PRIMORSKI DNEVNIK Abb. toina plačana v gotovini _____________/Ta 1* 3- postale I gruppo vjCD3 OU Lir Leto XXV. St. 78 (7272) TRST, petek, 4. aprila 1969 SESTANEK ŠTIRIH O SREDNJEM VZHODU sa 36 al z*. ;iilu. •avile s bil*! Olj 4 jeli l ;eljili Že na prvem sestanku so začeli obravnavati bistvena vprašanja v Štiri velesile se strinjajo, da spor na Srednjem vzhodu ne sme kompromitirati miru in mednarodne varnosti - Naserjev svetovalec Favzi pri ameriškem državnem tajniku NEW YORK, 3. — Danes je bil sestanek med predstavniki ZDA, l.i. ovjetske zveze, Francije in Velike Britanije v zvezi s Srednjim vzho-; oni. Sestanek se je začel ob 16.30 po srednjeevropskem času in se * končal ob 19.20. Nov sestanek je bil zvečer. Po večernem sestanku so objavi-spoT° ®or ie danes sprejel v palači Chi-Si ministra za reformo državne ti- rno, j rol kave sen. Gatta in ministra za za- za šolstvo Ferrari Ag-s strokovnjaki dad Colomba, s katerima je obrav-t^j| “»val reformo državne uprave. 3St j. Po razgovoru sta ministra izjavi-,m s[a- da so obravnavali številna vpra-so (-ania >n da se bodo ponovno sesta-J v torek. Minister Gatto je tudi Poročil, da se bo sestal s sindi-. kalnimi predstavniki, ki so po raz->ši j* !ovoru preklicali že napovedano i k^*tavko državnih uslužbencev. Minister C tri ^ra?1 se Je sestal 3 ji2® šolska vprašanja vladnih strank 9 katerimi je dokončno izdelal na-cr(- zakonskega predloga o refor-ijeri1)11 univerz. Minister je dejal, da pop« S(> načrt izdelali in da ga bodo js «»Predložili na prihodnji seji vlade i zsPn da so glede nekaterih vprašanj ,rez pustili več možnosti, da se bo vla-Qa dokončno odločila. Predsednik republike Saragat ,ie —^ danes sprejel predsednika vlade Rutnorja, ki mu ie poročal o raz-,r« govorih, ki , jih je imel v ZDA s ie Pre.dsednikom Nixonom in o neka-1 w drugih aktualnih vprašanjih, ‘avključilo se je zasedanje CK a vir RPI, ki je bilo posvečeno predrag vsem vprašanjem univerz in štu-bil* Gentskega gibanja. V resoluciji je dis$ preno, se glede šolskih vpra- : Sanj meri sposobnost delavskega s0> razreda, da bo znal izvesti široko ?ref ?ocialne in kulturne boje za tri ci-[up Je: 1. Za pravico do študija in proti 0 I' uSaki razredni selekciji. 2. Za ,„(iV ,gnitje vseh avtoritativnih metod i n za dejansko demokracijo, ki naj ! M ?,-^oča študentom stalno pobudo e j j 9olah. 3. Za reformo ureditve in "aZ. , !skih programov. S tem se bodo ^ i ,iStv.ar'li novi odnosi med solo in __S ruzbo, ki bodo odražali socialno J lva<-n°st in bodo prispevali k no-'na gospodarskim usmeritvam. Vnr govoren za zunanje zadeve CK v ... j 11 Galuzzi je v intervjuju z revi-uShj ^ *Pinascita» govoril o pripravah °/ i-mosk°vsko konferenco in je po; ar . v>° ocenil sklep, da se povabi 1N :°e Partije na konferenco brez iz-p« r*n' in da se omogoči razpravo o nSKi o vprašanjih, ki jih bodo parti-; turiaameravale zastaviti. Govoril je . j| ...o' o zaključni resoluciji in o tč sni ' st«liščih glede sestave te re-9r“"*pije: o možnosti, da resolucija Sg kfe{“^vlja vsoto stališč, ali da naj r n J. Mia enotna platforma vseh pro-m l"*hperialističnih sil. *i|j | • Caluzzi predvideva, da obstajali# 1 resr>e težave, da bi lahko sode-iS A '1Va'e vse povabljene partije, da V) k,.n'So cilji konference, da bi izre-k‘j *ail izobčenja, temveč da se dela ie& ‘a obnovitev enotnosti vseh komu-tev> "»stičnih partij in vseh protiimpe-bj#' {/Mističnih sil. Zagovarjal je sta-., d* ‘‘Sco. da bi vključili v resolucijo nlr°?sk° vprašanje in je pozitivno * ,^"'1 poziv držav članic varšav-i,7eea pakta, pri čemer je tudi po-, kjer je bila nekdaj rezidenca kitajskih monarhov. Ni znano niti, koliko časa bo kongres nadaljeval z delom Glasilo KP SZ «Komunist» objavlja dolg članek, v katerem ocenjujejo ta kongres kot ilegalen in nekomunističen in napovedujejo skupne napore vseh komunističnih sil, da bi podprli kitajsko ljudstvo, ki se bori proti skupini Mao Ce Tun- spremijala en njegov pomočnik in en strokovnjak za Srednji vzhod Armanda Berarda pa so spremljal! trije svetovalci. Ze po prvem sestanku je Berard sporočil časnikarjem, da je bil ta «spodtouden in konstruktiven«. Ameriški državni tajnik Willian) Rogers se je danes pogovarjal z Naserjevim svetovalcem Favzdjem Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da sta Rogers in Favzi izmenjala misli o stanju na Srednjem vzhodu in da je Favzi v im-.-nu svoje vlade «z zadovoljstvom sprejel začetek štiristranskih razgo. vorov v New Yorku». Izvršni odlbor organizacije za o-svoboditev Palestine je objavil da nes v Bejrutu sporočilo, ki javlja, da so se štiri palestinske odporniške organizacije združile pod skupnim vodstvom. Stari gibanja so: Al Asifa, (vojaški del organizacije Al Fatah), Ai Saika, ljudska demokratična fronta za osvobodi-tev Palestine in ljudske sile za osvoboditev. Sporočilo dodaja, da bo od 4 aprila dalje vse informacije o de lovanju palestinskih borcev dajal samo en predstavnik. Kairski list «A1 Ahratn« poroča da je bilo novo skupno poveljstvo ustanovljeno na sestanku, ki je bil «v nekem kraju« in katerega so se udeležili voditelji štirih skupin. Francoski zunanji minister Debre je nocoj izjavil, da francoska vlada sprejema z zadovoljstvom dejstvo, da so se štirje stalni predstavniki varnostnega sveta sestali v New Yorku, da bi iskali primerno rešitev na Srednjem vzhodu. Omenil je, da je bila francoska vlada še pred šestdnevno vojno prepričana, da bi se morale štiri velesile posvetovati, in da je 15. januarja znova dala to pobudo. čeprav je resolucija varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967 dala elemente za rešitev, je nadaljeval Debre, in čeprav je predstavnik glavnega tajnika OZN pomnožil stike s prizadetimi, sta potekli skoraj dve leti, ne da bi. kaj napredovali. Zato je vlada mnenja, da je naloga držav, katerim daje listina Združenih narodov posebno vlogo za ohranitev miru, skupno sprejeti svojo odgovornost in pripraviti s sodelovanjem glavnega tajnika in njegovega predstavnika ter varnostnega sveta predloge, ki naj zmanjšajo napetost in ustvarijo pogoje za dejansko izvajanje resolucije varnostnega sveta. Wilson o Biafrl LONDON, 3. — Predsednik britanske vlade Wilson je izjavil v spodnji zbornici, da ne izključuje možnosti sestanka s polkovnikom Ojukvujem, če bo to mogoče. V zvezi z očitki laburističnega poslanca Noela Bakerja, da je preveč pesimist elette možnosti prepovedi dobavijanja orožja Nigeri-j\ je Wilson odgovoril, da je realist, ker orožje prihaja v Nigerijo po različnih poteh, zaradi česar bo težko načeti to vprašanje. Predstavnik Biafre v Parizu Di-co je izročil tisku izjavo, ki pravi med drugim: «Uradne izjave bri- tanske vlade, da je voditelj Biafre odklonil sestanek s predsednikom britanske vlade zunaj Biafre, hočejo samo prikriti dejstvo, da Wil-son ni spoštoval obveznosti, ki jo je prevzel, da bo prišel v Biafro.s Sporočilo dodaja, da sta si vladi Velike Britanije in Biafre izmenjali note o pripravah . obisk, in nadaljuje: «Nenadom:< je iz Londona prišlo sporočilo, ki je javljalo, da britanski ministrski predsednik bo prišel v Biafro in da bi se ra.,J sestal z voditeljem Biafre v kaki drugi državi. Ni nobenega dvoma, da je treba to spremembo Wilsonove odločitve, ki je bila javljena iz Lagosa, pripisati pritisku nigerijskih voditeljev na britanskega ministrskega predsednika.« OTTAWA, 3. — Predsednik avstralske vlade John Gorton, ki je zaključil obisk v Washingtonu, je dospel danes z letalom v Ottawo. NAPET IN NEJASEN POLOŽAJ V ČEŠKOSLOVAŠKI Dubček govoril o resni nevarnosti ponovne vojaške intervencije Govorice o spremembah v vodstvu - Spori z vojaškim vodstvom in obisk Svobode v vojaški akademiji v Brnu - V ozadju tudi poročilo o stalinskih procesih PRAGA, 3. — Položaj v ČSSR je še vedno zapleten in je očitno, da je bil iz Moskve izveden izredno oster pritisk in ni mogoče dokončno reči, če bo Kremelj zadovoljen z dosedanjimi ukrepi, ki jih je sprejela češkoslovaška partija. Mnogo se govori o odstopu Dubčka, po drugi plati pa je prav danes govoril Dubček po televiziji, kar bi pričalo, da se je okrog njegovega imena ponovno ustvarila nekaka večina v partijskem vodstvu, vendar tokrat na osnovi ostrih kritik progresivnih skupin in brez kritiziranja «realistične» ali bolje rečeno prosovjetske skupine. Dubček je v svojem govoru dejal, da noče vzbujati panike, da pa ne skriva nevarnosti. Zelo omejen čas je na razpolago za normalizacijo. Dcgodki zadnjih dni so postavili ČSSR pred razpotje: ali bo uspelo ohraniti mir, ali pa bo napeto ozračje privedlo tja, kjer so bili lanskega avgusta. Dubček je tudi napovedal, da bodo uvedli zelo resne gospodarske restrikcije. V zvezi z dogodki 28. in 29. marca je dejal, da je prišlo do upravičenih diplomatskih protestov in do živahnega odjeka socialističnih držav. Ti dogodki so dokazali, da obstajajo v ČSSR še vedno protisocialistične in protisovjetske sile. Dubček ie rekel, da bodo ti dogodki Imeli negativne posledice za poskuse partije, da bi izvedla po- januarsko politiko, za katero je novembrski plenum ustvaril ugodne pogoje. Žalostna stvarnost je, da je treba sedaj za te dogodke plačati drago politično ceno, saj se bo zavleklo reševanje bistvenih vprašanj. Ta del govora je Dubček zaključil s trditvijo, da «protisovjetizem odpira vrata antikomunizmu, avanturam in vandalizmu®. Zanimivo je, da Dubček v svojem govoru ni omenil možnosti sprememb v vladnem vodstvu in da tudi ni kritiziral članov CK in torej njegov govor samo potrjuje resnost položaja, ne daje pa pojasnil za nadaljnje možne ukrepe. V tej zvezi pa se mnogo govori o sovjetskih zahtevah, da naj bi prišlo do pomembnih sprememb v državnem in partijskem vodstvu, tako da bi prevzel tajništvo partije so zanikali v tajništvu zvezne vlade | nih ukrepov o cenzuri, češ da se in so dejali, da gre za »enostavne I s tem omejuje že tako šibko svo-izmišljotine». Glasnik zunanjega mi- bodo obveščanja. Černik, predsedstvo vlade Husak in bi prišlo tudi do drugih bistve- „1111Ftlxv,„ lax,xxul ^teSTlanstotsen, Te j o “pozornost ‘rtugaiske in Velike Britanije pojpisale v Washingtonu pogodbo o ustanovitvi atlantskega zavezništva. Obletnico bodo praznovali 10. aprila v Washingtonu ob spomladanskem zasedanju ministrov sveta NATO. Javljena vest o obisku maršala Grečka, katerega obisk predhodno Svobodi in Dubčku (kot predsedniku odbora za obrambo) niso napovedali, obvestili pa so Džura. V tej zvezi je vzbudilo tudi mnogo polemik potovanje predsednika republike Svobode v Brno, kjer je danes obiskal vojaško akademijo «Antonin Zapotocky». Agencija CTK poroča, da ga spremljajo predsednik vlade Cemik, tajnik slovaške partije Husak, predsednik češke vlade Razi, obrambni minister Džur ter druge vojaške osebnosti. V tej zvezi podčrtujejo opazovalci, da ni med najvišjimi osebnostmi prisoten prav Dubček. Po vesteh iz češkoslovaških virov, naj bi se včeraj Dubček in Brežnjev po telefonu dogovorila za ostre ukrepe, ki jih je sprejela češkoslovaška vlada, na kar naj bi Brežnjev zagotovil, da se sovjetska armada ne bo neposredno vmešala v notranje češkoslovaške zadeve. Po vesteh iz Moskve pa SZ ne namerava uvesti novih zasebnih ukrepov, češ da sporazum od 28. avgusta 1968 zadostuje za normalizacijo položaja. Istočasno pa je tudi rečeno, da so spodbudili češkoslovaško vodstvo, da prevzame položaj v svoje roke in da preprečijo vsak nered. V kolikor pa bi češkoslovaške oblasti ne izpolnile te naloge, pa bo «SZ prisiljena, da jo reši na najbolj primeren način«. Maršal Grečko in pomočnik zunanjega ministra Semjonov sta danes obiskala predsednika češke partije Strougala. Mnogo se govori o preventivni cenzuri in o izpremembah v vodstvu najpomembnejših listov, pri čemer pa gre za sedaj samo za govorice in so listi izšli z nekako uradno predvidenimi članki, ki so v skladu s stališči zadnjega predsedstva CK KPC. Nekateri so izvedli sami cenzuro in že napovedanih člankov niso objavili. Združenje novinarjev je sprejelo odločno negativno stališče glede vlad- i ukrepi, ki jih je napovedala češkoslovaška vlada po protestni noti sovjetske vlade, v kateri je med drugim baje napovedala, da bo sovjetska vojska poskrbela za red, kolikor Češkoslovaška ni v stanju tega storiti (zato sta tudi baje prispela v Prago obrambni minister Grečko in namestnik zunanjega ministra Semionov) tolmačijo v praških političnih krogih kot prizadevanje češkoslovaške vlade, da z lastnimi silami zagotovi red. Sovjetski protest se v Pragi ocenjuje kot zelo oster in kategoričen. Moskva ni zadovoljna z razvojem dogodkov na češkoslovaškem ter očita državnemu in partijskemu vodstvu Češkoslovaške, da je s svojo popustljivo politiko omogočilo formiranje in porast desničarskih sil, ki da imajo pobude tudi v najvišjem vodstvu. Trenutno je še negotovo, kakšna bo reakcija sovjetske vlade na zadnje ukrepe češkoslovaške vlade, kajti s prvim sporočilom češkoslovaške vlade, ki je bilo izdano v soboto, Moskva ni bila zadovoljna. Zvedelo se je, da sovjetska vlada dolži češkoslovaško, da je prekršila moskovski sporazum in pogodbo o začasnem bivanju sovjetskih čet na češkoslovaškem. Moskva zahteva od češkoslovaške vlade, da takoj sprejme ustrezne u-krepe «za zaščito miru v deželi .n izpolnitev moskovskega sporazuma«. V sovjetski noti se tara: a tudi nezadovoljstvo proti delu češkoslovaškega vodstva in se zahteva odstranitev vseh desničarskih elementov. Prevladuje prepričanje, da se vse to ne bo končalo samo s kritiko Smrkovskega. Na periferiji Prage so po poročilu dopisnika Tanjuga danes zjutraj opazili premike sovjetskih e-nost. Na napetost položaja opozarja tudi napoved prihoda novih sovjetskih enot na češkoslovaško kakor tudi zagotavljanja, da bodo sovjetske enote v bodoče odločno zadušile «vsako izzivalno akcijo proti njim«. B. B. .......................... TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Posvetovanja o sestanku nevezanih držav Jugoslavija se vedno zavzema za sodelovanje med evropskimi državami in pozitivno gleda na sestanke štirih v zvezi s Srednjim vzhodom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Po skoraj devetih mesecih je bila danes četrtkova tiskovna konferenca, na kateri je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča odgovarjal na vprašanja domačih in tujih novinarjev. Na vprašanje, kako komentira poziv sedmih socia-ističnih držav evropskim državam za sklicanje splošne evropske konference, je Vujiča dejal, da se je Jugoslavija vedno zavzemala in da se zavzema za utrditev miru v Evropi, za vsestranski razvoj sodelovanja med državami Evrope ter da I>ozitivno gleda na vse pobude v tej smeri. «Sodimo, je poudaril Vujiča, da Evropa nima druge alternative razen napredovanja v sodelovanju kar predpostavlja pripravljenost vseh evropskih držav, da strogo spoštujejo neodvisnost, suverenost, ozemeljsko celovitost in enakopravnost vseh držav.« V odgovor na vprašanje, ki se je nanašalo na pripravo za sklicanje posvetovalnega sestanka nevezanih držav, je zastopnik državnega tajništva dejal, da se trenutno vodijo posvetovanja o kraju in datumu posvetovalnega sestanka, na katerem bi se proučili mesto in vloga politike nepovezovanja in možnosti za še večji medsebojno sodelovanje na raznih področjih. Na tem sestan- ku bi se zastopniki nevezanih držav dogovorili tudi o nadaljnjem delovanju in naporih, da konstruktivno prispevajo k rešitvi bistvenih sodobnih vprašanj, kot so vprašanja miru, neodvisnosti, gospodarskega razvoja, enakopravnega in demokratičnega mednarodnega sodelovanja. V zvezi z dogodki v Nigeriji je Vujiča izrazil zaskrbljenost jugoslovanske vlade zaradi razvoja teh dogodkov ter ugotovil, da ta razvoj potrjuje, da ni v interesu niti Nigerije niti Afrike niti miru na svetu, da se išče rešitev z vojaško silo, namesto s sporazumevanjem. Jugoslavija |X)dpira vse napore za mirno rešitev in v mejah svojih možnosti skuša olajšati težave prizadetega prebivalstva. Jugoslavija, ki je vedno dajala podporo vsem konstruktivnim naporom za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, z zaskrbljenostjo gleda tudi na razvoj na tem področju ter pozitivno gleda na posvetovanje štirih velikih sil v varnostnem svetu. Na vprašanje, kako komentira so-vjetsko-kitajsici spopad na reki Usuli je Vujiča dejal, da je Jugoslavija načelno proti porabi sile in orožja pri reševanju spornih vprašanj med državami in da pozorno spremlja razvoj dogodkov na tem področju. B. B. J r POLITIČNA BITKA V NORVEŠKI Delavska stranka pripravlja učinkovitejši socialistični program Norveški socialisti se skušajo spet dokopati do oblasti, ki so jo izgubili pred 4 leti ■ Na septembrskih volitvah odločilen spopad z meščanskimi strankami Tudi v Skandinaviji se bije že dalj časa huda bitka med naprea r.imi družbenimi silami in silami konservativcev, ki so sedaj na oblasti. Norveška delavska stranka je pred leti izgubila bitko za oblast, ker se ni hotela povezati z levičarskimi strankami v delavskem gibanju. Zdi se, da zmagujejo v notranjosti stranke sie, ki gledajo bolj objektivno na resnični odnos političnih sil v državi. Obstajajo pa določene težave, posebno v zvezi z obstankom Norveške v NATO. Okupacija Češkoslovaške s strani dežel varšavskega sporazuma je namreč okrepila pozicije konservativno usmerjenih sil. V naslednjih odstavkih objavljamo članek Dragoša Stojanoviča, ki je bil objavljen v jugoslovanskem časopisju in v katerem so tiazomo prikazane bistvene poteze sedanjega političnega položaja na Norveškem OSLO, marca. — Norveška de- --------------------- lavska partija bo predložila pro- povezale. gram, ki odpira pot v socialistično Danes je videti, da se je položaj demokratično družbo. S tem se je preobrnil. Meščanska stranke ima-pravzaprav začelo predvolilno tek- j0 težave pri tem, Ja bi obdržale movanje sedmih političnih strank, koalicijo, v delavski stranki pa se katerega finale bo septembra. j krepijo sile, ki žele premagati dog-Odločilen boj poteka med norve- , matizem, po katerem delavsko gi-škimi socialnimi demokrati — de banje na Norveškem predstavlja le lavsko partijo, ki je sedaj v opo- delavska stranka Voditelj delavske ziji — in štirimi meščanskimi stran- partije Trygve Bratelh je še lani kami, ki so v koaliciji na oblasti. j dovolj odločno vztrajal pri mnenju, Mali stranki — ljudske socialiste da njegova stranka po tradiciji sa- ma vodi svojo bitko. Ali bo na spremembo tega stališča vplivala izkušnja švedskih socialiiih demokratov, ki so v kritičnih trenutkih računali z drugimi levičarskimi silami, in tako obdržali oblast 37 let, bo pokazal majski kongres delavske stranke. V vsakem primeru je zdaj več upanja za norveško delavsko stranko, tudi zaradi dejstva, da nudi kvalitetno novo in jasno možnost za družbeni razvoj. To je njen dolgoročni politični program, ki ne očr-tuje le bodoče norveške družbe, temveč opozarja tudi na vzroke za nasprotja današnjega sveta in na poti, kako jih rešiti Delavska stranka vidi osnovno nasprotje v poglabljanju prepada med bogatimi in siromašnimi na svetu in v izkoriščanju človeka po človeku. Opozarjajo, da je svet miru možen le z odpravo bede, lakote in siromaštva, poskrbeti pa je treba za enakopravnost brez gospodarskega, političnega in vojaškega nasilja. PADLA JE Z DRUGEGA NADSTROPJA Zagonetna nesreča v Ženevi Marie Beatrice Savojske V trenutku nesreče je bil z dekletom v stanovanju neki argentinski diplomat - Maurizio Arena je že dopotoval v Ženevo ŽENEVA, 3. — Kaj se je zgodilo preteklo soboto v drugem nadstropju stanovanja «Vieille ville» v o-kraju mesta, kjer živijo umetniki in študenti in kjer se je pri padcu precej hudo poškodovala princesa Maria Beatrice Savojska, sc še. ni zvedelo nič gotovega. Gotovo je le, da je 29-letna princesa, hči bivšega italijanskega prestolonaslednika Umberta in njegove žene Marie Jose padla z drugega nadstropja. Sinoči je bivša kraljica Maria Jose objavila sporočilo v katerem je rečeno, da se. je nesreča pripetila v soboto zvečer, malo pred 22. uro. Po