POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI METOV, GLASILO KMEIUSKI DRUŽBE D LJUBLJANI ^ registrovana zadruga z Omeji Štev. 3* V Ljubljani 15. marca 1941 Leto 58 IIP EDINA Gozdarska anketa Kmetijskezbornice. — Resolucija sprejeta na gozdarski anketi Kmetijske zbornice v Ljubljani v dneh II dL BI 1111. 27. in 28. februarja ter 1. marca 1941. — Pred spomladansko setvijo. — Kje dobite dot(er semenski krompir? — Priznam posevki ovsa in krompirja. — K preskrbi s fosforovimi gnojili. — Kako bomo letos gnojili krompirju? — Za katero rastlino porabimo največ umetnih gnojil? — Fokončavanje plevela. — Držimo se treznega izbora. — Krpanje »lukenj« v vinogradu. — Solzenje trte. Na kaj moramo paziti pri molži krav? — Ročno pogozdovanje v kmetskvc.m gozdu je nujno potrebno. — čebelarstvo v Soivjetski Rusiji (nadaljevanje). — Naša vaška skupnost. — Vabilo na letno skupščino Kmetijske družbe. — Vabilo na občne zbore podružnic. Gozdarska anketa Kmetijske zbornice. gumi Sredi pomladi v letu 1938 se je vršila velika kmetijska anketa, ki jo je priredila banska uprava. Organizacija te ankete ni bila posrečena in tudi razprave so mnogokrat zgrešile svoj namen, da so se včasih izmaličile celo v nekake proračunske govore. O uspehu te široko in preširoko zasnovane ankete smo potem bore malo čuli in zdi se nam, da je vse tisto nagromadeno duševno in telesno delo ostalo domala v skladovnicah popisanega papirja. Letošnja gozdarska anketa je bila lle nujna dopolnitev prve, če vedno in povsod zatrjujemo, da je naše malokmetijstvo telo, ki je na desno roko poljedelstvo, na levo roko pa gozdarstvo. Zato bi bilo napačno, če bi pri tem telesu ne ve-della desnica kaj dela levica ali pa nairobe. Kmetijski zbornici gre nesporno zassluga za gozdarsko anketo, ki najj bi bila poudarila važnost gozda v mašem kmetijstvu ter pokazala pott gozdarski politiki za rešitev te živ/e, zelene kmečke hranilnice pred izrcopanjem in propadom. /Zanimivo je, da vseh 22 let po osvvoboditvi nista ne gozdarsko dru-štvvo kot strokovni forum, ne gozdna i nadzorna oblast smatrala, da bi bilda gozdarska anketa potrebna. Nititi kakih strokovnih posvetovanj reccimo. okrajnih gozdarskih refe-renntov, ni bilo, da bi od časa do čassa premotrili stanje gozdarstva in . na kak posvet glede ukrepov pritegnili morda nekaj praktičnih privatnih strokovnjakov, upraviteljev, gozdnih posestnikov itd. Ze na takih posvetih bi bili brezdvom-no ugotovili vse to ali podobno, kakor je sedaj anketa in bi se bilo dalo morda marsikaj zavreti, odvrniti, popraviti, izboljšati. Prav gotovo smo zamudili ugodnejše čase za reševanje naših gozdov in gozdarstva, kot so sedanji, ki stoje pod dojmom nedoglednih svetovnih konfliktov in človeških katastrof. Če imamo pred očmi namen te ankete, ne moremo odoleti občutku, da je kot otrok velike kmetijske ankete podedovala nekaj napak, ki so ji vzele mnogo na živi sili. Za način razprav je bil čas mnogo preozek, da bi bili v ta okvir stlačili vse košate veje gozdarstva. Mnogo preveč je bilo šolske znanosti v predavanjih, ki so v uvodih ali statistiki ponavljala eno in isto ali podobno snov. Anketa je vendar hotela na temelju gozdarske znanosti dokazati dosedanjo gozdno politiko in če potrebno, nakazati novo pot. Ako hočemo n. pr. ugotoviti, če je kak račun pravilen ali ne, ne bomo zato dokazovali in razlagali, da je dvakrat dve štiri, temveč bomo to dognano resnico porabili v računu. Koliko dragocenega časa bi bila anketa prihranila, če bi bilo ena in dvajset iznesenih referatov prej redigiranih v skladno celoto ter bi bila statistika skrčena na stvarno potrebo in šolsko znanje na minimum, ki je sem in tja potrebno za razumevanje zaključkov. Dejansko podlago za anketo bi v tem primeru dalo troje, največ četvero predavanj, ki bi se temeljito obdelala v razpravah, ostala bi se pa v informacijo udeležencem in javnosti le razmnožila ozir. tiskala in jim seveda pravočasno pred anketo dostavila. Če je Kmetijska zbornica anketo pripravljala baje leto dni, bi bila skladnost in povezanost posameznih referatov lahko boljša. Res pa je tudi, da najboljše namene prepreči naša znana netočnost — saj nekaterih zakasnelih referatov ni utegnila zbornica niti razmnožiti. Zapreka je pa večkrat tudi ozko-srčnost avtorjev, ki ne puste svojih proizvodov nič izpremeniti, čeprav bi se dalo mnogokrat jasneje in krajše povedati, zlasti, kar ni strogo strokovnega. Če je bila ta anketa mišljena le kot revija gozdarskih znanosti in vprašanj za propagando, je bil namen dosežen. Tedaj tudi ni bilo važno, če so si referati sledili poljubno, ne glede na snov ter panogo in če je bilo v predavanjih mnogo leksikalnega. Potem pa tej splošni anketi morajo slediti ožje strokovne ankete za razne panoge. Odraz te širine anketinega okvirja je tudi zaključna resolucija sama, ki v štirinajstih točkah zajema predloge in zahteve, ki jih pri sedanjem tempu upravne prakse ne bomo nikoli dosegli. Dojem, da smo zajeli na veliko, je vzporedno sprostil občutek neizvedljivosti. — Domneva, da je šele anketa ugoto- vila, kaj nimamo in kaj hočemo, ne drži, kakor tudi ne, da pred anketo nismo imeli zbranega materiala ter da nismo zadostno poznali stanja in problemov, našega gozdarstva in gozdarske politike. Klavrno spričevalo za strokovnjake bi bilo (saj je bila to dejansko anketa strokovnjakov), če ne bi bili poznali perečih gozdarskih problemov pred anketo, ki naj bi bila izmenjala prav za prav le misli, kako probleme . rešiti. Okrog tega se anke: ta ni dosti mudila in tudi referati — razen nekaj izjem — niso dali posebnih pobud. Če bi bili anketo — vsaj razprave — vodili strokov-njaki, bi bili mogli dati pobudo, da bi se kako bližje dosegljivo in pereče vprašanje v razpravi temeljiteje obdelalo. Resolucija govori le o tem, kaj bi bilo treba storiti, ne izraža pa misli, kako doseči vsaj ulomek tega. Če si anketa strokovnjakov ni na jasnem, si bodo o tem toliko manj politiki, upravne oblasti ter vsi tako imenovani »merodajni faktorji«, ki jih navadno sleherna resolucij a neštetokrat kliče, da bi naj nastopali kot nekak »deus ex machina«. In vendar smo ta machi-_ na mi sami in vsi skupaj in nihče' drugi. Zato bi se bila anketa morala pobaviti tudi z vprašanjem, »kako« in ne samo s »kaj«. Razen tega, ako bi bila na pr. anketa v svoji resoluciji vso težo položila v eno zahtevo, n. pr. inventarizacijo gozdov, ki je izhodišče vse realne gospodarske politike ali nastavitev nekaj Strokovnih inštruktorjev kot zametek bodoče skupne tehnične uprave malih gozdov, ter nakazala tudi poti, kako dobiti sredstva za izvedbo tega programa, bi anketa in resolucija pridobili neprimerno na stvarnosti in verjetnosti. Tako je pa malokdo zapuščal anketo v prepričanju, da bo v doglednem času izveden vsaj mali del sklepov oziroma zahtev pri obstoječih razmerah in miselnosti tistih »mero-dajnih«, ki smo, kakor rečeno, mi sami. Zavedajmo se, da smo majhni in zato delajmo majhne programe, a te stvarne, da postanemo več ji! Druga načelna pomanjkljivost ankete je bila v neskladnem pošto panju z Ozirom na splošno postavljeno ugotovitev, da sta v našem malem kmetijstvu gozdarstvo in poljedelstvo nerazdružno povezana. Noben agronom (poljedelec) ni bil poklican kot predavatelj, da bi razložil, kako kmet gleda na pro- bleme gozdarstva in gozda v zvezi s poljedelstvom. In ravno sedaj, ko živo občutimo potrebo, da bo vsak košček plodne zemlje obdelan in da" bo rodil kruh! Poljedelci občutijo n. pr. kot trdoto gozdnega zakona določbo o previsnem pravu, kjer si polje in gozd mejita. Na teh mejah, ker sme tudi najvišje drevje stati prav na meji, gre vsa škoda v breme poljedelstva, zlasti kjer je polje le osredek v sklenjenem gozdu. Poljedelec bi bil tudi prikazal s svojega zrelišča problem pašništva v gozdih, steljarjenja in posebej planšarstva. Najbrže bi bila kaka razprava po teh pogledih dobila drugačno lice. Tako pa zopet ni vedela levica, kaj dela desnica, če se poslužimo v uvodu podane prispodobe. Kot uvod v anketo in kazalo za smer razprav smo pogrešali predavanja, ki bi nam pokazalo gozdarstvo v luči in perspektivi raznih gospodarskih sistemov, da bi bila., anketa mogla kritične je motriti in razpravljati o smeri dosedanje