnu je padci praporščak Fiseher z neke pečjne ter ostal mrtev. --                                  ';
^tauhičfo 2a trs navadne hiše ž raaTtmj-vrtK .alfllUldlia čem so na prod?,] pod Kostanjevico' pred tunelom. Ona prav sferna. Poizvedbe ;y Goriški Tiskarni.         -"   "'                      i -4.
Razne vesti.
Prciiaikoholni kongres v Rusiji,   —
V kratkem se bode vršil v Peterburgu ruski -prctialkalioini kongres. Priredc ga razna ruska protialkoholna društva. Na dan kongresa bodo prodajali v Peterburgu znake v otfliki 'hrastovih lističev z napisom : .»Trezen narod, srečen narod«. Med prebivalstvo bodo razdeljeni razmi spisi protialkoholne propagande.
Zmaga hrvaških mornarjev. —! Dne 2. julija se je vršila sned bojnimi ladjami raznih držav: katere ladje so zasidrane y pristanu Šangaj (ob Kitajskem   obrežju),
V Dol. Vrtojbi
je na prodaj kos zemljišča. Več se feve pri upravniatvu.
V Kanalu hiša tudi na cjbroke. Pojasnila"
daje Avgust Malcnrovič v Nabrežini.
mOMSTfiRS
I izkušnja je in ostane, da je najboljše sred,
'stvo za odpravo poletnili.izpahliajev, ot-%10-sego, za ohranitev nežne in mehke, koze ter bele polti nujno mlcChato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., TetscK«n a/E. Knmad stane 80 viri. in se^ dobiva v vseb
.lekarnah, mirodilnieah, parfumerijah m p»' dobtiih trgovinah. Bergmanova hhjna Jtreraa
1 -Manera* slovi radi tega, ker se dobi po. uporabi iato jako nežne ia bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se poveod.
Patentouani sidro-strešniki
(Patent flnfter Falzile@e!f,
Nova, viharju in de^u kljubujoča kritba. NajednostavnejSe, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne Eribifat! Eritba skoraj dvojnata, vsled tega varnjs pred mrazom i vnčrno. — Sidro strešniki se pripravljajo iz. najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
filavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj  ter  za Kras
tvrdka z železnino
O. Zajec - Gorica,
Gosposfta ulica št. 7., telefon št. 107.
Ml
PALMA
O      I  '¦'©.
ne občuti pridni telovadec, ne naporni hribolazec še pri večjem naporu, ako ima na čevljih
PALMA
Dobi se o
ksučukove podpetnike
osem. boksih
Ker priobčuje »Slovenski tlustrovani Tednik« Slike in opise o zanimivih dogodkih, znamenitih osebah itd. ter tudi povesti, humoreske, novice itd. bo gotovo vsakogar zanimal in zadovoljil.
»Slovenski llustrovnni   Tednik« priobčuje   HajZnaHie*"
ntiejSi roman iz jugoslovanske zgodooine  v burji
in viharju«, ki ga novi naročniki lahko ?T >i še vsega. Ker bo z julijem t. 1. začel priobčevati tudi roman »V službi kaifa«, bo torej prinašal dna zanimiva, jako privlačna romana.
Naročite si »Slovenski Hustrovani Tednik«, ki stane četrtletno le 3 K, poHel.no pa 4 K.
prodajalnah.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga = = o(jkinega olja
prve vrste
t$§m brsTl fe litre, BalMdjt Miiieite.Bari ta lici j
8 prodajo na drobno in debelo.
Predaja ta drobno: Kron —*86,1C4 1*12,
'20, 1*28, i-36, M4, 160, 180, 2*-. 240,
za lifci fG 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabo olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski   kis in navaden. Zaloga
---------------mita in sveč.---------------
Cene zmerne.
flil  1R70 f  Povsod priznano slovito in priljubljeno domače zdravilo. — Pri večjih u«   ""'O!     .                              naročilih izdaten popust.
Lekarnarja H. THIERRY-ja BflLSHIKI
m........m Samo pravi   z   zeleno redovnico kot varstveno znamko.  m « .i.
Proti vsakem« ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinki pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečnah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zohoholu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani  bal/.am   Isi/s! ali 6/1   1 vel.  posebna  steklenica K frfi
Lekarnarja H. THIERRVJfl
samo pravo CEiMll «LJI\(? il!»ZILO
zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih nnah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatiji 3-tiu.
ZALOGA: Lekarna pri Angeljn varhu A. Thierry-ja Pregrada pri Rogatcu.
Dobi se po lekarnah. -   Na debelo po  med. mirodilnieah.
Nanut & Bregent
autorizouana staubena turdka Prva kmečka gospodarska zadruga
tf (Sobici
ulica Adelaide RLstori štev. 5
se-priporočala   p. n. občinstvu   za v-a
stavbena   dela.   Izdelujeta   vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
i.ajnižjih conah.
fiS@@@@@gS@S®@e@@@@@e@@@eee^L>@$
rioua trgooina z železnino
Pinter & henard
v (gorici C Rašrdju št ?.
Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to. stroko spadajočih predmetov. Edina lastita izdeiovalnica telovadnih drogov v Gorici.
- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj, občinstvu se toplo prooročata
___                                   Pinter & Lenart.
i^essššaees^^issM*^
v Se!u na Vipavskem
ima v svoji kleti najboljša vipavska vina kakor tudi muškateler v steklenicah, črno vino, refošk itd. V. n. gg. gostilničarjem in privatnikom se najt.opleje priporočamo. Razpošilja s<> od 5fi lilmv i-.iprej v svojih sadili. Uzorci  In pui.iidh«?  IVanko in ^rdi«-.
2
na prodaj
z    z mljiščem    vred    ob    Bohinjskem jezeru.  —   l>ti   sti  jako   pripravni za
gostilno, trgovino in za kmetijstvo. Več pove M.  Grohotek,   Boh.   Bistrica,
Continental
je najboljši pisalni sfpoj.
Primerjajte in  prepričali   se hodete, ik je to jvs.
Zastopstvo in zaloga t.vrdke IVandcr.r-
VVerke   alec.   družba   v   A h v. n m i f z -
Sclionau
Ant Ed. Roeper - Gorica i
rnagistratna ulici št. 15.
BqM se ose stroje za pisari® in druge potrebščine.
Zobozdravniški in zobofsteski atelje
Dr. I. Eržen
fiCRICH
As. Uerdl tehalisee Sleo. 37,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob  Plomb*
vsake vrste.
Ordinira v snolem ateljeju
od 9. are don. do 5. are &op
Josip Oberdank
tovarna sodovke in pokalic
pn Sv. Luciji čl) StiL
Zaloga u Kanalu pri gesp fldalbertu luanCič.
Priporoča se gg. gostilničarjem za ubila naročila. — Za dober izdelek se jamči.  — Cene konkurenčne.
Najboljše švicarske precizna ure „Sc?}**?Hiausem" in <lrtif|e razno-vrst ¦>: -'ve zlate in srebrne. Trnovina z zk-'.'¦-¦• in srebrom, briljanti i« diamanti ter optičnimi predmeti
PostreZba na dom.
I Jakob Šuligoj,
tirar c. kr. državnih železnic in zaprisežen j                      sodni cenilec
I Gorica, Gosposka ulica štev. &