sporočilu je princesa padla zaradi nenadne slabosti ter si je pri padcu zlomila roko ter dobila nekatere druge lažje poškodbe. V sporočilu je še rečeno, da poškodbe niso sicer zelo hude, toda obstaja vedno možnost možganskih krvavitev. Zato bo morala princesa počivati ter se bo morala odreči obiskom. Prognoza je zadržana za 15 dni, toda ne obstaja nobena življenjska nevarnost. Princesa Maria Beatrice je imela v Ženevi svoje lastno stanovanje, kjer je. bil baje v trenutku nesreče prisoten Luis Revna, ki je funkcionar stalne argentinske delegacije pri mednarodnih organizacijah v Ženevi. Pravijo, da sta se «Titti», se pravi Maria Beatrice in Reyna poznala že dalj časa. Govorilo se je tudi, da sta prekinila odnose pred nekaj dnevi. V današnjih poznih popoldanskih urah se je zvedelo, da je prispel z letalom iz Rima Maurizio Arena, ki ga je spremljal njegov os bni fotograf. Pravijo, da se Maurizio A-rena želi slikati skupaj s «Titti» ob njeni bolniški postelji. Maurizio Arena je izjavil, da je takoj odpotoval iz Rima, ko je izvedel za hudo zdravstveno stanje Marie Beatrice, posebno še zato, ker je vedel, da ga je dekle večkrat klicala po imenu, ko se je borila v bolnišnici med življenjem in smrtjo. LETNI OBRAČUN SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Vreme ra 9,8, »čni t Živahna in obetajoča dejavno v plezanju, smučarstvu in planinstt a seve n na i 1.1 r orje n 9.1 s SES' Poročili predsednice dr. Sonje f/lašerove in tajnice Silvane Valoppijeve zl in komuniste — imajo že sedaj za «outsiderje», v odločilnem trenutku l*^■»»■■■lllll■l•lll»lll•■llllllllll•■lllllllll•■l•■ll■lIlMlft*«iiiiiiiimiiiiiimi*iiii»»iiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiMi«iii»»i*««»niiiiiii*ii»,,i,ii,i,*,,*,|»,i,*,,,,,,f,,lt•,,,•,,,,|,|l,|,,,,|,,l|,,,|||||,||,l|,|l,l|,,||,||||,|||,|ll■ pa bi lahko pomcmli jeziček na TRAEEDJJA ffA POLJSKEM norveški politični tehtnici. Že pri startu si je pridobila delavska stranka prednost. V javno razpravo je dala osnutek svojega političnega programa, ki ima za smoter «demokratičen socializem^. Program naj bi sprejeli maja na kongresu stranke: v programu vztrajajo pri tem, da bi ljudje v podjetju in družbi nasploh več odločali. Omejiti žele preveliko moč kapitala, uresničiti nadzorstvo nad bankami, kar naj bi privedlo do nacionalizacije, in okrepiti vpliv družbenih organov Vladajoče meščanske stranke — kmetje, konservativci, ljudska krščanska stranka in liberalci - so še vedno ob strani Ne morejo se zediniti o skupnem volilnem programu, ker so različnih mnenj, zlasti na konservativni sirarn, ki so ji blizu interesi velikega kapitala. Obe mali stranki socialistov in komunistov sta proti članstvu Norveške v NATO. Delavsaa in meščanske stranke imajo skupno točko stališče do NA TO. Menijo, da v sedanjih mednarodnih razmerah lahko najde miroljubna Norveška svojo varnost le v NATO, saj nima možnosti, da bi sama organizirala učinkovito obrambo. To vprašanje, ki je zelo pereče v predvolilnem boju, je postalo aktualno zlasti po intervenciji držav varšavskega sporazuma v čciSR. Odtlej poprečen Norvežan z zaskrbljenostjo gleda na sever, kjer njegova država meji na SZ Neki norveški politik, ki je pobor-nik za izstop države iz NATO, z zagrenjenostjo pravi aa je SZ z okupacijo češkoslovaške naredila uslugo atlantskemu oaktu. Ni se za- 53 mrtvih pri treščenju letala «An 24» v tatransko gorovje Udeleženci na občnem zboru Slovenskega planinskega društva Na predvčerajšnjem občnem zboru tržaškega Slovenskega planinskega društva, o katerem smo že poročali včeraj, je bil izvoljen novi odbor društva. Za predsednico ie bila izvoljena dr. Sonja Mašera člani odibora pa so: Ivan Visim, Stanko Perovšek, Iztok Furlan Marko Lah, Joško Morelj, Vojko Bandelj, Silvana Valoppi, Helena Trampuž, Selma Micheluzzi, Jože Pečenko, Nadja Košuta, Marij Gec in Stefan Bratož. Med žrtvami je tudi 13-letni sin poljskega ministra za prevoze Piotra Levinskega Po pomoti so menili, da je med žrtvami tudi neki italijanski državljan ■ Huda izguba poljskega naroda zaradi smrti znanstvenika prof. Zenona Klemensiewiza V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Cesar Jože, Ivan Vatovec in Danilo Micheluzzi. ustavil le proces razpadanja NATO, temveč je krenil v nasprotno smer. Tudi v mali Norveški je naglo u-padla dotlej opazna naklonjenost do nevtralnosti. «Kot je pred pribhzno dvajsetimi leti, za časa Stalina. ZSSR s svojo politiko pritiska na Skandinavijo pravzaprav potisnila Norveško in Dansko v NATO, tako je danes odvzela moč nasprotnikom vojaških zvez,* meni omenjeni politik. Zastavlja se vprašanje ali je vse to slučajno, ali pa zeh Moskva preprečiti razpad NATO, i tem naj ni se zavrla tudi razcepitev v varšavskem paktu, v tej zvezi pa tudi slabitev kohezije v vzhodni Evropi. To so nekatera oa dejstev, kot gledajo nanje Norvežani in o katerih bodo razglabljali poprečni volivci. Delavska stranka upa, da :i bosta njena moč v cružbi in večja notranja enotnost z jasnim programom prav v sedanjem mednarod nem položaju zagotovili večjo podporo volivcev. Delavska stranka je bila v Norveški na oblasti 30 let, vse do leta 1965, ko je odločno zavrnila sodelovanje z drugimi levičarskimi stran kami, meščanske stranke pa so se VARŠAVA, 3. — Vladna poljska komisija preiskuje vzroke strahovite nesreče, ki se je pripetila včeraj v bližini Krakova in kjer je izgubilo življenje 53 oseb. Po zadnjih poročilih se je namreč zvedelo, da je bilo na letalu 48 potnikov in ne 46, kot so sporočili v prvem trenutku. Vštevši pet članov posadke znaša torej število žrtev 53 mrtvih. Med žrtvami je tudi 13-letni sin poljskega ministra za prevoze Piotra Levinskega. Dvomotorno letalo sovjetske proizvodnje «Antonov 24» je treščilo v gorovje Tatra blizu vasi Podo-police, ki je oddaljeno kakih 40 km jugozahodno od Krakova, nedaleč od češi* meje. Pilot, ki je opravljal letalo, je bil Czeslaw Dolinski, njegov namestnik pa Ja-nušz Greszcyk. Po podatkih varšavskih oblasti so bili trije potniki tujci. Prav v tej zvezi je prišlo do neljube pomote, ker se je spočetka zdelo, da je bil eden izmed potnikov Italijan, kar je povzročilo v Italiji precejšnje zanimanje. V resnici pa je prizadeti že danes dopotoval v Milan, malo pozneje pa so pojasnili pomoto. Domnevna italijanska žrtev letalske nesreče je bil namreč neki strokdvn.tak. ki je živel že dve leti na Poljskem in ki je prav sedaj zaoustT to deželo. Nekateri so domnevali, da je odšel v Kra-kovo, kjer se je mogoče vkrcal v letalo, ki je malo pozneje strmoglavilo na Tatranskem pogorju. Med žrtvami so potem našli človeka. ki Imel podoben priimek 'n isto začetnico Imena. Zato so sklepali da le šlo verjetno za Italijanskega državljana. V resnici pa ni bilo tako. ker je bila žrtev poljskega rodu Pol Iška časopisna agencija Je sporočila, da je na letalu «An 24» potovalo med drugim dvanajst žensk in štirje otroci. Letalsko podjetje «Lot» ima deset letal te vrste Letalo, ki se je ponesrečilo, Je vzletelo z letališča v bližini poli-ske prestolnice od 15.20 včeraj. V Krakovu bi moralo pristati 55 minut kasneje. Strmoglavilo pa je približno 50 km jugovzhodno od tega mesta. Letalo «An 24» Je namen leno za nromet z mani pomembnimi letališči Posadka šteie navadno tri osebe tar lahko prevaža od 40 do 50 potnikov. V prejšnjih letih se je pripetilo s temi vrstami letal le nekaj manjših nesreč, kjer pa niso zabeležili človeških žrtev. Sporočajo tudi, da je pri tej nesreči izgubil življenje znan poljski znanstvenik profesor Zenon Kle-mensiewicz, ki je poučeval n* krakovskem vseučilišču ter je bil član poljske akademije znanosti. V kraj Suha. kjer je vas Podo-ponce, je prišla preiskovalna komisija ki jo vodi podtajnik za prevoze Stanislav Mrožek. Avstrijski gasilci na delu pri Bratislavi DUNAJ, 3. — Avstrijski gasilci so sodelovali : pri gašenju nekega požara v neki čistilnici nafte v bližini Bratislave. V tej čistilnici je izbruhnil požar že pred štirimi meseci Avstrijski gasilci menijo, da je današnji požar povzročil škodo v višini več kot 6 milijard lir v italijanskem denarju. 500 milijonov lir. Nadalje ga dolžijo, da ni pravočasno napovedal stečaja, čeprav se je finančni položaj družbe hudo poslabšal. Obtožujejo ga tudi, da je uničil družbeno knjigovodstvo, kar onemogoča danes u-gotavljanje poslovanja v preteklih letih. Princa Maria Chigija in knjigovodjo so priprli v zapore Regina Coeli. Domnevajo, da so sodnijske oblasti sprejele ukrepe spričo posledic, ki jih je povzročil primer znanega industrijskega mogotca Feliceja Ri-ve, ki je sedaj v libanonskih zaporih. Glede Rive pričakujejo, da bodo libanonske oblasti v kratkem sprejele določene ukrepe na zahtevo italijanskih oblasti, da se Riva izroči italijanskim sodnim oblastem. prodajajo na dražbi dragocena zdravila za malenkostno vsoto. Milijonska vrednost za 10 funtov šterlingov Karabinjerji aretirali prinea Maria Chigija RIM, 3. — Karabinjerji sodnijske-ga oddelka so davi na ukaz preiskovalnega sodnika aretirali princa Maria Chigija zaradi namernega stečaja v višini 500 milijonov lir. Agenti so aretirali znanega rimskega plemiča v sekem stanovanju v kraju Ostia Lido. V obtožnici je rečeno, da je princ Mario Chigi zagrešil razne prekrške pri upravljanju podjetja «Mo-lini e pastificio Cappelleti», kjer je opravljal dolžnost predsednika u-pravnega odbora. Skupaj s princem so aretirali tudi knjigovodjo Fran cesca Gallettija, ki stanuje v Perugii. Princ Mario Chigi je sin princa Francesca in plemenitašinje Annc Torlonia ter je torej eden izmed najuglednejših članov rimskih plemenitašev, ki so svoj čas opravljali častne službe pri najrazličnejših rimskih mogotcih. Obtožnica trdi, da se je princ Mario Chigi polastil družbenega denarja, oziroma, da je odobril izplačila v višini okoli LONDON, 3. — Zaradi zagonetne upravne pomote so v Londonu prodali nekemu starinarju iz Suffolka eno tono pomirjevalnih sredstev za malenkostno vsoto 10 funtov šter-lingov (okoli 15.000 lir). Gre za priložnostno prodajo «sur-plusov« ameriških oboroženih sil v Angliji. Na včerajšnji dražbi je trgovec John Key iz Chedistona (Suf-folk) ponudil 10 funtov šterlingov za 19 zabojčkov, ki so bili napolnjeni z majhnimi posodicami, ki so vsebovale neznane snovi. Ko je novi lastnik odprl posodice, je spoznal, da je šlo za dragocena zdravilna sredstva, ki bi zadostovala za tri milijone oseb. Njihova vrednost pa gre na več sto milijonov lir. Angleške in ameriške oblasti preiskujejo primer, da bi ugotovile, kako se je moglo zgoditi, da se - ■ "n iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii V H0NGK0NŠKEM ZALEDJU Kot smo že poročali, je predsednica društva dr. Sonja Maše-rova počastila v svojem predsedniškem poročilu spomin dveh zaslužnih planincev, ki sta preminula v zadnjih mesecih, in sicer dr Lojzeta Dolharja in Viktorja Volka Svoje poročilo pa je dr. Maše-rova začela takole: ski center je postal realnost. Čeprav smo na njem priredili že tri mladinska tekmovanja in naš vsakoletni orientacijski pohod, verjetno malokdo pozna ta naš teren na Bazovici blizu športnega igrišča Zarje. Naš namen je bil nuditi slovenskim družinam rekreacijski center, kjer bi se naši najmlajši nemoteno igrali, telovadili in tekmovali, medtem ko bi starejši pripravljali piknik na žaru Da bi torej seznanili našo slovensko javnost s tem objektom, bo naš A G meseca maja pripravil tam, razen planinskega orientacijskega pohoda, tudi s pomočjo tabornikov množično taborjenje. Za bodočnost pa imamo v programu druge bolj zahtevne realizacije, ki nam jih pa naše finančne razmere za sedaj š-’ ne dovoljujejo. Hvaležni pa bomo «Leto 1968 je bilo za naše društvo zelo plodno leto. Ce pogledamo, kaj vse je bilo storjenega in kaj vse je še v razvoju, smo našega uspeha lahko veseli. Program ki smo si ga postavili na lanskem občnem zboru, smo v veliki meri uresničili. Najvažnejši dogodek je na vsak način naše včlanjenje v FISI, kar smo dosegli po treh letih borbe, ki se je bila najprej v Trstu, kjer so tržaški funkcionarji FISI zadrževali našo prošnjo, in potem v Vidmu, kjer smo pridobili na našo' Stran furlanske in go-riške predstavnike, ld so izglasovali proti tržaškim predstavnikom naš vpis Milanski, CK, podžgan od tržaškega predstavnika, jo je sicer zavrnil, toda obrnili smo se na višjo instanco, na CONI v Rim In ker tudi od tam več mesecev ni bilo nobenega odgovora, smo zagrozili z interpelacijo na politični forum in poslali pismo v vednost ministrstvu za turizem, šele tedaj se je CONI odločil, da zahte va od FISI pojasnila za njihove odklonitev našega vstopa. CK FISI je sicer poklical na pomoč tri od vetnike, ki naj bi iztaknili v na šem statutu usodno napako, ampak brez uspeha. Predsednica Mašerova je nato govorila o vprašanjih smučarskega ter alpinističnega odseka društva, Posebno pozornost pa je posvetila vprašanju splošne planinske dejavnosti SPDT. Dr. Sonja Mašerova, predsednica SPDT Pomladansko popoldne mladega dekleta po zamisli Lee Livoli (Ente moda Torino) Kitajci osvobodili potnike dveh jaht Pekinške oblasti so zadržale samo lastnika neke jahte, ki je odvrgel svoj ameriški potni list v morje «Tudi planinstvo — je rekla Ma Serova — je ubralo nova in upam uspešna pota. Razen vsakomesečnih izletov, katere prirejamo z avtobusom, smo lani organizirali večdnevne skupinske ture. Navdušenje udeležencev je napravilo tako reklamo med drugimi planinci, da je že sedaj popraševanje po teh večdnevnih izletih veliko. Začeli smo že sedaj pripravljati programe in naprosili smo nekaj starejših planincev, da bi bili vodje skupin. Upam, da se bodo teh izletov udeležili v velikem številu tudi naši naj mlajši in zato smo poskrbeli, da bodo vodje ne samo izkušeni planinci, ampak tudi poznavalci mladine. Podroben program teh večdnevnih tur bomo napovedali na planinskem večeru meseca maja. Nekateri naši lanski visokogorski izleti so bili zares množični tako naš dvodnevni izlet v Kamniške planine in izlet na Kanin, kar dokazuje, da je število izkušenih planincev v zadnjih letih naraslo in to prav po zaslugi plezalnih tečajev A O. vsakemu, ki bi dal pobudo za boljše izkoriščanje tega našega rekrea cijskega centra. Ta bi nam tudi moral omogočati, da bi osnovali ne kake skupine ljubiteljev našega Krasa, ki bi vodile vsakonedeljske izlete po Krasu. Navezah bomo stike z zadrugo «Naš Kras« in s skupnimi močmi bomo morebiti le dosegu, da bi se ob nedeljah ne slišale po našem Krasu samo skupine italijansko govorečih izletnikov, ampak da bi donela tudi slovenska govorica. če ra dež turi dež irih 1». in ‘sta, inčem odv. Stanki tovins sma. Podpi l UVG toka, Is® m odb ta, c pje i BV i] ppešr I čer d to o lai tičnil Vedno z namenom, da se W ljudi privabi v planine, smol p. h priredili dve ekskurziji v Ju* ™’ke Alpe. Skupina 10. (od katerih svo starejša vodiča), je preživela J rePit' pozabnih dni v vzhodnih Juh’ akc od Aljaževega doma, preko Vi doro Staničevo kočo, zavzeli so Tt rje 1 in nato še sedem vrhov v bh lije, nato so sc vrnili po dolini Tri Sele, škili jezer nazaj v Bohinj. D* i tu manjša skupina mladih je prel* I, da 5 dni v zahodnih Julijcih z \si«:e ru iz Ovčje vesi do koče Pellarih leg Veliki Nabojs, nato iz koče ust sl v dolino Pocol. Prišli so na i sc Poliškega špika in se vrnili Ibvio preko Nevejskega sedla nazaj vublja lino. )r ( 11 mladih članov, vključenil buds Alpinistični odsek, se je pod 1 zorstvom izvežbanih vaditeljevi ™ni ležilo plezalnega tečaja v Glih tih od 21. aprila do 2. junija lao!®*. okviru in za dopolnitev tečaji se medtem zvrstila strokovna Pf “i311 vanja priznanih alpinistov: San- Ca Blazine, Jožeta Cesarja, Igorja $ ba, Toneta Sazonova, Jožeta An skl: viča in Franceljna Savenca. Al Krai letos jeseni imel svoj prvi a*! nar stični osemdnevni tabor na t.raz Grausari, katerega se je udell1 16 članov in gostov. Raznolofl * je bilo odlično. J3*1 Svoc Za družabno in rekreacijsko ' bars ljenje starejših in pa tudi mils- F članov je društvo poskrbelo 2 r° avtobusnimi Izleti. Naj jih n« !t« navedem: inaja lani v Iški Vi gar; junija dvodnevni izlet v Lof«** sko dolino z vzponom na Okre J® in Ojstrico; še junija poučni * ^ ? na Goljake v Trnovskem gozd* r?* gostom botanikom prof. Wra*”Qr> jem; julija na Nevejsko sedi?č vzponom na Kanin; julija tudi » «* na Jezersko, Grintavec in Kod £.: avgusta turistični izlet po Kor(»Sf septembra na Creto Grauzario, hj 2?« na Vilarje, zadnje dni septci® !ra se izlet na Črno prst v počastil* pok. Zorka Jelinčiča, vendar vreme nas je prisililo menjati sfl kil' na Vršič; oktobra izlet v Režij« ™ napornim vzponom na 2rd; H J® spet dvodnevni izlet novembra ' »V il V -i • ,“ nuvemoia Mali Lošinj, ki pa je ostal le * 17 zelja, saj zaradi razburkanega I* “M**, saj zaradi razburkanega ja trajekt ni odpeljal. Nove®1 Nato je tajnica Silvana Valoppije-va podala poročilo tajništva. Med drugim je izjavila: Še ena naša lanska zamisel se '(Tradicionalni planinsko - orientacijski pohod za pokal Zorka Jelinčiča, ki smo ga priredili na društvenem rekreacijskem prostoru v Bazovici, smo letos obogatili s tekmovanjem za osnovno in srednješolsko mladino, kot je >l*u( daljnje znižanje temperature, j ^ Po mnenju strokovnjakov se 1 do vremenske razmere poslati *Jbl že jutri, ln sicer zaradi vremen^ motenj, ki prihajajo od zahoda. [P s ftV1 bo bo na splošno oblačno 1° JJto mo* lD: sebno v severnih krajih so m®Tipr padavine. Na velikonočni dan *ra možno določeno izboljšanje, to* b oblačnost bo še vedno prevlad^ la Možne so padavine v gor*' j. 1 predelih. Na velikonočni pon«^ iij8 ljek se bo vreme še poslabš** ji posebno na severozahodnem d^Gi Italije. n Ta predvidevanja bodo mol® nekoliko zavrla odhod turistov 1 j mest v turistične kraje. Račun^ pa, da neugodne vremenske ra ČUJ»llln razlito na 1 tri re ne bodo bistveno vplivale na Lt-m ob velikonočni?! ristično gibanje praznikih. ml is> Streljanje med policisti: štirje mrtvi in en ranjt* CULIACAN (Mehika). 3, -skupini policistov sta se spap*jjR] zaradi medsebojnih trenj. Prišlo do silovitega streljanja z br/ostmfi kami, ki je povzročilo štiri mrt^lL en policist pa je bil ranjen. JjS Do spopada je prišlo med sodnijske policije na eni straniJjjtl mestne policije na drugi. Obe * pfa? plnl sta sc potegovali za I,a<^|.fe- sivo nad nekim Sneg in pripravljenost otoku Damanskij mestnim oKt^i|ki šem. Mrtvi agenti pripadajo me***® policiji, ranjenec pa sodnij skl. re”*e včeraj: najvišja tempera-a 9,8, najnižja 7,2, ob 19. uri 8,8. ni tlak 1022,3 raste, veter 25 sevemovzhodni, sunki vetra 59 na uro, vlaga 53 odst., padavi-lill !■' nim, nebo 8/10 pooblačeno, lllfr^e razgibano, temperatura mor-■ V* 9,1 stopinja. Tržaški dnevnik Danes, PETEK. 4. aprila IZIDOR Sonce vzide ob 5.40 in zatone bb 18.36. Dolžina dneva 12.56. Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 6.09. Jutri, SOBOTA. 