Leto I. V Trstu dne 10. januvarja 1908. Št. 2. Izhaja v Trstu vsak petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = 1 Delaushi List fZ Posamezna številka 6. vin. Inserati po dogovorit. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. m J Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. ZAKAJ UPAMO? Čestokrat se nas vpraša, zakaj upamo mi socialisti v boljšo človeško bodočnost. No, odgovor občudovalcem našega opti¬ mizma ni težka stvar. Človek, ki količkaj pozna človeško zgodovino, nas bo takoj razumel. Znano je, da sc je nekdaj prodajalo človeka, kakor sc prodaja danes kozla, vola, konja i. t, d. Človek je bil človeku suženj; stvar, s katero ja razpolagal kakor je sam hotel. Prišel je pa na svet tesarski sin Jezus Kristus, ki je oznanjeval novi nauk, da je človek človeku enak in da nihče nima pravice, razpolagati s svobodo svojega bljižnjega. Za tedanje vladne kroge je bil ta nauk silno prekucuški ; vjeli so ga, obsodili in križali. Toda njegova ideja, ki jc bila pravična in resnična, je živela. Mučili so nje apo- stelje in učence, trpinčili jih, preganjali in pokončavali. Kapram vsem mukam in preganjanjim je «Ldeja» — samo zato ker je bila resnična — zmagala, triumfirala. Sužnost je bila odpravljena; človek je postal človeku civilno enak. To se pravi: Človeštvo je pridobilo civilno enakost. Človečanstvo je kakor ogromno kolo, ki se neprenehoma vrti in se nikdar ne ustavi. In šlo je naprej. Rekel sem, da je zmagala sveta ideja mizarskega sinu. Toda idejo so popačili. Ko je dosegla krščanska cerkev velemoč, je pozabila na muke, ki jih je pretrpela v svoji mlajši zgodovini in začela zatirati, trpinčiti vsakogar, ki ni hotel verjeti, kar so zapovedali voditelji sv. cerkve. Po krščanskem svetu so gorele grmade, kjer se je sežigalo svobodomiselcc v «večno slavo božjo». Preganjanje, kruto zatiranje dru¬ govercev ni ničesar pomagalo. Protes¬ tanti, ki so protestirali proti tolikemu terorizmu, pravoslavni, Židje i. t. d. so dosegli, da smejo svobodno verjeti to, kar je nijm ljubše. Tako je človeštvo doseglo versko enakost. In še ni bilo zadovoljno, ker napreduje neprenehoma. Knezi, grofi, baroni so imeli v rokah vse politične oblasti. Ljudstvo so zatirali in ga kruto vladali. Toda vstali so možje, ki so se postavili po robu tem krivičnim političnim pravicam. Tudi te se je mučilo, trpinčilo, preganjalo. Nič ni po¬ magalo: ideja, ker je bila resnična in pravična, je zmagala. Francoska revolucija je doprinesla politično enakost. Pozneje se je tudi narodno zatiralo in tudi tu štejemo mučenike; toda Garibaldi, Košut... in dr. so imena, ki povedo mnogo o uresničenju «narodne enakosti. Seveda ni ta narodna enakost» še popolna; toda načelno? je zmagala še celo v Avstriji. Sedaj je pa človečanstvo izprevidelo Smrtna vožnja. Črtica. Spisal Anton Čehov*). Strugar Gregorij Petrov, izboren moj¬ ster svoje stroke a obenem najzanikarnejši človek v celem galičinskem okraju, pelje svojo bolno staro ženo v deželno bolnico. Prevoziti mu bo treba kakih trideset vrst, (vrsta — km), pa pot je tako strašno slaba, da bi delala preglavice najboljšemu poštarju ; kaj šele takemu lenuhu, kakor jc strugar Petrov. Mrzel oster veter mu brije nasproti. Povsodi, kakor daleč nese oko, samo sneg in zopet sneg, tako da je včasih že težko razlikovati, ali prihaja sneg izpod neba ali iz zemlje. Veje tako gosto, da ni opaziti niti polja, niti brzojavnih drogov; včasih ne vidi niti do glave svoje kobile. Malo staro in sla¬ botno kljuse se premika jedva naprej. Z največjini naporom prestavlja in trga noge iz visokega snega. Strugar bi prišel rad hitro naprej. Nemirno preseda na svojem se¬ ri Anton Cehov, pral dvemi leti umrli ruski 'pi¬ satelj, je bil. eden najintimenjših prijateljev Maksim Gorjkega. Čehove povesti in črtice se