in bodoče gospodarske politike., V razpravah in referatih se je tudi občutila vrzel globljega gledanja problemov s stališča socialne politike. Gozd je ravno važen objekt te in razlaščeni gozdi naj bi bili prva taka stvarnost. Mnogo strokovnih pobud ostane mrtvih, ker jim manjka korenin v živo jedro ljudstva in njihove psihe. Premalo se vedno vprašamo, kako naj gospodarske in z njimi socialne reforme povežemo z ljudskimi plastmi, ki jih to zadeva, da ne dosežemo nasprotnega, kar želimo. Ker smo pa majhni in naša sredstva skromna, nas mikavnost velikih idej in programov prerada potegne s trdnih tal v nerealne višine. Posledica tega je potem večkrat nekaka ohromelost, če ne zadrega ob občutku nemoči, ker gremo ob takih prili- kah preko okvira naše duhovne, moralne, gospodarske in upravne pripravljenosti. Zato se nam zdi, da je zaenkrat najvažnejša ugotovitev te propagandne ankete ta, da so za rešitev posameznih gozdarskih vprašanj potrebne posebne strokovne ankete. Te naj se pa izognejo napakam sedanjih anket, naj ne pozabijo na obe roki našega kmetijstva ter naj ne povedo, samo kaj, temveč tudi kako, t. j., dajo naj poleg organiza-tornega načrta za tehnično izvedbo programa tudi osnutek za financiranje zamišljenega podjetja. Brez tega bodo pomladni vetrovi anket zanašali k nam le plahe ptice resolucij, ki pa ne bodo pri nas gnezdile. Končno, če naj bo Kmetijska zbornica prirej alka takih anket in vodnica kmetijstva k smotrnemu gospodarstvu, bi se morali vprašati, kak ustroj naj ima sama ali naj bi imela. Gre za to, če naj bo Kmetijska zbornica institucija za dajanje smernic in pobud gospodarske politike v kmetijstvu na podlagi zbranih izsledkov in statistike ter naj nadzira samo izvedbo sprejetih programov po oblasteh in institucijah, ki razpolagajo s strokovnimi močmi — ali naj se loti tudi izvajanja programov z lastnimi strokovnjaki? Prvo nam je nujno potrebno in naj bi bila naloga zbornice, drugo je zaenkrat težko izvedljivo in proti načelu delitve dela. Ker naj bo Kmetijska zbornica matica za preporod našega kmetijstva, je treba to vprašanje prej in temeljito tudi organizatorno dosledno rešiti, da ne bo polovičarstva, ki. danes najbolj mori javno delo. Omenjena anketa je pa vsekakor plus za naše gospodarstvo, ki je kakor kaže, moralo čakati dve desetletji na svojega pobornika. Resolucija sprejeta na gozdarski anketi Kmetijske zbornice v Ljubljani v dneh 27. in 28. februarja ter 1. marca 1941. Ugotovitve ankete Gozd igra v narodnem gospodarstvu Slovenije izredno važno in vidno vlogo. Gozdovi pokrivajo polovico slovenske zemlje, gozdno in lesno gospodarstvo pa daje: Sloveniji velik del njenih dohodkov, Gozdovi/ zlasti kmečki, v Sloveniji Vidno propadajo. Z njimi pa propada tudi narodno premoženje in usiha važen vir dohodkov malega posestnika. Ob slabem donosu izčrpanih in zanemarjenih gozdov utrpi Slovenija vsako leto ogromno izgubo, breznačrtna in špekulativna lesna trgovina pa razjeda kmečki gozd in kmečko gospodarstvo. Gozdarstvo je v Sloveniji deležno premajhne javne podpore, preskromnih javnih sredstev, ki predstavljajo le neznaten del javnih dohodkov iz gozdov in -ob katerih je vsak resen napredek gozdnega in lesnega gospodarstva nemogoč. dek tega gospodarstva naj oblastva posvete širjenju te prosvete vso skrb, čimprej pa naj se za iste- namene ustanovi tudi poseben gozdarski zavod za Slovenijo. 7. Slaborodna kraška zemljišča in goli-čave morejo dati zadovoljiv odnos le z uvedbo gozdne kulture. Pogozdovanje teh zemljišč naj se pospeši in izdatneje podpre z javnimi sredstvi. 8. Nepravilno gospodarstvo v hudourniških območjih pospešuje poplave in divjanje hudournikov. To gospodarstvo naj se prilagodi potrebam smotrne ureditve hudournikov, urejanje hudournikov pa podpre z izdatnejšimi javnimi sredstvi. 9. Organizaciji lesnih in gozdnih zadrug, ki so za razdrobljeno gozdno posest v Sloveniji najboljša in nujno potrebna rešitev, naj se posveti čim večja javna skrb. 10. Naraščajoči brezposelnosti v Sloveniji bi mogli najbolje odpornoei načrtno organizirana lesna industrija in obrt, ki imata varno zaledje v prostranih gozdovih Slovenije. Tej industriji in obrti naj-se zagotovi čim večji razmah. 11. Zavarovanje gozdnega in žagarskega delavstva naj se v celoti in smotrno izvede. V ta namen naj se pospeši tudi akcija za splošno ljudsko zavarovanje. 12. Davčna bremena na gozdove naj se znova porazdele tako, da bodo upoštevane tudi rentabilnost gozdnega gospodarstva in socialne potrebe prebivalstva. 13. Nevzdržen lovski zakon naj se čimprej spremeni v smislu pravičnih zahtev in resničnih potreb kmečkega ljudstva.' 14. Anketa poudarja potrebo, da se za rešitev posameznih važnejših gozdarskih vprašanj prirede še posebne javne ankete ob sodelovanju strokovnjakov ter predstavnikov gospodarskih ustanov in organizacij. vzeli zemljo, pa nimajo gnoja, ne drugih potrebnih sredstev. Brez gnoja ne bo nič zrastlo. Nekaj bi se doseglo, če bi se takšne njive zorale bolj globoko v jeseni in pustile v brazdah čez zimo. Če že ne kaj drugega, oves bi dobro obrodil. Pred vsem je treba preudariti in zasigurati vsa praktična sredstva, da in kako se bodo izkoristile neobdelane zemlje. Kmetijski strokovnjaki naj bodo od 15. III. do 15. V. samo zunaj na občinah in kmetih, in se jih naj za-ta čas oprosti pisarne. Za isti čas oprosti vojaška oblast vse z kmet-skim delom zaposlene ljudi in upre-žno živino vojaških vaj. Lansko leto je marsikateri kmet bil vpoklican, tri celo štirikrat. Drugi mlajši, brezpomembni za pridelovanje živeža, še sploh ne. Danes v teh težkih časih se maščuje, da podeželske občine niso vajene samostojnega dela. Že od nekdaj bi morale biti za to upoter ne, udomačene na svobodno delovanje v gospodarskih zadevah, vajene, da v gotovih zadevah samostojno mislijo in delujejo, in ne bi smele biti odvisne za vsako malenkost od birokratskih predpisov. Občine se naj skuša prepričati in i predvsem navdušiti, da podvzame-jo hitro, odločno vse potrebne ukre pe, za kar se jim mora dati potrebna. zakonita moč in podpora, da dosežejo predvideni cilj. V naši občini ne sme ostati najmanjši košček zemlje neobdelan. Občina razglasi: Takoj se naj javi na občini: a) Vsak kdor ima neobdelane zemlje. a) Vsak kdor želi zemljo za setev in ve za neobdelano. Predlogi ankete. 1. Brez zadostne javne podpore ne bo mogoče zaustaviti propadanja gozdov, še manj pa dvigniti gozdno in lesno gospodarstvo. Zato anketa predvsem zahteva, da se v javnih proračunih zagotove zadostni kredit za gozdarstvo, oblastva pa v večji meri upoštevajo predloge, ki jih za zboljšanje tega gospodarstva stavljajo gospodarski krogi. 2. Pri delu za zboljšanje gozdarskih razmer v Sloveniji naj se upošteva celotna struktura našega kmetijstva. Zato naj se pri napovedani samoupravi Slovenije skrb za gozdove organizira skupno s kmetijstvotn. 3. Anketa poudarja, da je glavni vzrok za propadanje gozdov iskati v težkem gospodarskem stanju malega posestnika, ki v stiski vse globlje in globlje posega v svoj gozd, ga uničuje in ruši temelje svojega gospodarstva. Krivo je tudi pomanjkanje obče-upravnega gozdarskega osebji a, ki se pri današnjem številu ne more uspešno boriti proti napredujočemu uničevanju gozdov. Anketa zahteva, da se kmetijstvo zaradi ohranitve gozdov podpre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, obče-upravno gozdarsko osebje podvoji, v gozdnatih krajih pa na javne stroške in v strokovno pomoč malemu posestniku nastavijo občinski gozdarji in logarji. 4. Nrobljenje male gozdne posesti naj se zausttavi, pomanjkanju gozdov pri malih posestvih pa odpomore z veleposestniškimi gozdi. i 5. Gozdno gospodarstvo naj se s sode-lovamjem gospodarskih krogov načrtno in smottrno uredi. V načrtu naj se predvidi tudi nujno potrebna inventarizacija kmečkih j gozdov. 6. Anketa poudarja velik pomen goz-darslke prosvete kmečkega ljudstva za gozdlno in lesno gospodarstvo. Za napre- MoAivetL — h.g/1gavahi — izkušnje.. 1(01. Pripombe k nekaterim stav-konm v Kmetovalcu št. 2. S S strogimi ukrepi se naj zagotovi, da bodo vse neobdelane kmet-ske; površine v bodoče obdelane in possejane. To se prav lepo sliši in čitaa. Kako pa se naj to praktično izvrrši, da bo predvideni cilj tudi vseestransko povoljno dosežen? Ediino možnost bi imele občine. Te pa niso vzgojene za nobeno samostojno delo. Delajo samo po pred-pisiiih, zapovedih in prepovedih, ko-likaor jim je to mogoče. Če je kedaj hotitel kakšen župan ali občinski odbor* samostojno kaj ukreniti za ob-činasko gospodarstvo koristnega, kmalu so mu priletela polena od različnih strani. Pri nas bo sploh malo neizkoriščene zemlje. Če je kje kakšen mali kos dobre zemlje, last kakšnega propadajočega posestva, kjer raste že desetletja samo bujen plevel, kakšen križev pot bo potreben od Poncija do Pilata, da bi se zadeva uredila! In če se bo, bo že prepozno za posetev. Kjer je kakšna večja ploskev neobdelane njive, je gotovo zelo zanemarjena, izčrpana, nerodovitna. Kmet ima pogosto težave, da po-gnoji, obseje in obdela tisto, kar ima. Drugi, ki bi sicer zelo radi Neprijavljena neobdelana zemlja se da od občine v zakup za več let, če ni drugače, tudi brezplačno. Če neobdelane zemlje nikdo ne mara v zakup in je posestnik premožen, se zemlja obdela na njegove stroške. Semensko blago se naj dostavi rajši teden prej, kakor pa dva meseca prepozno, kakor se nam je zgodilo pred leti, ko smo dobili pšenico za jesensko setev šele meseca decembra. Tega je kriv birokratizem, pri katerem mora vsak akt obležati vsaj nekaj tednov v miznici ali na pisalni mizi, predno je goden za rešitev. Ukrepi, da se prepreči klanje telet, na splošno niso potrebni. Noben kmet ne proda dobrega teleta, če ga le zamore rediti. Zelo potrebni bi pa bili ukrepi, da se teleta do- brih molznic, katere gospodar ne more rediti, ne oddajo mesarju ampak živinorejcu, ta pa proda svoje manjvredno tele mesarju. Mlado tele more kupiti le, kdor ima kravo z novim mlekom, ali pa mesar. Vse kmetijske ustanove od ministrstva do sreskega km. referenta in občine naj bodo merodajne za povzdigo proizvodnje življenjskih potrebščin in naj pokažejo svojo sposobnost. Različnih odborov in vsakovrstnih sej je več ko preveč. Praktično je zato tako malo haska in koristi, ker je vsaka zadeva tako zamotana, nazadnje pri neuspehu nikogar ne zadene krivda. Za to se mora dati gotovim ljudem za ta slučaj veliko pravico in moč. Obenem jih zadene vsa teža dolžnosti in odgovornosti. 102. Prve dni januarja naj si vsak oceni vrednost živine četudi drugače nima knjigovodstva. S sosedom, ki je dober poznavalec živine, sva cenila naših 10 glav na 4470 kg žive teže. Merilni trak je pokazal 4284. Potem sem še vse tehtal lačne 4334 kg žive teže. Kdor nima traka, si lahko pomaga tako, da zmeri prsni obseg na centimetre. V koledarjih najde tabelo, ki pokaže živo težo ali pa težo prepiše z merilnega traka. Vsakoletna točna cenitev živine je važna, da vemo, za koliko se je vrednost živine zvišala ali znižala. Splošno držimo le mlajšo živino, ker pridobi v enem letu polovico več na teži, kakor stara, dorasla. Izjemno obdržimo le kakšne izredno dobre starejše plemenske krave. 103. Uradna statistika poroča, koliko smo pridelali različnega blaga v enem letu. Že od nekdaj je površna in ne odgovarja dejanskemu stanju. Dokaz je naš današnji položaj. Na papirju je bilo zapisano, da imamo več kot dovolj žita, olja, sladkorja, v resnici nam vsega primanjkuje in uvažamo kolikor le mogoče iz sosednih držav. Statistika se dela takole: centrala izda nalog banovinam, naj zberejo podatke, koliko se je pridelalo. Banovina da isti nalog sreskim na-čelstvom, potem sr. kmet. referentu, a ta pošlje tiskovine občinam. Kolikor je denarja za statistiko, ga porabijo centrale. Tisti, ki navsezadnje tiskovine izpolni, to je občinski tajnik, ne dobi nič in ravno toliko je tudi to delo vredno. Od nekaterih občin so prišli podatki, n. pr.: pamuk 50 ha, zimski oves 30 ha, volov 3800, perutnine 600 in podobne cvetke. Če bi jih kdo skupaj zbral, to bi bil šopek, da bi mu ne bilo para. In iz takih podatkov naj sedaj sr. km. referent napravi točen in zanesljiv pregled o množini pridelkov. Moral bi biti čudotvorec, jasnovidec in ne vem še kaj. Na občinah še mogoče ležijo statistični spisi iz leta 1917. Na ta način bi se morala statistika izvršiti vsakih 10 let. Površino obdelane zemlje poda in odgovarja za točnost zemljemerski urad. Na podlagi teh podatkov, bi za vmesna leta kmet. ref. lahko izdelal precej točno statistiko. V vsaki občini bi moral imeti 3 posestnike, od katerih bi dobil popolnoma zanesljive podatke o količini pridelkov. 104. Kritika, dobrohotna in odkrita je koristna. Kritizirani se vsaj oprošča in zagovarja, kakor je lepo povedano v neki stari zelo dolgi narodni pesmi. Žena pride po moža v gostilno, ker ga ni, pa ga ni domov in ga tam krega in kritizira. Mož %se zagovarja: Preljuba moja ženka ti, nemo j se tako kregati, saj hudega nič nisem stril, samo jedel sem in pil. Pred nekaj tedni sem jo sam skupil. Neko gospodično, ki mi je večkrat posodila kako knjigo in tudi jaz njej, sem prosil, naj mi še da kakšno dobro knjigo. Mi odgovori: Vam ne posodim nobene knjige več. Zakaj? Ne trpim tega, da si kdo prst oblizuje, kadar list pre-brne. Če ste jezni ali ne, mi je vseeno. Pa to vendar sam vem, da je to grda razvada, nezdrava, posebno, če jo opazim pri drugih. Nič nisem jezen radi njene kritike. Včasih se pač zgodi, da nekako podzavestno to storim. Odkar me je opozorila, se takoj spomnim, ko včasih že pridem s prstom do ustnic, pa ga hitro odmaknem, Saj imam vendar gumijasto posodico z mokro gobico na mizi. Celo v zakonu ima včasih kak prepirček med možem in ženo koristne posledice. V vsej naglici povesta eden drugemu vse napake in pregrehe, kolikor jih kateri ima in katerih se pogosto niti zavedala nista ali celo mislila, da stori eden drugemu z gotovim dejanjem veliko uslugo in prijaznost. Zadeve s sladkorjem, soljo, moko, oljem itd. trpimo mirno, ponižno, brez ugovora, kakor vdani višji modrosti. To je znak, da nikogar ne obtožujemo, čeravno so dr- žava in državljani oškodovani za težke milijone. Če bi n. pr. vidna vodilna bogata oseba si dala izplačati iz fonda za poplavljence kar milijon din odškodnine od denarja, namenjenega v nujno podporo najbolj bednim, ali bi ne bila potrebna ostra kritika. Če bi od tistih, ki so izbrani od naroda, da zagovarjajo in ščitijo zadeve širokih množic, nobeden ne črhnil niti besedice graje, bi pomenilo, da mu dajo prav in bi oni na njegovem mestu isto tako storili. Ali bi v takih slučajih ne bila potrebna huda, celo naj-ostrejša kritika, dvigniti bi se moral vihar ogorčenja? Kako gospodari posameznik s svojim imetjem, je njegova stvar. Kako se gospodari z državnim denarjem in imetjem, je stvar nas vseh. Ni prav, če ne ugovarjamo, če molčimo ali celo hvalimo razmere in dejanja, ki so celoti škodljiva. Ni človeka brez napak. Pri možeh na visokih položajih s širokim in obširnim delokrogom so še bolj vidne in povzročajo često ogromno škodo. Kritiko, če je ni, višja oblast bi jo morala zaželeti, naravnost zahtevati. Če je neutemeljena se utemeljeno zavrne. Če je v njej zrno praktične vrednosti, se upošteva. Žal, bog ni dal vsem, ki zavzemajo važne vodilne položaje, obenem tudi široko obzorje in potrebno strokovno sposobnost. Sto ali tisoč mislečih glav zna in ve vedno več kot ena sama. 105. Krompir. Gospod Osiander Guštanj prideluje krompir na veliko. Prosil sem ga za poročilo, kako ga obdeluje. Poslal mi je na dopisnici takole sporočilo: Semensko blago skrbno odberem. Izločim vse, kar je slabo. Sadim v suho, rahlo zemljo, nikdar v mokro ali maza-vo, nikdar za plugom. S črtalnikom potegnem plitve jarke. Krompir pokrijem z rahlo zemljo, najvišje do 8 cm. Krompirjeve korenine in podzemeljski poganjki zahtevajo rahlo, prezračeno zemljo. Zato je na peščeni zemlji krompir najbolj rodoviten in najboljše kakovosti. Z vprego pridno rahljamo zemljo, še predno se pokaže krompir iz zemlje. Da ostane zemlja rahla, prevle-čemo njivo tri do štirikrat s štiridelno in 4 m široko lahko brano z lesenimi klini. Že več let ne uporabim nobenega ročnega dela. Samo julija dam opleti visoki plevel, ko so vrste že sklenjene. Dokler dolgo je krompir v rasti, mora biti zemlja vedno zrahljana. Delam tudi s podzemnim plugom med vrstami, kar se dobro obnese. Na naš osipalnik sem od zadaj pritrdil močno jekleno pero, ki še