5. aprila VINKO ve SESTANEK PREDSEDNIKOV TRGOVINSKIH ZBORNIC Z MOROM Potrebno je tesnejše sodelovanje zbornic s turističnimi ustanovami Deželnemu odborništvu za turizem pa pritiče vloga usklajevalca in osrednjega pobudnika Včeraj zjutraj se je podpredsed-s deželnega odbora in odbomiK turizem Moro sestal v prosto-1 deželne uprave s predsedniki irih trgovinskih zbornic v de-*> in sicer dr. Gaidassijem iz ^ta, Bressanom in Gorice, pončem Marangonejem iz Vidina odv, Morom iz Pordenona. Na Stanku so poudarili važno vlogo Savinskih zbornic pri razvoju lužna. Podpredsednik Moro je v svo-1 uvodnih besedah o vzroku se-luka, na katerem so proučili od sa med trgovinskimi zbornicami odtoorništvom za turizem, pou-™, da je treba okrepiti sodelo-aje med predstavniki raznih u-^ in predstavniki ustanov, ki spešujejo turistično dejavnost, * čemer je treba tudi usklaje-n to dejavnost. Rekel je, da je ® lani v deželi 8 milijonov tu-učnih nočitev in da so turisti se 0 “jo&ti pri nas skoraj 60 milimo J “. lir- Zatem je povabil predli jul mike trgovinskih zbornic, naj da terib svoje predloge in nasvete za te la ■ rePitev turizma z obširno, enot-Juli akcijo, :o V /toro je omenil tudi bodoče sre-° turističnih delegacij iz Slo- V U* lllP UvtTnSI*-« 1 m v» n /'O , uje, Hrvaške, Koroške in naše 1 žele, ki bodo razpravljale o skup-!J- turističnih vprašanjih, in re-Pt»J- tta bodo imele trgovinske zbor-;e ha tem srečanju važno vlogo -r ? te=a te omenil tudi možice 11 st skupnega turističnega združe-1 ?.a, I sosednih dežel s soudeležbo nih bvinskih zbornic iz naše dežele izaj v -tbljane, Zagreba in Celovca. j*r Caidassi je poročal o dveh učerf budah trgovinske zbornice iz pod l prva se tiče študija o tu-;ljcvj °6nih pristaniščih, druga pa o sih z nemškiind letalskimi druž-i lani [hi, da bi vključile Furlanijo-Ju-tečaj* »kp krajino v svoje proge proti na Pr “lanskim in evropskim plažam. : San -Caidassi je tudi priporočal spe irja S tizacijo turizma, pri čemer se la AH .skliceval predvsem na tržaško a. AC krajino. Ta specializacija naj b1 d a4 nanašala predvsem na športno na t. razvedrilno panogo, pri čemer udel« I .bi se neposredna povezala mor-polož* ® Kras. Pri tem naj bi šlo jadranje, veslanje, motonavtiko Ivodni ribolov, vodno smučanje jsko harstvo, jahanje, tenis, go'lf in iz i mlae- Končno je zagotovil vso podalo 1 r° tržaške trgovinske zbornice h n« !m enotnim pobudem za razvoj ki W®ma. v Loj ’*edsednik Bressan je poudaril Okre Je potrebno popolno in uskla-čni t10 sodelovanje med trgovinskim1, gozdu krnicami in pokrajinskimi turi-Wrali trbmi ustanovami, pri čemer sc sedlo 't® čisto gospodarski organi, dru-udi id Pa tehnični. Deželnemu odbomi Kod J* za turizem pa pritiče vloga Kora* /rhhjega pobudnika. Predsednik rio, » 2,,ke trgovinske zbornice je tudi pteflil „aSal vključitev enega turistič-ičast* "a operaterja med člane odborov ar slikati s® Lj^hsednik videmske trgovinske RczijO orhice Marangone je dejal, da d- 0 nn,e smejo turistični operaterji ubra liri®?* skoraj izključno na tule li J?/h* dotok z vzhoda in iz ino ga 0 Ip^a na splošno, marveč da je 3veirw 1a Pritegniti tudi več turistov iz notranjosti države. Avto cesta bo namreč v kratkem popolnoma povezala našo deželo s Padsko ni žino, s čimer se bodo zmanjša.e razdalje. V ta namen naj se bolj poskrbi za propagando k letu, ko bodo proslavili «Tiepolovo leto» v vili Manin. Sporočil je, da ne bo videmska zbornica vključila le turističnega strokovnjaka v svoj odbor, marveč tudi enega zastopnika gorskih krajev. Odv. Moro je izrazil popoln pristanek pordenonske trgovinske zbornice na te pobude in je omenil razvoj turističnih središč Pian-cavallo, Čansiglio in «Venezia delle nevi», saj so pordenonske gore najbliže Benetkam. Na kcncu je podpredsednik Mo ro dejal, da se strinja z zahtevami po čim tesnejšem sodelovanju med pokri iškimi turističnimi ustanovami in trgovinskimi zbornicami ter napovedal, da ho še ta mesec sestanek predsednikov ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom. - Socialisti zadovoljni z izglasovanjem proračuna Socialistična stranka sporoča, da so včeraj zvečer v vodstvu z zadovoljstvom pozdravili odobritev občinskega proračuna za leto 1969. «Proračun — pravijo socialisti — je demokratično dejstvo, ker zanima vse prebivalstvo in je tudi izraz volje leve sredine, da ustvari iz Trsta moderno mesto z rešitvijo urbanističnih vprašanj, vprašanj prometa, javnih vrtov, razsvetljave, cest, vodovodne preskrbe, kanalizacije in socialnih storitev ter vzpostavi z občinskimi centri in konzultami nove odnose med u-pravl.ialci in občani. Vodstvo PSI je poudarilo prispevek, ki ga dajejo občinskim dejavnostim socialistični odborniki in svetovalci ter dinamično funkcijo stranke pri sodelovanju v levi sredini. Glede izbir upravnega značaja — zaključuje vodstvo PSI — nameravajo socialisti, kot je bilo potrjeno tudi med občinsko razpravo o proračunu, brez zaprtosti in diskriminacij soočevati se s komunistično opozicijo in preverjati pripravljenost leve opozicije, da zavzame stališča, ki ne bodo' neodločna in muhava temveč realistična, da se poveča in razširi vpliv delavskega gibanja na življenje občine.* Vprašanje o klopeh v slov. šoli v Barkovljah Občinska svetovalka Gerbčeva je poslala odbornici za šolstvo prof. Faraguna vprašanje, v katerem jo obvešča, da so šolske klopi v slovenski osnovni šoli v Barkovljah izredno izrabljene, kakršne so bile v razredih italijanske osnovne šole preden so jih nadomestili z novimi. Svetovalka opozarja odbornico, da so klopi v slovenski o-snovni šoli tako stare in pokvarjene, da so jih mogli v nekaterih primerih zamenjati s starimi klopmi iz italijanskih razredov, ki so, kljub temu, da so bile zamenjane z novimi, še vedno boljše kot v slovenskih razredih. Poleg tega, pravi med drugim svetovalka, so stare klopi v slovenskih učilnicah vse enake velikosti in ne ustrezajo bolj razvitim otrokom. Zato svetovalka vprašuje odbornico, ali se ji ne zdi, da je to odkrita diskriminacija do slovenskih otrok in ali se ji ne zdi potrebno, da bi tudi v slovenski šoli v Barkovljah zamenjali stare klopi z novimi in s tem odpravili krivično ravnanje do slovenskih otrok in učiteljev. SINOČI V SHAJALIŠČU «BOTTEGA» Zanimiva diskusija po predvajanju dokumentarnega filma «Kraška hiša» Poslanec A. Škerk je pohvalil pobudo in zagotovil svoje zanimanje za vprašanje čim popolnejše zaščite Krasa in Kraševcev V shajališču «Bottega,> so sinoči predvajali dokumentarni film Adolfa Marpina «Kraške hiše«, nato pa je sledila diskusija o raznih aspektih za sodobno uporabo kraških hiš, o vključitvi novih bivališč v kraška naselja in pokrajino. Diskusija je bila zanimiva in kot običajno ob vsaki razpravi o Krasu, je zajela tudi druga vprašanja. A-dolfo Marpino je posnel na filmski trak kraška naselja in tipične kra-ške hiše, oboke, uličke, ni se pa spuščal v notranjost. Vsekakor ima film dokumentarno vrednost in o-pozarja domačine ter turiste na arhitektonske značilnosti in zgodovinsko vrednost kraških domačij, ki izginjajo. Kako naj hi jih ohranili, ovrednotili in uredili za sodobno uporabo? In kako naj bi se nove stavbe in nova bivališča harmonično vključila v kraška naselja, ki tudi imajo svoje značilnosti, in v kraško pokrajino? To so vprašanja, na katera je treba najti tehtne odgovore. Prav tako pa je treba najti primerne in učinkovite ukrepe ter sredstva, sicer bomo ostali le pri diskusijah. Stvar ni kar tako enostavna, ker je treba predvsem upoštevati človeški element, ljudi, ki 5 Gledališkemu igralcu, 31 let staremu Massimu Foschiju iz Forilja je neznanec včeraj ukradel iz avta radijski sprejemnik. Tatvino je i-gralec prijavil komisariatu javne varnosti na Opčinah, ker je avto bil parkiran pred hotelom «Obe-lisco«, v katerem je Foschi prenočeval. Skupna škoda znaša 70.000 hr. iiiiiMiiiiiiiiiimiiniiiiiiitiiiiiiiimiimiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiimtiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiMiii so se v teh hišah rodili in ki tam skrhano zaradi posegov višjih ob- bivajo, socialne in higienske zahteve, ker nihče ne more in ne sme nobenega prisiliti, da bo stanoval v temnih in vlažnih prostorih. Temu človeku, Kraševcu, je treba tudi zagotoviti vse pogoje, da bo lahko ostal na svoji domačiji, da zaradi zaščite stare kraške arhitekture in raznih značilnosti ne bo prizadet. Kje in kako naj se gradijo nove hiše, da ne bo na Krasu vedno večji nered? Mnenja so različna, čeprav so nameni isti. Po diskusiji so prišli do zaključka, da je treba sensibilizirati javno mnenje in posredovati na pristojnih mestih (občine, dežela, vlada), ker je zadeva vedno bolj pereča, da se bodo izvajali obstoječi zakonski predpisi in izdali novi. V diskusijo so posegli strokovnjaki, arhitekti, profesorji, tržaški kmetovalci, lastnik zemljišč na Krasu in poslanec Albin Skerk, ki je ob zaključku diskusije pohvalil pobudnike takih razgovorov in prizadevanja posameznikov ter organizacij za .zaščito Krasa. Omenil je svoje izkušnje kot nekdanji devin-sko-nabrežinski župan in pripomnil, da so občinski regulacijski načrti močno orožje, ki pa je včasih SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Dežela se bo udeležila velesejma Alpe-Adria s svojim paviljonom Odbor bo proučil spremembe regulacijskega načrta v pristanišču - Poročilo o potovanju zastopnikov zbornice v Avstrijo Predvčerajšnjim se je sestal odbor trgovinske zbornice. Na seji je predsednik dr. Caidassi poročal o potovanju v Avstrijo, ki ga je pred kratkim odpravil skupaj z glav nim tajnikom dr. Steinbachom. 26. marca se je udeležil na Dunaju predvajanja dokumentarnega filma o tržaškem pristanišču. Se pred začetkom predvajanja sta general Savarese in dr. Clai spregovorila o pristaniških napravah, ki jih lahko Trst daje na razpolago za promet avstrijskih operaterjev. Dr. Caidassi je , iipael zatem številne pogovore z avstrijskimi oblastmi in s predstavniki podjetij, ki trgujejo s Trstom, oziroma pošiljajo blago skozi tržaško pristanišče. Predsednik Caidassi je nato povedal, da se je sestal z gospodom Mahlerjem, predstavnikom družbe Montana-Bau iz Innsbrucka, ki je pripravil idejni načrt o trasi ceste, ki jo bodo zgradili v Avstriji od bodočega predora pod prelazom Monte Croce Camico (Floec-kem Pass) do Gornjega Dravograda (Oberdrauburg). Zatem je sez nandl odbornike z novico o ustanovitvi nove avstrijske družbe «Ai- ;ran|j.............................................................................................•'■iiiiiiiiimmiiimiiii.iiiiiiiimimiimimmiimiimiii t V ih * V ČASU VELIKONOČNIH PRAZNIKOV Tildi letos v veljavi posebna navodila za avtomobilski promet Prednostne smeri pri odhajanju iz mesta proti Seslja-nu in dalje proti Furlaniji ter pri vračanju v mesto ^tomobilskl promet na naših, jo avtomobilisti upoštevati mož- iJtUtUCL Ilci llcii&Ill irani staln° narašča, po drugi illton* IJa so izstopne oziroma, jt en6 ?este v naše mesto že 20 ene in iste. To povzroča celo rPlfi u^iavnikih v določenih jutra-1 ornet večemih urah precejšne d kih „ težave, ki pa se ob praz-:a. . isti spremenijo v veliko gnečo, oDWdaiu-? se avtomobilisti vračajo io- Js*h ali krajših izletov. >čh?u Za Prihodnje dni ob veliko-dno1 Praznikih pričakujejo iz-se * nm Zasičenost na vseh cestah, „inbS»jtilWuZUJe:io mesto 1 njegovim zaledjem. Predvsem so lie nP se k °hlasti zaskrbljene, ka-'ia- 5zVn ho za velikonočne praznike in 2)0 Promet na cestah, ki vo-mo^prej oti- nabrežinski občini in ».radi f Fui'lanijo in na Gori: hiit tega Prefektura sporoča, iadot r*ogo/.!hPr^-)6y ukrepi ki, naj bi tom^ho ,čimbolJ redno odvijanje gor** ih ‘JPhilskega prometa v prihod-3°n i ljahr«zn*Snlh dneh tako ob ne-abš** hu kot ob vračanju v mesto, ki i d^GioL UvelJavil! že lansko poletje. tnV; Prometa, ki se bo odvijal ihm prefektura poziva avto- ^“Sle, naj uporabljajo sledeče itoV Ji 24 svoja potovanja; Sr' čuti*! ijj. ktiramarskl drevored in o-razif^tovn^?510 (državno cesto 14) za ‘sila,? cesto (202) za izletnike v Trh'siPevln in sosednje kraje; uisko cesto (202) za vozila, žaško "Uplenjena v kraje izven , Pokrajine. sli: „ifi|i ,»ura opozarja zlasti avto-J lurskn e’ ki bodo vozili po Mirand1 v drevoredu v dopoldanskih jJj fp °E?,nJ!h popoldanskih urah, op* j, u L običajno promet največji, Jlo n hri semaforu na Rojanskem osti* i stavijo v dve vzporedni vr-5 Bc,»u'i v tem razporedu vozijo klo ^ovelj. Razumljivo je, da ..Jezili morali avtomobilisti, ki bodo c in reVorW tem delu Mlramarskega »ni ‘'•ti v e,,a v smeri proti mestu, vo-• sM *dl fJu hrez prehitevanja za-,Aio(' Hu h .ceste. Na tem cestnem okoli; a<0**° mestni redarji strogo ^-‘Dojvall spoštovanje omenjenih 1, Povratku v mesto pa mora- nost, da bo cestna policija pozno popoldne ln zvečer usmerjala promet avtomobilov pri Tržiču na Tr-biško cesto. Kdor se bo vračal v mesto, bo moral voziti skozi Opčine. Prefektura poudarja, da so bili ti ukrepi sprejeti zato, da preprečijo razne težave in nevarnosti, ki pretijo na zasičenih cestah ob praznikih. Zato priporoča vsem avtomobilistom, naj spoštujejo omenjene ukrepe in naj se držijo priporočil mestnih redarjev ln cestne policije. Spoštovanje reda na cestah ob praznikih je v korist vseh in bo s tem vožnja vseh avtomobilistov bolj vama prazniki pa bodo minili v resnično prijetnem vzdušju brez nevšečnosti in morebitnih nesreč. Vinska bratca v rokah kvesture Osebje tržaškega letečega oddelka kvesture je včeraj prijavilo sod-nim oblastem dva vinska bratca. Enega imajo agenti zaprtega, njegovega kolega, pa je izdalo avtomobilsko krmilo, s katerim je nerodno usmerjal avto. Nesrečni voznik je 60 let stari Giovanni Germanis iz Ul. San Ciljno, pri Svetem Ivanu. Natreskal se ga je 18. februarja letos. Iz gostilne je šel v prvih večernih urah, sedel v avto in odhitel še v mesto. V Ul. Raffaele Sanzio je opazil prazen parkirni prostor in zavil vanj. Ustavil je prestavo za ritensko vožnjo in pognal avto nazaj, pri tem pa treščil v odbijač avta, ki Je bil ustavljen za njim. Takoj nato je avto pognal naprej, toda tudi tokrat je s prednjim delom svojega avta stresel drug avto. Slučaj je nanesel, da je prav v tistem trenutku šla mimo motorizirana patrulja letečega oddelka in ga o-pazila. Agentom se je zazdelo, da človek v avtomobilu ne zna voziti, način pa, kako je svoj avto parkiral, jih Je prepričal, da imajo o-pravka z voznikom brez vozniškega dovoljenja. Pristopili so k mo- škemu in zahtevali od njega dokumente. V razgovoru so takoj spoznali, za kaj gre. Moškega so odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik izmeril stopnjo alkohola v krvi, nakar so agenti vložili sodno prijavo zaradi vožnje v vinjenem stanju. Drugi pa, ki se bo prav tako moral zagovarjati zaradi pijanosti, in je sedaj v zaporu, je 47 let stari Luciano Franco iz Ul. Gaspare Goz-zi 5 (javno prenočišče). Franco se ga je namreč natreskal 1. aprila. Kot za aprilsko šalo mu je vino omračilo um. Stopil je iz gostilne v Ul. Nordio in pričel razsajati. Rjovel je tako. da so nekateri stanovalci iz bližnjih hiš morali poklicati policijsko izvidnico, ki je možakarja vzela v svoje roke. Med Latisano in Palazzolom Drugi tir na progi Irst-Benctke V kratkem, 16. aprila letos, bodo uradno odprli novi tir med Latisano in Palazzolom na železniškem odseku Trst - Benetke. Delo, ki je bilo prav te dni dokončano, se izvaja v sklopu splošnega načrta obnovitve drugega tira na progi Portogruaro - Cervigna-no, kar bo stala dve milijardi in osemsto milijonov, železniška proga med Cervignanom in Palazzolom ter San Giorgio di Nogaro bo pa obnovljena najkasneje do oktobra letos. V kratkem se bodo pričela dela za obnovitev drugega tira na odseku med Quarto d’Altino in Portogruarom za skup no 44 kilometrov. Dela bodo do končana v drugi polovici desetletnega načrta in bodo stala nad tri milijarde lir od skupnih 450, ki jih je državno železniško podjetje namenilo za obnovitev in okrepitev železniške mreže. Prispevajte za DIJAŠKO MANCO! sedmih ladij itd.. Odbor je proučil posamezne variante in bo v kratkem času izrekel svoje mnenje avtonomni pristaniški ustanovi. Med sejo so sporočili odboru tudi vest, da pripravlja deželna zveza trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine na račun deželne ustanove deželni paviljon na ve lesejmu Aipe-Adria v Ljubljani, ki ga bodo otvorild 10. maja. Uradna udeležba dežele na tem velesejmu bo imela veliko važnost, saj po meni začetek tesnega sodelovanja med našo deželo in sosedno republiko Slovenijo. V paviljonu bodo razstavljali samo proizvode iz naše dežele, in sicer predvsem tekstil, oblačila, kmetijske stroje, hiš no opremo in zložljive kuhinje. Pod jetja, ki izdelujejo te proizvode in ki se nameravajo udeležiti velesejma Alpe-Adria, lahko dobe podrobnejše informacije pri trgovinski zbornici v Trstu, kjer se lahko tudi sporazumejo o načinu svoie udeležbe na velesejmu. pen - Tunnei Studien und Betriebs-1 priveza nasproti Orehu, dolgega geselischaft m.b.H.», ki spada pod j 1340 m vzporedno z južnim Obrež-družbo »Donaufinanz«. Namen te jem kanala v industrijskem prista-družbe je, delati načrte in pripra-1 nišču, ki bo omogočil pristajanie viti tehnično in pravno osnovo za zgraditev cestnih predorov pod Alpami in zadevnih dostopnih cest. Na italijanski strani se je družba Autovie Venete pred kratkim pridružila družbi za zgraditev predora pod Monte Croce Camico, v kateri so že udeleženi s kapitalom deželna finančna družba Friulia in drugi delničarji Predsednik Caidassi je zatem seznanil odbor z vsebino govora, ki ga bo imel na bližnjem sestanku skupnosti jadranskih pristanišč, ki bo konec aprila v Ravenni. V svojem govoru bo načel vprašanje načrta za koncentracijo štirih plodnih družb PIN in vpliv, ki bi ga imela ta združitev na krajevno gospodarstvo, vprašanje gradnje novih ladij za družbe PIN, odnosov teh družb s «conferences», položaja Trsta v prometu z ladjami s kontejnerji itd.. Kar se tiče vprašanja prostih področij v pristanišču, ki ga je pred kratkim načela trgovinska zbornica v zvezi z novimi smernicami, ki jih je izdala EGS o tem problemu, je odbor vzel na znanje zagotovila, ki so jih dale pristoj ne oblasti. Pri tem pa je menil da niso dovolj pomirjujoča in sklenil, da mora ostati trgovinska zbornica v tesnem stiku z ministrstvom zunanjih zadev in z ministrstvom za finance, dokler se ne ho «e vprašanje docela pojasnilo s po sebnim poudarkom na možnosti, da bi v enakih pogojih tudi v bodočnosti lahko nadaljevali dejavnost industrijskih predelav, Iti jo sedaj opravljajo na naših prostih področjih v pristanišču. Odbor je zatem proučil predloge o spremembah regulacijskega načrta, ki jih je pripravila avtonomna ustanova tržaškega pristanišča in glede katerih je zaprosila trgovinsko zbornico, naj izreče o njih svoje mnenje, kot določa zakon. Glavne spremembe se tičejo zgraditve novih prehodov na obrežju Trajana, tako da bi vključili v pristaniško področje 13.000 kv. m površine, ki jih je svoj čas pristaniško poveljstvo odstopilo bivši ZVU; cestne in železniške povezave za pomol VII; zgraditve dveh peči za sežiganje smeti; razširitve pomola V, zgraditve novih skladišč paviljonov itd.; zgraditve novega lasti. Tako ni bivši devinsko-nabre-žinski župan uspel, da bi se preprečila gradnja novih velikih naselij v tej občini, ki so skazila kraško lice okolja in pripomogla k spremembi etničnega sestava prebivalstva. Poudaril je še, da je treba misliti na zaščito kra-škega prebivalstva in interesov prizadetih posameznikov. Rekel je, da nimamo še dovolj primernih zakonskih predpisov in je zagotovil, da bo kot slovenski, kraški poslanec vedno in rade volje na razpolago za razne posege v poslanski zbornici. Imen posameznih diskutantov ne bomo navajali, da ne napravimo komu krivice, če ga ne bi omenili. Navedli bomo le vsebino misli, ki so prišle do izraza. Predvsem prva pripomba, in sicer, da ne smemo Krasa spremeniti v nekakšen rezervat in prisiliti lastnike, da živijo v prostorih in razmerah kot pred 20 leti. Drugi je poudaril, da je treba v vseh slojih prebivalstva vzgajati čut kulturne ljubezni in zaščite Krasa. Tretji je pripomnil, da so spričo «invazije» Krasa potrebni ostri u-krepi za omejitev novih gradenj, zlasti takih, ki so v nasprotju z regulacijskimi načrti in okoljem. Nekdo je dejal, da bi bili taki u-krepi lahko krivični in da bi morali občinski tehnični uradi bolj temeljito preučiti gradbene načrte ter smotrno izdajati gradbena dovoljenja. Drugi je predlagal, naj bi se sestavil nekakšen seznam, ali kataster kraških hiš, ki bi jih morali ohraniti, nato oo možnosti odkupiti in urediti (primer «Kraška hiša« v Repnu). Ta predlog je zbudil pripombo, da na Krasu niso samo kraške hiše. ampak da tam živijo Kraševci, in da na Kras prihajajo meščani, da je treba namreč skrbeti za ohranitev zdravega duha. Pri tem je nekdo o-pozoril, da je treba preiti na konkretna dejanja in na sestavo ter predlog primernih zakonskih u-krepov. Imamo nekatere primerne inštrumente, toda večkrat jih ne uporabljamo, je pripomnil nekdo in omenil omejitvene predpise v regulacijskih načrtih. Opozoriti je treba občinske uprave, da zahtevajo spoštovanje predpisov. Lastnik zemljišča je očital, da vsi zdaj govorijo o Krasu in o raznih u-krepih, da pa ne pomislijo na interese lastnikov, zlasti tistih, katera zemljišča niso označena za gradbena.. Arhitekt mu je odgovoril, da se vinkulacija nanaša na dosedanjo uporabo zemljišč in da se cena zemljišč dvigne zaradi infrastruktur (nove ceste, elektično omrežje, itd.). Zelo lepo misel pa je izrazil tudi mladi strokovnjak, ki je dejal približno takole: «če nekdo ima npr. sliko velikega mojstra, umetnino, ki ima izredno umetniško vrednost, je seveda njegova last, lahko jo ima ali proda, ne sme pa jo pokvariti, izmaličiti ali u-ničiti. In Kras, celoten Kras, je več kot slika nekega velikega u-metnika, zaradi svoje vsebine, zgodovine in vloge, ki mu je prisojena.« SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM TITUS MACCIUS PLAUTUS AMFITRUO Prevod: KAJETAN GANTAR Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Scenograf: AVGUST LAVRENČIČ Glasba: PAVLE MERKU’ Režiser: JOŽE BABIČ V torek, 8. aprila 1969 ob 21. uri V sredo, 9. aprila 1969 ob 20. uri V četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30 V petek, 11. aprila 1969 ob 20.30 PREMIERSKI ABONMA DIJAŠKI ABONMA ŠPORTNI ABONMA ABONMA RED «A» Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Novi vozni red openskega tramvaja Ravnateljstvo openskega tramvaja sporoča, da bo v soboto, 5. t.m. začel veljati nov vozni red na tram-vajski progi Trst - Opčine. Spremembe v urniku so začasnega značaja, potrebne pa so bile zato. ker so morali zaradi del na progi zmanjšati hitrost. V primeru potrebe bodo število tramvajskih voženj dopolnili z dodatnimi vožnjami z avtobusi. Nov vozni red j je naslednji: Odhodi s Trga Oberdan: 5.30* 5.50* 6.12 6.36 6.58 7.20 7.20* 7.42 7.45* 8. 4 8.10* 8.26 8.30* 8.48 9.10 9.32 9.54 10.16 10.38 11. 11.22 11.44 12. 6 12.28 12-55* 12.50 13.12 13.20* 13.34 13.56 14.18 1440 15. 2 15.24 15.46 16. 8 16.30 16.52 17.14 17.36 17.58 18.20 1842 19. 4 19.26 19.48 20.10 20.32 20.54 21.16 21.38 22. 22.22 22.44 23.24 0.14 040 Odhodi z Opčin: 5.10* 5.25** 5.35* 6. 2 6.24 646 7. * 7. 8 7.18* 7.30 7.40* 8. 5* 8.14 8.36, 8.58 9.20 942 10. 4 10.26 1048 11.10 11.32 11.54 . . Tidlftti- i- 12.10* 12.16 12.38 12.55* 13. 13.22 13.44 14. 6 14.28 14.50 15.12 15.25* 15.34 15.56 16.18 16.40 17. 2 17.24 17.46 18. 8 18.30 18.52 19.14 19.36 19.58 20.20 20.42 21. 4 21.26 21.48 22.10 22.32 23.12 0.2 7.52 *) samo ob delavnikih *•) samo ob praznikih P.S. Mastno tiskane vožnje so z avtobusi. ■1111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,Ii11,iii!IIiiii,,I||,i, iiuinii i, m iHMiiimiiiHiniii nun 0 tečajih za slovenščino študentovski seminar v dijaškem domu za otroške vrtnarice Na vprašanje, ki ga je komunistična občinska svetovalka Jelka Gerbec poslala županu in v katerem je vprašal?, ali ne bi lahko občinska uprava posredovala pri pristojnih oblasteh za prireditev seminarja za slovenščino za slovenske vrtnarice, je odbornica za šolstvo prof. Faraguna sporočila svetovalki, da pristojne oblasti, ki jih omenja Gerbčeva, prirejajo seminarje za slovenščino za državne šolnike srednjih in osnovnih šol, da pa jih ne morejo prirediti vrtnarice, ker v Trstu ni državnih otroških vrtcev. Glede treh sekcij slovenskih vrtcev, ki jih upravlja občina, pa odbornica pravi, da sedaj občinsko odborništvo za šolstvo ni v stanju, da bi jih priredilo. Glede tega vprašanja, zatrjuje odbornica, bo občina proučila možnost dogovora z drugimi ustanovami, ki upravljajo otroške vrtce v naši pokrajini. niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuiiuiiii!iiiiiiiiiiti|iiii||||iiiiiiiiii||||||||||||l||||||ml„,||||||||l||| RAVNATELJ HRANILNICE DELISE PRI TRIPANIJU Mednarodni in domači dogodki predmet prvih dveh predavanj Podala sta jih vseučiliški študent Jožko Dekleva in dr. Savo Spacal - Izjava Zveze demokratičnih srednješolcev Z dvema referatoma in krajšim stajal medšolski odbor, ki je pri-sporočilom srednješolcev o stanju redil nedavno manifestacijo po na slovenskih šolah se je včeraj ; mestnih ulicah. Iz vseh teh izku pričel dvodnevna seminar, ki ga je SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM Sobota, 12. aprila ob 21. uri Nedelja, 13. aprila ob 17. uri VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI nastopijo mladinski, mešani in moški zbori s Tržaškega in z Goriškega Deželna jamstva za posojila občin in drugih krajevnih uprav Za razna dela daje dežela do 70 odstotkov prispevka Deželni odbornik za finance Tri-pani je v preteklih dneh sprejel glavnega ravnatelja Tržaške hranilnice dr. Deliseja, s katerim je proučil pristojnosti kreditnega zavoda v zvezi s finansiranjem raznih pobud deželne uprave. Kar se tiče javnih del, je odbornik Tri-pani poudaril važnost sprememb zakona štev. 23 z dne 22. avgusta 1966, glede deželnih posegov za pospeševanje javnih del tudi v zvezi z novo vrsto jamstva deželne uprave za najemanje posojil. Od 18. marca namreč velja deželni zakon štev. 2 z dne 7. marca 1969, ki vsebuje spremembe prejšnjega deželnega zakona štev. 23 za gradnjo, urejevanje in razširitev pokopališč, za razširitev in spopol-nitev vodovodov in odtočnih nape ljav. Za ta dela lahko dežela da je občinam in konzorcijem občin enkratne prispevke do 70 odst. celotnega izdatka in sicer ne več kakor 70 milijonov lir, ko gre za konzorcije občin. Ta gornja meja se sicer lahko tudi izredno zviša, toda vedno do največ 200 milijonov lir. V zvezi z zakonskim osnutkom, s katerim se je spremenil zakon štev. 23 iz leta 1966, je precejšnje važnosti ukinitev tretjega odstavka člena 12, Iti pravi, da daje dežela lahko jamstva samo v pomožnem smislu, pri čemer se opira na člen 1244 civilnega zakonika Skratka, če ni občina, ki je najela posojilo, plačevala obrokov tega posojila, je moral kreditni zavod najprej skušati izterjati denar od občine in šele, če ni bilo nobenih drugih možnosti, se je lahko obrnil na deželno upravo, ki je bila pomožni porok. Zaradi tega so bančni zavodi neradi posojali de nar občinam in je bil postopek pri najemanju posojil precej težak ter so jih tudi dolgo časa zavlačevali. Sedaj pa se je stvar popravila, ker bo lahko dajala dežela neposredna jamstva za najeta posojila. Dr. Delise je priznal, da je spre memba zelo koristna in primerna ter da bo zato pospeševala podeljevanje posojil občinam. Gre za važen ukrep, v korist krajevnim ustanovam, ki bodo imele od tega precejšnje ugodnosti pri načrtih za nova javna dela. priredil akademski klub «Jadran« ep sodelovanju Zveze demokratičnih srednješolcev. Seminar, ki poteka v prostorih slovenskega dijaškega doma v Ul. Girmastica 72, je z referatom o političnih dogodkih, ki so vplivali na razvoj in formiranje mnenj v študentskem gibanju, pričel vseučiliški študent Jožko Dekleva. Analiziral je dogajanje na Kitajskem, t. im. »proletarsko kulturno revolucijo« in pa «praško pomlad«. Drugi referat je prebral dr. Savo Spacal, ki je podal tehtno, če prav marsikdaj oblikovno izredno zapleteno, analizo dejavnosti in ideologije evropskega študentskega gibanja. Pri tem se je naslanjal predvsem na »pariške dogodke« lanskega maja. Po referatih se je razvila razprava, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Med popoldanskim delom seminarja so srednješolci prebrati svojo izjavo, v kateri analizirajo položaj na slovenskih šolah Ugotoviti so najprej, da je nezadovoljstvo na slovenskih šolah klilo že dalj časa, vendar so bili vsi poskusi protesta individualni ali neorganizirani, poleg tega pa niso hoteti zajeti temeljnih vprašanj. Preobrat v miselnosti srednješolcev je povzročil lanski odločni nastop vseučiliških študentov in odpor oblasti proti njihovemu zavzemanju za šolsko reformo, kar je dokazalo, da se brez borbe ne da kaj prida doseči. Neposreden povod — menijo slovenski srednješolci v svoji izjavi — za nedavne februarske manifestacije, so bila sicer osamljena dejanja, kot Sullova patematistična okrožnica o dijaških zborovanjih ati stvarne zahteve posameznih šol. Znano je, da so februarja dijaki zasedli veliko večino tržaških višjih srednjih šol. Med tem je prišlo do globlje ideološke analize ter šir šega medsebojnega spoznavanja. Prav tako so bdli navezani izredno koristni stiki z italijanskimi di- šenj so si srednješolci ustvariti jasno spoznanje, da «lahko sami le agitirajo proti družbeni ureditvi, za stvaren učinek boja pa je potrebna povezava z delavci«, ki jih v svoji izjavi imenujejo »potencialno revolucionaren razred«. Stvarno so srednješolci predlagati združitev vseučiliških študentov in dijakov srednjih šol v enotno prehodno organizacijo. »Začetek vsega« — se zaključuje izjava — »pa predstavljajo stiki med slovenskimi študenti, ki bi se morati zavzeti za manjšinsl«) vprašanje. Zavedamo se, da imamo kot Slovenci specifične odgovornosti, čeprav je naš osrednji cilj družbeni preobrat.« Seminarja se Je poleg tržaških visokošolcev in dijakov srednjih šol udeležilo tudi nekaj dijakov iz Gorice. Seminar se bo nadaljeval še danes, ko bodo na sporedu predavanja iz ožje manjšinske problematike. Umik trgovin za velikonočne praznike V soboto bodo lahko vse trgovine zvečer pol ure dalje odprte vštevši trgovine z železnino, kovinami, stroji in avtomobilskimi nadomestnimi deli, ki so po navadi ob sobotah popoldne zaprte. Trgovine Z jestvinami s prekajenim me-som, sadjem in zelenjavo, mlekarne in drogerije pa lahko odprejo svoje obrate popoldne eno uro prej kot po navadi ter ostanejo lahko odprte do 21. ure. Mesnice bodo odprte od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30. Prodajalne kruha bodo odprte od 7.30 do 13. in od 16. do 19.30. V nedeljo bodo zaprte vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, ter slaščičarn in prodajaln bonbonov, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V ponedeljek bodo odprte samo mlekarne od 7. do 12. ure, prodajalne kruha od 7.30 do 12. ure, cve- Prosvetno društvo v Skednju vljudno vabi na predvajanje slovenskega filma LUCIJA Id bo v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih. Gledališča Drugi koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verd- bo danes. 4. aprila ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral francoski dirigent Paul Paray, so listka pa bo komaj 16-letna milanska pianistka Annamaria Cigoli. Na sporedu bodo Beethovnove m Wagnerjeve skladbe: uvertura «Eg-mond« -n Prvi koncert za klavir in orkester op. 15 ter Preludij k 1. dejanju opere «Lohengrin», «Cudež Velikega petka« iz Parsifala in uvertura iz Tannhauserja. Prodaja vstopnic se nadaljuje prt blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile Predstave «Cocktail party» so ta teden na. sporedu še v soboto (dve predstavi) in v nedeljo (ena predstava). Nazionale 15.00 «Citty cftty. bang, bang«. Dick Van Dyke. Technicolor. Grattacielo 16.00 «C’fe un uomo nel letto di mamma«. Eden 16.00 «Faperino show». Feriice 15.30 «Faustina», Vonetta McGee, Enzo Cerusico, Renzo Montagnani, Eastmacolor. Excelslor 16.00 «Le spie vengono dal cielo«. Robert Vaughn, Ravid Mc Callum, Carol Lynllev. Technicolor. Ritz 16.00 «5 per 1'inferno«. John Garko, Klaus Kinski. Technicolor. Alabarda 16.30 «La grande avventu-r' 'del principe Valiant« slikanice. Moderno 16,00 «La spia fantasma«, rt. Lansing in D. VVlnters. Fi!o d rammatico 16.00 «Shalak&», Sean Connery, Brigitte Bardot. Technicolor. Aurora 16.30 «Indovina chi viene a merenda«. Cristalio 15,00 «Via col vento«. VI-vien Leigh, Clark Gable. Technico-lor. Capttol 16.00 «Praulein doktor«. Su-sy Kendall, Keneth Morris. Čapu-cine. Technicolor. Impero 16.00 «11 libro della giungla«. Walt Dsney. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «11 laureato«. Dustin Hoffman, Katherine Ross. Technicolor. Astra 16.00: «Gonzales e i topi«. Ideale 16.00 «11 papavero e anche un fiore«. Yul Brynner, Omar Sharif, Angie Dickinson. Technicolor. Abbazia 16.00 »Ercole contro Roma«, T. Vargas, W. Guida, E. Lo-renzon. Udeleženci smučarskega taborjenja na Vojskem, naj danes, 4. t. m. opoldne poravnajo voznino na progi Trst — Kalce in nazaj v znesku 1550 lir v Ul. Geppa 9, 11. nadstropje pri Norči Zavadlav. V nasprotnem primeru se prizadetim ne jamči prostor v avtobusu. Prosvetno društvo v Skednju organizira 25. aprila letos izlet k Cerkniškemu Jezeru in v Ribnico. Povratek skozi Ljubljano. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan razen v sobotah jn nedeljah od 20. do 21.30. jald, ki s prekinitvijo zasedbe: tličarne od 8. do 13. ure, slaščičar niso prenehati. Se nadalje je ob- ne itd. od 8. do 21.30 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 68-letna Pierina Ram-pini por. Rippa, 64-letna Lucia Co-lomban por. Parma, 60-letni Giuseppe D’Angelo, 73-letni Matteo Pregara, 91-letna Antonia Danielis vd De Lorenzi, 53-letni Danilo Ma-rassi, 80-letni Pietro Bardi, 78-letna Maria Žiberna vd. Loy, 71-letna Ai-da Vollo por. Cossutta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN e bilo odkritih 56 milijard kubičnih metrov naravnega plina, proizvedenih pa ga je bilo 9,7 milijarde kubičnih metrov. V Tuniziji so bila pri El Bor-ma vrhu dosedanjih odkrita še nadaljnja nova ležišča, tako da je bilo moč 1. 1968 dvigniti proizvodnjo na tri mi ijone ton V Iranu so bila konec leta predmet ocenjevanja tri nova odkritja ter ugotovljene večje razpoložljivosti v dveh že prej odkritih ležiščih. V Libiji .so doslej opravljena dela za ugotovitev obsega v koncesiji A-100 odkritega ležišča potrdila predvidevanja o njegovem izrednem proizvodnem potencialu. V Nigeriji so štiri vrtine v sred-nje-zahodnih pokrajinah dale pozitivne rezultate. V norveški coni Severnega morja je združenje, katerega član je tudi Agip, odkrilo novo petrolejsko ležišče. Proizvodnja petroleja skupine ENI v inozemstvu je znašala 5.393.504 tone, kar predstavlja v primerjavi z I. 1967 4,5-odstotno povečanje. Skupna proizvodnja pa je dosegla 6.991.532 ton Velik napredek predstavlja tudi 6.840 kilometrov na novo zgrajenega omrežja metanovoda v 1. 1968, kar je omogočilo razširitev porabe naravnega plina v Italiji, tako da se je tu prvič dvignila nad 10 milijard kubičnih metrov. Ladjevje ENI se je povečalo za 85.000 ton. vanje sta bili vključeni dve novi ladji-cisterni: Agip Milano, ki je začela pluti septembra, m Agip Roma, ki je bi a splavljena aprila. V Kongu je začela obratovati rafinerija Moanda, vseh dvanajst rafinerij, kolikor Jih je v sklopu ENI (šest v Italiji in šest v inozemstvu), pa je skupno prede lalo 23,7 milijona ton nalte. Distribucijska mreža šgip se je v Italiji povečala za 543, v inozemstvu pa za 196 novih enot. Znaten napredek gre zabeležiti tudi na kemičnem področju, t.j. v okviru ANIC. Najbolj občutno povečanje proizvodn.e je opaziti na področju plastičnih mas sin tetiičnih smol in cementa. Tudi prodaja je tu dosegla zadovoljive višino. Na mehaniškem področju se je nadaljevalo z obnovitvijo naprav in strojev: Nuovo Pignone se je ponovno uveljavil kar zadeva kompresorje in parne turbine. Proizvodnja Lanerofsi je v splošnem bila za 5 odstotkov večia kot leta 1967. Kot zagotavljajo pristojni organi, je ENI tudi v I. 1968 delal za bodočnost in ne samo '.a neposreden uspeh: raziskovanja v zvezi z dvanajstimi dovoljenji, ki jih je Agip dosegel v inozemstvu, bodo začela - če bodo uspešna -dajati rezultate najhitreie čez pet let, vendar bo ptrtem to trajalo najmanj dvajset let. Področje raz iskav ENI v Italiji zajema 28 tisoč kvadratnih kilometrov, ono v inozemstvu nad 500.000 kvadratnih kilometrov. Potreba po energiji v državi pa nalaga izbor takih investicij, ki bodo vplivale na razvoi italijanskega gospodarstva za vso tisto bodočnost, ki jo je moč ra-zumsko predvideti. Kar se tiče oskrbovanja s surovim petrolejem, ostane za ENI še vedno cilj kar največja avtonomija. Za prevoz nafte po morju se bo kapaciteta ladjevja ENI morala povečati ta ko, da bo to lahko opravilo 50—60 odstotkov prevoza družbi potrebne surove nafte. Kapacitete rafi-niranja pa bodo morale zagotoviti 80-70 odstotkov potreb skupine M italijansko tržišče. Distribucijska mreža Agip bo povečana z novimi moteli in prodajnimi središči, v nekaterih od teh bodo v prodaji tudi vsi proizvodi skupine na področju poljedelstva. Mreža metanovodov bo izpopolnjena z dvema krakoma vzdolž Jadranskega in Tirenskega morja, ki bosta priključena na omrežje Toskane, Lazia, Umbrie in Kalabrije. Leto 1968 je bilo pravzaprav tudi leto povratka Italije na jedrsko prizorišče. ENI je v tem pogledu začel z raziskovanji za odkrivanje urana v Afriki in ZDA, obenem pa je začel tudi graditi tovarno za proizvodnjo goriva za italijanske jedrske centrale. »Ki Prihodnji torek bo v Kulturnem domu premiera. Jože Babič pripravlja Plavtovo klasično komedijo »Anfitruo* MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiuiiiiiiiiiiiiMniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRADICIJA IN NEPRETRGANA VNEMA Francija je še vedno prvi producent dišav Za obilni dve milijardi in pol frankov letne proizvodnje - Za pol milijarde izvoza na leto Za našo družbo, ki postaja vedno bolj potrošniška, nekateri trdijo, da posta.a tudi vedno bolj «omikana». Nekdo je rekel, da se omika neke družbe more meriti tudi po tem. koliko mila se v poprečju porabi. Deloma to, seveda, arži, vendar pa ne v celoti, kajti če bi uo zares držalo, oi mogli reči, da se naša omika zelo nag.o, prenaglo aviga, kar pa demantirajo številni arugi prav moranj vel.avni pokazatelji. Toda pustimo ta razglaDljanja in se us-a vi mo pri nekaterin zelo zanimivih podatkih, ki govore o tem, karo se px>raoa mila, detergentov m še oosebej dišav in ličil naglo veča. Navedli bomo le podatke o proizvodnji in porabi dišav in ličil v Franciji, saj te Francija tipična industrijska država dišav in raznih drugih tovrstnih preparatov, posebno luksuznega značaja. Proizvodnja dišav zavzema v francoskem gospodarstvu razmeroma pomembno mesto, v francoski zunanji trgovini pa zavidanja vreden položaj. V lotu 1966 so francoska podjetja, ki se u-kvarjajo s proizvodnjo dišav in ličil, izdelala tovrstnega blaga v vrednosti 2 milijard 345 milijonov frankov, naslednjega leto je pro-izvodnja dosegla že 2 mili.ardi 547 milijonov frankov Veliko, pretežno večino te proizvodnje Francija porabi doma,, toda leta 1967 je vendarle izvozila dišav in Mčil za 476 milijonov frankov, lani pa že za nad pol milijarde frankov. Vtem ko so Francozi nekoč, podobno kot to delajo Bo gari še danes, proizvajali tudi čiste di-šavne ekstrakte, so se v zadnjih časin opreo,..in raje za najrazličnejše kolonjske vode ali dišave, vendar ne v obliki ekstraktov, ki da preveč stanejo in te gredo v promet. Kako to, da se proizvodnja in prodaja dišav veča, hkrati pa da ekstrakti ne gredo v promet? Tudi ekstrakti gredo v promet, veliko več pa gredo v promet običajne dišave zato, ker se poraba dišav širi. Danes je vedno več ljudi, ki si privošči tudi to »razkošje*. Poleg tega so prišli «v modo* še razni pripomočki za osebno higieno, ki nekoč niso bili v rabi ali pa so buli privilegij le ozkega kroga bogatih ljudi Da se ta proizvodnja v Franciji (in enako velja tudi za drugi »omikani* svet) tako naglo veča in širi, .e treba pripisati tudi dejstvu, da je vedno več moških, ki uporabljajo dišave ali kake druge podobne preparate v vsakdanjem življenju. Glede tega bomo ha vedli nekaj zelo konkretnih podatkov Uporabljanje odišavljenih dezinfekcijskih tekočin po britju se je v 1966. letu povečalo za 46 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, na- slednje leto pa se je poraba povečala še za skoraj 27 odst. v primerjavi z letom 1966. Tudi razni preparati proti zadahu in proti raznim neprijetnim »vonjavam* so v zadnjih letih napravili pravi skok. V 1966. letu se je njihova potrošnja med moškimi povečala za 24, 8 odst., naslednje leto pa le malo manj kot za 53 odst. Še večji skok so zabeležili razni preparati za kopanje. V letu 1966 se je njihova poraba povečala, v primerjavi s prejšnjim letom, za 31,5. v letu 1967 pa kar za 109 odst. Neki statistik je rekel, da je francoska proizvodnja rdečil za ustnice tako velika, da bi iz samih v enem letu proizvedenih ružev mogli napraviti verigo, ki bi segala od Pariza do Benetk. To pa ni malo, saj loči Benetke od Pariza kar 1200 kilometrov. Seveda veljajo ti podatki samo za Francijo, ki je še vedno in bo še dolgo v zahodnem svetu glavni proizvajalec dišav in bogate kozmetike. Da se nihče niti ne upa Francozom oporekati tega prvenstva, dokazuje dejstvo, da so se Američani, ki so znani kot podjetni ljudje, opredelili raje za to, da so vložili svoja sredstva, proizvodnjo pa prepustili samim francoskim strokovnjakom. Drugi moment, ki ima pri tem pomembno vlogo, je moment tajnosti in prilagodljivosti. Francoski »doktorji dišav* znajo svoje recepte tako prikrivati, da nikomur ne pridejo v roke. Vrh tega so te dišave tako izdelane, da nikomur ne uspe »sestaviti* tistih tako prijetnih vonjev, ki jih imajo izvirne francoske dišave. So posamezne francoske dišave, ki so obveljale s svojim vonjem že desetletja in desetletja. Neko Chanelovo dišavo so skušali potvoriti že 206-krat, toda nikomur ni uspelo. Z druge strani pa znajo francoski »doktorji dišav* svoje preparate tudi prilagoditi raznim krajem. Neki parfum je na primer tovarna izdelala izključno za New York, in sicer na račun značilne newyorške vlage. Seveda francosko industrijo dišav vse to veliko stane. Zato imajo na primer v velikih francoskih podjetjih moderne in dobro o-premljene laboratorije, v katerih delajo visoko kvalificirani ljudje, ki imajo prefinjene čute za prijetno, Vrh tega pa je zelo razpredena tudi njihova »Obveščevalna služba*, da spoznavajo miselnost potrošnikov, konkretno o-kuse morebitnih kupcev. PREJELI SMO PROTEUS, leto 1968-69. štev. 7. SODOBNOST, letnik XVII., marec 1969, , SREČANJA, marec 1969. iiiiiiiiikMiiiiimiiiiiiiimiiMMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Previd nost v ravnanju z denarjem. Preveč ste zaslepljeni od ljubezni. BIK (od 214 do 20.5.) Kaže, da bo vaša zadnja pobuna rodila uspeh. Nepremišljeno boste razdrli staro prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.0 do 21.6.) Ne ravnajte s sodelavci tako, kot da so vaši sluge. S svojo doslednostjo si boste pridobili mnoga prijateljstva. RAK (od 22 6 do 22.7.) Zapadel je že rok za povračilo nekega po slovno moralnega dolga Ne dovolite. da bi vas neka ženska žalila. LEV (od 23 7 do 23.8.) Zlahka boste opravili z nekom, ki si je domiš ljal, da mu nihče nič ne more. Zaceljena srčna rana se bo ponovno odprla. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Utr- dili boste svoje razrahljane poslovne stike. Nekdo vas skuša očrniti pri dragi osebi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Denar, ki ste ga posodili, je zanesljivo naložen Spremenit boste morali svoje pojmovanje o nezvestobi. ŠKORPIJON (od 24.10 do 21.11.) Ne da bi se zavedali, vas nekdo krepko vleče za nos Uciarite po nekom, ki je izrabljal vašo dobroto. STRELEC (od 21.11 do 20.12.) Pametneje bo, da se ne spuščate v denarno operacijo, k’ j) niste kos. Prijetno presenečenje v veseli družbi. KOZOROG tod 21.12 do 20.1.) Zelo poceni boste Drišli do neke dragocene izkušnje. Ne družite se z ljudmi brez ponosa. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Redno pregledovanje računov bi vam bilo v veliko korist Draga oseba vam eno govori, drugo pa misli. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Kdor se zanima za umetnost bo danes tudi gmotno pridobil Družinsko vzdušje se bo pomirilo MEDNARODNA TURISTIČNA ZVEZA POROČA Lani je bilo v celoti 141 milijonov turistov Skupni strošek turistov je znašal 14 in pol milijarde dolarjev - Levji delež odpade seveda na Evropo ŽENEVA, 3 — Turizem je iz leta v leto bolj množičen, pa čeprav se hkrat' opaža tudi določeno upadanje tistega velikega naraščanja, ki ga je kazal pred desetimi leti in prej. V letu 1968 je bilo na vsem svetu 141 milijonov ljudi, ki bi jih tnog)’ uvrstiti med turiste, to se pravi, da so se v hotelih, turističnih naseljih ali ka korkoli prijavili kot turisti. Statistični podatki dokazujejo, da je bilo latu za 3 odstotki več turistov kot v letu 1967. V lanskem turističnem letu so vsi turisti na svetu potrošili, po nepopolnih podatkih, 14 milijard in pol dolarjev, ali okoli 9 tisoč milijard lir, kar je za približno 4 odstotke več kot v ietu 1967 V splošnem se ne da glede te ga dati povsem točnih številk niti glede števila turistov, kot tudi ne glede tega, koliko so ti turisti potrošili, ioda podatki, ki smo jih pravkar navedli, izhajajo iz uradov mednarodne turistične zveze, v kateri so včlanjene nacionalne turistične zveze t03 držav. Za Evropo bi n.oglj reci, da je bolj izrazita turistična celina kot so ostale celine, saj odpade samo na Evropo 60 odstotkov vsega svetovnega turizma Toda tudi za Evropo velja to, kar smo rekli v začetku, da se namreč počasneje razvija kot preo desetimi leti in prej, nkrati pa vendarle v razmerju razvoja zadnjih let. V letu 1968 je vse evropske dežele obiskalo nekaj nad 103 milijone turistov, kar je prav tako za 3 odstotke več not v ietu 1967 Značilno pa je, da je 60 odstotkov turistov potrosilo v Evropi obilnih 9 milijard dolarjev kai je nekaj več kot znaša njen odstotek turistov. Judi za evropski turizem velja, da so se dohodki od turizma dvignili za 4 odstotke Če se turizem po svetu in v Evropi počasneje razvija, se bolj naglo veča na nekaterih drugih celinah, posebno v Afriki in Aziji in na karibskem področju, kjer v zadnjih letih beležijo pravi »turistični boom*. začaranem krogu Iz njega si bodo, kot upajo, pomagali tako, da >x>do po vsem svetu organizirali nekakšne filmske klube, ki bodo med občinstvom vzbujali zammanje za filmske stvaritve mladih režiserjev Hkra ti pa si bodo med seboj poma gali tudi z zbiranjem denarja za financiranje filmov k' bi jih re žirali mladi režiserji. že v samen. zaceiku tega zase danja pa je Lil govor tudi o tre nutnih nič kaj icpega obetajočih mednarodnih razmerah, ki negativno vplivajo tudi na zbliževanja ljudi te ali one zemljepisne in politične strani kar s svojimi posle dicami vpliva tudi na mednarodno izmenjavo kulturnih, torej tudi filmskih dosežkov. Odkrit portret Franceta Prešerna Kongres mladih filmskih režiserjev LIBLICE (Praga), 3. — Tu se je včeraj začel ustanovni kongres mednarodnega združenja študentov in diplomirancev filmskih šol. Zamisel, da bi se ustanovila ta mednarodna organizacija, se je porodila že na prvem sestanku mladih filmskih ljudi leta 1966 v Marianskih Lažnih, ko je bila ob koncu srečanja sprožena misel, da naj se izdela program dejavnosti in pravilnik te mednarodne organizacije. Nato je bil ponovno govor o tej organizaciji na drugem podobnem zasedanju v istem kraju Češkoslovaške, kje* je bilo tudi sklenjeno, da na' se ustanovni občni zbor vrši do jeseni letošnjega leta. Kakor vidimo, se sklepi z zadnjega zasedanja že uresničujejo. Na obeh dosedanjih srečanjih v Marianskih Lažnih so prišle do veljave ugotovitve, da je mladim filmskim režiserjem težko priti do besede. In to ne velja le za Zahod, pač pa tudi za Vzhod Producent, pa naj gre za zasebnika ali za državno ali družbeno podjetje, noče poveriti mlademu režiserju režije, ker se boji za vložena sredstva. To je sicer oovsem razumljivo, saj stane tudi skromen film veliko. Toda na tak način mladi režiserji ne morejo nikoli pokazati, kaj zmorejo. Vsak producent reče mlademu režiserju, naj pokaže, kaj zmore Z druge strani pa si mladi ljudje tudi ne morejo privoščiti filmskih del na Lastne stroške, ker to veliko stane Iz tega izhaja, da ao mladi režiserji v nekakšnem Doslej se je že več slovenskih likovnikov preizkusilo v upodabljanju slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Kaže pa, da bomo 3edaj dobili morda najbolj avtentični portret našega velikega pesnika. Docent akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin je pri zbiranju gradiva za svojo habilitacijsko temo «Prva zamisel slovenskega narodnega gledališča» naletel v zapuščini slikarja Franca Kurza v. Goldensteina, ki je živel v letih od 1807 do 1878, na portretno skico Franceta Prešerna, ki je bila namenjena zbirki ((Slovenske pesmi kranjskega naroda* v letu 1838. Ker so se avstrijske oblasti temu protivile, portret ni bil objavljen. Hkrati s Prešernovim portretom je slikar Franc Kurz pripravil tudi portreta Valentina Vodnika in Janeza Kopitarja. Pospešena gradnja cest v Jugoslaviji Znano je, da si v Jugoslaviji močno belijo glave, kako bi z razmeroma skromnimi sredstvi zgradili ali uredili čimveč novih cest. ali modernizirali starih. Glede tega smo že večkrat zabeležili. da .je načrtov veliko in nekateri teh načrtov se tičejo tudi nas. kajti Trst Je močno navezan na svoje bližnje zaledje v gospodarskem in tudi turističnem smislu. Sedaj povzemam:) iz beograjske »Borbe*, da so lani v vsej Jugoslaviji zgradili ali obnovili 2500 kilometrov cest, kar je za skoraj 1000 kilometrov več, kot so jih zgradili in obnovili v letu 1967 in tudi v poprečju pre.š-nia leta. List nadalje pravi, da se bo tudi v bodoče težilo za tem, da se vsako leto zgradi in obnovi vsaj toliko cest, kot so jih zgradili in obnovili lani. Po srednjeročnem načrtu razvoja prometnih žil, je bilo rečeno, da se bo od 1966 do 1970 moderniziralo okoli 5000 kilometrov cest. Toda že proti koncu lanskega leta je bilo zgrajenih ali obnovljenih okoli 5000 kilometrov cest, tako da računajo, da bo do že določenega roka, torej do leta 1970, obnovljenih in zgrajenih dvakrat več cest kot je bilo načrtovano, to se pravi že okoli 10 tisoč kilometrov asfaltnega traku. Oglejmo si nekaj podatkov za lansko leto po posameznih republikah. V Sloveniji so lani asfaltirali skupno 292 kilometrov cest, r.a Hrvašicem so lani asfaltirali 758 kilometrov, v Bosni in Hercegovini 187, v Makedoniji 140, v Črni gori 76 kilometrov. Za Srbijo list ne prinaša podatkov, hkrati pa pravi, da je sedaj v Jugoslaviji tako imenovanih cest prvega reda že 7.738 kilometrov. Ko nato navaja pomembnejše lanskoletne gradnje, pravi, da so lani dokonča i odseke nove ceste iz notranjosti proti Jadranu in sicer od Županje do Opuzna, nadalje od Orašja na Savi do Tuzle. Prometu so izročili tudi tako imenovano severno magistralo, ki povezuje Varaždin, Virovitico, O-sijek in Vukovar. Tudi Lika je dobila asfaltno povezavo z Jadranom, ko je bila dokončana gradnja ceste med Gospičem in Kariobagom. Gradnja te ceste se je zelo dolgo vlekla, toda ob času smo že poročali, kako težko je bilo speljati to cesto, ki so jo doslej gradili že štirikrat in so vedno morali cesto širiti in kakorkoli obnavljati po prvotni trasi, ki je bila začrtana že pred sto leti. Dokončana je bila lani tudi cesta med Plitvičkin* je?er ri in Senjem, ki so jo prav tako obnavljali že oolgo. V notranjosti dežele pa so lansko leto dokončali cestne odseke Bijelo polje-Ivangrad ter Prišti-na-Skopje. Na cesti med Paračinom in Zaječarjem so vsa večja dela v glavnem dokončana in vse kaže, da bo že v maju cesta izročena svojemu namenu. Za gradnjo novih cest in za obnovo starih kot tudi za njihovo vzdrževanje so lansko leto porabili 212 mihjard dinarjev. Za gradnjo novih cest so vložili 161 milijard, ostalo pa je šlo za rekonstrukcije in za vzdrževanje obstoječih cest. Iz tega izhaja, da gre več sredstev za gradivo novih cest kot pa za vzdrževanje. Čeprav drži, da se za gradnjo in vzdrževanje cest v Jugoslaviji potroši zelo veliko, je tudi res, da si modernega turizma, pa tudi modernega prometa nasploh, ne moremo zamisliti brez modemih prometnih žil. Posebno v našem bližnjem zaledju se o-paža na tem področju pomanjkljivost. Pomislimo le na cesto od Herpelj do Reke ali na cesto od Rupe do Postojne, ki sta v poletnih mesecih tipični turistični cesti in ne moreta zdržati več stalno naraščajočega prometa. IRSKI DIPLOMAT 0'BRIEN PIŠE — Lumumbove smrl^ na j bi •i bil kriv ^ D. Hammarskjoeld Ne gre za zgodovinsko leso, pač pa za odrsko delo z zgodovinskim ozadjem Iz m sornic v U ank« odih ili sle odroč Ko je pred leti izšlo prvo večje Hochhuthovo delo »Namestili! ^ , dvignilo veliko prahu, kajti v svojem odrskem delu je ta zahod« a so ški sicer veren katoličan ostro napadel papeža Pija XH. zaradi ale zi govega prav nič pogumnega stališča do nacističnega uničevan) odov dov. — Ni se še povsem polegla polemika o tem Jelu, ko fmanj: pojavilo na knjižnem trgu Hochhuthovo literarno delo »Vojaki*, ^le kmalu zatem izšlo še v odrski obliki in ki obravnava neko »nevi jrošen zgodbo iz druge svetovne vojne, pri kateri je bila močno prirfjot^ih Churchillova čast Ponovna živčna polemika in tudi sodna obral za razžaljenje čast Sedaj pa imamo pred seboj novo podobno? mično delo: »Ubijalsk, angeli* je naslov odrskega dela, ki ga j a . pisal Irec 0’Brien in ki posredno zatrjuje, da je za smrt Luni kriv Nobelov nagraienec bivši generalni tajnik ZN Dag Haf*^ skjoeld. Hamburški »Der Spiegel* o tem piše: ttvoeu »Kri P. Lumumbe se lepi na rokah tega pomočnike, kolonialistov* je trdila Moskva. Sovjeti so obložili generalnega tajnika Združenih narodov Daga Hammarskjoelda, aa je vpleten v umor oivšega premiera Konga. Osem let po nasuni smrti Lu-mumbe je to obtozoo ponovil eaen najozjih soaelavcev oivsega gene rainega tajnika U/iv Conor Lruise Urinen, nekdanji tiammarsnjoei-aov svetovalec oeitu svojemu se ju v svojem carskem aeiu smotuski angein, aa je skupno z Američani pomagal Lumumoovim političnim nasprotnikom in aa je kriv za njegovo smn. irec U artev aoora pozna ziv tn Kongu: ao sreae leta IMi je oil aeiegat svoje dežele v aaruzenin naroulti, nato pa je nammursKjoetu imenoval lega spretnega uipiuniuui za vrnovnega preusUivuiku zaitu-zenih naroaov v Kongu k septembru mi je Uti rien voau ponua cel Živ na Kaiango. ki ji je načeloval comoe, lo se pravi na oacegijeni ael ctonga, ki je zetu ougui »/a.v/u in ki ga je bilo treba s suo ponovno vključiti poa okrilje osreanje kongoske viaae i n mesece po neuspehu te akcije se je tnesrecni preasiavuuc LiV v tcaiuiigis (luko je o U ar tenu pisal švicarski teaiuk. eiuuocne*) zanoaiu za tuuogo v Zuruzemn iia-roam in to zato, aa bi zmogel svo-boano govorilu U' Bnen zares m skopani z besedami: v svojih spornima iz Kalanov, ki so bili objavljeni m2. je ostro kritizirat aammstracijo ZN. generalnemu tajniku u. Hammar-skjoelau pa je očital, da m resm-coijuoen m aa je prevaral aruge članice ZN. Tajnik ZN se m mogel braniti pred napad■ svojega bio-šega soaeuivcu: U. septemora 1961 je izgubil življenje pri letalski nesreči, ko se jt zrušuo letalo, s katerim je letel v severno Rodezijo na sestanek s katanškm premie-rom Comoejem. Ves svet je v Sve-au Hammarskjoeldu videl žrtev borbe za mir Hammarskjoeld je bil do tedaj prvi in edini Nobelov nagrajenec, ki je dobil nagrado za mir po smrti U’Brien pa v delu tega eborca za mir» ni videl tiste plemenite čistosti in moralne neoporečnosti, ki so jo tlamrnursK joelau pripisovali člani sveaske akademije. Potem ko je objavil knjigo u Kalangi, je smatral zo svoj’, dolžnost, prikazati še nekatere aruge stvari. Verjetno spoetoujen ou uarskin ael Nemca Roija liochnuthu. v katerui ta prikazuje razna odkritja o nekaterih soaobnikih, je irec O'Bnen oojavil svojo aranu o ozadju akcije Zaruženih. natoaov v Kongu m o smrti Lumumbe Tn ozadje ao danes še ni o celot, pojasnjeno. Na dan 24. junija l'Jb'J je poštni uradnik P L-umumr-a, ki je bil tedaj star 34 let. prevze. po zakonitih volitvah položaj predsednika vlade tedanje belgijske kolonije Kongo. Sedem dni pozneje so Belgijci proglasili neodvisnost Konga. Nekaj dni po umiku kolonialnih PETEK, 4. APRILA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Nabožna glasba; 12.10 Blagoznan-stvo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Lulli, Ravel in Britten; 17.00 Orglar Bergant; 17.20 Piganijeve skladbe; 17.50 Corellijeve cerkvene sonate; 12 15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorn’ koncert; 19.15 Nabožna oddaja; 19.25 Trio Pahor-Slama-Klopčič. 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; 20.00 Šport: 20.35 Gospodarstvo m delo; 20.50 Drama: »Obsodili so Kristusa*; 22.20 Nočni koncert sov koncert za vio1/ in orkester; 14.45 Rossinijev »Mozes*; 17.15 Pasijon ob navzočnosti Pavla VI.; 19.13 Beethovnove skladbe; 20.15 Mozart. Chopin in Brahms: 21.15 S:mf. koncert II PROGRAM TRST 12.05 Kitarist Tonazzi, 12.25 Tretja stran; 14.00 Nabožne popevke. KOPER 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Haydn in Schubert; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski po govori; 13.00 Miša Gilana; 14.00 Mozartova simfonija K 550; 15 03 Stradella in Scarlatti; 16.00 Ital. glasba za veliki teoen, 16.35 Ba lakirev, Tamara 17.35 V disko teki; 18.35 Pizzetti in Dallapicco-la; 19.50 Komorna glasba, okoli 21.15 Križev pot ob navzočnosti Pavla VI. III. PROGRAM bo všeč*; 1015 Pri vas doma; 12.10 Koncertna glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; '2.40 Čez polja in potoke: 13 30 Priporočajo vam; 14.05 Koncert lahko glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo, 15.25 Glasbeni intermezzo; 15.45 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; IB 0f- Aktual nostl! 18.15 Zvočni razgledi: 18.45 Na mednarodnih krizpotjih; 19.15 Majda Sepe; 20.0G Komorni zbor RTV Ljubljana; ?0 30 Pogovori o glasbi; 21 15 Oddaj* o morju; 22.15 Nova češkoslovaška glasba: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe. 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; '0.15 Orkester Hatch; 10.45 Popularne pesmi; 11.00 Poje Marjana Deržaj; 11.30 Ansambli in popevke, 12.00 in 12.45 Glasba po željah, 13.50 Do mače kronike* 14.00 Dekliški zbor; 14.20 Kitarist Igman, 15.30 Ope retna glasba* 16.41 Plošče 17.00 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19 00 Ansambel Santo; 22.10 Pisana glasba: 22.35 Nočni recital. 10.00 Haydnove skladbe; 11.10 Orglar P. Vignanelli; 11.45 Davi co in Guitosi; 12 20 Klavirske skladbe; 13 35 Bachov Pasijon po sv. Mateju; 17 20 Angleščina: 18.45 Kulturni pregled' 20.30 Surovine v bodočnosti: 21 00 Cvetje, živali in ženske. FILODIFUZIJA ITAL TELEVIZIJA 12.30 Francoščina. 13 00 Prehrana spomladi; 13 30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajse; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Pianist Dino Ciani; 19.15 Tajnosti živali; 19.51 šport: 20.30 Dnevnik: 20 50 TV aktualnosti; 21.50 TV film* «La questione vnn Meegeren*; 2? 00 Dnevnik. II KANAL NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Simf glasba; 9.10 Ko moma glasba; 10.54' Rusconijeve skladbe; 1124 Poseben velikonočni program; 12.05 Respighi Gre gorja 8.00 Boccherini, Mozart, Beethoven; 915 Baletna glasba; 10.10 Lottijeva sonata v treh. 10.20 Bartok in Prokofjev; 11.45 Čelist Pa-blo Casals; 12.30 Iz Straussove «Salome». SLOVENIJA 18.30 Angleščina: 21.00 Dnevnik; 21.10 Križev pot v Kolose ju; 22.10 Znanost in tehnika JUG TELEVIZIJA 20.00. 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 1100 Francoščina; 1610 gorjanski končen; 1315 Brahm- 6.00. 