prištevajo najboljšim proizvodom moderne literature. Prevedene so v vse kulturne jezike. Tudi Rusi prištevajo Če¬ hova svojim največjim pisateljem. Njegova slava ni čin manjša kakor slava Gorjkega. drugo neenakost, ki jo tare in ovira v razvoju. Danes je človečanstvo začelo boj za gospodarsko enskost. Na eni strani mi¬ lijardi, na drugi strani beda ; na eni strani razkošje, na drugi strani glad; na eni strani brezmejno veselje i obilnost, na drugi strani brezmejni obup, revščina i pomankanje. Ne, to ni pravično! In začel se je boj za gospodarsko enakost. Ideja je resniča in pravična, zakaj naj bi torej ne zmagala? Preganjajo nas, mečejo nas v zapore; ali niso delali ravno tako nekdaj ? In vendar je človečanstvo prido¬ bilo civilno, versko, politično i narodno enakost. Naj nas sovražijo in mučijo, kar le hočejo; ideja bode zmalaga. Zgodovina, učiteljica življenja , nam to zagotavlja. Zato smo optimisti! Henrik Ferri. : Svoboda dela in stavkokazi. Organizatorji stavkokazov (kmmirjev) in vsi odkriti in prikriti sovražniki delavskih pravic pripovedujejo vedno, da so socialisti največ! nasprotniki svobode dela. Tudi slovenski narodnjaki so hlastnili po temu kapitalističnemu leitinotira, da bi opravi¬ čili krumirstvo, ki so ga organizirali v zadnji stavki težakov. Nam seveda ni do tega, da bi polemi¬ zirali z ljudmi, ki gregorinijo o svobodi dela in o demokraciji, pa nimajo pojma ne o enem ne o drugem. Takim ljudem se odgovori v par besedah, ki jih je izgovoril francoski socialistični drž. poslanec Jan res : «Krumir ima vedno prav, samo takrat ne, kadar jemlje pravice drugim, kajti s tem, da se organizira krumirje v slučaju stavk, se škoduje stavkajočim*. Toda gre se za vprašanje o svobodi dela sploh. Gre se za dokaz, da kriiinir ne predstavlja svobode dela kakor ne predstavlja tat komunizma ali lontrabandir svobodnega prevajanja blaga preko dr'.arnik mej. Gre se za vprašanje, če sploh ekzistira svoboda dela. Nam sc zdi, da ste besedi svoboda dela navadna laž, ki jo rabijo delodajalci samo v slučaju stavk za najemanje krumirjev. Kadar ni stavke, so ravno isti delodajalci največi nasprotniki svobode dela. Ce bi hotel delavec ostati tedaj doma v imenu svobode dela, bi ga drugi dan povprašal dolodajalec takoj 1 če misli da je on (de” lavec) sam svoj gospodar*. — Jaz rabim delavce — pravi delodajalec — ki priha¬ jajo redno in točno na delo, komur se to ne zljubi, naj si poišče posla drugje*. Z eno besedo: Svoboda dela ekzistira za de¬ lavca le v negativnem pojmu. Delavcu se ne dovoli, da si napravi sam svoj delavni čas in da zahteva zn svoj trud toliko kolikor je porabil pri njem svoje moči. Zahteva sc pa od njega, da pusti svobodno delati stavkokazom, kadar jih najine delodajalec nalašč v škodo de¬ lavstva. Svobode dela tedni m’ m mi no smemo dovoliti svobode 1 nirstva, — V imenu svobode tlela najema kapitalizem krumirje, da prepreči tako zmago opravičenih zahtev stavkajočih delavcev. Zato je kntmir za delavec to, kar je tat .a današnjo družbo. Treba je samo slediti gibanju za zboljšanje delavskih razmer. V mnogih takih gibanjih ne doseže delavstvo nobenega vspeha samo radi intervencije krumirjev. Organizirano delavstvo razume to prav dobro, zato ni nobene čude, če smatra krumirje za repre¬ zentante najnižjih slojev današnje družbe. Kapitalistični ustroj današnje družbe predstavlja — za nas socialiste — ziste- matični rop kapitalista proti delaven. Delavec ne vživa od svojega dela toliko, kolikor vživajo oni člani današnje družbe, ki žive na račun delavstva. Kapitalizem ne uporablja tedaj svojih kapitalov v pro- duciranje potrebščin, ki bi jih razdelil ena¬ komerno in J30 potrebi med vse člane da¬ našnje družbe, temveč on uporablja svoj kapital v svrlio produciranja takih stvari, ki mil zagotove največ dobička. Tedaj