zrahlja zemljo 10 do 11 cm globlje. V vsako četrto vrsto postavim takoj po saditvi krompirja kolje za fižol. Dokler je še zemlja rahla, se ga lahko pritisne globoko v zemljo. Če ne stoji zelo trdno, ga podere veter, ko se fižol razraste, kar je od velike škode. Kolikor se pri nas kolja podre ali nagne na stran, ga podpremo z dvema obrezlina-ma, zbitima na enem koncu, da napravita kratko rogovilo. Fižol sadimo najprej med krompir, tako zarana, da tvegam pozebo. Če sadimo krompir zarana, fižol vmes pa pozno, tedaj ga krompir v toliko zaduši, da se delo ne splača, ku-koT se nam je že večkrat dogodilo. Ko bi letos ne imeli toliko visokega fižola, ne vem, kako bi se pre-hranili. Sedaj pozimi, ko je treba bolj kuriti zaradi toplote, smo ga imeli skoraj vsak dan na mizi, in vsii ga imamo radi, ker je tako dobrega in prijetnega okusa, da se ga kair nič ne naveličamo ali preobjemo. Kadar imamo, in dosihmal smo še vedno imeli dovolj fižola, se ne bojimo .pomanjkanja. Samo veliko kuirjave porabi, čeravno ga zvečer namočimo čez noč v vroči vodi ali krcopu. Letos, ko smo v izjemnem polložaju, bi le poizkusili eden ali driugi nekaj malega ,da vidijo, kako se obnese. Zelo veliko nam zaleže zeleni fižoli v treh mesecih od julija pa do mrraza tja v oktobru. Danes imamo izwrstne breznitne sorte. Ne samo krmet, ampak vsak, kdor ima količ-kajj zemlje, naj si ga nasadi vsaj za donmačo potrebo. Res je s kolnatim fižtolom precej dela, trpljenja in sitinosti, ampak fižol, posebno do-bree sorte, je tudi dela in trpljenja vreeden. 11 ha krompirja nam da pol več hraanilnih snovi kot katerakoli ži-tarrica. Ampak ne da nam ga iz ničč. On je velik požrešnež, zahteva velliko redilnih snovi, katere pa tudi dobro in temeljito izkoristi. Obbilni pridelek krompirja odvisi v gglavnem od kakovosti zemlje, le-tinoe in sorte, potem še od gnojenj a a in obdelovanja. Na kmetijah, kjejer redijo oziroma pitajo veliko svizinj pretežno s krompirjem, naj bi i sadili dve sorti, eno dobro za prehrano ljudi, drugo zelo rodovitno za živino. Letos sem kupil od Osiandra sorte: blagoslov zemlje in sorto Voran, o kateri še nisem nikdar nič čital. Včasih je prišlo tako, da smo kakšen ogon posadili še s koruzo, kjer je bil predsadež krompir. Med koruzo je pognalo vedno nekaj šopov krompirja. Šopi so bili bujni , krasni in polni. Pa sem ga enkrat en škaf nasadil pozno v jeseni, da vidim, kaj bo. In res niti enega ni bilo. Vzroka ne vem prav. Mogoče smo sadili narezan krompir, namesto celega, ali preplitvo, da je zmrznil ali so ga pojedle miši, ker ga je bilo več na enem mestu. S kakšno kilo bi vseeno še enkrat poskusil, toda bolj previdno. Letos bom teden ali dva po saditvi grebene povlekel z zelo lahko tridelno, čisto leseno brano, da zrahljam in znižam zemljo nad krompirjem. Ko bo ozelenel, ga bom prvikrat osipal čisto plitvo, da zemlja ne bo prišla do rastline, pozneje pa še enkrat globoko. Posestniki, ki pridelujejo uspešno velike množine krompirja, naj zaupajo svoje izkušnje širši javnosti, da jih bomo lahko v enem ali drugem posnemali. Goričan 106. Še o soji. V zadnji številki »Kmetovalca« piše g. Janhar o slabih izkušnjah s sojo in navaja glede na prejšnji moj članek vse polno visokih številk, da bi s tem dokazal slabo rentabilnost soje in odvrnil kmetovalce od sajenja te, za nas nove kulture, ter jim na ta način prihranil morebitno neprijetno razočaranje. Članek je res. pisan s potrebno previdnostjo do vseh takih novotarij in izzveni v popolnoma pravilen zaključek, da naj se vsak tak poskus vrši le v malem. Vendar mu je radi jasnosti treba dodati nekatere bistvene pripombe. Soja usvaja kakor vse ostale me-tuljnice, s svojimi korenskimi glji-vicami dušik iz zraka. Tako se z njim sama zalaga in si gnoji, ter pušča po žetvi zemljo dovolj zagnojeno z dušikom. Te korenske bakterije najdejo vse ostale me-tuljnice že v naših tleh, le za sojo jih še ni. Na to novo rastlino se morajo šele privaditi, kar pa traja par let. Lahko pa tudi zemljo s temi sojinimi bakterijami cepimo in dosežemo tako hitrejši uspeh. Iz povedanega je torej razumljivo, da pokaže soja v prvih letih saditve slabši uspeh, kakor se pričakuje in odtod tudi marsikatero razočaranje. Soja se mora namreč šele akli-matizirati, a pod tem pojmom ne smemo razumeti samo prilagojeva-nja naši klimi, temveč tudi naši zemlji. Soje gre po mojem štetju približno 6000 zrn na 1 kg in se zato račun g. Janhar j a nekoliko spremeni. Še bolj se pa spremeni, če upoštevamo, da sojin grm ne zavzema več prostora kakor fižolov, kajti soja raste v višino in tudi iz ene jamice ne izraste samo ena rastlina, nego po 2 do 3. Po tem računu ne bo torej pridelek soje po kilogramih mnogo manjši od pridelka fižola. Napisal sem po kilogramih, ker je v zadnjem članku vzeta za merilo le teža. Toda samo teža pridelka ni merodajna za gojitev raznih rastlin, ker bi morali sicer opustiti pridelovanje žit in saditi samo krompir, katerega pridelek je 10-krat večji na ha od žita. Vendar nam to ne pride niti na misel. Moramo se torej ozirati tudi na druge prednosti pridelka in predvsem na hranljivo vrednost, katera je pri soji skoro še enkrat večja od fižolove (ker je g. Janhar baš fižol vzel za primerjanje). Saj ima sojino zrno približno 12-krat toliko maščobe in še enkrat toliko beljakovine kakor fižol. Le najcenejšega hranila, ogljikovih hidratov, vsebuje fižol dvojno od soje. Soja ima največ maščobe med vsemi poznanimi rastlinami in je zato posebno za pitanje prašičev najprimernejša. Kdor je namreč enkrat samkrat zredil prašiča s sojo in videl, koliko se nalije čiste masti, ta bo sojo v ta namen še nadalje sadil. Na našem trgu soja nima prave cene, ker je sploh ni. Vendar je bila že lani po 7—8 din kg, medtem ko fižol še daleč ni dosegel takšne cene. Ako bi imeli soje toliko, da bi jo lahko tudi izvažali, bi dosegli pa še drugačno ceno. Pripominjam, da sojo marsikod že več let posebno pa letos, ko je stiska za prekomorsko blago, pre-žigajo za kavo. Že v prvem članku nisem priporočal sajenja soje v velikem obsegu, tako se tudi tokrat pridružujem mnenju g. Janharja, naj se s sojo poskuša le v malem. inž. Cizej, Prekopa 107. Še skušnje s sojo. V 9. štev. lanskega »Kmetovalca« je pozval g. Goričan one, ki imajo skušnje s sojo, naj o njih poročajo. Na ta poziv se je oglasil v 12. št. g. inž. Cizej, v prvi letošnji številki pa g. Janhar. Medtem ko je ocena prvega za sojo zelo ugodna, je pa mnenje drugega močno nasprotno. Zato bi še jaz povedal o svojem izkustvu s sojo — morebiti prav o onih stvareh, ki jih ta dva nista omenila. Sojo smo sejali 1. 1932, 1933, 1934 in 1935. Radi drugačnih navodil, poskusov s sojo pozneje nismo nadaljevali. Leta 1933 smo jo imeli v Mestnem logu, na zemlji, ki sicer ni barska, trpi pa močno od vlage, vsa ostala leta pa smo jo sejali na Bokalcah, na srednjetežki zemlji. Izprva smo imeli tri sorte, zadnji dve leti pa 4. Ena je imela drobno, nekoliko podolgasto zrnje, rumeno s temnim,obročem ob popku; druga je bila debelozrnata, rumena, tretja drobnozrnata, črna, četrta je bila prav tako drobnozrnata, črna, dobili smo jo pod imenom Platter-soja. V rasti in dozorevanju med njimi ni bilo znatnih razlik — drobna rumena je bila za spoznanje bolj zgodna, rumena debela pa morda od vseh najkasnejša. Pri nas so vse sorte vsa štiri leta pravilno in pravočasno dozorele. Pomlad 1. 1933 je bila mokra. V Mestnem logu je propadlo prav vse — lep sortiment fižola, precejšnja kolekcija krompirja, j ari ječmen in oves, samo soja nam je •ostala, dasi smo sojo sejali bolj zato, da izpolnimo praznine in da mimogrede vidimo, kakšna je. Niti zajci, ki sicer radi pokončujejo fižol, pa ga poleg soje še pogledali niso, je niso mogli ugonobiti, dasi so jo ponekod neusmiljeno strigli. Ko smo pospravili sojo, je bila zemlja v tako dobrem stanju, kakor ni pri nas za nobenim drugim sadežem. V tem ni bilo razlike nobeno leto, ne v Mestnem logu in ne na Bokalcah. Pogoj za to pa je, da rastlin ne manjka —■ da morejo pokriti zemljo enakomerno. Pri poskusih s sojo sta nam zadajali dosti brige in stroškov dve stvari: počasna rast v začetku in čvrsto stročje, ki se prav nerado odpira. Soja spomladi prav počasi rase. Če njiva ni zelo čista, je treba sojo skoraj neprestano oko-pavati, da je plevel ne preraste. Pozneje, ko začne cveteti, je razvoj soje dosti hitrejši in plevel ne predstavlja več ovire. Če je posevek zadosti gost, mu plevel ne more več škodovati. — Čvrsto zapirajoče stročje za pridelovanje soje ni ovira, prej je dobra lastnost, ker se zrnje ne osipa. Pri, poskusih, kjer Je treba luščiti vsako ^arcelico posebej z rokami, pa tako stročje močno podraži delo. Mi smo pridelali 800—1500 kg suhega zrnja na ha. Če upoštevamo, kaj soja vsebuje, se mi zdi, da to ni tako malo. Mi nismo nikoli ceoili ne zemlje in ne semena. Če cepimo, so po splošnih navedbah pridelki precej boljši. Naša soja je imela pri 7.5% vlage, 42—43% surovih beljakovin, 18—20% tolšče, 18.5—21% brezdušičnih ekstraktnih snovi 6.6—6.9% vlaknine in 5—5.6 odst. pepela. Če pridelamo na 1 ha 1000 kg soje, da to 400 kg beljakovin, 400 kg beljakovin vsebuje 3000 kg pšenice, 3600 kg rži, 4000 kg ječmena ali koruze, 3300 kg ovsa, 1700 kg fižola ali graha itd. Če te stvari pretehtamo, soji ne bi mogli odreči velikega pomena. Mi soje nismo nikoli pridelovali na lahki zemlji, zato o uporabnosti soje za tako zemljo ne morem nič reči. Mogoče je to vzrok Janharje-vih neuspehov. Ing. J. Zaplotnik 108. Kadar razpravljamo o soji, moramo upoštevati, da v naših prilikah nikoli ne bomo gojili sojo za prodajo, ker nimamo odveč zemlje in tudi ne bomo mogli konkurirati v ceni soji iz Mandžurije, kjer daje obilne pridelke in je delovna sila zelo poceni. Pri nas se moramo držati načela kot ga prakticirajo nekatera posestva v okolici Osije-ka. Tudi tam ni soja v začetku dajala velikih donosov radi pomanjkanja bakterij v zemlji. Mnogi, ki so pričakovali kaj drugega, so kmalu razočarani opustili setev soje. Vztrajali so le oni posestniki, ki so spoznali veliko hranljivo vrednost soje. Sejali so jo sprva le za zeleno hrano in sicer pozne sorte soje, ki se lažje prilagodijo v naši zemlji in katerih zrnje sicer pri nas ne dozori, toda dajejo velike mase zelene hrane. Sojino rastlino, so, dokler je še nežna, kosili za pri-lost in jo razrezano na slamorezni-ci in pomešano z rezanco slame krmili mlečnim kravam. Ko pa je ostarela, so jo ensilirali skupno z zeleno koruzo in potem to ensilažo dajali kravam. Uspeh v mlečnosti je bil odličen, tako da še tudi sedaj sejejo mnoga posestva polovico njiv, kjer so poprej sejala le zeleno koruzo, s to pozno vrsto soje radi pridelovanja zelene krme, oziroma ensilaže. Zelene mase pridelajo nekaj manj kot pri koruzi. Ko se je zemlja obogatila s soji- inimi bakterijami, so začeli sejati 'tudi srednje pozne vrste soje, ki pri nas že dozore, ki pa imajo bolj majhne rastline. Zrna te vrste potem prodajajo tovarnam olja ali pa jih šrotane polagajo svinjam in mlečnim kravam, ki se kaj hitro na nje privadijo. Na teh njivah pridelajo od 12—15 mtc na kat. joh, torej toliko ali celo več kot fižola. Zgodnje vrste soje imajo zelo nizke rastline, čeprav so polne štro-kov. V okolici Osijeka jim je zelo škodila suša v juliju in avgustu, ker premalo pokrijejo zemljo in je izhlapevanje vode prav močno. Zato se je setev teh zgodnjih vrst kaj kmalu opustila. Vsaka setev soje se je tudi v teh krajih pokazala kot neuspešna na kislih zemljah, oziroma takih, ki ne vsebujejo zadosti apna. Takih izkustev v naši banovini nimamo, ker se še nihče ni načrtno bavil z gojitvijo soje. Mogoče je poskus g. ing. Cizej a prvi, o katerem lahko rečemo, da je trajal več let in je zasledoval vztrajno neki gospodarski smoter, ne boječ se neuspehov in izdatkov. Prepričan sem namreč, da bo doživel vsakdo neuspeh, ki ne bo postopal tako kot sem opisal in ne bo posvetil dovoljno pažnje izbiri prave sorte oziroma podnebja. Na Gorenjsko soja gotovo ne spada, ker je vegetacijska doba prekratka, temveč le tja", kjer tudi srednje pozne vrste koruze še popolnoma dozore in ne pihajo mrzli vetrovi z naših gora. Prave primerjalne poskuse glede rentabilnosti gojitve soje tudi pri nas še ne moremo napraviti. To bo mogoče šele takrat, ko se bomo prepričali, da vsebuje zemlja dovoljno sojinih bakterij. Seveda rentabilnost ne bo odvisna od množine pridelka, kot g. ing. Cizelj pravilno poudarja, temveč od količine hranljivih vrednot, ki smo jih pridelali. Od možnosti takih poskusov in dokončnih dognanj o soji smo še daleč in zato bo menda prav, če nadaljnja razglabljanja o tem vprašanju odložimo za nekoliko let, ko bo nekdo mogel na podlagi večletnih izkustev pravilno svetovati. ing. B. F. 109. Fitodin in koruza Predlanskim in lani se je pojavilo pri nas novo sredstvo »Fitodin«, rastilo ali avksin za namakanje vseh vrst semen in sadežev pred setvijo. Opozorjen v lanskoletni četrti in peti številki »Kmetovalca« po člankih »Nova pota za povečanje pridelkov«, sem naročil seveda s precejšnjo nezaupljivostjo, pač z našo lepo slovensko lastnostjo, posebno še, če gre za domač proizvod, nekaj tega fitodina B za namakanje koruznega semena. Mislil sem si, ker ni drag, pač mnogo ne riskiramo. Z uspehom, ki ga je pokazal fito-din, smo bili lansko leto zelo zadovoljni. Pri namakanju semena smo se ravnali točno po priloženem navodilu, nekaj vrst na polju smo pa posadili za kontrolo z nenamoče-nim semenom. V začetku rasti ni bilo kakšne vidnejše razlike, toda pozneje je rastlina iz namočenega semena vse bujnejše rastla in skoraj vsako steblo je pokazalo in razvilo po dva štroka, tako da je povečani pridelek visoko preplačal majhen izdatek za fitodin. Prav posebno smo opazili tudi enakomernejše in rane j še dozorevanje, kar je bilo posebno lani radi mokrot-nega leta in s tem zakasnjene vegetacije, prav posebno važno. S fi-todinom bomo na vsak način poskušali tudi letos. Dodajam pa, da smo se seveda držali opozorila v omenjenih dveh člankih, da mora biti zadoščeno v prvi vrsti ostalim pogojem za dobro rast, to je dobremu obdelova-njiu in pravilnemu gnojenju. Kajti siicer ne pokaže to novo sredstvo svojega rasta vzpodbujajočega delovanja. Sličen prav dober uspeh smo irmeli tudi pri ajdi in kakor čuje-mio, so se mnogi pohvalili tudi z na-miakanjem hmeljskih sadežev s fi-todinom. inž. Cizej, Prekopa 110 Topinambur G. Val. Janhar se pritožuje na sllabe uspehe, ki jih je imel s pridelovanjem topinamburja. V svojem čllanku svoj neuspeh »ovekoveči«, dta ne bi nekoč zopet ta ali oni kme-toovalec nasedel slavospevu o »veli-kii« vrednosti te kulture ter brez-pModno zapravljal čas in denar ... V odgovor moram reči, da izva-jaanje g. Janharja ni prepričljivo-Pfredvsem njegov neuspeh še ne mnore biti merilo o vrednosti te kuulture. Svoje trditve ni podkrepil z : dokazi in tudi poskušnja je tra-jaala samo dve leti, kar je vsekakor pDremalo za tako uničujočo kritiko. PPoleg tega bi ta neuspeh veljal sa-mno za njega in njegovo okolico, ni-kxakor pa ne more njegova trditev vpeljati za večji okoliš ali vsaj po- vsod tam, kjer se čita »Kmetovalec«. Hranilna vrednost gomoljev topinamburja kot tudi zelenih delov, je bila že opisana v tem listu. Dosedanja ocena ni bila slaba. Isto-tako je bil že v tem listu opisan tudi uspeh pridelovanja te kulture od gg. Jakliča in Goričana. NjihoV uspeh je bil ravno obraten od onega g. Janharja. Vsekakor je poskus g. Jakliča bolj merodajen, saj je trajal 10 let in rezultat ni bil odvisen samo od slučajnih okolnosti. Po opisu g. Janharja pa so vzrok njegovemu neuspehu voluhar, miši in plevel. Pri prvih dveh se ne bomo dolgo mudili, ker ni topinambur kriv, če ga je ta golazen žrla. Če kakšno drevo uniči voluhar, ne bo nikdo trdil, da dotična sorta sadnega drevja ni priporočljiva. — Kaj je pa s plevelom? Če sadimo gomolje topinambura na dobro gnojeni in obdelani zemlji in nam je cilj, pridelati čim več gomoljev, bomo tudi po saditvi primerno oskr bovali kulturo, jo okopavali in osi-pavali. V tem slučaju sigurno ne bo plevel uničil topinambura, saj ne uniči niti krompirja, ki je vsekakor slabši nasprotnik plevela, ker je mnogo manjši in nežnejši. Topinambur pa je tudi v praksi pokazal, da ni slabič, temveč se prav odločno upre napadu plevela. Že sama primerjava med rastjo in buj-nostjo enega in drugega bi govorila v prilog te trditve. Če je v Janhar j evem slučaju plevel res tako hudo moril topinambur, se vsiljuje misel, da je rasel brez vsake nege in da je morala biti njiva prekomerno zapleveljena, saj ga je lahko plevel moril samo v priČetku vegetacije, dokler je bil še majhen, pozneje pa nikakor ne, Osat ne umori sončnice, samo hrano ji lahko odjeda in še to le tako dolgo, dokler lahko vzdrži pod njenim košatim okriljem. Če bi bil topinambur res tak slabič proti plevelu, ga ne bi mogel nikdo gojiti več let na istem mestu, kjer se sam razmnožuje z malimi gomolji, ki ostanejo v zemlji. In vendar jih je mnogo, ki goje topinambur na ta način. . Končno naj povem še, da ne vem, kje in kdaj sem trdil, da topinambur s svojo bujno rastjo uniči ves plevel in da zato odpade kasnejša leta vse obdelovanje in pletev. Takšno trditev ne more pač nihče postaviti, če le količkaj pozna poljedelstvo. Pač pa lahko topinambur s svo- jo bujno rastjo, posebno če je gosto sajen, pomaga zadušiti dolgotrajnejši plevel, kot n. pr. piriko. Ta bo po več letih životarjenja tako oslabljena, da jo bomo mogli potem z okopavanjem in pletjem dokončno iztrebiti. S topinambur-jem pa ne bomo mogl iuničiti plevela, ki se s semenom razširja, posebno ne, če ima seme sposobnost, da ostane v zemlji več let kaljivo, kakor je to slučaj pri divji repici. Z njo zapleveljena njiva bo kaj kmalu zopet rumenela, čim bomo seme z oranjem ali prekapanjem spravili iz nižjih slojev na površino, kjer lahko izklije. ŠŠkoda, da g. Janhar ni povedal, kakšen plevel mu je delal preglavice, ker potem bi mu lahko bolj stvarno odgovoril. Iz vsega izhaja, da je bil topi-topinambur glede plevela popolnoma nedolžen, Saj je bil sam uničen prvo od živalskih sovražnikov ter ni mogel potem uničevati plevela. inž. Bajec Viktor 111 Cokle G. Goričan priporoča lesene podplate in želi, da bi se začeli ba-viti z izdelavo take obutve. Priznati moramo, da je Goričanov nasvet zelo umesten. Sam uporabljam že 6. leto čevlje z lesenimi podplati in sem z njimi zelo zadovoljen. Na lesene podplate je treba pribiti tanjše usnje kakršno se rabi za zgornji del obuvala. Žeblji naj bodo močni in jih moramo sproti nadomeščati kadar izpadejo, sicer se drvo prehitro izrabi. Najboljše cokle, kolikor pač jaz vem in poznam, izdelujejo v okolici Kranja. Mogli bi jih seveda še lažje izdelovati Pohorci, ki nimajo prilike zaslužka v industriji. Zelo dober mojster co-klar je g. Jakob Šunkar v Oševku pri Šenčurju. 112 Kvartopirci V predzadnjem Kmetovalcu se je spravil g. Goričan na pijance. Nič boljši, če še ne večji sovražniki vsega dobrega, so kvartopirci, katerih je posebno na Gorenjskem zelo veliko. Pri tem ne mislim na »tarokarje«, temveč na poklicne iz-žemalee našega kmeta. Znano je mnogo primerov, ko so delomrzne-ži opeharili lahkomiselne gospodarje za veliko tisočakov. Pod pretvezo trgovskega potnika obide tak postopač veliko podeželja in nabere prav čedne vsote denarja. Tvrdke, ki dajejo takim delomrz-nežem zastopstva, bo treba javno ožigosati;; P. Pačj&d&istuo.. Pred spomladansko setvijo. Ing. J. Zaplotnik April in maj je čas za setev krmskih rastlin. Korenje in črno deteljo sejemo že marca, čas je pa še v prvi polovici aprila. Tedaj sejemo krmsko peso in krmske mešanice z grašico, nato lucerno in travne mešanice. Pri teh pazimo, da nam jih ne uničijo pozni mrazovi, ne odlašamo pa s setvijo tako dolgo, da bi mladim rastlinicam mogla škodovati poletna vročina in suša. Tedaj morajo že biti dovolj krepke, da vzdržijo. Vedno smo priporočali, da je poleg drugih .potrebnih stvari še posebej treba paziti na dobro seme. Letos se nam zdi, da bo to vprašanje posebno težko. Večino semena krmskih rastlin smo dobivali iz inozemstva, tako vso krmsko peso, skoraj vse travno seme, pa tudi skoraj vse seme raznih detelj, razen črne detelje in lucerne. Vsi dobavitelji letos tožijo, da ne morejo dobiti v inozemstvu onih semen, ki so jih vsa leta kupovali, in da dobijo slabše blago, če se jim sploh kaj posreči dobiti. Cene teh semen so dvakrat, pa tudi tri do štirikrat večje, kakor pa so bile prejšnja leta. Neurejena in nezadostna preskrba s semeni je povzročila, da so cene neverjetno narasle. Visoke cene pa skrivajo v sebi še drugo nevarnost: v želji, da prištedi kaj de- narja, bi marsikdo utegnil posejati manj semena na določeno njivo, marsikdo, bi hotel sejati redkeje. Toda vedeti je treba, da se redka setev obnese samo tedaj, če je njiva bolje obdelana in če je mnogo izdatneje pognojena. Zdi se nam, da to letos ne bo mogoče. Zato pa svarimo pred preredko setvijo. Pomanjkanje semen se očituje še v eni smeri: do uporabe bo prišlo tudi vse ono seme, ki ni čisto brezhibno, ki je napram normalnemu nekaj manj vredno. To bo skoraj nujno, ker je boljše, da se naredi nekaj, kakor pa da se ne naredi prav nič. Predvsem se bo porabilo vse staro seme. Ker novega primanjkuje, se staro ne bo dalo vselej z mešanjem z novimi napraviti polnovredno. V vsakem takem primeru bo na mestu, da se seje gosteje, da se dobi zadostno število rastlin na določeni površini. Redkejša setev se bo dala opravičiti samo tedaj, če bomo povsem gotovi, da je uporabljeno seme nadpovprečno, torej boljše od onega, kakršno smo navadno sejali. Če pa o tem ne bomo prepričani, tvegamo, da nam bo njiva ostala prazna. To bi bila napačna štednja, štednja, ki bi nam le škodovala. Zato preredko setev resno odsvetujemo. Kje dobite dober semenski krompir? Ing. J. Zaplotnik Urednik je pri mojem zadnjem članku o krompirju pripisal, da namerava slediti pozivu g. Goričana, in posvetiti marčno številko predvsem krompirju. V zvezi s tem in v zvezi z mislimi, izraženimi v članku »Skrb za povečanje kmetijske proizvodnje«' glede akcije za izmenjavo semena krompirja bi napisal par vrstic o tem, kje se more dobiti dober semenski krompir. Seveda so to čisto moja osebno opažanja in osebni zaključki, ki jih ni spravljati v kako uradno zvezo z Okosemom in priznavanjem, čeprav sem ta opažanja in zaključke dobil prav ob priliki pregledov krompirja v svrho priznavanja v šestih letih, odkar se priznavanje pri nas vrši. Tudi ne maram in ne morem reči, da imajo samo oni posestniki, ki jih bom naštel, res dober semenski krompir, drugi pa ne. Omeniti hočem samo nekaj naj-vzornejših, ne da bi kakorkoli hotel druge omalovaževati, ali smatrati seznam za popoln. Tudi ni rečeno, da izven kroga Okosemo-vih sodelavcev nimajo dobrega semenskega krompirja. Lahko da so, le da o tem nimamo pregleda. Prav lepe nasade krompirja so imeli med drugimi naslednji posestniki: Štefan Bauman, Rače, okr. Maribor d. breg, Jože Uhan, Gor. Dobrava pri Trebnjem, okr. Novo mesto, Anton Draksler, Mavčiče, okr. Kranj, Franc Molj, Voglje, okr. Kranj, Miha Šipic, Češnjevk pri Cerkljah, okr. Kranj, Ciril Sajovic, Velesovo, okr. Kranj, Ivan Podpeskar, Kokrica, okr. Kranj, Janez Kosiša, Ilovka, Predoslje, okr. Kranj, Miha Vehovec, Voklo, okr. Kranj, Marija Vehovec, Voklo, okraj Kranj, Anton Zaje, Pristavlja vas, Št. Vid pri Stični, okr. Litija, Jože Greif, Rače, okr. Maribor, Slavko Vrbnjak, Staranova vas, okr. Ljutomer, Ludvik Kardinar, Gor. Krapje, okr. Ljutomer. Podatkov o tem, koliko so imeli, oziroma še imajo semenskega blaga za oddati, seveda nimam. Neomenjenih množin seveda nimajo. Vsi navedeni imajo lep domač beli krompir. Baumanmpa ima tudi akersegen in jubel. Akersegen imata še: Maly Mirko v Slov. Bistrici in Ludvik Lešnik v Studencih pri Mariboru. Bintje, zgodnji krompir,, ima jo: Anton Zaje, Pristavlja vas, Št. Vid pri Stični, okr. Litija, Kmetska zadruga, Št. Vid pri Stični, Ravnihar Anton, Šmarje pri Ljubljani. Seveda našteti posestniki nimajo lepega krompirja kar brez vsega truda. Pravilno obdelovanje in zadostno gnojenje, dobro seme, izločevanje tujih, slabotnih in bolnih grmičev med rastjo, dobro prezim-ljenje — vse to da polagoma bolj^ ši nasad. — Zanimivo je pregledovanje krompirjevih polj. Pri Bau-manu na pr. sodelujeta gospodar in gospodinja z Okosemovo komisijo —- oba, ne samo eden, in vselej najdeta za ta posel časa. Z vsemi podatki, ki so potrebni za oceno, o kolobarju, o gnojenju, o času saditve, o množini semena, lahko po-strežeta vsak čas. In če se pri prvem pregledu ugotove kake pomanjkljivosti ali napake, je to pri drugem pregledu ali prihodnje leto popravljeno. Bauman prideluje tri, štiri sorte krompirja — in vsaka zase je sortno čista, bolj čista, kakor marsikje samo ona edina, ki jo sadi cela vas. Na prodnati zemlji dosega letno prav zavidanja vredne pridelke. Tam bi se marsikdo lahko kaj koristnega naučil, kako se krompirju streže. Tudi pri drugih zgoraj naštetih posestnikih se lahko vsak na lastne oči prepriča, da je koristno, saditi pravi čas, da je dobičkanosno, krompirju zadosti krompir v pravilni razdalji, da je zelo pametno, če ne sadimo krh-ljičkov z enim samim očesom, in da je zdravo seme sploh predpo- pognojiti, da je dobro, če sadimo | goj za dober krompirjev pridelek. Priznani posevki ovsa in krompirja. Osrednja komisija za semoinogoj stvo pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani je priznala sledeče posevke ja-rega ovsa in nasade krompirja: I. J ARI OVES: 1. Semenogojska postaja Beltinci, lastna selekcija št. 1236, VII., razmnožitev 2. Semenogojska postaja Beltinci, lastna selekcija, št. 1015, VII. razmnožitev. 3. Marinko Ignac, Brezovica pri Ljubljani 30, češki »svalof«. 4. Strucelj Franc, Brezje 11, p. Mozirje, češki »svalof«. 5. Kuhn Josip, Razvanje 111,. p. Hoče, češki »svalof«. II. KROMPIR: 1. Vehovec Miha, Voklo 68, p. Šenčur pri Kranju, oneidovec. 2. Vehovec Marija, Voklo 26, p. Šenčur, oneidovec. 3.. Markič Peter, Strahinj, p. Naklo pri Kranju, oneidovec. 4.. Molj Franc, Voglje 10, p. Šenčur pri Kranju, oneidovec. 5.. Kosiša Janez, Ilovka 6, obč. Predos-lje, oneidovec. 6. Umnik Anton, Šenčur pri Kranju, oneidovec. T. Draksler Anton, Mavčiče 7, p. Kranj, oneidovec. 81. Sajovic Ciril, Velesovo, p. Šenčur, oneidovec. 91. Podpeskar Ivan, Kokrica 19, obč. Predoslje, oneidovec. 1.0. Šipic Miha, Cešnjevk 6, obč. Cer-klj Mleko, ki ostane pri molži v vimenu, se posuši in izgubi. Napačno bi bilo pričakovati, da ga bomo pri prihodnji molži izmolzli. Nadalje je odvisna množina, kakor tudi kakovost mleka od števila vsakdanjih molž. Pri zelo dobrih kravah molznicah naj znaša čas med posameznimi molžami 4 do 6 ur. Čim manjši so odmori tem več tolšče vsebuje mleko in nasprotno. Pri zelo dobrih molznicah je potrebna štirikratna molža na dan, ker se s tako molžo vime draži, kar vpliva pospešujoče na tvorbo mleka. Navadno se pri nas molze trikrat na dan, kar zadostuje za navadne, ne predobre molznice. Zelo napačno pa je, da takoj po od-stavljenju teleta molzemo le dvakrat na dan, ker imajo krave takrat mnogo mleka in se pri dvakratni molži — veliko manj namolze. Tudi vnetje vimena se s tem lahko povzroči, ker bi mleko kravo tiščalo. Kdaj naj se molze? Molze naj se vedno ob istem času, to je vsak dan ob isti uri in minuti. Ako se tega ne napravi, postanejo krave nemirne. Tudi množina mleka je odvisna od pravilno razdeljenega časa. Gospodinje, ki molzejo štirikrat na dan, naj molzejo ob 4. zjutraj, ob 10. dopoldne, ob 4. popoldne ter ob desetih zvečer. Pri trikratni molži pa ob petih zjutraj, ob eni popoldne ter ob devetih zvečer. Naj se ne zamudi niti četrt ure na času! Kako je ravnati s kravo pri molži? Že v mladosti je navaditi telico, ki naj bo dobra molznica, da se človeka ne boji. Prime se jo večkrat za vime te potolaži z lepo besedo ali s koščkom kruha, če postaja nemirna. Prenagla in prehuda oseba ne sme molzti krave. Vpitje, suvanje in pretepanje, kakor se marsikje vidi, izpridi in popači žival, da se ne da kasneje nikdar več rada molzti. Molze naj kravo vedno ena in ista ter molže vešča oseba. Vsak prehod od suhe klaje na svežo je izvršiti prav polagoma, ker se sicer množina mleka zmanjša. Veliko premalo se pazi na snaž-nost. Samo malo se poplahne vime in že se začne molzti. Roke so največkrat neumite. Tako se mleko lahko pokvari. Gospodinja si mora roke dobro očistiti. Vime naj se vedno umije z mlačno vodo in do suhega otere z mehko cunjo. Mrzla voda je škodljiva. Dostikrat se zgodi, da začne mol-zač takoj v začetku prehitro molzti, samo da bo prej z delom gotov. Nateguje ter vleče seske prav trdo z dvema ali tremi prsti. Če se takoj v začetku hitro molze in seske močno vleče, se delajo kravi bolečine, radi česar zadržuje mleko. Pravilno je, da se vzame sesek v pest in ga samo stiska in nikoli zanj ne vleče. Stiska se s palcem in kazalcem samo del seska ob vimenu, nižje pa manj. To stiskanje povzroči kravi prijeten občutek in zato rada pušča mleko. Pravilno je tudi, da se stiska hkrati desni sesek prvega dela vimena in levi sesek zadnjega dela, oziroma narobe. To je molžnja navzkriž. Tako se oba dela vimena hkrati stiskata in dražita in potem mleko hitro odteka. Kot že omenjeno, je treba vedno vime do zadnjega izmolzti. Zato Q.o^cLoXStvx>. tolikšnega obsega, da so jih obdajajoči bogati semenski gozdovi lahko zadovoljivo plodili s semenom. Dokler je bilo na gotovi površini še dovolj plodonosnega drevja, so se praznine dobro zaraščale zdaj z vrednim,' zdaj z manj vrednim na- $ se lahko h koncu tudi seska nekoliko nategne, da pritečejo še zadnje kaplje mleka iz vimena. Nikoli pa se ne sme na kravo kričati ali sicer z njo grdo ravnati. Če postaja krava pri molži nemirna, se jo zmoti s prav dobro krmo, ali pa se postavi mirno in odločno močan človek h kravi in jo prav trdo drži. Nekateri polagajo kravi, ki noče pripustiti mleka, mokro cunjo ali vrečo na hrbet. To pomiri živce in krava se potem rada pusti molzti. Če je krava le preveč nemirna, naj se ji privzdigne sprednja noga na oni strani, na kateri se molze. li več zmožni semeniti. Kakor hitro se je torej zmanjšala zmožnost naravne ploditve, že so se pokazale prve večje rane v gozdu. Novo nastale poseke v okoliščinah takih osirotelih gozdov na semenu, so se slabo semenile ali pa je setev sploh Ročno pogozdovanje v kmetskem gozdu je nujno potrebno. Kosi Ludvik Še pred nekaj deset leti, ko se je | raščajem. Posestnik je bil popol-pričelo v kmetskem gozdu izkori- j noma zadovoljen z delom modre ščanje lesa na debelo, nihče ni mi- | prirode. Izkoriščanje najlepšega slil, da bi praznine pogozdoval. Saj zrelega plodonosnega drevja je šlo takega dela ni smatral za potrebno, tako daleč, da smo se kaj kmalu Poseke, ki so naraščale na majhnih znašli v močno preredčenih šibkih gozdnih parcelah, so bile navadno in pomlajenih gozdičih, ki niso bi- / izostala in praznine je porasla bohotna trava, grmovje in podoben plevel. Potreba po lesu je danes še večja in posestnik je primoran zaradi preostalega drobiža sekati mnogo več, kakor svoj čas, ko je imel na razpolago dovolj debelega lesa. Zmeraj večje praznine dobivajo žalostno podobo brezkoristnih gmajn. Zato postaja ročno pogozdovanje v kmetskem gozdu nujno potrebno. V kolikor se je do sedaj tako koristno delo dejansko izvajalo (vsaj v našem kraju), je bilo to pretežno v rokah šolske mladine ob priliki dečjih dnevov za propagando pogozdovanja pod vodstvom poklicnih gozdarjev in učiteljev. Ohraniti gozd v takem obsegu in stanju, kakor smo ga mi prevzeli od prednikov, je naša dolžnost. Če pa bomo znali in hoteli kaj več storiti za napredek sodobnega gozdarstva, nam bo mladi rod zelo hvaležen. Danes se izključno poslužujemo pogozdovanja s sadikami, kar je pri nekaterih vrstah, posebno onih, ki imajo dolge srčne korenine, zamudno in vezano s precejšnjimi stroški. Pri presajanju dobivajo debelejše korenine tudi občutne rane in v času prebolevanja znatno zaostane j o v rasti. To velja posebno za črni ter sivi oreh, žlahtni kostanj in hrast. Zato take kulture pogozdujemo na primernih prostorih s semenom. Setev se najboljše obnese, ako je takoj izvršena po sečnji, ko je zemlja zrahljana in brez plevela. Na gotovih, mrazu izpostavljenih prostorih sejemo v pomladnih mesecih, da po potrebi lahko zavlečemo prezgodnjo kale-nje;. Za oreh je zelo važno, da kali po prestanku poznih pomladnih mrazov, kar lahko določimo le s spotmladansko setvijo. (Seveda velja to tudi za druge občutljive rastline!) Ker orehova klica težko in počasi prebija čvrsto lupino, zato vlojžimo plodove navadno v drugi pohovici marca v plast z gnojnico prehojenega komposta, v katerem, če je toplo vreme, klijejo konec aprrila. Sklite in napokane orehe po-berremo, vložimo med vlažen mah v kcošare in takoj sadimo. Ostale prissilimo k nagli kalitvi tako, da jih pokkrijemo s toplim konjskim gno-jemn. Morebitno prezgodnjo kalitev zauistavimo s tem, da kališče po-krijjemo z debelo plastjo hladne težlke zemlje. EDebele plodove sadimo na rav-nenm zemljišču navadno v vrste na rahlih humoznih tleh pod mo-tiko ali s pomočjo klina v luknjice, v slabši zemlji pa v jamice. Ob napeti vrvici ali žici delata po dva delavca. Prvi odpira zemljo, drugi polaga in pokriva seme. Seme s klico je treba zmeraj postaviti tako, da je klica, ki predstavlja koren, obrnjena navzdol. Za črni in sivi oreh so primerne razdalje 2 m x 1 m. Za površino enega orala potrebujemo 30 do 35 kg semena. Na isti način sadimo v drugi polovici meseca aprila žlahtni kostanj brez, da bi ga predhodno silili h kalitvi. Najboljše je ono seme, ki je prezi-milo v ježicah, razgrnjeno na podstrešju ali drugem primernem zračnem prostoru. Sadimo do 4 cm globoko. Treba ga je gosto saditi, kajti v najboljšem slučaju skali polovica plodov. Mogočne hrastove gozdove smo skoraj popolnoma posekali in naravnega pomladka je zelo malo. Zato preti nevarnost, da bo nekoč močno nedostajalo tega koristnega in potrebnega lesa. Hrast pogozdujemo večinoma s semenom v jeseni, ko želod popolnoma dozori, in spomladi konec aprila in v začetku maja. Semena ni treba drugod kupovati, ker je domače najboljše. Sadimo do 6 cm globoko pod motiko — ali v jamice. Tam, kjer je rastišče izpostavljeno ostrim mrazom in mišim, se bolj obnese spomladanska setev. Na mokrih tleh padimo žir na grebene brazd in nasipov, ki jih predhodno zorjemo s plugom ali nasipamo z motiko. Seveda nas to stane precej truda ali pride bolj poredkoma v poštev. Primerne razdalje za hrast so 120 cm x 60 cm in kvadratične 70 cm. Da ni zatem praznin, zato za večjo sigurnost polagamo v zaseke po 3 zrna. Za en oral je treba 3 hI plodov. Vse druge vrste rastlin večinoma pogozdujemo s sadikami in to v r rt D A ft Telegrami: ZO R K A D C U V3 l\ ft U _ Francuska ulica št. 9 Telefon: 25-887, 30-402 Sadjarji, vinogradniki, hmeljarji, kmetovalci! Z malo denarja in truda si lahko prihranite velike vsote! Razni živalski škodljivci iri glivične bolezni na drevju, vinski trti, hmelju, žitu, na vrtovih itd. prizadevajo ogromno škodo našemu gospodarstvu, ki presega letno vrednost nad 100 milijonov dinarjev. Dolžnost vsakogar je, da sodeluje v boju proti tem uničevalcem našega narodnega premoženja. V ta namen se poslužite sredstev tovarne „ZORKA", ki so od najboljših strokovnjakov preizkušena in priznana ter se izdelujejo doma v Subotici in Šabcu. Jabolčni zavijač Škrlup Nitrosan Ti izdelki so: Sredstva za zaščito rastlin: Modra galica „Zorka" * Bakreno apno flSfinks' Polibarit * Morbafin * Arsokol * Sulikol Ortostan Razen tega proizvajajo tovarne „ZORKA" še razna sredstva za industrijo, umetna gnojila, sredstvo za negovanje in zdravljenje vina in mošta: kaliumov metabisulfit „Vinobran" itd. Vsa ta sredstva kakor tudi tozadevna navodila dobite pri glavnem zastopniku g. Ivanu Viranfu v Žalcu ter pri Kmetijski družbi z. z o. j., poslovalnici Kmetijske družbe d. z o. z. v Ljubljani in pri njih skladiščih v Mariboru, Celju, Novem mestu, Slov. Bistrici, Slov. Konjicah, Brežicah ter pri raznih trgovcih. Monilija — gniloba Luknjičavost na češnjah Ne štedite z izdatki in trudom, ki Vam bo stokrat poplača Važno za osnovne in kmetijske šole l Kmetijska družba v Ljubljani je založila 6 stenskih slik od trav, detelj in raznih krmskih rastlin v velikosti 7o x 50 cm s primernim obe-šalom in okvirom. Slike so umetniško izdelane po naravi v barvah in služijo kot izborno učilo za spoznavanje naših glavnih krmskih rastlin. K vsaki seriji se doda po ena knjižica s kratkim popisom vsake rastline. Vseh šest slik s knjižico in poštnino vred stane Din 75.—. Priporočamo takojšnjo nabavo tega učila, dokler je še v zalogi, ker bo vsakemu učitelju služilo kot dober pripomoček pri pouku. Zaupajte domačemu zavodu! n uuuiauciiiu ^ zadr. z neom. j. v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47. — Brzojavi: »Kmetski dom«. — Račun pošt. hran. 14.257. Račun pri Narodni banki Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje vse ostale denarne posle. 4% do 5% BflinrfO SnL:C&ens°„e. aSOHN; ftlllEUC ".ne ikorjo dobite pri Tovarn Kmetijski družbi V LjubljOlli Mt S.«KUM0E.U.S8HN'S CON'TRUKTION i!EW s Zašči ni znak Ogibajte se posnetkov z znakom: »DRESDNER MODELL" Trsnica in drevesnica Kmetijske družbe z. z o.j. v Slov. Konjicah V prvovrstni kvaliteti, sortah in podlagah imamo na zalogi sledeče trtne cepljenke: ENOLETNE TRTNE CEPLJENKE ILaški rizling . . . Zeleni silvanec . . IMuškatni silvanec TTraminec..... Modri burgundec . IMoara ^ranKinja . . rup. št. 9 Gothe Malvazija rip. beri. Kober 5 bb. Bouvierova ranina rup. št. 9 Gothe Kraljevina ...... « « « Kraljevina . .........rip. port. Rdeča žlahtnina ....... « « Beli burgundec....... « « Portugalka DVOLETNE TRTNE CEPLJENKE ] Laški rizling........rup. št. 9 IZeleni silvanec...... . « « 'Traminec......: . . . « ' « 'Traminec ...:...... rip. port. IMuškatni silvanec ..... « « 1 Kraljevina « « Portugalka rip. port. žlahtnina......., .'. rip. port. Beli burgundec ....... « « žametna črnina ...... « « Renski rizling..............« « Biser iz Cabe ........ « « Modri burgundec . . . ... « « KORENJAKI Rip. port. Rup. št. 9 Gothe Rip. beri. Kober 5 bb. Trtne cepljenke se prodajajo po dnevni ceni. (Do 50 kom. po din 3.— komad.) Interesenti za trte naj se obračajo direktno v Slov. Konjice, event. na isti naslov tudi v Ljubljano. Trsnica Kmetijske družbe — skladišče v Novem mestu ima na prodaj večjo množino trtnih korenjakov in ključev: Rip. portalis. , Špedicija TlirSc Ljubljana prevzema: OCARINJENJE Vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurban 24-59 Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice). PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kakor tudi z avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). Docent dr. L. Matko: »Skrivnosti človeškega telesa« V vsebini knjige obravnava razne telesne pojave, ki vplivajo na to, da se človek razvije v pritlikavca ali velikana, da se zmehčajo kosti, se žensko telo prelevi v imioškega ln obratno, se določi spol Itd. Knjiga obsega 218 strani ln 81 slik, ter stane vezana din 76, broširana din 64. Dobi se pri: J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartona-ža, d. d., Ljubljana, Breg 10—12. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI kupuje: hrastov mah, trobentica koren, lapuh cvet, krhlika lubje, sladke korenine, arnika koren, po najvišjih dnevnih cenah. Mestna hranilnica ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Domači hranilniki, sodno-depozifni oddelek, posojila na hipoteke, menice, lombard. Za vse hranilne vloge jamči Mestna občina ljubljanska. nionlalonshe bikce, 1 mesec do P/2 eta stare, pašniške reje, zajamčeno proste tuberkuloze, iz hleva s 16 letno povprečno mlečnostjo nad 5000 litrov letno na 1 kravo oddaja ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Laiieno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi najugodneje kupite pri domačem podjetju Ifedic Zanki tovarna olja, lakov In barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah PIAST11 ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti »MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: j škat. 46 din, 10 škat. So din Lekarna TRNKOCZY Ljubljana - Mestni trg 4 rotovža) SADJARJI! Dober pridelek, zdravo in lepo sadje mf „ , | (kalcijev arsenat SCHERING,) katerega dobite le z večkratnim škropljenjem z **W?riIWI 99^ dodamo žvepleni apneni brozgi (ali pa brozgi modre galice.) Uporabljajte »LEPILO ZA GOSENICE" SrflBVitiQ za napravo lepljivih pasov na drevesna debla. Sigurna in enostavna sredstva za zastrupitev miši, podgan in voluharjev so: LCpii plinski patroni, LEPIT prašek, LEPIT zrna. Zahtevajte prospekte I — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. SCHERING A. G. BERLIN. G^«-1™ za Jugoslavijo M R. DRASKO WILFAN Zagreb, Srebrnjak br. 55. Telefon 64-11. Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu skupno s koledarjem din 35.—; za inozemstvo din 45.— letno. — Posamezna številka din 3.—. Uredništvo ln upravnlžtvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk Narodne tiskarne d. d. v Ljubljani. — Odgovoren Fran Jerao.