7.00, 10.00 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja, 7.4h rnform. od daja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 »Morda vam Splošna izobrazba; 17.5n Naica — mladinski film. 18 U Pesem in vojaki; 19.00 Svet na zaslonu; 20.30 3-2-1; 20.35 Matejevo življenje - film. 21.50 Veš vem — quizi. >ank gospodarjev se je o Kongu 1 po zmeda: uprla se je vojska, l®antn ška plemena so začela vojno ] proti drugemu in proti Belff ki so še ostali v deželi, n* v J pokrajini Katanga m Kasal ? onu objavili svojo odcepitev. Luffl Jenih je bil brez moči in je prosil > nanj moč. Nudil mu jo ie generali Jjstov nik Dag Hammarskjoela. V * j1” . ki ji je grozil razpad, je Ha* skjoeld poslal 16' 00 < vojakov' erth Toda kmalu so se dobri odnosi ;ega pomočnikom Hammarskjoeld 83 n brigadami premiera Lumumfr iz kvarili. Generalni tajnik ZN ' e tu namreč še ni bil pripravljen * ; aa nepokorne pokrajine t oN prisili, naj se vrnej, v okvir |alar' ga. Zato se je Lumumoa obd -onci pomoč k Moskvi. H~ušcov je. odgovoril: v glavni mesto ® ebru Leopoldville (sedanji Kinšasa |°Stn prispela prva sovjetska trans ale na letala, piloti in tehniki. L«* ba se je moral sam lotiti 1 5rt|a: proti odcepljenima pokrajino* In tedaj so se Zaruzem i*'959.5 ustrašili, da bi bivša belgijsk*^1^ lonija mogla postati prvi soV, satelit u Afriki zZUA g/ttsdohimiiij H .laCS to enostransko akcije Sovjetski ze: ze zelo resno* — je opozoril I fiiti nji predsednik ZDA EisenM toal V teh okoliščinah sta se s® Hammarskjoeld in ameriški poslanik v Kongu Claire { lake. Njun dialog je zaključno njjj na v drami o Kongu, ki jo j* žnilij pisal 0‘Brien. Jani" »Če Rusi zares želijo drugo "® rejo, jo lahko dobijo» — grozi v ričan v 0’Brienovem odrskem1 ^ž:* lijon lijar Štiri Generalni tajnik ZN pa skif 227Š vsemi sredstvi preprečiti voji no Kongu in zato sprejema izhod 2863 ki mu ga ponuja ameriški vd Ovel slanik. In ta izhod je — zrui gsti Lumumbe z oblasti in njegova * JSl Hammarskjoeld je držal bt* D — v začetku septembra sta rl ^ sečnik države Kasavubu in j biij armade Mobutu ob pomoči s« J ja vrgla z oblasti nezaželenega [ osel miera Lumumbo Svetovna a<7. ,1M| zacija je namreč: — zaprla n. lišča Lumumbovim prijatelje*, It so hoteli pridobiti ljudstvo na F — surovo odstranjenega premierfe ^ šefu armade Mobutuju j* 2 H iz sredstev ZN dodeljenih 5 ^ nov belgijskih frankov, s po*n katerih si je zagotovil lojalnost' rt ske; .. TrtO«! — Lumumb:, ki je hotel ... rati ljudske množice zase, i*i prepovedan dostop do radijske' staje. Štiri mesece pozneje, v jan^ 1961, je bil Lumumbu aretiran•1 Z butujevi vojaki so ga do smrt* *ec bitega z letalom odnehati v (TO j ® mesto Katange ElisubethvilleA ^ ga je ustrelil neki častnik oa jeve vojske jj Lo: Pred Varnostnim svetom pj t Hammarskjoeld prisegal, da J lovna organizacija m mogla f Slil prečiti Lumumbove smrti. sP C ženi narodi niso mogli posečof niso bili gospodarj: situacije-’j jcc Avtor drame U’B: ien trdi. «11 ča lil Avtor drame U'B:ten trdi, slj ni res. Po njegovi 'azlagi je H, žal ralm tajnik ZN prepovedal Va vojakom, da bi Lumumbo ki jjl bo v nevarnosti, varovali na njer\ slc potovanjih po deždi. Ko P4, Lumumba končno pr’šei v roMj pr jih preganjalcev v mestu th na poti za 'itanleguille je, P°l lel sanju U'Bnena generalni prepovedal četam ZN, da ga ^ čc hodijo, pa čeprav le tc bno ^ to storiti, ker se je v neposredni^ žini Mveke zabrzevai kontilf ri ganskih voja.ank sporočalo, da so imele ugod-ngtl J e posle. Poleg tega so skoraj vsi ;lca, »'Mični zavodi sporočili, da so se iojno j leugodno razvijali posebni krediti Beljir®.Pravi zemljiški krediti in kre-j rijdr1,, za male in srednje industrije i’ . „ " tržaški zastavljalnici so ugo-T 1 s -1 za L5 odstotka manj zastav-^ predmetov in za 1,1 odst •osli * Panj vrednosti zastavljenih pred-leralbfPetov, kot v januarju. V zastavljal-i/ it Pm, je bilo 28. februarja zastav-> Ha* i™* 46-148 predmetov za skupno 631 milijonov lir, od ka-je vrednost draguljev in dru-m3, žalega blaga znašala kar :joeW*>93 milijonov 800 tisoč lir. ii ^ Poročila trgovinske zbornice ZN e tudi razvidno, da Tržačani vla-Ijen • 'aJ° mnogo denarja na poštne hra-z ort P®e knjižice. 31. januarja letos okvir Prednost teh hrani'lnih vlog zna-■ nhrf !ra 5 milijard 249 milijonov lir, ob , ®acu februarja pa 5 milijard 316 v, t iTi]0nw lir Od konca lanskega . i do letos so se vloge na nšašfl »stnih hranilnih knjižicah pove-tranS fe za 428 milijonov lir. Krediti i. LU> as™kov poštnih vrednostnih pa-ititi I ,?ev Pa so konec letošnjega fe-minfll 2jaT-ia znašali 9 milijard 021,5 3>m\ Ijlli°na lir, 31. januarja 8 milijard srn milijona, konec lanskega fe- IgijsM “marja pa 8 milijard 527 miUjonov i sottj Zl Tudi ta hranilna oblika se je iIpHoH v enem letu za. okrog pol /leb« gr. ,e .,1 ..jelo so se letos zmanjšali kre-zomi čuti na hipoteko. V februarju so i setu* “dali 126 posojil za skupno 885 mi-se bonov lir, februarja lani pa je bi-iški ?. odobrenih 137 posojil za 5 mi-„ fin |bard 143 milijonov lir. Januarja - ® februarja letos je bilo odobre- Hi,.?53 Posojil za 2 milijardi 425 ]0 r bilijonov, v. prvih dveh mesecih ‘tjni pa 262 posojil za 5 milijard drugo '42 milijonov lir. troti i. V letošnjem februarju so žabe kern* ^’u dva stečaja, v lanskem pa ofal S1'- v istem mesecu letos je bilo 1 4 3«76 protestiranih menic za skup- \ v°£ J« 117,005.843 lir lani februarja pa izhod 2863 za 124 milijonov lir. v prvih ki V* ®veh mesecih letos je bilo 4911 pro-zrU»Mdranih menic za 248,5 milijona iai*iiiiiiiiii*>iiiiiiii*iaai*1*ii*a|i>"lll'ii'*ii*'l'iaBaaaiaaliaaltv,l,> em 'Z TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN ’“2»Kn° leto in en mesec zapora faradi žalitev in klevetanja V Kopru, na Prešernovem trgu, ali po starem «Na Mudi«, kjer so starinska vhodna vrata in znameniti vodnjak, so včeraj dopoldne odprli novo samopostrežno trgovino In restavracijo podjetja Agrokombinat iz Marjana Petkovška je gradbeno podjetje Stavbenik popolnoma preuredilo no; V ozadju celotne zadeve je sovraštvo zaradi Ijubosum-nosti v okviru klasičnega «zakonskega trikotnika* — «41 Ser obs°dbo na eno leto in en me-4 iJ trai ZaRti, ne kazni se je včeraj zju-v 8*2 L J, Vključila sodna razprava proti tile- 3 Z(jra, f*všega tržaškega sodn ga c dd ga ^Vn dr. Pasca Reicha, kt so 1 rn,.lr,eUra11 P° nalogu pretorja dr. 7)1 tfapla Sa„0I?Ud0 ^ich. ki stanuje v Ul. st-. Uazzaro 20, je lanskega avgu-Prijavila trgovka Livia Pcrotti. - u i niii.C|_^asa 110 časa je namreč v sta-seih'i ya.nju Perottijeve zabrnel telefon. je 141,0 v hisl dvignil slušalko di, slitni druke strani telefonske zveze j« n žalit, i vrst0 neponovljivih besed in d tA VBlj'Vk’ k* jih je očitno nareko-fci )< Cjtaro sovraštvo - morda lju-- do Perottijeve. To se je Jflča»?njeVa u dolslh d vet lel’ zadnj° > tila pa je Reichova Perottljevo bla-rok*'i ni-HPrisotnosti njenih znancev in Mr' litve llciev- 11 d t°d tožba zaradi ža->_ poj lefori(j Cvetanja in motenja po te- del sodne razprave sc je pri-^ .am aprila ln bil odložen za-lU^«i * i>rami?dsotnbsti cne izmed prič o- OnlKlnC' Rer pa je odvetnik včeraj ,n js v* i hamero zaslišati še to pričo. SMn -n‘k Losapio lahko podal beli. ^a bat.. luvrtemu tožilcu in obrambi in ie % razslasil obsodbo. y “'Qnu " j . frvi 00 f. čel že- no radi raj vse priče in sama obtoženka, . s(cr prj i.i rtrlUrtnila ircn. ! ’ i • ki je — se-veda — odklonila vsakršno krivdo. Javni tožilec je za Reichovo zahteval zgolj denarno kazen in sicer stotisoč lir zaradi žalitve in stotisoč lir zaradi klevetanja, medtem ko je za motenje po telefonu zahteval oprostitev, ker da dejanje ni kaznivo. Očitno je sodnik mislil drugače, saj je Reichovo spoznal za krivo in ji prisodil eno leto zaporne kazni ter en mesec aresta, Perottijevi pa bo morala izplačati polmilijonsko odškodnino. Naj omenimo št da ne gre za pogojno obsodbo, temveč da bo obtoženka morala kazen presedeti, če ne bo razsodbe spremenilo sodišče v prizivu Obsojenka je namreč še istega dne vložila priziv. Končno še zagonetka z nenadno trgovina, kjer prodajajo tudi sveže meso, vmes je snack bar z grillom, na desni restavracija s 70 sedeži, zadaj pa moderno opremljena kuhinja za 800 obrokov. Arhitekt je dobro izkoristi! ves razpoložljiv pro pri ureditvi lokalov, rjasti re- V bližnji okolici Vidma je v zadnjih dneh spontano zraslo gibanje proti razširitvi vojaških služnosti, ki jih je, kot poročajo videmski časopisi, vojaška oblast razširila na ozemlje občine Pradamano v neposredni bližini Vidma. Pred nekaj dnevi smo že poročali, kako je občni zbor ljudske banke v Čedadu izglasoval resolucijo proti vojaškim služnostim. Današnja novica zadeva izredno sejo občinskega sveta v Pradamanu, ki se je sestal takoj po obvestilu o razširitvi vojaških služnosti na pradaman-sko občino. Resolucija običnskega sveta v Pradamanu ugotavlja, da zasegajo vojaške služnosti najboljša zemljišča v občini in da onemogočajo vsakršni razvoj na tem o-zemlju. Občinski svet v Pradamanu je zagrozil z ostavko v primeru, da vojaška oblast ne prekliče svoje odločitve in kliče k solidarnosti vse bližnje občine. Da Je stvar zajela širšo javnost, nam dokazuje tudi resolucija, ki so jo v torek predložili v videmskem pokrajinskem svetu svetovalci PSI in KD. V tej resoluciji obvezujejo občinski odbor, naj napravi vse primerne korake pri obrambnem ministru, da bi onemogočil razširjenje vojaških služnosti. Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci. Skupina osmih deželnih svetovalcev KPI je vložila interpelacijo na deželnega predsednika Berzantija, v kateri ugotavljajo širjenje vojaških služnosti ter onemogočanje gospodarskega razvoja naše dežele. interpelaciji zahtevajo, naj deželni svet sprejme resolucijo proti vojaškim služnostim. Istočasno naj se sestavi delegacija vseh izvoljenih organov dežele, ki naj od obrambnega ministra zahteva odpravo teh omejitev. Med podpisniki interpelacije sta tudi Calabria in Zor-zenon. Enako stališče je v Vidmu zavzel tudi tamkajšnji pokrajinski odbor krščanske demokracije. Tudi večinska stranka se protivi razširitvi vojaških služnosti na ozemlje občine Pradamano. Ni odveč če ponovimo tudi stališča proti vojaškim služnostim, ki sta jih v nedeljo sprejela, vsak zase, občna zbora slovenske Kmečke zveze in Alleanze contadini. Vojaške služnosti hudo bremenijo ozemlja goriške in videmske pokrajine. Ovirajo razvoj industrije, razvoj kmetijstva, urbanistični razvoj posameznih vasi. Odveč bi bilo naštevati vse primere, ki so se v raznih krajih naše dežele pripetili v preteklih letih. V krogih milanskih in torinskih industrialcev vlada prava psihoza proti investicijam na našem ozemlju. Zaradi tega mora mladina naše dežele v tujino ali pa v lečja industrijska mesta na delo. Če povemo še, da je danes t med izseljenci čedalje več mladih ljudi s srednješolsko izobrazbo. lahko brez težave ugotovimo, kak življenjski in gospodarski potencial izgubljamo. da bi ta zadostovala za jeklarski kombinat, ki bi moral biti enak tistemu, ki z velikim uspehom deluje na jugu države, v Tarantu. Spominska svečanost za 29 ustreljenimi garibaldinci v Vidmu V nedeljo, 6. t.m. ob 11. uri bo v Vidmu spominska svečanost za 29 garibaldinci, ki so jih ustrelili nacisti v zaporih v Ul. Spalato nekaj dni pred osvoboditvijo. Svečanost prireja videmska pokrajinska sekcija ANPI, 25. aprila pa bodo odkrili spomenik «furlanskemu odporniškemu gibanju», v katerem je lanskih partizanskih borcev. V imenu pokrajinskega vodstva ANPI bo govoril na svečanosti odv. Franco Castiglione. Izid žrebanja med člani AK TE DNI V NOVI GORICI Izšla je 17. številka revije «Srečanja» Nekaj podatkov iz njene vsebine Na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici je bilo včeraj drugo žrebanje med šestimi, ki so za letos na programu, med novimi in starimi člani, ki so obnovili članarino AK za leto 1969. Avtoradio bo prejel član dr. Sergio Tavano, ki je zadel dobitek s srečko št. 1080 Žrebanje je vodil funkcionar finančne intendance dr. D’Andrea ob prisotnosti predsednika AK inž. Lodattija. V Novi Gorici je izšla 17 številka dvomesečne revije «Goriška sre-čanja», ki začenja svoj četrti letnik. Že prvi bežni pogled nam da novo, drugačno revijo od dosedanje. V naslovu so opustili «Gori-ška». Revija se bo odslej imenovala le «Srečanja». Tudi notranja oprema je različna od dosedanje. Revijo krasijo številne fotografije, tako da je revija mnogo pestrejša. V kratkem obvestilu nas uredniški odbor obvešča, da so se s «četrtim letnikom Goriška srečanja preimenovala v Srečanja. S tem smo hoteli poudariti, da je revija prerasla pokrajinske okvire in se s svojo tematiko uveljavila v širnem slovenskem kulturnem prostoru. V vsebinskem pogledu ostaja revija tudi v prihodnje zvesta do sedanjim programskim izhodiščem, med katera -odi pledvsem obravnavanje tistih vprašanj, ki so na ta ali oni način povezana z življenjem, delom in preteklostjo krajev in ljudi ob naši zahodni meji, ven- skupno padlo za svobodo 3463 fur- ...................im ........................................ P D «JEZEIlO» PRIPRAVLJA Gostovanje prosvetarjev iz Polzele v nedeljo, 20, aprila, v Doberdobu V četrtek, 17. t.m., bo letni občni zbor domačega prosvetnega društva V sredo, 2. aprila zvečer je bdi avto fiat 124; pri tem sta bila ra-v Doberdobu na sedežu PD «Jeze-1 njena 19-letni Alesand.r Boškin iz ror sestanek domačih prosvetar-1 štandreža, Mihaelova ul. 67 In nje-jev Poleg predsednika, tajnika so gov sopotnik 29-letni Hadrijan Rojc bili prisotni tudi načelniki šport- »lil, Ull-Utiv* -• ~ stavraclje, pa je precej upošteval zu nanje okolje. Zato bo gostom \ re stavraci.,1, v katero lahko pi idejo tud iz samopostrežne trgovine prav gotovo prijetno Podjetje Agrokombinat lrr.a zdaj v Kopru že 14 poslovalnic in 2 grosistični skladišči. Otvoritve so se udeležili predstavniki koprske občine in raznih podjetij ter ustanov. Pozdravil jih je direktor Agrokombinata v Kopru Stanko Funa. ki se je zahvalil občinski skupščini in ustanovam, ki so pripomogle k uresničitvi pobude, ki ima važen ekonomski pomen, o-benem pa je tudi prvi korak za turistično valorizacijo zanimivega koprskega trga. ki je bil do sedaj precej zanemarjen. V restavraciji bodo imeli razne specialitete, in sicer ..ploščo Prešer- aretacijo dr. Reicha, moža obsojene n'ov ( šobel, sušeno govedino itd. ki je uaij času nrin(,ii„in 7 avtnm opravljal0službo"*!ržaškega” sodnega j £ *£te> mlnfrno^le ni razpravi. Po vsej verjetnosti bo vhoda p_ sodna razprava zaradi njegovega , prekrška kdaj kasneje. (Pretoi Losapio, tožilec Aleffi, o- se pripeljejo z avtom, J ’ na trgu s„?aJ omenimo še, da je večji del (Prc-to. Losapio. 'oz.icc a.u1.r vra.iVazpruve potekal /a zaprtimi I hramba Morgera, zasebna stianka • Med tem so bile zasHšane sko*1 Antonini.) Zglasite se pri nas! Obvestilo za velesejem v Milanu Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bo tudi letos velesejem v Milanu in sicer od 14. do 25. aprila. Dan klientov na velesejmu bo 15., 18. in 22. aprila. Tisti trgovci in industrije!, ki želijo za te dneve prost vstop v sejemske prostore, naj dvignejo zadevno izkaznico na tajništvu trgovinske zbornice v Gorici. Iz bolnišnice v Tržiču V tržlško bolnišnico so včeraj sprejeli za 10 dni na zdravljenje 21-letnega Silvana Bono lz Trsta, Drevored Mtramare zaradi pretresa možgan ln poškodbe na obrazu. Bona se je peljal s Fiat 600 od Tržiča proti Benetkam, pa je zaradi gramoza izgubil kontrolo nad vozilom ter zadel od strani v težak tovornjak, ki mu je prihajal naproti. Za 10 dni so pridržali na zdravljenju tudi 29-letnega Vladimira Dondo iz Tržiča Ul. Volta 10, ki se je pri delu zbodel z žebljem, kateri se mu je zapičil za prstan, ki ga je nosil na levi roki. Pri tem sl je povzročil precejšnjo rano na prstancu leve roke. Vidcmčani za jeklarski kombinat v naši deželi V Vidmu so v torek z večino glasov leve sredine odobrili letošnji proračun pokrajinske uprave. Poleg znane resolucije o vojaških služnostih, o kateri govorimo na drugem mestu, je vredno omeniti resolucijo, ki jo je odobril pokrajinski svet v Vidmu, ki zahteva oa države in državnih podjetij zgraditev petega jeklarskega kombinata v državi na ozemlju naše dežele. Logično je, da pri tem Furlani mislijo na lokacijo v videmski pokrajini. Zamisel morda ni brez osnove, kajti o jeklarskem centru se govori že več časa. V industrijskih krogih celo trdijo, da je že projektirana še ena termoelektrarna v Tržiču, enaka tisti, ki že obratuje, Ta termoelektrarna bi lahko proizvajala toliko električne energije, nega in dramskega odseka, godbe na pihala in člani nadzornega odbora. Na dnevnem redu je bilo gostovanje prosvetarjev iz Polzele (iz Slovenije) in pa občni zbor društva. Prosvetarji iz Polzele bodo gostovali v Doberdobu v nedeljo, 20. aprila. V vas bodo prišli okrog 11. ure zjutraj, kjer jih bodo domačini skupno s predstavniki občinske uprave sprejeli na sedežu prosvetnega društva. Po skromni zakuski si bodo nato ogledali sedež občinskih uradov, poslopje osnovne šole, občinsko knjižnico in vas na splošno. Po kosilu si bodo ogledali pokopališče iz prve svetovne vojne v Redipugli. Popoldne pa bodo imeli samostojen koncert v prosvetni dvoranici v Doberdobu. Pred odhodom se bodo še malo zadržali v družbi domačinov ob kozarčku žlahtne kapljice. Ta obisk jim bodo doberdobski prosvetarji vrnili že v bližnjih poletnih mesecih Odbor društva vabi že sedaj vse svoje člane in domačine naj se v čim večjem številu udeležijo najprej sprejema in nato koncerta, ki ga bodo priredili gostje. Dalj časa so odborniki razpravljali o občnem zboru društva, ki je bil določen za četrtek, 17. aprila zvečer. Vsi so se strinjali s tem, da je potrebno v odbor vključiti čimveč mladine, z namenom da se društvu da novega poleta. Poleg poročil predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja bodo imeli svoje poročilo tudi načelniki pevskega zbora, godbe na pihala, dramskega in športnega odseka, z namenom, da se čim dosledneje prikaže delovanje društva v zadnjih dveh letih. Poleg glavnega in nadzornega odbora bodo člani društva volili tudi delegate za občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo 15. junija letos v Gorici. Pod točko razno je bilo govora o gostovanju dramske skupine PD Prosek-Kontovel v Doberdobu in o prihodnjih nastopih domačega iz Gorice, Verdijev korzo 62, delavec. V goriški bolnišnici so prvemu zdravniki ugotovili verjeten zlom leve noge ter so ga pridržali za 19 dni na zdravljenju. Rojc pa je dobil udarec v lobanjo in rano na levi nogi ter bo ostal v bolnišnici 7 dni. Boškin je vozil skuter vespo 125, ki je last njegove matere, po Korzu Italia proti Korzu Verdi. Na omenjenem križišču pa mu je od gledališča Verdi privozil naproti na fiat 124 Tržačan Francosco Zalar iz Ul. Del Mestri ter pri kavarni Garibaldi hotel zaviti v Ul. XXIV, maja. Pri tem pa je presekal pot vespistu in ga podrl z Rojcem vred, ki je sedel na zadnjem sedežu Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro, ki so ugotovili tudi nekaj škode na vozilih. Mestni avtobusi za veliko noč Uprava mestnih avtobusov v Goric: sporoča, da bodo v nedeljo, 6. aprila, za veliko noč, vozili mestni avtobusi kot po navadi za božič in veliko noč, se pravi z opoldanskim premorom. Avtobusni promet bodo prekinili od 12.30 do 14.30. Zadnje dopoldanske vožnje na posameznih progah se bodo zaključile v remi-zi okrog 12.30 in vožnje na začetku, posameznih, prpg bodo povzeli zopet ob 14.30. Popoldne bodo vozil: po voznem redu. ki velja za | praznike. iv. e Jo dar takšnih, ki imajo širše — slovenske dimenzije.» Precej poudarka daje nova številka revije vprašanjem šolstva na Primorskem. Marian Gabrijelčič objavlja članek «Ledina na Primorskem glasbenem področju», Andrej Frančeškin in Momo Mininčič pa objavljata članek z naslovom «Kie so vzroki za slabe uspehe šoloobveznih otrok». Slavka Milič nadaljuje s šolsko tematiko v članku «Predšolska vzgoja za vse otroke», prav tako tudi Sergej Pirjevec s člankom «Starši in poklicne želje otrok*. Anka Petrovčič objavlja članek o temi «Urbanistična ureditev Kobarida*. O srečanju primorskih revij v Trstu piše Marjan Tavčar v članku «Slovenec tostran in onstran me je*. Tavčar v članku ugotavlja, da «gre le še za to. da damo tem dialogom še več vsebine. Več urejenosti, konkretne načrtnosti, nespo-takljive taktnosti in strpnosti. Pa tudi več posluha ne le za abstraktna dogovarjanja, marveč tudi še bolj za neposredna vključevanja v vsakdanje življenje*. Podobno temo obravnava Branko Marušič v članku «Manjšinec in jaz*. V ruoriki «Naš razgovor* je na vrsti univ. prof. dr. Fran Zivitter, ki obravnava tematiko narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in vprašanje zahodnih slovenskih meja. Na leposlovnem področju objavljata Danilo Lokar «Birkenauski peron* in Jolka Milič «Pesmi*. Sledijo še nekatere glose, nato pa v rubriki czapiski in gradivo* nekaj vrstic o spominski cerkvici iz prve svetovne vojne na Javorici, recenzijo Emila Smoleta o razstavi grafik Avgusta Černigoja v Novi Gorici, študiio o gibanju prebivalstva na Goriškem od 1953 do 1990 Stojane Mesesnel. Zanimiva je objava zapisa starega portskega politika dr. Antona Gregorčiča o vprašanjih slovenskega šolstva na Goriškem leta 1886, ki ga je posredoval Tone Zorn. «Ponovne pripombe h krajevnemu leksikonu Slovenije* Branka Marušiča in «Slog in jezik v delih Ivana Preglja» Ane Uršič zaključujeta to številko reviie. V dodatku ie kazalo tretjega letnika. Revijo Goričanom in Tržačanom toplo priporočamo. BELA STAVKA CARINIKOV Zastoj tovornega prometa pri Rdeči hiši in Trbižu Po praznikih napovedujejo tudi pravo stavko carinskih uslužbencev Na železniški postaji Podklošter običajno. Obrnili smo se do večje pevskega zbora, o katerih pisali kdaj prihodnjič. bomo Dva ranjena pri trčenju vespe m avta v Gorici Prejšnji večer nekaj pred 22 uro sta na križišču pred kavarno Garibaldi v Gorici trčila skuter ln (Arnoldstein) na Koroškem, je tovorni vlak iztiril. Nesreča se je pripetila na mednarodni progi, ki veže Avstrijo z Italijo. Ves tovorni in potniški promet je bil ustavljen nad dve uri. Cenijo da znaša škoda nad 120 milijonov ln. Precej zastoja je že več dni tudi v Pontebbi in v Trbižu kjer delujejo italijanski carinski uradi. U-službenci carinskih uradov izvajajo namreč v vsej državi «belo stav-ko», tj. aplicirajo vse zakone kot to določajo najmanjši paragrafi. Ker so zakoni zelo zastareli, iz časov ko je bila trgovinska menjava zelo majhna, gre delo žejo počasi od rok. Na meji pri Trbižu se je tako stvorila v zadnjih dveh dneh dolga kolona tovornjakov, ki čakajo da bi lahko šli čez mejo. Sindikat carinskih uslužbencev trdi, da bo ta «bela stavka» trajala do 20. aprila in da bodo potem stopili v dejansko stavko, če vlada medtem ne sprejme njihovih zahtev. «Bela stavka* se aplicira na vseh mejnih prehodih. Tudi v Gorici, na bloku pri Rdeči hiši to velja; v zadnjih dveh dneh je tako prešlo mejo mnogo manj tovornjakov kot agencije na goriškem bloku in izvedeli, da carinski uradniki sploh ne delajo nadur, da mora tovornjak, ki prispe na blok v popoldanskih urah čakati do naslednjega dne, da ga ocarinijo; tovornjak, ki pride k Rdeči hiši zjutraj pa jo lahko zapusti šele pozno popoldne. Ka-mionisti in gospodarski operaterji na bloku pričakujejo, da se bo položaj poslabšal prihodnji teden, ko se bodo zaključile velikonočne počitnice in ko se bodo na obeh straneh meje nagrmadile kolone tovornjakov. Urnik trgovin za velikonočne praznike Pokrajinska zveza v Gorici sporoča, da bo veljal za bližnje velikonočne praznike za trgovine na Goriškem naslednji urnik: V soboto, 5. aprila; trgovine bodo ostale odprte do 20. ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan Nedelja. 6. aprila; vse trgovine na Goriškem bodo ves dan zaprte. Ponedeljek, 7. aprila: trgovine bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne in mlekarne, ki bodo odprte dopoldne samo za prodajo kruha in mleka, ter cvetličarne, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. iinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKRAJNO SODISCE V GORICI Z izsiljevanjem prednosti je povzročil prometno nesrečo Sodni uradnik obtožen, da je neupravičeno izdal dovoljenje za obisk pripornika Meso in tropine skrivaj čez mejo Iz goriškega matičnega urada Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral včeraj zagovarjati 21-letni Diego Guerln iz Trsta, Ul. Monfort št. 12 pod obtožbo, da je dne 7. junija 1967 na križišču ulic Diacono in Leoni v Gorici trčil s svojim avtom lancia appia v avto ford cortina, ki jo je vozil 61-let-rd Armando Toselli iz Gorice, Ul. Garibaldi 6. Pri tem je povzročil hude telesne poškodbe Toselli ju, ki se je moral zdraviti 40 dni ln njegovi ženi Carmen Adlletta por. Toselli, ki se je zdravila 60 dni. Tistega dne ob 16. uri se je pripeljal Guerin z avtom po Ul. Diacono in na križišče z Ul. Leoni ni dal prednosti vozilu Tosellija, ki je prihajalo po Ul. Leoni. Obtoženec se je izgovarjal, da ni imel pregleda na križišču proti desni zaradi niše in zaradi drevja ter da je Toselli vozil prenaglo. S svoje strani pa je Toselli trdil, da je Guerin vozil prenaglo ter da sploh ni ustavil svojega vozila na črti za stop in da je menda celo sam izjavil, da ni vedel za prednost Ul. Leoni Sodnik je Guerina spoznal za krivega ter ga je obsodil na 146.670 lir globe In plačilo sodnih stroškov. Dalje bo moral plačati odškodnino obema zakoncema, ki jo bodo določili pri civilni razpravi; plačati bo moral tudi sodne stroške civilne stranke in sicer 86.200 lir. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski Ust. Obenem je sodnik odredil odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev. Bra- ml ga je odv. Boni lz Tržiča. Skoro celo jutro pa je zavzela včeraj druga razprava, za katero je vladalo izredno zanimanje. Na zatožni klopi je bil namreč sodni zapisnikar Petti, proti kateremu je vložil prijavo bivši sodnik okrožnega sodišča iz Gorice dr. Arculeo. V obtožnici je navedeno, da je izdal sorodnikom dovoljenje za obisk zapornika Salvatora Balentina, ne dr. bi bil za to poverjen. Poleg obtoženca so zaslišali tudi sodnika dr Arculea, odvetnika Pedronija kor branilca Balentina, nekega sodnega pisarja in ječarja zaporov. Razprava se je zavlekla precej v popoldanske ure ter se bomo k njej še povrnili Državni tožilec dr. Portelli; ’ sodnik dr. Laudisio; zap. Massi. Nedavni dogodki, ki so v Dimi-trovgradu privedli do odkritja skoraj pol stota mamil v karoseriji nekega turškega volksvvagna so odjeknili tudi v Gorici na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Navidez nima odkritje mamil posebne zveze z našim mestom, toda izkazalo se je, da del mamil prihaja iz Turčije v Italijo in za hodno Evropo prav preko našega področja, kakor tudi preko Trsta. To je seveda morala upoštevati u-prava finančne službe, ki je v teh dneh okrepila svojo službo na mejnem prehodu. Prvi rezultati so že na dlani. Res ne gre za mamila, pač pa za meso in tropine za kuhanje žganja, ki so jih odkrili tako — mimogrede. Med carinskimi pregledi „a mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ki so v zadnjih dneh zelo natančni so cariniki prišli na sled spretnim s. i-vališčem v zasebnih avtomobilih, kjer so vozniki imeli tudi do 100 Kg mesa. Naj omenimo kot primer samo najdbo tropin za skoraj 25 hektolitrov, ki so bile skrite v dvojnem dnu nekega tovornjaka. Za tropine bi bil moral lastnik plačati — če bi jih legalno prenesel preko meje — skoraj 3 milijone lir carine. V ponedeljek so pri Rdeči hiši zaplenili 32 kg mesa, ki ga je lastnik nekega videmskega fiata 600 skril v dvojnem dnu svojega vozi la, v nekem drugem videmskem avtu pa so odkrili 14 kg mesa, ki jih je lastnik razdelil in zavil v več najlonskih vrečk. Pol stota mesa je bilo v tretjem videmskem fiatu 850 predvčerajšnjim, medtem ko so včeraj odkrili v nekem fiatu 1100 70 kg govedine. Skrita je bila v prednjem delu avta, nad motorjem. V goriškem matičnem uradu so 31 marca, 1. Ln 2. aprila prijavili 16 rojstev in 7 smrti. ROJSTVA: Monica Devetta, An-drea Sartori, Annarita Trevisan, Giulio Bassanese, Pamela Boat, Stefano Alonzi, Denis Prinčič, An-tonella Macorutti, Pietro Puppolin, Nicola Basso, Renato Martini, Wal-ter Ferfolja, Paola Iacumin, Gian-luca Visintini, Michele Danelon, Armanda Piersanti. SMRTI: gospodinja 70-letna Lui-gia Pacor por. Lorenzetti, kmet 73-letni Paolo Cingerli, gospodinja 82-letna Luigia Mašin, upokojenec 77-letni Casare Deperis, tajnik 63-let-ni Eugenio Gabellone, štiri dni stara Fulvia Cravich in upokojeneo 75-letni Luigi Lenardon. CORSO. 16., 18.45 in 21.30: «Dove osano le aquile->, R. Burton In M. Ure. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.00: «L’oro dl Macken-na», O. Sharif in G. Pečk. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17., 19.30 in 22.: «01:ver», M. Lester in A. Reed. Angleški film v barvah. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.: «Le dolcezze del peccato«, T. Torday in J P jat. Barvni koprodukcijski film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17—22: «Muori lenta-mente«... te la godi dl piu», L. Barker in M Perschy; italijan-sko-španski film v barvah. Tržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. Zaprto. TRINCIPE. Zaprto. l\ovu (>oricu Soča (Nova Gorica): ((Iščem moža«, nemški barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): »Imam dve mami in dva očeta«. Jugoslovanski barvni film — ob 18 in 20.15. Deskle: Prosto. Kanal: Prosto. Šempas: Danes prosto. Kino Renče: Avantura na Amazo-nj». Nemško-brazilski barvni film. . 4. a prilit POROČILO J. MORELJA NA OBČNEM ZBORU SPDT |MEDNARODNI MC^CKET Letos že kar uspešni nastopi tekmovakev smučarskega odseka Največ zadoščenj so društvu prinesla dekleta TEKMOVANJA V 1969. LETU Na občnem zboru SPDT ie organizacija šepala, lahko sedaj re- J se je udeležilo 12 naših članov in Jožko Mor el oodal, poročilo "> čem, da je letos vse teklo v naj- ' 5 plezalcev iz Slovenije. , , • ' ---^ ----- J'- v naj onovan.u smučarskega odse- lepšem redu, kolikor pač ni naga-ku ki ga objavljamo dobe- jaio deževno vreme ki seveda ni sečno: j najbolj primerno za tako prireditev. Iz predsedniškega poročila ste že Še posebno je lahko organizacijski izvedeli, zakaj in Kako dolgo se ;e Od skupnih društvenih izletov, ki so se jih naši alpinisti med drugim udeležili, naj omenim dva: v ----------- Logarsko dolino, kjer so plezali oubor zadovoljen, kei mu je letos skupno z alpinisti Planinskega oc t. --.....* ---- O'- ‘V-VV-J -““P«« ^ aipiuiau zavlekel nas vpis v smučarsko zve j uspelo izvesti v enem samem dne , društva Kozjak iz Maribora in na Tako so naši smučal ji lahko za 1 _ celoten tekmovalni program, j Sello Neveo. čeli so naši smučarji lanKO za ; , V au., jiivigiaui. : ocuu rseveo. nastopati šele na polovici tek j Slednji je obsegal veleslalom, sla Naj omenim, da je med našimi \7 .1.......... -I_.... Inm tplr in cnnlronL l/oforfa«; I« ... . tcit | - «* .-----°— —--------v,.**, j uureium, u.a jc meu našimi movaine sezone. V jkviru conskega : tom’ . in. sankanje za kategorije ; alpinisti tudi Iztok Furlan, ki je tekmovalnega koledarja so se ude ! članov in članic.^ začetnikov in za j letos uspešno opravil prvenstveni ležili 8 tekem, s skupni. 34 nastopi četnic ter naraščajnikov. 11 dru- | zimski vzpon — smer Neimenova-v 6 kategorijah, v taži.ih smučar- a^ev ie vpisalo skorai 80 tekmoval- j na «Innominata» v Višu skih centihh naše dežele kut so Tr- j cav* od teh pa se jih le 13 ni ja- * biž, Piancavallo, Ravascletto, Sap- ! v^° na startu Prehodni pokal za pada, Monte Coglians in Matajur. ; naiho!jše društvo si jt priboril open- uuuu umeua so ran Na sporedu pa je se en veleslalom, j . Dolet, poKaia za najboljšo smu- j objavljeni v ljubljanskem Delu in k; se ga bo odsek gotovo udeležil. ; čarko oz. najboljšega smučarja pa j Planinskem vestniku. Končala neodločeno 2-2 n n l ie mssv • , ■ Mislim, da smo z rezultati te prve sta S1 osvojila Nadja Košuta in Mi- ! neodločeno 2.2 (1.1). |je odpravil trzisko enajsterico 2:1. tekmovalne sezone Janko povsem za. j ranT Dolhar. """....................."""""""""“‘""'"""""""""""""""""'i.................................................... LAUSANNE, 3. — V prijateljski tekmi je švicarska enajsterica Lau-sanne premagala nocoj pred 8.500 gledalci milanski Inter 2:0 (0:0). CANNES, 3. — V prvem dnevu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja sta romunska reprezentanca in enajsterica Cannesa igrali neodločeno 1:1 (1:0). Zmaga je zaradi boljšega količnika v kotih pripadla romunskim mladincem. V drugi tekmi je SZ premagala Barcelono 3:1 (2:0). PARIZ, 3. — V prijateljski tekmi je Francija premagala sinoči Real Madrid 5:3 (3:1). BUDIMPEŠTA, 3. — Domači Va-sas je premagal v četrtfinalu tur- I nirja za Mitropa Cup beograjsko I Crveno zvezdo 3:2 (2:0). SARAJEVO, 3. — Enajsterica sarajevskega Željezničarja je v povratni tekmi četrtfinala za Mitropa Cup premagala Banik Ostrava (ČS SR) 4:0 (3:0) in se uvrstila (prvo tekmo je igrala neodločeno 1:1) v polfinale turnirja. Alpinistični odsek izdaja tudi svoj bilten, ki izhaja štirikrat na leto. Nekateri članki biltena so bili BILBAO, 3. — Čeprav je škotsko moštvo Glasgovv Rangers izgubilo tekmo z Atleticom Bilbao 2:0 (1:0), se je zaradi zmage s 4:1 na domačih tleh vseeno uvrstilo v polfinale turnirja za pokal sejemskih mest. KOELN, 3. — Prva polfinalna DUNAJ, 3. — Prva tekma četrtfinala za Mitropa Cup med dunajskim Sportklubom in Unionom Te-plice (ČSSR) se je končala 1:1. Evropa-ZDA v Stuttgartu Vrsta izbirnih tekmovanj za ta dogodek - Avgust - mesec državnih prvenstm ROTTERDAM, 3. — Amaterska reprezentanca Nizozemske je sinoči premagala ustrezno moštvo Finske 2:0 (0:0). VIDEM, 3. — V sinočnjem kolu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pokal videmskega mesta sta Atalanta in Udi- . , , , , ...,--- .ncom o..a nunama 111 uui- tekma za pokal pokalnih prvakov nese igrala 0:0, Triestina je pre-med Koelnom in Barcelono se je magala Benetke 1:0, Pordenone pa končala neodločeno 2:2 (1:1). | je odpravil tržiško enajsterico 21 dovoljni, saj so nad pričakovanji. ! Nekaj podatkov o organizaciji: Naj jih nekaj navedem i zapisnikarji in sodniki so imeli na Veleslalom na Matajurju. 1. me ' razpolago šotor rodu Modrega vala, sto v ženski ekipni lestvici; 1. in j k' se ie izkazal za nepogrešljivega : ko je deževalo, tekmovalci so ,:e 5. mesto ž. posameznice. Veleslalom na M Coglians: 1. j ^kko posluževali društvene vlečni-mesto med članicami. | ce> neuradni rezultati so bili objav- Sialom v Piancavailu (consko pr- ! Ijeni z megafonom iakoj po vsaki . ir? __......... m I tflčmi fnrTi ivičilni Anin Unt J—. venstvoj: 16. mesto mea člani. | fekmi, tudi rešilni čoln, last dru- tiui-vv;. meu Liani. | ~ 1 ui u- V Trbižu, prvenstvo tržas. univ.: j stva' Je bil pripravljen, a na srečo 6. mesto med člani. ! nismo nporanili, in končno je Res je, da so največjt zadoščenje i ^ilo Poskrbljeno tud. za topel čaj dala društvu dekleta, poudariti pa *n Prigrizek. je treba, da je pri moških konku- I Naj omenim da je o III ZŠI po-renca precej hujša, sa’ starta na I Primorskega dnevnika, poroča-teh tekmah tudi do 150 tekmoval- ' '° s Precejšnjim poudarkom ter s - . . . ! f/ifnifrafi ioml — i r\ i ODBOJKA MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA Nezaslužen poraz Krasa v tekmi z goriškimi gasilci GASILCI GORICA — KRAS 3:0 (16:14, 16:14, 15:13) GASILCI GO: Tuzzi (k), Simo- tc V . j ---»JUU1J«II»IU. Smučarski odsek ima v svojih vr- j *n ce^° ljubljanska televizija, stah tudi 12 naraščajnikov, od 9. I . 'n J- aprila bode mnogi na- 77. , 77 . enoieei lerw. 1UZZ1 1KJ, Simo- in Del° netti' Visintin, Leban, Malfatti, do 14. leta, ki so imeli priložnost !al smučarji prežive', na Vojskem nastopiti samo na iveh tekmah in ; *;ati Mri jo s temle programom: smu čeprav za sedaj se niso dosegli vid-1 cal'ski tečaj, tekmovanje z udelež Bensa, Zoff in Zavertan. KRAS: Kobal, Bruno in Luciana Milič, Budin, živec (k), Wil-helm, Zvonko in Boris Simoneta. SODNIKI: Flebus iz Vidma, Zor- uej.ših rezultatov, so. nase. W | smučarjev predava za bodočnost. Prav njim hoče odsek i nja’ diapozitiv: ter filmsko pred- -- - > • ------ posvetiti največ pozornosti v oKvi j vajanje vrhunskega smučanja, ru tečajev in treningov. j Smučarski odsek ima namen or- Od 26. decembra lam do 2. ja I ganizirati do prihodnje sezone izpo- V sredo je Kras iz zgoniške občine v okviru zadnjega kola prvega dela prvenstva moške odbojkarske D lige gostoval v Gorici in •»” . . »— 'JV.Z.UIIC I2.pvj- ivcuoac lige guouuvai V VJUl 1CI III nuarja letos smo imeli v Kranjski sojevalnico smuči ter druge opre- doživel proti tamkajšnji šesterki gori vsakoletno zimovanje našega jne, posebno za najmlajše, ki dilcam , gasilcev hud poraz. Ta neuspeh je društva. 20 udeležencev ie hiln na ! in čevliem urccpi »-it.., -v___ c-------------- uajinidj>e, ki ancam , e^oiiuev nuu poraz, la neuspen je arustva. 20 udeležencev je bilo na j in čevljem precei hitre dorastejo, [dokončno pokopal vsa upanja Zgo-stanjenih, kot že lan v počitniškem Posredovali bomo pri šolskem ' ničanov, da bi posegli v borbo za domu Zrenjanin, kjei so se počutili skrbništvu, da se uvede tudi v na i Prvo mesto. prav dobro. Smučarski tečaj pod ših šolah nekaj dni počitnic v drugi ! Vsaj na papirju je zmaga gasii- vodstvom učiteljev smučarske šole polovici januarja, ko so snežne raz j cev s 3:0 neoporečna, vendar pa, iz Kranjske gore je bil v treh sku- j mere najbolj ugodne če bi se tekma končala z istim pmah, za zaključek pa so se vsi pomerili še v tekmi Izkazalo se je, aa so najbolj napiedovali prav za- j POROČILO NAČELNIKA četniki. Kar pa absolutno ne sme manjkati na prihodn ih tekmovanjih izidom v Krasovo korist, bi se nihče ne pritoževal. Srečanje je bilo, kot predvideno, izredno borbe- so večerna predavanja ter filmi s smučarsko in planinsko tematiko. 200-metrska prenosna vlečnica, Ki j? je društvo nabavilo lansKe pomla di, je bila s pridom uporabljena v Črnem vrhu na vsakonedeljskeni smučarskem tečaju, ki so ga vodili trije učitelji iz Idrije. 6 nedelj v januarju in februarji je obiskovalo tečaj bolj ali manj redno 39 udele žencev, od najmlajšil pa do že odraslih smučarjev. Tudi ta tečaj se je zaključil s tekmo. ALPINISTIČNEGA ODSEKA SPDT no in zanimivo ter občudovali smo lahko pravo odbojko. Tako šester- 32 vzponov, 4 turne smuke in nad 60 planinskih tur Alpinistični odsek si je lani za- del dve nalogi, ki ju je skušal tu di izpeljati. Vsi napori alpinistov so bili usmerjeni v plezalno šolo III. zimskošportne igre, naša naj -|in tabor. Velik je bil odmev ple-• očja tovrstna manifestacija, so zi>Me šole, ki je letos obsegala imele za prizorišče tudi letos, 2. fe- j praktične vaje in predavanja. Pre- hminnln -----'_____i___ ■ . Htivull cn Cnn/R -m _ J___ . ka gasilcev kot Krasa sta pokazali, da zelo dobro obvladata tehnične prvine odbojke, vendar prav v teh pogojih je jasno prišlo na dejstvo, da Kras ni še zrel za višjo ligo. Krašovci so se namreč borili kot levi za vsako točko in po izrednem naporu jim je neštetokrat uspelo povesti za nekaj točk prednosti, nato pa so Goričanom dopustili, da so jih z največjo lahkoto dohiteli. To ni bilo vedno sad neustavljivih akcij domačinov. temveč posledica banalnih, skoraj začetniških napak Kraso-ve obrambe. Na mreži so se Zgo-ničani kar dobro izkazali, a neho- bruarja, snežna pobočja v Trebčah dava11 so Sandi Blažina, Andlovič n‘Cani bar dobro izkazali, a neho-pri črnem vrhu. Ce sem v lanskem dr' J°že, prof. Igor Škrab, Tone j mogenost moštva in «luknje» v o- IVir/ifiln r.v\i>n 1 »»r»l SfiZOflflV Cnunn/i 4»«» nfti.i i hrambi St.£4 nnPmDffD^ili HQ Vrnc* viin.ui \lnit. »cm v laiisKem ----* ^ oiAiau, iune, .............^ *** »»uauJC« v v?