ne v splošno korist temveč v korist kapitali¬ stične manjšine. V to svrho uporablja in izkorišča tudi delavske moči. Proti takemu izkoriščanju večine s strani manjšine sc mora delavstvo energično upreti. To pa more storiti samo potom strokovnih organizacij. Zavedno delavstvo je napovedalo boj kapitalizmu in to ne v korist kake politične stranke, (kakor trde neka- terniki), tudi ne samo v lastno korist, temveč v splošno korist celega človečanstva v pravem pomenu besede. To delavstvo je popolnoma opravičeno smatrati krumirje tudi za škodljivce sploš¬ nega blagostanja, ker ga ovirajo v boju zoper kapitalizem, zoper tlačitelja celega človečanstva. Ne samo iz razredno-zavednega delav¬ skega stališča, marveč tudi iz stališča vprašanja splošnega blagostanja se moramo upreti svobodi krnmirstva. Delodajalci so naredili sami zakon, ki določa čas v katerem sme delavec delati. V nekaterih krajih je prepovedano tudi čezurno delo. Ta zakon so naredili delo¬ dajalci sami pod pritiskom delavstva in če ravno je v veliko korist delavstva, je vendar proti načelu svobode dela. Če gre tedaj kapitalizem sam preko svobode dela za konzerviranje dragocene delavske moči, sme storiti to tudi delavstvo še v veči meri. Hoj zoper krumirstvo je obenem tndi boj zoper izkoriščanje in za komer vi¬ ra nje tiste dragocene moči, ki v zdeluje člo¬ veško drnlbo t. j. delavno moč. Socialna demokracija je tedaj proti laž- njivi svobodi dela, ker hoče preprečiti izkoriščanje delavske moči. To je pa mo¬ goče samo tedaj, ako se prepreči prisiljeno brezposelnost, iz katere se vstvnrja kru¬ mirstvo. To je mogoče doseči pa samo, ako se razdeli delo enakomerno med ves proletarijat in mu zagotovi brezskrbno ekzistenco. Zato pa zahtevamo kot najdaljše osemurni delavni čas brez pogojev in izjem ; prepoved nočnega dela; uvedenjc teden¬ skega počitka, ki naj traja najmanj 36 ur in drugih zakonitih določb, ki naj omeju¬ jejo izkoriščevanjc delavstva s strani kapi¬ talizma. Evo, zakaj smo proti taki svobodi dela, ki jo zagovarja sedanje meščanstvo samo v gotovih prilikah. Z lažjo o svobodi dela hočejo ohraniti rezervo prisiljenih brezpo¬ selnih, da jih poženejo v boj zoper osvo- bojenje človeške družbe iz sedanjega kapi¬ talističnega tlačanstva. Klavrn Shod N. D. 0. v Pulju. V nedeljo se je vršil v tuk. Narod, domu shod N. D. O. Na dnevnem redu so imeli po¬ ročilo vodstva in poročilo dr. Laginje o svojem parlamentarnem delovanju. Shod je bil zelo slabo obiskan. Niti senca ni bil naprain shodom, ki jih je prirejal še pred kratkim dr. Laginja ob navdušenosti pulj¬ skega delavstva, ki je napolnjevalo pro¬ storno dvorano v Narodnem domu. Zaman jo stokal dr. Laginja in popraševal «kje je moj narod* ? Ni ga više gospodine! Gasi so se spremenili in ž njimi se je spremenil tudi puljski hrvatski proletarijat. Na nedeljskem shodu ni bilo zasedenih niti polovica prostorov v Narodnem domu. Med navzočimi je bilo tudi precejšnje šte¬ vilo slovenski!) socialistov, ki so hoteli zvedeti od dr. Laginje, kaj je vsega napravil za ljudstvo kot državni poslanec. Najprej je govoril gospod Lacko Križ. Govoril je tako kakor pač zna. Naučil se je na pamet par fraz proti socialistom in to trobi v svet že od ustanovitve D. N. O. Nekaj novega je pa povedal o krumirstvu, ki ga je izvršila N. D. O. pri zadnji stavki težakov v Trstu. Povedal je namreč, da se X. D. O. zato m pridružila starkujocim, ker je socialisti niso povabili. To je za nas nekaj novega, ker N. D. O. v Trstu je izjavila, da se ne udeleži starke, ker eas ui zato ugoden. Kdo laže, Križ ali Mandič? Nam se zdi da lažeta oba, ker nam je znano, da sc N. D. O. ni pridru¬ žila stavkajočim, ker so bili njeni voditelji podkupljeni in ker so hoteli škodovati na vsak način stavkajočim težakom. Sicer pa naj ne mislijo, da bo delavstvo prosjačilo pomoči voditelje N. D. O. Kdor je resničen prijatelj delavskih pravic ne čaka, da ga Doktor se lirične smejati in poreče: «No že dobro, dobro... Vem! Skoda samo, da si pijanec...!* — « Preljuba stara, jaz vem, kako je treba govoriti s tako gospodo. Ni ga dostojanstvenika, s katerim bi ne znal govoriti spodobno. Treba je biti samo vljuden in poznati lepe navade... maniro. Samo da poti ne zgrešimo. Le poglej, kake kosme snega zametuje. V mojih očeh je vedno polno snežink!« Strugar mrmra ves čas brez prestanka, da s tem vsaj nekoliko vduši ona težka not¬ ranja čuvstvn, ki ga mučijo tako nepre¬ stano. Brezskrbni lenuh in pijanec je postal naenkrat človek, polu notranjih čutov. Hiti naprej, bori se celo proti elementarni sili narave. Vzbudilo, se je v njem kakor črez noč milosrdje in nežna briga za svojo staro ženo. •• Ti pa Matrjonn. če te vpraša zdravnik...* mrmra pred se, «ako sem te pretepal ali nisem, reci: Ne. — In jaz se te resnično nikdar več nc dotaknem. Nikdar več! Saj te nisem pretepal v hudem, ampak le kar tako. Usmiliš se mi zares. Vsak drug bi se manj brigal zate. Bog daj le, da ne zgrešimo poti. Zgodi se po tvoji volji!... Ali te boli, Matrjona, zelo? Zakaj molčiš? dežu zdaj na levo zdaj na desno. Z bičem šviga pridno po hrbtu uboge živali. « Matrjona, ne plakaj ...» je mrmral. «Potrpi še nekoliko. Ce pridemo v. božjo pomočjo srečno do bolnice, bo vse takoj dobro.... Pavel Ivanič ti da kapljice, ali ti odpre žilo, ali pa te izvoli njegovo bla¬ gorodje odrgniti s špiritom... E, Pavel Ivanič se izvestno zelo potrudi. Ozmerjal me bo sicer, obrcal z nogo, pa vzlic temu se potrudi s teboj — Izvrsten gospodič je to! Tako prijazen mož, Bog mu daj zdravje... Ko pridemo tja, plane iz svoje sobe in pred vsem prične kričati nad menoj. *Kako? Zakaj?* prične. «Zakaj nisi prišel ob pra¬ vem času? Kaj sem pes, da se moram mučiti z vami zlodeji ves dan? Kako da nisi prišel v jutro? Zgubi se! Glej da mi prideš izpred oči! Jutri si lahko zopet tu !« — Jaz pa porečem: -«Gospod doktor! Pavel Ivanič! Preblagorodni...» «Hi! da te... Naprej!* Strugar maha neusmiljeno po kobilici. Ne da bi se ozrl nazaj v voz po svoji ženi mrmii pred-se: Vaše blagorodje ! Resnično, Bog mi bodi priča in sv. križ: pri prvem dnevnem svitu sem šel davi z doma... Celo boljši konj, kakor je moj, bi ne prišel pri takem za¬ metu hitreje, ali jaz, kakor vidite, nimam konja, ampak staro zanikamo konjedersko kljuse*. Pavel Ivanič postane nejevoljen rekoč: Poznam vas. Posebno tebe Griška! Poznam te že dolgo! Ni res... spotoma si se gotoov vstavil kake petkrat pred krčmo!» In jaz mu govorim tako: «Vaše blago¬ rodje! Jc-li sem hudir ali pogan? Moja stara umira, jaz pa naj sem letal po krčmah! Kaj mi očitate... usmilite se me, krčmo pa naj vzame... » Pavel Ivanič zapove nato, da te prenest) v bolnico jaz pa padem predenj na kolena... Nato stori Pavel Ivanič kakor da bi me hotel pretepsti in pravi: «Mesto da padeš pred me na tla, bi rajši ne pil žganja in ne pretepal svoje stare. S palico jih zaslužiš!* Res jc, zaslužim jih, Pavel Ivanič, pri Bogu, da jih zaslužim! Ali kako naj bi ne padel pred vas na kolena, ki ste naš do¬ brotnik, kakor naš ljubeznjivi oče! Vašo preblagorodje! Resnična je moja beseda... Bog mi spričaj... pljunite mi v obraz, če se lažem: kakor hitro ozdravi Matrjona, storim vse, kar ukazujete! Vse vam na¬ redim, kar želite, in nobene kapejke ne sprejmem zato. Etui za cigarete, krogi j e za krokč, keglje...* 9 delavstvo šele naprosi, marveč sc mora zavzeti sam za njegove pravične zahteve. Drugi govornik je bil poslanec dr. La- ginja. Govoril je mnogo, povedal pa nič. Klepetal je o stališču, ki ga je zavzela proti nagodbi jugoslovanska zveza. Toda zakaj je glasoval on proti in zakaj so gla¬ sovali nekateri člani jugoslovanske zveze za nagodbo z Ogersko, ni mogel raztolmačiti. Tudi ni mogel ali ni hotel raztolmačiti, zakaj da iti glmoval a predlog socialis¬ tičnih poslancev proti, porivakenjn Uril. Rekel je, da je jugoslovanska zveza rečeni predlog temeljito preštudirala in našla, da ima v sebi veliko dobrega in tudi slabega. Kaj je bilo dobrega in kaj sla¬ bega, pa ni povedal. Tudi ni povedal, zakaj da so glasovali dalmatinski poslanci za in zakaj on proti rečenemu predlogu. Mar ni istrski kmet ravno tako reven kakor dal¬ matinski'.' Mar bi ne bilo dobro za istrskega kmetiča in delavca, če bi bila živila bolj po ceni? Ali kaj briga to dr. Laginjo. Njemu je vseeno po čim so živila, glavna stvar je, da je poslanec. Ker pa ni znal povedati kaj je napravil kot navadni drž. poslanec je pa povedal kaj l»o naredil kot član delegacij. •stebel bom — je rekel da se oj ari našo mornarico tabo, da bo r mo Uta bra¬ nil/ nas pred sovra vnikoin in da bo spo¬ sobna braniti našo Istro .» Vse delo kmetskega in delavskega po¬ slanca je tedaj skrbeti za kanone in mor¬ narico. Delavci in kmetje naj plačujejo davke, da bo nakupil Laginja šc nekoliko križark in bojnih ladij. «Ce vprašaš kruha pa ti odgovore s kanoni* ti vaslupniki naroda. Pri koncu svojega poročila je pa imel dr. Laginja še toliko poguma, da so je obrnil k socialistom rekoč: «Ako imate v srcih še trohico slovanske krvi, poma¬ gajte nam v boju proti skupnemu sovraž¬ niku*. Ste slišali? Nič manj in nič več ne zahteva od slovenskih socialistov, kakor da mu pomagajo nakupovati bojne ladje. Kakor se vidi, dr. Laginja napreduje imenitno. V deželnem zboru je predlagal, naj ima v mestnem svetu 4-00 nemških mornarskih častnikov 12, tisoči slovanskih delavcev pa (i zastopnikov. Sedaj pa pride z ojačenjem mornarice. Toda pičla udeležba na nedeljskem shodu nam pove, da je pričel slovanski proletarijat misliti in da se bliža konec lažnjivim zastopnikom naroda. Po govoru dr. Laginje so zaključili takoj shod, ker so se zbali socialistov, ki so hoteli ugovarjati dr. Laginji. !Delavcil Sodrugi! Somišljeniki! Naročaju ( J) e Jevški LiSt“ m sirite ”,. RAZNO. A'ov list v Ameriki. - Hrvatski so¬ drugi v Ameriki so o božiču začeli izdajati list,«Radniška straža*. Izhajal bo v Chicagu vsako drugo sredo. Prva številka je prav lepo urejena. Novemu tovarišu v boju za osvoboditev delavskega razreda želimo najboljši uspeh. Hrvatski socialni demokratjje so sklenili, da se udeleže bodočih volitev za sabor. Deslej kandidirajo v sledečih okrajih: Sodrug Slavko Kepeč: Osjek gornje mesto, Nustar, Vuka, Valpovo in Djakovo; sodrug Vitomir Kopač: Sid, Irig, Mitroviča, Karlovci in Dalj; sodrug Vilim Buk.šeg: Osjek, dolnje mesto, Marovič Ilok in Ruma: sodrug Evgen Remctrovič: Martinci, Sumanovci, »Stara Pazova in Brod ob Savi. ..$lol>oa samo delodajalcem. Od nas [elavcev se ne sme zahtevati, da bi umi¬ ki i gladu za narodno obrt ob kateri bi se pastili narodni delodajalci. Zahteve, ki so ih stavili delavci delodajalcem pri zadnji jtavki, so bile popolnoma opravičene. Ali la rodni obrtniki so poslali delavce rajši v njino, nego jim zboljšali razmere in najeli p italianske delavce. Obrt je pa propadla sled obrtniške in trgovske nezmožnosti jelodajalcev in gospodarke krize, ne pa jsled stavke. Tudi v drugih krajih nočejo elati delavci zastonj, tudi v drugih krajih [rircja delavstvo stavke, je dobro plačano h obrt napreduje vseeno. Edinost govori Irav tako kakor da so socialisti samo v križu. Kar sc pa tiče svojh volilcev, naj jo Ribar prepričam, da jih je imel pri jas jako malo, če ne nobenega. Vse drugo [ar je govoril dr. Ribar so samo fraze joslanca, ki se čuti v zadregi, obljube ali ja želje, ki bodo ostale skrite v srcih Jbozega kriškega kmeta, ribiča in delavca. Bravo gospod Furlan. Prebivalci jv. Križa imajo za dušnega pastirja župnika, ji se mu pravi Andrej Furlan. Ta gospod jušni pastir zahteva od svojih ovc, da mu nanašajo k «ofru* bete in ne črne. To zah- pva od svojih ovc če prav ve, da so po Iva ali celo tri mesece brez zaslužka. Viti jem ubogim ljudem ne dovoli poljubljati jvetinj «na puf». V svoje pridige oplete ledno nekoliko politike. To je dobro. V ■ jv. Križu je še mnogo starih ženic, ki ne ■ jitajo časnikov. Tem ne škoduje nekoliko jolitike pri sv. maši. Xa Silvestrov večerje naštel prav lepo vse katoliške može naše pbornice. Dobro jc tudi povedal, da je sv. seikev letos na boljšem s svojimi dohodki : takor druga leta. Če pa je tako, naj nam >■. Furlan ne zameri, da mu svetujemo olepšati , domačo cerkev, ki je tako pusta, da nima 1 nobeno privlačne sile. Križani so imeli letos 1 prav lepe pridelke, le glejte, da jih zmolzite pa olepšati cerkev. Le tako naprej in kmalu ' jjo cerkev popolnoma prazna. i Ponesrečena prireditev p« vo- o iliteljih \. D. O. Splošno je že prodrlo d v jvnost, kaka konfuznost vlada med vo- ii pitelji X. D. O. Toda, da je ta zbeganost ped njimi tako velika, da menijo reševati » vprašanje politične delavske organizacije s prirejevanjem balov, pa vendar nismo priča- - kovali. Ali čemur nismo verovali, o tem bo nas prepričali plakati, ki so vabili na - velik ples X. D. O. v dvoranah Hotela i. palkam. Gotovo ne iz škodoželjnosti, ampak ker je stvar vendar «le preznačilna», kon- ,, fetatiramo z zadoščenjem, da je bilo to pot e ljudstvo mnogo bolj pametno nego voditelji. X. D. (). ples se je namreč popolnoma , izjalovil, udeležba je bila strahovito neznatna, eno kvadriljo je plesalo samo 10, drugo pa pelo le N parov — v obeh dvoranah oznaee- () nega hotela. Sapienti sat — pametnemu človeku zadostuje. 0 Zakon o volilnih shodil) velja ( seveda za deželnozborske volitve tako, kakor za državnozborske. Volilnih shodov ni treba j naznanjati in tudi vse določbe glede varstva teh shodov so veljavna. Seveda pa ni od- j‘ pravljena dolžnost naznanila za ljudske shode, sploh ne za shode, ki se ne pečajo z volitvami. * Zahtevajte po vseh kavarnah in gostilnah GLEDALIŠČE Trupa hrvatskih igralcev je pričela s pri¬ rejanjem gledaliških predstav v dvorani Hotela Balkan v Trstu. Gostovanje je pri¬ čelo dne 5. t. m. in zaključi se v soboto 11. t. m. Reportoar je bil napovedan v obče jako lep: G. Cimet, Hamlet, Dom... le škoda, da so se vrinili kasneje med ta cvet take trepetlike, kakor je n. pr. Zimsko sunce. Trupa igra le povprečno, ali narav¬ nost sijajno je bilo gostovanje Slovenca Borštnika (svoj čas režiser v Ljubljani sedaj v Zagrebu) in hrvatske tragedinje Strozzijeve, ki sta nastopila oba v dveh velikih vlogah. V nekaterih prizorih "Last¬ nika topilnic* sta prekašala po izborni igri drug drugega. Gledalec je mogel samo nemo strmeti, kajti utis je bil velik, člo¬ veka je dvigal više in više, da jc resnično živel in čutil z igro. Bil je krasen umet¬ niški užitek. Pripoveduje se, da gostuje Borštnik v Trstu še na pomlad, na kar opozarjamo, izmeti članov trupe bi bilo omeniti Mihajla Marzovica. Napovedano je še gostovanje Pijana iz Zagreba, ki slovi kot enih prvih igralcev na jugu. Njegov nastop kot Hamlet obeta mnogo. T. DOPISI. GURIŠKO. (Dorica. Kri-.a r agrarni stranki. — Za časa agitacije zadnjih državnozborskih volitev se je ustanovila na Goriškem kmets¬ ka stranka, kamor se je skušal vgnezditi advokat dr. Franko. Ker so bili kmetje, ki so tvorili to stranko, premalo izvežbani v raznih poslih, ki jih zahteva javen poli- litičeu nastop, jim jc prišel dr. Franko kakor navlašč. Toda le malo časa so orali vkup. Ali tudi ta čas je zadostoval docela, da je pokazal njih voditelj vse svoje gen- tlemenstvo, vse svoje neznanje o vprašanju, za katerega se je imel boriti: agrarstvo. Ker sc kmetje niso dali speljati v kleri¬ kalni tabor, kjer je menil dr. Franko priti hitreje in sigurneje do svoje «pozicije,* jih je zapustil na vrat za nos in ustavil je isti hip izdajo njih glasila. Tako je nehal tudi A. Gabršček biti ljubosumen. Tudi iz Ljubljane so pričeli gotovi krogi koketirati z zapuščenimi agrarci—ali tako z Gabrščekom kakor z Ljubljano bi se reklo iz dežja pod kap. «Soča» jc postala sicer jako prijazna, pa njen lastnik je že vendar precej poznan, tako, da bo s tem lovom težko kaj. Goriški mladi, «so se dali pač varati* po njem, pa kmetje so postali po zadnjih dogodkih gotovo vsaj oprezneji. Po drugi strani je treba pomi¬ sliti, da so danes na Slovenskem razen socialistične vse druge stranke bodisi po svojem ustroju, svojih načelih ali svojih voditeljih buržoazne, da take ne morajo zastopati malega kmeta, tega agrarnega proletarca. Vse ostale stranke stoje na sta¬ lišču zasebno kapitalističnega gospodarstva, a ogromna večina naših kmetov na svojih malenkostnih, pritličnih posestvih v takem gospodarstvu ne more najti drugega kakor svoj pogin. Ker so volitve za goriški deželni zbor precej blizu, je za mlado agrarno stranko, ki je nam simpatična pred vsem vsled tega, ker pomenja njena ustanovitev emancipa¬ cijo, ločitev kmeta od meščanskih strank katero eno vodi Gregorčič, drugo Gabršček, ne manj simpatično tudi vsled tega, ker se je obnašala napram naši delavski stranki vedno pšteno, kriza, ki je nastala v njej vsled tega dr. Franka je od svoje zastave, vsekakor neprijetna. Namenjeni smo posvečati svojo pozor¬ nost v kolikor nam bo dopuščal prostor, tudi temu kmetskemu gibanju. Pred vsem je naš namen, razkrinkavati razne voditelje, ki se delajo ljudske samo zato, da bi do¬ bili ob volitvah ljudske glasove. Goriški zaupniki pozor ! V ne¬ deljo dne 19. t. m. se vrši v Delavskem donru v Gorici, ul. del Teatro št. 20. važno zborovanje goriških zaupnikov. Xa dnevnem redu so tudi volitve v deželni zbor goriški. Pri tem zborovanju ne sme manjkati noben goriški zaupnik. ISTRSKO. Pulj. Istrski politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Pulju se je konstituiral dne 2. t. m. sledeče: Prepsednik, Alojzij Hrovat; tajnik Petejan Josip; blagajnik V. Haramina; P. Bačič, M. Potočki, J. Jelčič, S. Juretič, odborniki. Vsa pisma ti- čoča sc strankinih zadev naj se naslove na Josip Petejan. arco Romano, Pulj ; denar in blagajniške zadeve pa na V. I Haramina, Arco Romano Pulj. ,,Delavski List" se prodaja: V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARO GERTRUDE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Gabrovka: FURLAN BENEDIKT tob. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se ga prodaja v TRSTU, okolici in PULI v vseh važnejših tobakarnah. Društvene stvari. Društvo ..Ljudski Oder“ vabi vse cenj. društ- venike na volilno zborovanje, Id se vrši v torek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvo¬ rani Delavskega Doma. v ulici Boschetto 5, J. nadstr. Ker je stvar velike važnosti, naj se zborovanja gotovo vsi udeleže. Zveza pekovskih delavcev, podružnica Trst. 7 dnem 16. t. m. stopi v veljavo nov obrtni red. 8 tem dnem morajo biti priznani za izvežbane delavce vsi tovariši, ki delajo že 4 leta v stroki. Ker hočemo, da se ta stvar res izvrši za vse prej omenjene delavce, skličemo na dno 1«. t. ni. ob 10 uri zjutraj v veliki dvorani delavskega doma ni. Bosclietto 5. SI nadstr. javno društveno zborovanje z dnevnin redom: Po¬ ročilo; vprašanja in interpelacije; razprava o novem pravilniku pomočniškega zbora v konsorciju ; raz¬ noterosti. Ker je stvar zelo važna, na obilo udeležbo vabi ODBOR, Kurtlnišfcl belaoci pozor. I' soboto r.veter ob S mi se vrši v Rojanu v gostilni pri ,,Kroni ! ', društveni shod krajne skupine III «Pr. in str. društva* s sledečim dnevnim redom: 1) . Položaj kurilniških delavcev in organizacija ; 2) . Raznoterosti Pridite vsi! * . •' * * I nedeljo 12. t. m. oh ■>. uri po poli ne se vrši v Gorici v prostorih gostilne Marzini društveni shod I krajne skupine Pr. m str. društva v Gorici. Dnevni red: 1) . Marčne koncesije in njih izvršitev. 2) . Raznoterosti. Pridite vsi. Vodstvo. stranke. Člani političnega odbora v Teistu so g>ovabi.|cni na važno sejo. Iti se t eši v torek dne 14. t. ni. ob 8. nei zvečer v Delavskem Domu v uredništva Delavskega U sta. Cenjenim sodrngoin somišlje¬ nikom in sl. društvan ki smo poslal- prvo, pošljemo tudi to št. ,,Delavskega lista" Kdor noče ostati naročnik naj blagovoli list vrniti kdor ne vrne te št. bo smatran za naročnika. j ki še niso poravnali I strankinega davka za preteklo in tekoče leto, so na- prošeni, tla store to v najkraj¬ šem času. Prispevke sprejema v torkih, četrtkih in sobotah otl H. tlo lO. ure zvečer in v nede¬ ljah od 10. do 12. ure opoldne sod. Iglič v uredništvu Delavske¬ ga lista ni. Roschctto 5. II nad. Ustnica uredništva. Dobravlje na Vipavskem. Priobčimo prihodnjič. Sodniffom, ki so nam poslali anonimno pismo glede večjezičnih lepakov naznanimo, da na ano¬ nimna pisma sc ne oziramo. I le? sodrn.gov. — S tem da smo napisali „gregoriin“ z malo začetnico, smo hoteli označiti le tip, ki ga poosebuje dr. Gregorin. .1 .T. 'List — Prihodnjič. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska. TISKARNA MODERNA M. Susmel & Conip. ulica della Zonta S. Izava. Podpisani obžalujem, da sem raz¬ žalil v naglici gosp. Josipa Petejana in izjavljam, da so bile moje besede popolnoma neutemeljene. PULA, 7-1 1908. A. Kandušer. a a □.-r-gra Dolžnost, vsakega so- druga je, biti naročen tudi na glavno glasilo jugoslov. soc. demokra¬ tične stranke ,,RDEČI PRAPOR“ d- H” .a o.□ Znamenita knjiga je H. Kirch- steigerjev roman Pod spovednim pečatom I. del stane 2 K 60 II. del stane 2 K — V Trstu se dobi v upravi de¬ lavskega Lista" in v knjigarni Josip Gorenjec, v Gorici pa v knjigarni A. Gabrščka. Delavci! Sezite po tej knjigi. Krajevna organizacija jugoslov. soc, dem. stranke v Trstu skliče na nedeljo dne 26 . t. m. v ul. Boschetto št. 5. II. nad. okrajno konferenco z dnevnim redom: L Poročilo pol. odbora; 2. Strankino časopisje; 3. Organizacija in taktika; 4. Strankine zadeve; 5. Volitev pol. od. 6. Slučajnosti. Na konferenco so vabljeni vsi tržaški, goriški in istrski zaupniki. Strokovne organizacije iz omenjenih treh po¬ krajin smejo poslati vsaka po 2 zastopnika. Konferenca prične ob 10. uri zjutraj. Novost! Novost! Tekom meseca januvarja izide v za¬ ložbi čas. „Naprej“ v Idriji prvi zvezek erfurtskega programa pod naslovom: Kdo uničuje proizvajanje v malem? -sl. Cona 30 vin. Naroča se pri vseh knjiganah, kakor tudi v upravi Delavskega Lista v Trstu. .v Dr. R. MftRTINELLI Zobozdravnik dunajske klinike. Izdira zobe brez bolečin. — Izdeluje umetne zobe po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 33 .— Telefon šf. 1708. - ODBOR. Delavci ! Zapomnimo si dobro, da so voditelji Narodne Delavske Or¬ ganizacije dne S. decembra 1007 skočili na stran kapitali¬ stov in tako izdali najvitalnejše koristi stavkajočih težakov! Gostilna „Alla Lealta" ANTON SAITZ ulica delle Acc|ire Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. ] PAOANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Delniška glavnica K 10,000.000. Telefon 19-95. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 Vlog okoli K 77.000.000. Naslov za brzojavke: „Sporobanka“. |,2 : 4 - 1 / a°/o vloge na knjižico - Vloge na tek, račun g°/ n ni/ MM • t • tr-a v- • « . . . . Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 6’/,% ~ TRST s Ulica Caserma = in ulica Torre Blanca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. Gostilna „C