- poročilu moral žal ugotoviti, da je Sezon°v, Franci Savenc, inž. Miloš | hrambi sta onemogočili, da bi Kras Kodrič in n^or. ŽPl lisnph ki si ca nhiplrtiimn rrlQ_ ; Kodrič in Jože Cesar. ..................................... Plezalne šole v Glinščici se je udeležilo 11 pripadnikov, od kate- mam RIM, 3. — Finalni del evropskega prvenstva v košarki bo od 27. septembra do 5. oktobra letos v Neaplju in Caserti. Zaključnega turnirja se bosta udeležili prvj dve reprezentanci iz vsake kvalifikacijske skupine. Te skupine bodo: v Stockholmu (od 9. do 13. maja), v Haarlemu (od 14. do 18 maja), v Mataroju (od 14 do 18. maja), v Solunu (od 21. do 25 maja) in v Budimpešti (od 21. do 25. maja). rih jih je 5 uspešno zaključilo tečaj. Ti so med poletjem opravili še zahtevane vzpone. V minulem letu je opravilo osem naših alpinistov 32 vzponov, 4 turne smuke in nad 60 planinskih tur. Od vzponov sta bila 2 pete težavnostne stopnje, 12 četrte, ostali pa nižje težavnostne stopnje. Iz navedenih podatkov je tudi razvidno, da so naši alpinisti skrbno gojili tudi planinstvo. Prvi planinsko-alpinistični tabor je bil na Creti Grauzarli in sicer že) uspeh, ki si ga objektivno gledano zasluži. Poleg tega naj o-menimo še veliko krhkost karakterja celotne šesterke. Krašovci namreč niso pokazali prave osebnosti in avtoritete: tako da se je dogajalo, da je nivo Krasove igre neprestano nihal in Goričani so bili dovolj močni in premeteni, da so to kron’čno napako gostov skrbno izkoristili. Tekma se Je začela v znamenju prave borbe na moža in igra je bila zelo razburljiva. Obe šesterki sta začeli igrati z vsega začetka z izrednim elanom in Krašovci so takoj zagospodarili na mreži. Na da so si po nepotrebnem in povsem banalno zapravili ne le prvi niz, temveč možnost končne zmage. Po začetnem vodstvu gasilcev z 8:5, je Kras izenačil in tedaj smo bili priča kar petih menjav servisa, ne da bi katero izmed moštev nanizalo eno samo točko. Toda polagoma so Krašovci začeli pritiskati in uspelo jim je povesti kar 14:11. Ob tem stanju pa so prišle na površje vse mogoče napake Zgoničanov. ki so zapravili kar 3 set-žoge. Zasluga gasilcev je bila v tem, da niso vrgli puške v koruzo in uspelo jim je osvojiti prvi set, čeprav si niso pričakovali in zaslužili tolikšnega darila. S tem nočem reči, da so gasilci živeli le na napakah Krasa, toda le te so bile odlo- čilnega pomena. Po prvem osvojenem setu se je morala Goričanov občutno dvignila, medtem ko je v Krasovih vrstah zavladala neverjetna napetost in nervoza. Potek drugega seta je bil sličen prvemu in v začetnih potezah je vladala na igrišču popolna izenačenost sil. V ključni fazi seta so Goričani zaigrali bolje in povedli z 10:7 in 13:8. Tedaj so se Krašovci zdramili in uprizorili silovit forcing: Zgoničani so po bliskoviti igri celo povedli s 14:13, toda ponovno niso izkoristili set-žoge. Gasilci so si tako na isti način, kot v prvem setu, zagotovili tudi drugega. V danih pogojih so Krašovci o-bupali in po izenačenem stanju 5:5 so Goričani v tretjem setu povedli z 11:5 in 13:9. Ko so že vsi mislili, da Kras ne bo prišel do besede, so se Zgoničani še enkrat potrudili, v upanju, da jim bo u-spelo preobrniti rezultat. In res so Krašovci izenačili 13:15. petnajste točke pa niso dosegli, kot da bi bilo to zanje začarano. Ob koncu srečanja je bilo povsem upravičeno veselje predstavnikov soškega mesta, saj jim je Kras poklonil pravo velikonočno darilce. Gasilci igrajo letos zelo dopadljivo odbojko in v njihovih vrstah izstopata dva dobra tolkača, ki sta spravljala v zadrego Krasovo o-brambo. Pa tudi v obrambi so bili domačini težko ranljivi. Kljub temu pa si upam trditi, da če bi v sredo Kras zaigral z malo večjo preudarnostjo, bi šesterka gasilcev služeval se je strogega kriterija kar se nošenih žog tiče, vendar pa gasilcem v dveh primerih ni piskal zadržanih žog prav tedaj, ko so Zgoničani razpolagali s set-žogo. Po vseh teh ugotovitvah lahko rečemo, da se je za Kras rodilo goriško gostovanje pod napačno zvezdo. S tem se je zaključil prvi del prvenstva in po 10-dnevnem počitku se bo nadaljevala borba za točke. bs OBVESTILA SZ BOR javlja, da bodo ob tor-j kih od 18.30 do 20. ure redni treningi druge ženske odbojkarske e-kipe, ob četrtkih pa moških ekip. Tudi brez olimpijskih iger bo letošnja atletska sezona izredno pestra. Iz sporeda mednarodne zveze je razvidno, da bo na vrsti dolga serija mednarodnih mitingov, številni pa bodo tudi meddržavni dvoboji ali troboji. Vrhu vsega bo septembra v Atenah evropsko prvenstvo za posameznike. Atletska zveza bo skrbela prvenstveno za sestavo reprezentance, ki se bo avgusta srečala v Stuttgartu z ustrezno vrsto iz Amerike. Prvo tovrstno srečanje je bilo pred dvema letoma v Montrealu ob priliki svetovne razstave in se je končalo z zmago Evrope. V okviru raznih mednarodnih mitingov bodo izvedena izbirna tekmovanja za sestavo evropske reprezentance. Ker bodo nekatere izbirne tekme tudi med mitingi v Sovjetski Zvezi se sklepa, da bodo tokrat pri sestavi evropske reprezentance sodelovali tudi Sovjeti, ki so bili pred dvema letoma prav ob priliki srečanja z Ameriko zasedeni z državnim prvenstvom. Mitingi, med katerimi bodo izbirna tekmovanja za evropsko reprezentanco so naslednji (v oklepaju panoge, ki bodo izbirnega značaja): 17.-18. maja — Rim ((Memorial Bruno Zauli« (moški 1500 m. 110 in 400 m zapreke, višina, troskok, palica; ženske 800 m. 100 m zapreke) 22. maja — Ljubljana «Miting «Alne - Adria« (moški -10.000 m. višina: ženske -100 m zapreke) 31. maja 1. junija — Sofija -(moški - 3000 m steeple, daliina: ženske - krogla, višina) 7.-8. juniia — Madrid - (moški - 400 m, 1500 m, daljina, palica) 7.-8. junija — Krakov - (moški - 1500 m, kopje: ženske -kopje) 10.-12. junija — Stockholm - (moški - 800 m, 110 m zapreke, višina: ženske - daljina, krogla, kopje) 10.-12. junija — Pariz - (moški 100, 1500. 5000 m, palicah ženske - 200, 400 m) 14.-15. junija — Budimpešta -(moški - 10.000 m, kladivo; ženske - 800 m, kopje) 14.-15. junija — Atene - (moški -100, 200 m, palica) 18.-20. junija — Vzh. Berlin - (moški - 5.000, daljina, palica, krogla; ženske - disk, višina) 19.-20. junija — Varšava ((Memorial Kusočinski« - (moški -400, 1500, 5000 m; ženske -100 m zapreke, daljina) 20. junija — Praga - (moški -višina) 27. junija — Vasteras - (moški - 100, 400 m zapreke, 3000 m steeple, kladivo) 30. junija - 1. julija — Helsinki - (moški - 400 zapreke, 3000 steeple, palica, troskok, kopje) 1. -2. julija — Odesa - ((Memorial Znamenski« - (moški - 1500, višina, kopje; ženske - krogla, disk) 2. julija — Koblenz (moški -10.000, krogla, kladivo; ženske - 100 m zapreke, kopje) 2. julija — Praga - (moški -800 m disk; ženske - vi- šina) 2. -3. julija — Stockholm - (mo- ški - 5000, 110 zapreke; ženske - 400, 800 m) 4. julija — Zurich - (moški -100, 200, 400, 400 zapreke; ženske - 100, 200, 4x100, daljina) 8. julija — Koln - (moški -400. 400 zapreke, palica, krogla; ženske - disk) 8.-10. julij — Oslo - (moški - 5000, 110 zapreke, 3000 steeple, daljina, kopje; ženske - daljina) 10. julij — Pariz - (moški - 4x100 m, 800, višina, daljina) 10. julij — Miinster - (moški -800, 1500, disk; ženske -daljina, krogla) 12. julija — Zah. Berlin - (moški - 3000 steeple, višina, daljina; ženske - 100, 200, 100 zapreke) 11 12.-13. julija v Katovicah: Bi — Vzhodna Nemčija vjetska zveza 12.-13. julija v Madridu:' ja — Kenija j 19.-20. julija v Budimpešti: 5 žarska — Zah. Nemčiji 28.-29. julija: Severna Afriki Norveška 7. avgusta: Zah. Nemčiji ZDA (ženske) 8.-9. avgusta v Augsburgu: k Nemčija — ZDA (moški,, 12. -13. avgusta v Londonu:\ Britanija — ZDA 13. -14. septembra v Oradel: Btje nija — Vzhodna Nemčiji Poljska ^ V avgustu bodo večinomav vedena državna prvenstva sko najmočnejših dežel: 1.-3. avgusta: Prvenstva VzW Nemčije v Rostocku ' ; 14.-17. avgusta: Prvenstvo Poh, v Krakovu 14. -19. avgusta: Prvenstvo SO* ske zveze v Kijevu 15. -17. avgusta: Prvenstvo ZaM Nemčije v Dusseldorfu. Izvedena bodo tudi posebna movanja za mnogoboje. 31. maj 1. julija bodo v Schielletnu strija) na startu v peteroboji deseteroboju atleti in atletinji Avstrije. Bolgarije. Vzhodne N čiie. Švice. Estonije in Ukrajini istih dneh pa se bosta na višji ravni« spopriiela evrooska a» Ukana v mnogobojih Zahodna--čjia in Sov!etska zveza. Na si* bo_ 10 atletov in 6 atletinj V države. Podobna tekmovanja do nato na sporedu še 28. juh V Kasslu bo mednarodno teW vanje z ude'ežh0 vseh zahodnih Nemcev, v Erfurtu se bosta Vzhodna Nemčija in vjetska zveza sponr' *eli v peti bom in deseteroboju. Kot je razvidno bo vsem nnr« 12. julija — Muenhen - (moški j vam kar težko slediti Kot 100, 200, 5000, 110 zapreke, j mi vos t nat navedemo prvo eo' Bazoviška Zarja bo v soboto oh 17.30 odigrala na igrišču v Ul. Flavia prijateljsko tekmo s Crem- caffe. ....................... ..................................................lili .................................................... ZA EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V ATENAH SEPTEMBRA LETOS troskok; ženske-400, 800 m) 13. julija — Bukarešta - (ženske - 800, daljina, disk. kopje) Velik spopad med Evropo in A-meriko bo v Stuttgartu 29. in 30. julija. Poleg teh mednarodnih mitingov bo veliko meddržavnih srečanj. Med najzanimivejši je treba omeniti: 5.-6. julija v Parizu: Francija — Poljska vanie po Evropi celotne renrp" tanee Keniie. ki ie v Mehiki s volila vrsto olimpiiskih ko'* Keniiski atleti se bodo v Madi Pomerili s šnaniio KOLESARSTVO Basso zmagovalec dirke po Campanii Norme in kvalifikacije za nastop 100 m zapreke, tek na 1500 m in štafeta 4x400 m za ženske - Lahek dostop samo do kladiva v, ~ 7-• ~— Žalost pa so bili Zgoničani v pr- , ostala praznih rok! iv prvih dneh septembra. Tabora vem setu tako slabi v obrambi, I Tudi sodnik ni zadovoljil: Za evropsko atletsko prvenstvo, ki bo letos v Atenah od 16. do 21. septembra, je mednarodna atletska zveza (IAAF) določila naslednje minimalne rezultate za nastop: MOŠKI 100 m 10”3 , 200 m 21"0, 400 m 46”8, 800 m i'47-6, 1500 m 3'42'’, 5000 m 13’50”, 10.000 m 29’, 110 m zapreke I4”2, 400 m zapreke 51”2, 3000 m steeple 8’42’’, višina 2.11, daljina 7,60, palica 4.90, troskok 16.10, krogla 18.60, disk 57.50, kladivo 65, kopje 79, deseteroboj 7400. ŽENSKE 100 m 11”6, 200 m 24” 400 m 54”5, 800 m 2’5”, višina 1.74, daljina 6.30, krogla 15.80, disk 54, kopje 53 deseteroboj 4700 Za nastop v štafetnih tekih norme niso potrebne, v ženski konku- j renči pa bodo prvič na velikem norme. Zgoraj navedene norme so večinoma realne, prelahek pa je minimalni rezultat v metu kladiva 65 m. Norme morajo atleti doseči od 1. januarja do 31. avgusta. Vsaka država bo lahko prijavila po enega tekmovalca za vsako panogo, tudi če ta ne bo imel norme, v primeru pa, da bi hotela prijaviti dva ali tri atlete bodo morali imeti vsi zahtevani rezultat. Veliko število prijavljenih atletov se bo po izločilnih tekmovanjih drastično skrčilo. Medtem ko se bodo teki odvijali po normalnem sistemu s predteki, četrtinami finala, polfinali in finalom, so za tehnične panoge predvidene zelo ostre kvalifi kacijske mere: MOŠKI Višina 2.14, daljina 7.65, palica 5, - -------... - • ™ ■ * i u*a*j*uu i.uj, |iaii(.ti j, mednarodnem prvenstvu na spore- j troskok 16.10, krogla 18.80, disk 58, du panoge: 100 m z zaprekami, ki kladiva 66, kopje 80. bo zamenjala krajšo sestro 80 m, tek na 1500 m in štafeta 4x400 m. Za vse te panoge niso potrebne ŽENSKE Višina 1.74, daljina 6.40, krogla 16.50, disk 55, kopje 54. Glede na to, da bodo naprave iz tartana (ki omogoča občutno boljše rezultate), so videti lahke kvalifikacijske norme v skoku v daljino in troskoku za moške. Izredno lahka je tudi kvalifikacija v metu kladiva, ki je spričo evropske ravni te panoge, vsaj za en m -ter prekratka. Dokaj težka je norma za ... r„t. ženske v skoku v daljino, težke pa noinfi, so tudi kvalifikacije v vseh treh ,, n„n ^ .. , metih. !14 Della TolTe NEAPELJ, 3. — Marino Bi je danes v sprintu zmagal P osmimi tekmeci v 36. kolesa* dirki po Campaniji. Vrstni red cilju je bil naslednji: 10. Basso Marino (Molteni),] je prevozil 258 km v 6 ul 34’, s poprečno hitrostjo 39.' km 2. Vicentini Adriano (Fiiotex) 3. Palazzi VVladimiro (Sagit) 4. Dancelli Michele (Molteni) i 5. Bergamo Marcello (Filotex) 6. Michelotto (M~.x Mayer), Poggiali (Salvarani), 8. Bi® chin (Gris 2000), 9. Magg^ (Molteni) vsi s časom zmal valca 10. Sgarbozza (M?.x Meyer) z * ostankom 3’33” 11. Pifferi 12. Grassi Izvršni odbor evropske atletske zveze je tudi sklenil, da med nagrajevanjem ne bodo dvigali zastav in niti ne bodo v čast zmagovalcem igrali državnih himn. Ta sklep je bil sprejet pod prikritim pritiskom Zahodne Nemčije, bolj v perspekti- vi olimpijskih iger, ki bodo 1 1972 PARIZ, 3 — Mednarodna k< sarska zveza je suspendirala V oziroma za 3 mesece holandsk' kolesarja Jana Janssena in ' Der Vleutena. Z enim mesec suspenzije so kaznovali tudi fr' eoskega kolesarja Luciena Aim v Munchnu. Zahodne Nemce namreč boli ko morajo gledati zastavo in poslušati himno Nemške demokratične republike. Mednarodna zveza se bo tega načela verjetno držala za vsa velika mednarodna tekmovanja. ja Iz krogov mednarodne sarske zveze so javili da. so lesarje suspendirali, ker niso končanih tekmah šli na preS «antidoping» Van Der Vleutena strožje kaznovali, ker se je h< s prevaro izogniti zdravniške pregledu. Pavla Hočevar POT SE VIJE govoricah! Svet res ne more in noče verjeti, da je ženska včasih še bolj sposobna kakor moški!« Spomini so in Ubogi sv. oče, kam so ga bile zapletle! Sapo je nama vzelo: iz širokosrčnega mednarodnega ozračja v tako ozkosrčnost! Cisto drugače so nama ustregle socialistke, ki si bile ustanovile poselsko organizacijo še pod monarhijo so imele tudi svoje glasilo Hausangestellte (Domača uslužbenka), medtem ko so krščanske socialistke izdajale list Haus gehilfin (Hišna pomočnica). Po mednarodnih kongresih je navada, da pokažejo domačinke gostjam svoje krajevne znamenitosti. Dunajčanke so nas med drugim povabile v Schonbrunn. Tam je bila razstava o življenju in delu cesarice Marije Terezije. Nisem šla prav rada Na prvi stopnji svojega šolanja sem jo sicer res gledala v zarji habsburškega veličja, a pozneje me ni več mogla navduševati Bila je pač predstavnica pokopane fevdalne miselnosti in članica osovražene dinastije. Na razstavi smo poleg drugega videle ogromno zbirko državnih listin, sleherna je imela zraven vladaričinega podpisa še važno osebno pripombo k vsebini — dokaz, kako vestno je cesarica opravljala vladarske posle. Razstavljeni so bili tudi portreti njenih otrok. Bila jih je dolga vrsta in vsakega je vzgajala in poučevala v glavnem sama. Ob teh dokazih državniške in materinske vestnosti je Govekarleva ugotovila: «Marija Terezija je bila vendarle velika žena. Kako bi bila mogla imeti smisel in čas za ljubezenske pustolovščine, ki še vedno žive v podedovanih Z -L o j z k o štebijevo sem se seznanila že med vojno v Trstu. Kot organizirana socialna demokratka je imela ideološka posvetovanja v stranki, u-stavljala se je pa tudi pri svojih osebnih znancih in prijate- mi je kazala le v luči feministke, glasnice svetovnih ženskih problemov, preoblikovalke družbenega življenja v smislu pravičnosti in dobrote. Naj se je ustavljala ob kateremkoli pojavu, ob krivici ali potrebi v življenju okoli sebe ali v državi, vsako zadevo je takoj zajela in presodila z vidika svojih socialnih nazorov. Bila je organizirana pristašinja socialnodemokratske stranke, večkrat med vodilnimi strankinimi delavci, urednica političnih listov pred svetovno vojno Zarja, Tobačni delavec, Naprej. Uredila je tudi nekaj številk prvega ženskega sociar lističnega glasila Ženski list. Po vojni je urejevala socialistični enak politični položaj pred zakoni, ženam dostop v vse ja* službe, za enako delo enako plačilo, nujnost posebnega zakt o zavarovanju žene pred takimi deli, ki bi utegnila škodov ženskemu organizmu. To zavarovanje je potrebno zato, družba reši zdravje prihodnjih rodov in obvaruje žensko ! spodarsko silo. štebijeva je sestavila tudi program Zveze, ki lepo ustrezal takratnim potrebam žene in zahteval tud) žens volilno pravico. Ker je Lojzka večkrat živela v Beogradu ln se tam P° govala za ženske in socialne reforme v vsedržavnem obse! smo ji včasih skoraj zamerile, češ da se premalo posv« tovno vojno. Na nekem ženskem zborovanju v Beogradu sem z delegacijo Dravske banovine stanovala v poselskem zavodu, ki ga je takrat vodila naša Lojzka Štebijeva. Zanimal me je ustroj zavoda in rada bi bila tudi spoznala življenje gojenk pod vodstvom Stebijeve. Ko sem se zapletla v pogovor z dežurno delavko, je ni mogla prehvaliti: «Ne možete da si samo zamislite, kako je ona dobra i pra-vedna. Pa ona bi mogla da bude i kraljica, tako je pravedna i dobra!« Ob tej karakteristiki iz ust nešolane žene sem se zamislila. Kaj zahteva od kraljice? Pravičnost in dobroto. In ti dve lastnosti ima Štebijeva po mnenju preproste delavke v toliki meri, da je sposobna za kraljico! Od takrat sem še bolj zasledovala njeno delo in iskala v njej predvsem človeka. Pa se mi ni hotela razodeti s te strani, z zgolj človeške strani, čeprav je bila vsa njena osebnost mehka, ženska. Nenehno se ljih, kjer sva se spoznali in se mesečnik Demokracijo in Naš glas, glasilo državnih name- smo ji včasih skoraj zamerile, češ da se premalo dosV pozneje večkrat znašli pri dru- ščencev. V novi narodni vladi je vodila poverjeništvo za so- domačim potrebam. Vendar sem dvomila, da bi se bila St< štvenem delu pred drugo sve* cialno skrbstvo. Svoje nazore o novem ženskem gibanju je -—***>*--------- - objavila v knjižici žena in demokracija, misli o socialno vzgojnih nalogah družbe pa je razložila v brošuri Zaščita zanemarjene mladine. V Ženskem pokretu, glasilu istoimenskih jugoslovanskih društev v državi in banovinah, se je zavzemala za moderno pojmovanje in času ustrezajoče naloge feminističnega gibanja. jeva mogla omejiti samo na delo s Slovenkami. Saj se zavedala, da bodo reforme, za katere se bori v državi)' merilu, tudi pridobitev za Slovenijo. Najbrž se je tudi zal šala, da je doma precej sposobnih delavk, k) so razum' potrebo in važnost feminističnega in socialnega prizadevali Ker so se vsi napori Lojzke Stebijeve vedno ujemali pogledi in z borbo mednarodnih ženskih organizacij, lab Lojzka Štebijeva J“- pogledi in z borbo mednarodnih ženskih organizacij, lab Kakor njena svakinja Cirila Štebijeva in Angela Vodetova po pravici sodimo, da je bila ta javna delavka glavna usi«1 je tudi Lojzka delala z meščanskimi društvenicami v okrilju ----i-------------*---- , - Jugoslovanske ženske zveze ter uravnavala njihova pota skladno z etično in moralno osnovo svojega političnega gledanja. Proti koncu prve svetovne vojne se je bila socialna demokracija^ razcepila. Prva. skupina, starini, je sodila, da mora biti zvestoba staremu L--- -----------v« j«v ut* ucmvAu gmviiii u; jcvalka slovenskega in jugoslovanskega ženskega gibanja. n»' no oporo je imela v beograjski društvenici in mednaroc delavki Mileni Atanackovič, med Slovenkami pa v Ang Vodetovi, Minki Govekarjev! in Cirili Stebijevi. borba za socialistično ureditev sveta in ______________ ________ mednarodnemu programu še vedno glavni cilj; druga skupina, mladini, pa je razumela nujnost časa in se odločila za skupno delo z drugimi strankami pri oblikovanju nove jugoslovanske Kadarkoli sem imela priliko govoriti s Cirilo Ste J e v o, pa naj je bilo to v njenem prijetnem stanovanju pri seji, vedno se ji je beseda rada ustavljala ob kakem o nem ali javnem pojavu iz neposrednega okolja in časa UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECUH1 t), IL , --- 1— v—.......».iju juSwciu»aiioRi; "'-ni au javnem pujttvu m, iiepusreunei^a oKoija in časa v države in hotela po tej poti zasledovati politične cilje. Lojzka kega je skušala zajeti pri korenini in ga povezati z obstojat štebijeva se je pridružila mladim in se je na njihovem pro- redom ali z nujno, moderno zamišljeno reformo Poset gramu uveljavljala kot razsodna delavka v naprednem femi- so jo bolele krivice, ki s0 ženi in otrokom oteževale življe nisticnem gibanju in pri uvajanju socialnih reform. zaradi nepravičnega dednega zakona, zaradi neurejenega ! Pri ženski zvezi je bila načelnica v odseku za ženske po- rostnega zavarovanja in zaradi nerazumevanja za materini klice. Delala Je po načelih: za vse državljane, moške in ženske, in gospodinjske penzije. (Nadaljevanje sledi) vnaprej, Četrtletna^ 2.250 Ur“ ZSZT7Z Ur, S) T^SfIi "Sm^nfSvUkT? SmT ™ST ~ UL SV’ ^NCISKA št. 20 - Telefon 374138.95-823 - NAROČNINA: meseCno 600 UT Trst 11-5374 - Za SFRJ ADIT, DZS, Ljubljana, stan trg 3/1., ilefon z-2 2OT ™ “ pri Namcl^ OanM , Llub lanf ^O/l ' OGI ASU d. T ■ (l fl0“ 8tanh^arJ«v^ '«tno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega t