ZI® KAV O 6! ! 0

aw& almj» AmiM.

beiiediMšnar iu c. k. ui-itelj miitem»(ike.

f r  Cefovei 1S46.

Natisnil ino na prodaj ima Jancs Lem.

f, A  O O i**

41 AO«

OScOlS/pfcf.

Predgovor.

Dragi bravic!

Jfjisim zdravnik, pa ladi za zdravnike ne
pisem) ampak za sestre in brate, ki manj vedo
kakor jez , in k/ere podučiti je moja dolžnost.
Tudi bolezen nisim po zdravilelsko popisalj am¬
pak tako , kakor jih sleherni vidi at j najde. Kar
v bukvah bereš, sim sam skusil, alj saj zvedel
od umnih ljudi. Tissot, Hufeland . Pavlicki,
Maher in drugi so učili, kako se zdravje ohra¬
ni , ino navadne bolezni odzenb. Bral sim jih
ksvojimu pridu, in kar sim v njih dobriga naj-
del, li bom tukaj povedal. Vender nar boljši
navki za rojake so razloženi v priljudnih in mo¬
drih bukvah visokočastilliviga korarja in nad-
ziralela (nadogledaj deželskih šol, gosp.
Slomšeka,  ki so moje de/o zbudili ino pod¬
pirali. Tudi iz slavnih Ljubljanskih Kovic
sim nek!ere navke od besede do besede izpisal.
Torej hvala, komur hvala gre!

Ako ni vse po tvoji glavi , ne reci, deje
prazno. Celo poletje strela šviga, in tebe ne
lerči) ali misliš de ni nobeniga zadela?  —

Vroč si se kopat šel, pa nisi zbolel; ali veš,
de li kaj lakaja jutro škodovalo ne bo ? Bolji
se jc varovali, kakor zmote kesali!

Ker besede le mičejo , izgledi pa vlečejo,
sim ti namest ukoo pergodeb povedal. Te so
resnične, le imena so zmišlene. Pridno jih be¬
ri, in na lanjko zasfopi. Kar sam ne zapopa-
deŠ, zbaraj od modrejših. Boljši je vizurja
platili, ko poli zgrešili.

Noviga pravopisa sim se posluzil, ki ga
špogajo brezšlivi/ni Slovenci. Mislil sim si, de
tudi li ga poznaš, ali saj lehko se vadiš ga
brali. Razločik je late:

c beri, kakor prej z,

S s  e ' f,

Z 1  i 'S,

Č  s * = Zh,

i * ' '' f h >

Z  s 5 s sh.

Bog daj, de bi ti z takim pridam te bu¬
kve bral, z kakim veseljem sim jih jez spisal!

V Celovci na dan sveliga Jakoba 1845.

Karl Robida.

M A V O II.

1. Ljubo zdravje.

Cel dan se je Juri na polji pehal. Vro¬
čina ga je kuhala, ino z mlačno vodo si je on
žejo gasil. Na večer se proti domu opoteka,
ino memgredd pred taberno pod lipo obsedi.
„Truden sim, žejen in lačen; pa mošna je
prazna, in z praznim trebuham bom moral na
skedenj se vleci. Moj Bog, blez si ti mene
pozabil 1 “  — Glej kočija se perpelja ino v njej
žlahten gospod! Gospodovi sluga, kercmar,
kercmarica ino vsa družina skače okrog kočije,
in bara gospoda, kaj de veli? Alj gospod, ma¬
lih besedi, ne iz kočije se ne gane. »Za¬
kaj jes, si misli Juri, nisim takšin gospod?
Baral bom njegoviga sluga od kod? ino kam
se gospod pelja?“

Perjatel! skopin je gospod, ker iz kočije
ne stopi, de bi crevlov ne tergal; in ker ne
kozarca vina si ne pervoli. — Sluga odgovori:
Moj gospod je žlahten in bogat; ni skopin,
ampak revež, ker po dnevi in po noči cuje
brez pokoja, toplice in zdravnike obiskava, in

1

s

elato ponuja temu, ki bi zamogel mu odvze¬
ti skernino. Pa vse je zapslojn ! Povsod ga
spremljajo bolečine: nobena jed ne pijača mu
ne diši; ljudje se ogibajo stokavca- Jes z njim
terpim : vsmili se mi, zapustiti ga nočem. Bog
te zdraviga hrani, perjatel! se sluga poslovi. Bog
tudi z teboj in tvojim gospodam! Ne' vec ne
menjam z takim gospodam.

Verjamem ti, Juri! de ti je ljubši zdravo
telo v hodnini, kakor bolehno v svili (Židi); de
tebi podzemlice (krompir) bolj teknejo, kakor
le temu gospodu pečenka; de tebe voda bolj
krepča, kakor njega vino; de ti na slami slad-
kejši spiš, kakor on na pernici; de tebe ženice
pesem bolj veseli, kakor njega vsi godci ino
trobentarji. Zato sv. pismo govori: „Zdravje
in veselo serce sta vec vredna, ko vse zlato;
in terdna moc po životu je boljši, kakor polne
skrinje dnarjev.“

2 .  Kako se zdravje ohrani.

Kaj mi je tedaj storiti, de jes ino moji
zdravi ostanemo? Imaš prosto glavo, top¬
le noge: se ti bolezni bati  ne  bo. - Nik¬
dar ne kupuj za kratko veselje dolge
bolezni!

Bog ti je petero perstov dal, de pošteno
sebe in svoje preživiš; ti pa kazavca odsekaš,
zdrave zobe si izderas, noge si raniš, de bi se
eoldaštvu odtegnel. Ali nisi samoglaven otrok,

3

ki kos nove suknje odreže, ino v blato verze?
Ali te bo Oče hvalil in zopet daroval?

Neumnež, ki si bolečin in škode perpravljaš !
Ene zobe izdereš, drugi ti pognijejo: z čem
boš žvečil? Kazavca si sam odsekal, pavca ti
konj odgrizne: Cela roka je neprilična. Komaj
sam sebi, nikdar svoji materi ne boš mogel
kruha perslužiti. Glej, kako zamudiš svojo
dolžnost. Če  bi kdo sosedu sto goldinerjev na
deset let posodil, gotovo bo stoterko in obrest
nazaj terjal: tudi pozabiti ne smemo, de nam
je dobrotlivi Bog telo posodil k svoji časti,
k našimu pridu , ino k zveličanji drugih.
Kdor hoče obvarovati hišo pred ognjem, ve-
diti mora, kako de ogenj postane : kdor hoče
truplo svoje in drugih zdravo ohraniti, pozna¬
ti mora, kaj k bolezni, kaj k zdravju trupla
pelja, Vožnarjev dečik neizrečeno vpije in se
terga (kozla), ker je bele stupe polizal, ktero
oče mod rezanico mešajo. Kmalo bo po njem,
in Vožnar si je ediniga otroka zavdal.

De bi kmetvavci srečnejši živeli, si v nad¬
logah ino nevarnostih znali pomagati, bolezni
od daleč se ogibati: bodem na tanjko razložil,
kaj je koristno alj škodlivo otrokam ino odra-
šenim; kaj je potreba v bolezni storiti, de si
z majhnim dnarjem zdravje perkupiš Dekleta
pak, mlade žene in porodniče, kar v teh buk¬
vah ne najdejo, naj barajo matere ino babice.
Od teh bodo zvedele, kaj jim je storiti, kedar
se kaj neznaniga neključi, de nič ne zamude,

4

»c prenagle. Se učili, kar ne ves, ni gerdo;
svoje napake modrim razodeli, le sram naj
ne bo!

3. Zdravje dol po curki.

Resno je, de so kmetovavci ino njih otroci
terdni in zdravi; pa kaj je človeška moč ino
zdravje? Je slama per ognji, je cvetlica, ki na
burji stoji. Razkritiga sonce zadene, ino mož¬
gani se mu vnemo; popolvavca je dež premočil,
ino udje se mu kerčijo; oče so v poboljšik
maselc vina pili, ino cel teden jih že kole;
popotnica ti je otroka poljubila, in garje ima.
Varij se vsiga, kar ti zdravje slabi;
ino posluži se tega, kar ti truplo redi!
Komur svenina želodec izpači, pusti naj jo;
kdor ima voske persi, visoke pleča, zjutro in
zvečer pokašluje: naj se ne prehladi, de ga
sušica ne prehiti.

Zupanova Barba, naše fare nar gorši dečla,
je v senožetvi marsikteriga možaka, v žitožetvi
vse dekleta prekosila. Pustno nedelo je še celo
noc rajala, ino vse mladenče vpehala. Mati jo
svarijo: Barbika nehaj! Vroča ne pij: Škodo¬
vati bi ti zamoglo! Sim čversta, ko dren, leh-
ka ko serna; kedarkolj žejna sim bila, brez
škode sim pila: Kar vas skerbi, se meni praz¬
no zdi! — Na pepelnico ima Barba težko gla¬
vo, v persih jo zbada, ji jed ne diši. Kmalo
jo mrazi, kmalo kuha vročina; spanje je slabo,

5

kašel pertiska, lice so blede, pljunki kervavi.
Barba ne poje, ne skače; po klopeh poseda,
posteljo bolj ljubi, in v sredi posta na parah
leži. — Slo je zdavje dol po curki!

4. Zdravje gor po niti.

Primaž iz Šiške blizo Ljublane doma v
neki kofetariji ob devetih na večer sedi, in
kvarte meša. V Šiški gori ! na Bregu vpijejo,
in Primaž iz kofetarije puhne, ino brez duška
domu perleti. Trudi se rešit, kar je mogoče;
pa svoje zdravje zgubi. Drugi dan Primaž v
ptuji posteli leži, in sopsti ne more, ker v per-
sih ga bode. Zdravitel najde , de Primažove
piuca so vnete; mu puša, ino mnogih zdravil
perporoci. ,,Primaž, bolezen je huda, kakor
sami čutite, ino treba je z Bogam in ljudmi
se spraviti! Pokojn bodite, ino na tanko me
vbogajte!“

Primaž je spoznal, de mu za živlenje gre,
in voljno je terpel. Po gosp. fajmoštra je po¬
slal, in per Bogu pomoči iskal, ker mu ljudje
nobene niso obetali. (Jez štirnajst dni se je
Primaž zopet na noge spravil, ino po hiši opo¬
tekal. Kratka bolezen , pa dolgo bolehanje.
(Je bi bil Primaž rajši sosede, ko zdravitela in
fajmoštra poslušal, že bi ga cervi glodali. Če
bi bil dnarje bolj čislal, ko zdravje: že bi dru¬
gi pili za njegove pelice. Torej pomnite vsi,
de v bolezni na zdravje čakati, in modre po-

6

moči ne iskati, je čakati, de ogenj r strehi sam
od sebe naj vgasne. Kdor zdravitela ne kliče
v hudi bolezni, ker mu je dnarjev škoda: ta je
bedaku enak, ki ima plajš v skrinji zapert, in
od mraza klepeče. Kdor pa babam in veli-
kouslnikam bolj zaupa, kakor učenim možem:
leta je enak norcu, ki na plotu sedi, ino na
rokonača, ki vbogajme ne prosi, ampak terja;
alj na cigana, ki se noč in dan po gojzdih
potepa, čaka, de bi mu bogastva pernesel,
ki je sam stergan in lačen. Kdor mi ne ver¬
jame, naj posluša.

Dobro poznam Posavca', ki se je svoje dni
veliko trudil, in preveč žganja pil. Črevesa
mu oslabe, ino skoz njega noče; spati ne more,
jesti se mu ne ljubi. Pošle po zdravitela v
Ljubljano, ki mu zdravje obljubi, če žganje
pusti, ino se varva težkiga dela. Starčik se
boljša, pa prepočasno mu gre, ino žganje ga
mika. Bratec mu svetova do Strupnika iti,
hitriga zdravja iskat. Starčik ga vboga, ino
Strupniku tri goldinarje plača za maselc me¬
šanice. „Zjutraj teš tri žlice popij, ino popo¬
kali ti bodo mehurji po pljučih !* £  — Ga slišiš
goljufa, ko od bolezni govori, ktere nikde ni?
— Lek je grenak, stoka Posavic, pa zdrav mi
bo.—Te tri žlice toljko rogoviljo po trebuhu,
de začne skoz starčika dreti, ino dere brez
konca, de mož omedli, in žena si misli, zdaj
bo po njem. Vender terdna natura je prema¬
gala strup, in starčik se zdravi ino še zmiraj

7

živi; tudi še pomni dragega zdravila. — Hujši
se je dekli od Sent-Petra zmotala, ki je ker-
vave ino mrenaste oci z hudicovim oljem
((gcbitefelfaure) mazala, ino z mrenami vred
zgubila pogled. — Varvajte se sleparcov ino
mojster - skaz! — Mislim, de sim zadosto po¬
vedal pametnim ljudem; gluhi pak me nikdar
slišali ne bojo.

5. Maj v  bolezni storiti.

(Je človek boleha, od dela naj ne¬
ha! — raj lačen postopa, ko jesti brez
sle  (Sfppetit)! Kdor je prebojec, bolezen si vmi-
šla tak dolgo, de resnično zboli; kdor bolezni
ukljubova, sam si jarno napravlja; kdor zdra-
vilela ne vboga, ino ga goljufali hili: svoje
zivlenje hranit zamudi. Ker bolezen ti pamet
lehko slepi, soseda tudi baraj, kaj on od nje
derži? Zdi se mu težka, po mašnika pošli.
Kdor nima ciste vesti, se težej bolezni
znebi.  Tolaž, ki ga mašnik dado, je telesu
močno zdravilo. Neumnež le terdi, de se smert
za mašnikam plazi. Ali hočeš mirno živeti,
srečno vmreti: moraš na smert mislili, z Bo-
gam se spravili.

Bolnike obiskati je dobro delo, ki ga bo
Kristus poplačal; torej ne odlagaj bolniga sose¬
da obiskat, posebno ob nedelah ino praznikih.
Govori mu, kar ga veseli ino tolaži; ce je vbo-
žen, ponudi mu, kar mu služi, ino sebi lehko

8

pertergaš. Ne grozi se njegove bledosti ino
slokosti; ampak opomni ga božje mogočnosti,
ino znancov, ki so se srečno izkopali iz enake
bolezni. Gerda in škodliva je navada per bol¬
niku se snidati, fajke paliti, do polnoči žlobra-
ti, ker mu spanca odženete, in jispo z dimam
napolnite tako, de zdravi kašlajo , ino dihati
ne morejo.

6. i\aIezJiv;i bolezen.

Per nalezlivi bolezni nikdar izpehan, alj
poten v jispo ne stopi; nikdar bolnikove sape
ne pij; njegoviga potu se nikdar ne navzemi.
Ge se bolezni bojiš, rajši ga ne objiši, ino če
obiskati ga moraš, en požerik brinovca vzemi
poprej, in kratko se mudi per njem.

Hribarca ni pustila nastaviti osopenc Ja¬
nezku. Same so peršle in Janezkov obraz in
život so obsule. Gosposka to zvediti, cerno
tablo na Hribarcovo hišo obesi, varvati drugih
ljudi, in posebno otrok. Pa nevboglive sosede
z svojimi otrokmi se plazijo k Hribarji, oso-
pencam se čudijo, Janezka omilovajo. Janez¬
kova botra svoji Margecki velijo: Pojdi, po¬
božaj ga, Janezka, zgubila ga boš! Mar-
gecka se brani , pa bogati mora. Drugi dan
že vročina Margecko kuha; osepence dobi,
Černe postanejo, ino Margecka med tednam
zamerje. —Matere, poslušajte resnico, in kar
same ne veste, od drugih se učite !

9

7 ,  Zdravila.

Bog nam je truplo stvaril, Bog nam zdrav¬
je ohrani. Zdravja varha nam je dal bolečino.
Ne zaničuj njeni glas! Kdor pervo fajko kadi,
dobro culi, de mu tobak ni zdrav. Ce ljubi
svoje zdravje, pusti naj ga. — Pijanca, ki seje
streznil, glava boli, ino mu pravi: Pijanosti
se varij! — Sinčika želodec vedno boli, se do¬
stikrat terga. Mati, po redkeji, ino po manj
jedi mu dajajte! To zdravilo mu je nar boljši.
Alj mati mene ne vbogajo; ga ni konca od kadil,
mazil, zdravil in drugih očitnih neumnost.
Harje preveč, nič ne velja. Sincik zmiraj bo¬
leha; ino, alj bo otrok vmerl, alj vse svoje živ-
lenje siromak ostal.

Potrebnih zdravil najde človek lehko tam,
kjer je rojen in živi, ino domače nar boljši
obrajta. Nekteri mislijo , de vino vse bolezni
ozdravi. V moji domačiji porodnice z vinam
napajajo, in se čudijo, ker vročino dobe, spali
ne morejo. Tudi njih otroke grize pogosto, ki
kriče noč ino dan. Kar se zdravimu perleže,
bolnika dostikrat vmori. Vino je zdravilo tistim,
ki so zcer zdravi, pa moči jim še manjka; alj
v vročinski bolezni je strup.

Iz mnogih zdravil bom nar potrebnejši ka¬
zal, in jih perpravljati učil. Kdaj se je sleher¬
nih poslužiti, na dalje boš zvedel. Letem pre¬
več upati, ino, de bolezen glih raste, zdravi-
tela ne klicati, pregrešno bi bilo.

10

1. človeško telo ima svoje
zdravilo.

1. Ušesno maslo za spokane žnable, osen*
eni ino čebelni pik; per zanohtnicicah (91iefc=
nagci) služi.

2. Slina. Psa vdari alj rani, zlizal se bo.

3. Človeška voda (scavnica) tolaži zmerzlino.

II. I£ar te živi , tud te zdravi.

1. Merzla voda odganja nektere zvunajne
bolezni, ce se z njo oblivaš, v njo ude pomakaš,
alj oklajke si delaš. Ni ga boljšiga zdravila od
merzle vode, ko se vdariš, vrežeš ali kak dru-
gac raniš. Tudi per nekterih znotrajnih bolez¬
nih ti služi, ce vode, kolikor ti diši, piješ; do¬
stikrat pa hudo skodje: zato ne pij merzle vode
v boleznih brez zdravnikoviga sveta.

2 .  Mleko dobro pogreto bolečine hladi,
in vrede (®cf^tt>ure) zdravi, ce tople okladke
nakladuješ.

3. Sirabka je zdrava pijača v vročinski bo¬
lezni , v jetiki, per zapertim životu.

4. Jajcov belak je sredek strupa (©egengift)
v želodci, ino z žganjem mesen hladi preležano
kožo, ktero si z njim vmivaš,

5. Boh alj Špeh jetcine pljuča zdravi, ino
kumerniga človeka redi, ki ga teš z kruham je.

6. Olje pogreto vteraj v kožo, ce te kerc

11

vleče, alj kaka žival te je vpičila; pij ga po¬
gosto , če si kaj strupniga snedel.

7. Sadje posušeno, srovo život zapira; ku¬
hano ga odpira.

8. Loj na popir nakapljaj , ino čez persa
natisni, de ti kašel vzame.

9. Oves alj ječmen izlušen se debelo iztol-
ce; tega prahu se ena pest v polici vode izku-
ha, ino per kašlu, hiterci, terganji, grizenji
pije.

10. Koren ostergaj , tenko sterži, odcedi;
ožmi in potlej v persteni šalici pogrej, ino na
gerdo rano obeži. Zjutro in zvečer izperi rano
z mlačno vodo, in obezik ponavljaj. Manj te
bolela ino lepšala se bo.

11. Brinjeve, zrele jagode raztolci; v vodi,
ki jih pokrije, pol ure počasno kuhaj, skoz
platno ožmi, to vodo na žarjavici po sterde-
vo vkuhaj. Žlicica te mešte bo gnala na ve¬
trove in vodo.

12. Bezgove jagode si enako napravi, in
jemli žlico od mešte, kedar si se prehladil,
dokler se v posteli zopet začneš potiti.

13. Hren nastergan ino na truplo perve-
zan, ti znotrajno bolečino na kožo potegne.

14. Rožički (Sc^anntebrot), ki jih ješ, ti
zgago (gorečico) vgasnejo.

15. Poprovo štupo en perst visoko z žga¬
njem nalij, in kedar te mrazi, se ti jesti ne
ljubi, kaplico tega žganja vzemi po trikrat
na dan.

12

16 . Mjilo (žajfa) na mokro cunjo namaza¬
no , nar bolji tolaži opecenino. Redar |se cun¬
ja posuši-, jo vnovič namaži.

18. Jesih obilno pit sušico napravi; zmešan
e velko vode žejo gasi. Cisti jesih omedlene oživi;
od želiš ostrupene, ki ga pijejo, reši od smerti.

TIM. Obilnost vmori , mera
oživi.

Iz močnih zdravil, Idere zdravileli čislajo
ino svetovajo, nasledne poznali, nam je dovolj.

1. Gamilico , ktero sleherni pozna.

2. Pomornik (Arniča t 233o^fDerfeD), ki ga
nemci tudi padlivko (goHfraut), alj močno rožo
( Rraft6tunie) imenujejo, raste po dolinah ino
višavah, ima tenko po cevel dolgo steblo, na
verhu rumeno rožo; korenina jo močno dušeča,
ki, kakor cerv, leze pod zemljo.

Iz teh si zdravilo napravi tako: Od gami-
lice vzemi listnih verhov in cvetov; od pomoč¬
nika vzemi cvetja in snažnih korenin. Izreži,
iztolci jih, ino pobaši v čedno steklo. Polij
J Ih  cez in cez z hudim žganjem , potlej do¬
bro zamaši z lesenim zamaškam ()■
Vsaki dan jih pretresi, zamašik odpri, in zopet
zatisni. Cez teden žganje odli, in pazno hra¬
ni , de se ti alj drugi z njim ne poškodova.
Tega žganja se posluži, kakor ti bom poznej¬
ši povedal.

13

Feni raz del.

Zrak (podnebna sapa) in jispa.

1. W>  r a k*

jKrak je človeku tako potreben , kakor
vsakdanji kruh. Brez jedi in pijače še moremo
nektere dni preživeti; pa brez dihanja le ure ne.
Tudi pes, ki mu gobec zatisneš, bo kmalo po¬
ginil. Kaj? ali ne veš, de ptici pod milim
Bogam, clo na sneženih mladikah rajši prepe¬
vajo, kakor v zakurjeni jispi ? Otroci pričujejo,
de jim zvunajni zrak bolj tekne, kakor hišni,
ker po oknu z ročicami tipajo, na kviško po¬
skakujejo. Ino ne poznam otroka, ki bi solze
prelival, ce iz jispe pod nebo ga neseš; gotovo
bo kričal, ce ga iz jabelkove sence v jispo
ravnaš.

Ali ne vidiš, de snežuje? opominjajo mati
Matička. Hitro v jispo se spravi, mraza in
mokrote se varij!

Maticik se v jispo plazi, ker ve, de bogati
mora. Kedar pa mati do sosede odidejo, se
zopet Maticik po snegu prekucuje.

n

Grajšinska Marjička je čez sneg v hlev per-
»kakala, in urno se je kašel nje lotil; Matičik pa
celo zimo sneg brodi, in je zdrav ko riba v
jezeru. Tudi ima Matičik lica ko mleko ino
kri; Marjička je bleda ko zid. Morebiti de ima
Matičik boljši kosilo, olj gorkejši oblačilo? Jo
niste zadeli! Ta prava je ta: Matičkove lica
zrak boj ari (farba); Marjičkine jispa bledi.

Bolehni in bledi mestčani, ker čverstiga
kmeta zagledajo, se tako tolažijo: Naš obraz je
gosposki, in vidi se nam, de smo visoko ro¬
jeni. — Kmet si pa blezo misli: Tudi jez sim
dovoljen z svojim obrazam; pa mojiga zdravja
za tvoje ne dam! •— Torej hvali Boga, ki |fe
z svojo podnebno sapo živi, in po zimi se pe¬
či ne derži preveč, de tudi ti ne zboliš in
oblediš!

Vender zrak ni povsod enako zdrav. Nar
bolj zdrav je po vertih in poljanah; nar bolj
čist po planinah; nar slabši sapa je po velikih
mestih, po zapertih prebivavnicah, ino v zi-
dovji, kamor veter ne more. Delavci v fabri-
kah so slabotni in bledi, ker po 12 ur v sme-
radu ino popačeni sapi prebivajo. Angleški ru¬
darji, ki so pod zemljo rojeni, na svetu žive,
pa sveta ne gledajo, so bolehni vse svoje
žive dni.

Trapov po planinah ne najdeš; ampak le
po močernih in voskih dolinah. Zdraviteli be¬
baste otroke na višave svetovajo, de bi lepši raslli
in umnejši postali.

15

Vlažniga zraka se varješ, ce nikdar teš in
slabo oblečen jispe ne zapustiš; ino ce se pod
milim Bogam pridno gibleš in trudiš. Priden
šolar Ljubljanski gre pred božičnimi prazniki
gledat, kako vbijavca v Suhimbajarji obešajo.
Gosta megla je ležala, in stojeciga šolarja je
mrazilo; vender je konca dočakal. Domu prid-
si toži, de mu udje opadajo, ga glava boli.
Starši ga spravijo v postelo in dobro odenejo.
Po mrazi ga vročina kuha, po udih pobada,
kolena ino komolic so rudeci, in šolar vriska,
kedar se mu kdo bližuje. Zdravitel je peršel,
in šolarja graja, zakaj se je tako dolgo po vlaž¬
nim zraku podkoval, in si skernino nakljucil.
Čez  štir tedne je zopet iz postele zlezel, in
obljubil, zdravja bolj varvati! — Storite ena¬
ko obljubo, ino jo zvesto deržite! —

Med vralmi alj v voskih ulicah postajati,
in od vetra biti prepihan, je grozno škodlivo,
ino napravi skernino, hitrico; rado tud terga
po zobeh in ušesah. Popotnik se peha na zvo¬
nik Celovške farne cerkve, de bi mesto in njega
okoliše ogledal. „V jispi ostanite, de si odah-
nete !“ mu svetova čuvaj. „Sim vetra navajen, in
nerad se mudim 44  popotnik odgovori, in se poda
na hodiše krog zvonika. Po noči ga tergati
začne po zobeh in ušesah, in tako ga zavija,
de mora ustati, ino gomilic iskati. Vsako uro
jih kaplico v žlici vode popije, se močno poti,
in zopet ozdravi.

Te radi zobje bole, olupi srovo čebulo,

16

in položi en olupek alj košcik na boleč zob:
pa ne vzemi ne premarzle, tudi ne pečene
čebule!

Gnila sapa, živlenji nevarna, se najde po
zapertih kletih, v vodnakih ino v podzemljskih
dumplah. Huda kisla sapa se naredi iz tlečiga
oglja; tudi v kletih, kjer novo vino alj mošt
kisa. V taki sapi luč vgasne, živino zaduši,
in človek vmerje.

Vidil sim jamo v Laški deželi, ki seji pra¬
vi ,,pasja jama,“ Oglena kislina (.ffotjfenfaure)
iz nje vleče. Ta jama je navadno zaperta, de
«e živince alj človek v njo ne zaide, in živlenja
ne zgubi. Varh jame jo popotnikam odpre,
počaka, dokler se vleže zapuh proti tlam; in
potlej požene psa v njo. Pes se tresti začne,
in pade ko cerknen. Varh ga zdaj iz jame
potegne, in pes zopet oživi. (Je bi ga dalej v
jami popustil, ne oživel bi več.

Enak ogleni zapuh postane, kedar žarja-
vica v zaperti jispi stoji. V Zabnici na Koroš¬
kim je bila neka novo obokana čumnata z og¬
ljem razgreta. Drugi večer gre troje fanticov
v njo spat brez skerbi, de bi se jim kaj žaliga ali
hudiga permeriti vtegnilo; ter mirno in sladko
pospe, in — se vec ne prebude. Kako se takim
pomaga, najdeš na konci bukev per „pomockih
v sili.“ Gotovo je ložej nevarnosti se ogibati,
kakor jo premagati; in boljši je na podu se r
slamo zariti, kakor v gorki jispi se zadušiti.

17

2 ,  Prebivališč.

Moli za predede, ti so ti hišo zidali na
suhim kraji; ki so visoki strop napravili jispi,
tudi velike okna; ki so jispne tla povzdignili
čez zemljo. Okrog prebivališa rastejo visoko-
steblaste drevesa, in daleč proč se najde gnoji-
še. Zdrava sapa ti plava okrog jispe; vabi jo
v jispo skoz odperte vrata in okna, posebno
zjutraj in po kosilu.

JNekdaj sim bodil po Rožni dolini in srečal
vožnarja: Ljubi Tone, komu paljaš te derva?
Tone: Ob, fajmoštru jih vozim, de bojo po
zimi polena skoz okno metali! — Pa jih pobe-
raj , ino z njim svojo peč pali. —'Tone: Zasto-
pili me niste! Menim, de fajmošler okna zapa-
ijene jispe odprejo , ino izpustijo gorkoto. Ali
e ni škoda? — Perjatel, posnemaj gospoda;
nikdar ne popravljaj ! Boljši je zdrava sapa v
merzli jispi, kakor gorkota v gnili sapi. Z
Bogam!

Od spokane peci se človek lehko zaduši.
Zvečer je gospodinja hrastov štor v pec djala,
de hi po noči hiša gorka ostala. Alj pec je
bila izpokana, in dim in soparca sta v jispo
puhtela, in sta vsih pet prebivavcov omamila.
Se le okolj treh popoldan se je začela gospo¬
dinja nekoljko zavesti. Hoče iz jispe iti; pa
pade in komej perleze do sosedove hiše, ljudi
na pomoč klicat. Ljudje pridejo na pomoč.
Mlajši dva sinova, ko so jima mleka piti dali,

18

sla se kmalo zavedela, poznej še le gospodar.
Nar hujši med vsim je bilo nar starejimu sinu,
hi se je po noči iz hlopi na tla zvalil. Vsi
udje so mu odpovedali, ino če ravno v drugo
hišo prenesen, se vender dolgo ni zavedel.

Jispo prevetriti je vedno potreba, potreb-
nejši pa, ce bolnik v njej leži. Leta iz jispene
pride, de bi se zdrave sape napil; tedaj mu jo
v jispi perpravljaj. Kaho zeleno mladiko mu
k posteli pernesi, ktere pa čez noč v jispi pu¬
stiti ne smeš. Ce bolnik se poli, mu gorko
srajco perpravi, ino ga v zaperli jispi preobleci.
Ce seje onesnažil, ga urno očedi, vodo in bla¬
to iz jispe odpravi. Veliko bolnikov nesnažnost
vmori. Navadne bolezni, postavim: boleče oči,
ustni spuški (gdjirammd&en) per otrokih postanejo
kužne, kedar se po boležnieah sapa spridi. Gore¬
če brinje alj drugo kadilo sapo bolj popači, kakor
popravi. Vender ce ima bolnik spušik po životu
(StuŠfddGg) , okna ne odpri, brez de bi zdravitela
poprašal. Spušik nazaj vdari, ino smert lehko
skoz okno perleze. Kedarkolj okno odpreš,
dobro pazi, de bolnik alj kdor ki bode v jispi,
ne bo prepihan od vetra.

Vsaki dan je treba jispo pomesti, de te
bolhe ne vjedo, stenice in grile in take mar-
čese je treba popariti z vrelo vodo; klopi, mize
in vse posodbe je treba omili, kolikorkrat so
nesnažne. Muhe z vejami spodile, podgane in
miši pustite mačkam poloviti, alj jih vabite v
past. Nikdar jim mišence ne nastavljajte, za-

19

kaj muhe vam padejo v jed, podgane se r
vedro pokozlajo, in tako vi mišence lehko
dobite.

Otroci, nelizajte, kar ne poznate! Lizanje
sladkih reci dostikrat vmori.

Neka vdova v Upopolji (Jraumfelb) je edini-
ga sinka imela, ki za drugo priden, slabo na¬
vado je imel, vse kar je najdel, v usta vtekniti
ino pokusili. Vdova gre iz doma, in ker zve¬
čer k domu pride, najde mertviga otroka na
tleh ležati. Na mizi je list (popircik) bil raz-
gernjen, v njem pa huda mišenca za podgane.
Vdova jo je visoko na polico zhranila, fantič jo
najdel in lizati začel, ter mislil, de je cuker.
Vboga mati v velki žalosti ni vedla, kamu se
djati. — Starejši, dobro varvajte takih reci!
Otroke pred iztekovanjem svarite!

3. Strnp po posodbalt.

Železne posodbe, postavim: piskri, ponve
so škodlive, kedar jih gospodinja snažnih ne
derži. Per neki hiši se otroci noc in dan jo¬
kajo, se zvijajo ko kače; alj so zaperti, alj
skoz nje dere z curkam. Mati jih milova, ni¬
ma pokoja, clo misli,, de je otrokam narejeno.
Pa ponve, v kteri otrokam mesto kuha, ne
vidi, kako je nesnažna. Snažnost otroke bolj
redi, kakor obilnost jedi.

Nevarnejši od železnih so kotlene (kufraste)
posodbe; so navadno zacinjene, pa ogenj cin

20

raztopi, ino kotlovino ogoli. V taki posodbi
kisliga nikdar ne imaj! Ce ne vbogaš, te bo
zelen volk (©runfpann), ki se po kufrasti po¬
sodbi naredi, požerl med velkmi bolečinami.

Mesengaste posodbe, pipe in take reci ni¬
so pridne, ce se nimajo posebno čedne.

Tudi lošani lonci so dostikrat nevarni.
Kedar los ni dober, ga kisline snedo. Taka
se je pergodila v Medvedah (S3ern) v hiši neko¬
ga rokodela, cigar vsa družina je zbolela. To¬
žili so, de jih želodec boli, in život jim vpada;
clo glasno so vpili. Eni so se tergali, druge
je grizlo; in že so mislili, de bo smert.
Zdravnik pertece in si raj ta , de bo strup, ki
so ga zavžili. Ven tali (Glej pomocke v sili!)
jim začne, in potlej hišno posodbo pregleda.
Najdel je glinastih piskrov, kterih los je bil
spokan in odlušen. Tako posodbo , tudi svin¬
čene žlice in okrožnike jim je prepovedal.

Gospodinje in kuharce, bodite snažne in
pazlive! Vso romeno, rudečo alj zeleno lošeno
posodbo zjesiham in z vodo pokuhajte, z kro-
pam dobro poplaknite! Poslužite se beloparst-
nih posodb (<£tdnc>ut), alj glinastih brez lo¬
sa; in ker je mogoče, lesenih. Vender les ne
sme biti z farbo namazan.

Gospod in gospa sta komej od kosila vsta¬
la , se že tergati začneta in dere skoz nju.
Vsi mislijo, de sta zavdana, in kuharco tožijo
greha. Zdravitel kuhensko posodbo gleda in
vidi, de je kuharca meso in sočivje sekljala

21

na pofarbani dili. Farbni strup se je jedi
permešal.

Perilo in mokre pelnice okrog peci obe¬
šali vam spridi jispno sapo, in je posebno
nezdravo cez noc. Perilo rajši nesite pod stre¬
ho, in ce ga v jispi morale sušiti, po dnevi to
storite, in potlej okna odprite, de se sopuh
vun izvleče.

Mačike, prešice, teleta in kure v jispi
imeti je nesnažno in grozno škodlivo. Mač¬
ke se rade otrokam na gorke usta vležejo,
in jih zaduše. Prešiči, ki prosti po jispi kru¬
lijo, lehko otrokam roke, noge, clo glavo
pohrustajo, ce varha ni blizo. Poznam go¬
spoda, ki mu je prešic uho v zibeli odgriz¬
nil. Tudi se je pergodilo , de so kure otro¬
kam oci izkljuvale.

22

Drugi razdel.

Mraz in o or o cina.

ar o deželah , hi jih snežene imenujemo,
paglovci žive tako majhini, de hi skorej čve-
teri pod kosam mlatili. Kumerni so in plan-
tavi; ali veste od koga? Od večne zime in
mraza, kateri jih sključi in zgerbači. — Pa tu¬
di huda vročina železo iztaja, kaj človeka bi
ne? Po leti ogoremo, in vročina zamurcovo
kožo eerni. Vročina nam kri proti možganam
poganja, ino če je zlo huda, jih zalije. Še
šolar sim bil v Ljubljani, ki sim slišal: Peško-
tova ženica je na polji vmerla. Cujte ženice in
večkrat se zravnajte, de se vam enaka v vročini
ne zgodi!

Gorkota je posebno koristna malim otro-
kam, in po malim se morajo na merzloto,
veter in dež navaditi. Tudi sivcki bolj ljubijo
sonce ko senco. Alj človek odrašen in zdrav
sleherno vreme prenese, ino po celim svetu
zamore živeti, če se le umno obnaša.

23

Mali© se ji® simi obnašati?

Po sneženih krajih Bog ni stvaril ne žita,
Jie vina; ampak je 1  polnil z ribami vode, z ži¬
valmi snežnihe. Tak živež je tudi nam po zimi
nar koristnejši. Ribe je treba loviti, živali stre-
lati, in cel dan se pehati: in tako človeška kri
gorka obstane. Pozimno oblačilo mora biti to¬
plejši, kakor poletno; prekosmatih kap ino
čamrov na glavi se pa varij. Boljši je gola
glava, kakor gola noga. Pretesna obutel, ino
premala obleka je že pol bolezni. V mokrih
cevlih, in z mokrim nogami ni varno počivati,
torej si cevle izzuj, noge obriši. Zenstvo naj
se varova se sukali po mrazi z mokrimi rokami.
Bodo ozeble ino se razpokale. Se varovati
ozebline je lažejši, kakor jo zdraviti.

Blažek se je po zimi rad kepal , derkal in
po ledu cepetal. Oče so mu vse to dopustili,
de bi se zime pervadil, in bolj čerstev bil;
kregali so ga pa, kedar je z premerlimi roka¬
mi, ino clo z omerzlimi nogami, kijih že več
čutil ni, v hišo letel se h peči gret. Taka ne
velja! so djali oče. Omerzlene roke in noge
moraš tako dolgo dergati in gibati, de se ogre¬
jejo, če ne, boš otekle dobil, ki te bojo hudo
bolele. Blaže si misli: Saj se Boštjan in Juri
tudi per peči grejeta, kedar iz ceste prideta,
pa le nimata omerzlenih nog. Pa ne dolgo,
de je očetova veljala. Noge so ga začele ser-
beti, ga boleti ino se bliskati, kakor glaž.

24

Materi jih pohaže rekoč: Mati, kaj pa je to?
— To je omerzlina, pravijo mati. Ti si oze¬
bel, kakor so ti oče žugali. Pokaj nevbogaš?

Mati pernesejo snega in dergnejo bunke.
Potlej jih obrišejo z cunjo, in Blažka v postelo
spravijo. Pa drugi dan, ki je Blažek iz mraza
v jispo prišel, ga bunke zopet serbe. Zdaj mati
Blažkove noge v sneg zakoplejo, vedno dergne¬
jo, in kedar so že ogrete, jih iz snega vzame¬
jo, mu jih z žganjem vmijejo, ino ga v postelo
spravijo. Ker se pa še nekaj ozebline kaže,
ga drugi in tretji bart tako vmivajo, de so ciste
in zdrave noge.

Kedar se ti ozeblina hoče predreti, z kis¬
lim zeljem jo poveži; kedar je že prederta,
vzemi zmerzlene repe, jo stolči, in z putram
per ognji zamedi. To zdravilo ti bo rano
celilo.

Kakor zmerzlino na nogah, tako tudi na
rokah , nosi alj ušesah si zdravi z snegam, z
katerim jo dergaš tak dolgo, de te peči začne.
Potlej ud posuši z cunjo, in v postelo se vleži.

Tudi je zdrava človeška voda, zlasti zju-
trajna, ino en malo pogreta. Zmerznen ud v
nje derži kake pol ure, in to ponovljaj, dokler
ti ozeblina ne preide.

De ti mraz ne škodova, se ga umno per-
vadi. Špeljka je bila svoje dni tako mehkužna,
deje  iz merzliga vetra hitro za peč letela, ter
jo objemala, ino se nje tišala. Alj to ji ni do¬
bro djalo. Glava jo je rada bolela, in nikdar ni

25

prav zdrava bila. Zcasama spozna, de to ni
zdravo, in terdno sklene, ne vec iz merzliga k
topli peci hoditi, in tudi zime se navaditi. To ji
od konca težko hodi, rado jo zebe; alj po ma*
lim vse premaga: celo zimo ne boleha vec, pa
tudi gorsi lica ima.

Dosti bolezen nam zima pernese. Kdor
umen je, naj varova se!

Jihtoto (©d&tuckjrn) otroci dobe, ki se pre¬
hlade. Ogrej jih, po žlici merzle vode jim da^
jaj, alj pa kosec cukra v ruti zavit, de se ne
zadavijo.

Nahod v jesen rad človeka opade : ker
mraza ni vajen, se kmalo prehladi. Kedar skoz
nos dihati ne moreš , namaži ga dobro z gorkim
lojam po bregu. Ce te peče po nosnicah,
ino so te suhe, maži jih enako. Skleca voda
ti iz nosa dere: namaži si tudi žnabije, de se
ne ranijo.

Suh kašel te žene: nakapljaj z lojem po-
pir, ino pertisni ga na persa. Kašel bo ložji
postal, in morebiti te clo zapustil.

Slinogorc  (f>a(3ent,;unbun<t) Nežka, mo¬
kre nogavice izuj, de mi zbolela ne bos! mati
svarijo. Alj Nežka tožliva clo laže, de mokra
nic ni. Na večer Nežko že mrazi, potlej jo
kuha vročina. Usta so suhe, po gerli jo poba-
da. Mati v usta gledaje jih vidijo rudece proti
gerli, in obvežejo ponošeno, pa suho nogovico
Nežki okrog vrata, ker slišali so, de ta v sli-
nogorci (kedar vrat boli) pomaga. Hujši in

3

hujši Nežki perhaja: požerati ne more, sline jo
zalivajo, kašla in davi se. Prestrašena mati
pošlejo po sdarvitela, ki urno pride; kar ve,
Nežki nasvetuje. Pa vbraniti ne more, de se
Nežki v gerli ognoji. ino malo de jo ne zadu¬
ši. Mati molijo, ino Bog jih vsliši. Bula se
predere , in Nežka gnoj vun isbrusi, in je
smerti oteta. — Lažnivic svoj kaznivic!

Davica (f>auttc^e Braune) je pozimna vratna
bolezen, otrocičkam lastna, ki jih po noči iz
spanja zbudi in davi. Sirote pojemajo in tre¬
petajo , ino zadušiti se bole. Ta bolezen je
grozno nevarna, in ce lih prot jutri odleže, nik¬
dar ne odlašaj, urno urno po zdravitela tec.

Pijača žganja je tudi nevarna bolezen po
zimi in po leti. Pa veliko jih misli, de mer-
zloto odganja, in si pijejo smert z žganjem,
Dan 7. Svečana 1845 so na Vačah nekiga mla*
denca per 25. letih v gojzdu merlviga najšli,
ki se je bil nezmasno žganja napil, in tako
domu grede na poti obležal.

Tudi vino alj ol, ce preveč ga piješ, de te
omami, te lehko v snegu pokople.

Iva ko se v vročini zaderžatl?

Vročina kmetovavce grozno moči. Pole-
tensko sonce jih kuha cel dan, pot jim žene,
želodic slabi. Vender navada jim je močna

27

podpora v nadlogi. Haj v vročini je storiti;
cega se varvati , bom ob kratkim povedal.

Francoz ino Nemic sta skupej popotovala
po zamorski deželi. Nemic navajan ob poldne
si trebuh nabasati, de kmalo bi mu počel; per
vsakim vodnaku se vode naliti; v senci do sraj¬
ce se sleci; v nar hujši vročini si pokoja ne
dovoliti; po noči brez odeje spati: skoz loži,
de ga želodic boli; de mu jed nič več ne diši;
de bolj ko pije, hujši ga žeja. Truden sim,
de komej na nogah stojim, pa vender spati ne
morem; na večer se postle bojim, zjutro z tež¬
ko glavo vstanem. Kar zavžijem, skoz mene
se vdere, kakor skoz brizglo. Svoje domačije
bom težko vec videl.

Francoz ga tolaži rekoč: Bratec, nikdar

ne obupaj! V postelo se vleži; jez ti bom topli-
ga mleka iz mandelnov pripravil. Tudi boš pil
bezgove pokuhe, ino ne boš nic jedel, razun
rižove juhe (9?ei$»<3uppe). Cez tri dni si zdrav,
in potlej mene posnemaj v živlenji, ki sim vec
let že živel v zamorskih deželah. Jej zmerno,
nikdar premastno, nikdar svininje ! trezno pij
vino, z pijačo si nikdar žolodca ne prehladi!
pij večkrat, pa malo na enkrat! Vodi malo je-
siba permešaj , de ložji žejo vtolažiš, in želodec
ogreješ ! Kislo mleko in siratka sta pač zdrava
po leti, pa tukaj se ne dobita. Merzlo vo¬
do v ustih poderži, preden ko jo požreš, de se
ogreje. Ce truden in poten perjahaš v senco,
se bolji obleci, počasi semtertje stopaj; kedar

28

te mraz obieluje, se na sonce podaj, in zopet
ogrej. ISe vsedi se na merzel kamen, ne vleži
se na tla. Z delam alj z hojo se ne preženi.
Ker merno dela, srečno dokonča.

Mislim, de je lehko Francoza zastopit in
posnemat. — Se  od Lovrenca vam hočem po¬
vedati, ki je gosposki zabavljal, pa sam sebe
kaznih Lovrenc je bil korenjak 22 let star.
Rad se je prepiral ino pretepal, in z svojo
močjo bahal. Enkrat je nekiga grozno omlatil,
ki ga k gosposki gre tožit. Gosposka povabi
Lovrenca v sodnico; pa Lovrenc ne vboga.
Berič je poslan na dom , de bi Lovrenca ujel,
in k gosposki perpeljal. Lovrenc beriča za-
gledši ser tek poda, in iz Malevasi po hosti r
Tomacovo beži, v cerkev potegne, ino na cer-
kovni strop se vleže. Berič ga ni dobitil; pa
bolezen ino sniert ste ga srečale. On se je na
stropu prehladil, ino kašlati začel. Več vbe-
žati ni mogel; v ječo ga veržejo, in kmalo ga
jetika vmori. — Kdor gosposki ukljubuje, Boga
ne spoštuje.

Bolezni od vročine,

Kar toploto bolnikove jispe zadene, mu je
taka nar koristnejši, koka nas spomlad nar bo¬
ljši krepča. Gotovo je bolj zdravo v premer-
zli, kakor v pregorki jispi ležali.

Vnetje možganov (gonnenfiictO* »Mati! ali
smeva z Teličkom iti pred hišo?’ 4  poprosi bra-

29

tov starejši. — „Ce ne bota po luži gazila, am¬
pak mirno per zidu sedela ino si igrala.“ —
Tončik z razkrito glavo se vsede na tla, in
bratic okrog njega skaklja. Kmalo se Toncik v
jispo poverne, ino se materi bliža: „Me glava

boli, in me lica peko.“ Sonce je Tončku mo¬
žgane vnelo, kri mu proti glavi vre; on vpije in
nori. Prestrašena mati po zdravitela pošle, pa
ni pomagati Tončku. — Matere, učite se, kaj
je otrokam nevarno , de jih iz nevednosti ne
bote zgubile!

Opecenina (opeklina.)

Vitezov strehe je svinčene okroglice lil, ino,
ker jih je imel zadosti, z pestjo jih je zgrabil.
Alj vroče so bile, in opekel se je. Slišal je do¬
stikrat, de žaifa zdravi opečenino. Ruto si je
zmočil, z žajfo namazal, in z njo opečenino
povil. Redar ruta je suha, jo zopet namoči',
ino namaže. Kmalo je bolečina odnehala, dlan
je brez mehurja , in tudi koža se ne lupi. —
Ve kuharce, posebno pazite, in kedar z mazlam,
kropam s oparite, alj per ognji se opečete,
zdravite ee z žajfenco !

Tudi moko zoper opeklino hvalijo, ki jo
na kožo debelo natreseš, in večkrat ponavljaš.
Pomaga tudi dobro olje,  alj pa čista pavola
na opeklino položena.

Vender, če je opečenina razširjena, černi
prisad (Brand) pertisne, in lehko vinerješ. V

30

Vetrini je kuhal delovic bojo (farbo), In kedar
cez kotel se stegne, v njega je padel. So-
delavic ga je urno iz kotla izlekel; zdra-
vitel se trudi terpincu pomagati, pa vse je zap-
slojn. Cez tri dni je vmerl. — Lozej se var-
vati, kakor se zdravili!

Matere, cujte, kaj vam bom povedal! V
Kovtrik - Ducel se je štirletno dete, klero so
starši doma pustili, zažgalo. Ogenj , z kterim
si je dele igralo, se je bil oblačila prijel. Leh-
ko si vsaki misli žalost starejšov, kose vernivši
niso drugiga od deteta najšli, kokor malo pe¬
pela. Torej preč od ogniša z otrokmi!

Griža,

Griža, znana bolezen, v poletni vročini, alj
ob pervi jeseni napaduje nar rajši otroke, kisi
želodec prehlade , ino si ga popačijo z zelenim
sadjem. Kdor hitrico ima, naj nic ne zamudi,
kar odgnati jo more. Prežgano juho naj je; ječ¬
menov, gorek sok naj pije; trebuh naj obleče
toplejši. Če leto nic ne zda; le hujši ga grize
in peče: naj se vleže v postelo, ino naj pošle
po zdravitela. — Grižo hitro zapreti je nevarno,
in smert, alj drugo bolezen pernese. Vino,
žganje, brinovic, poper in enake domače vrašt-
va so v ti bolezni hud strup. — Ne leži per
grižnatim; zakaj griža rada se prime.

31

Tretji raz tlel*

Jed i n o pijača,

1. Jed.

Me poznam ne jedi, ne pijače, ki bi se
perlegla vsitn. Temu je govedna pretežka, uni-
ga grize po mleki; mene kisla repa napenja,
drugiga siple odvode. Želodec kmeta, ki pod
milim Bogam cel dan se suče, in se dobro iz-
poti, bolji mele, kakor želodec gospoda, ki
glavo si vbija in v jispi teci. Vender tudi
med kmetmi se najdejo, ki jim svenina, rak-
je, krompir, i. t. d. so škodlivi. Vsak naj-
pazi na se, in kar mu ne tekne, naj r želo
dec ne sili.

Milj ©tr ©liani dati.

Jed in pijačo, ki mu nar bolj tekne, otro-
cicik per materi dobi. Ce pa mati odmerje,
alj dojiti ne more, se dojcku kravje mleko, še

32

gorko, nar bolji perleže. Kdor tega mu dali
nima, naj vzame pol mleka, pol vode; vodo naj
zgreje, merzlimu mleku perlije, in detetu naj
daja. Mleko ene in tajisle krave, ki suho klajo
dobi, mu je nar bolj zdravo.

Zčasama dete močnik dobi, ki je redek, do¬
bro prekuhan , ino iz suhe moke napravlen.
Boljši ko moka, je ribana skorja pšenicniga
kruha. Tudi pšeno iz pcenice, alj ječmena, alj
ovsa je zdravo.

Kedar dojčku sobje poženo , ga je treba
odvadili od matere, de ona preveč ne oslabi.
Vec ko raste otrok, in bolji ko se razhaja; moč¬
nejši jedi mu dajaš; pa nikdar mastnih , nik¬
dar dišovatih (c^eruurit). Cnker olrokam ni zdrav;
napravi jim grizenje, birso, gliste.

Gliste imajo, kedar je trebuh napet, nos
jih serbi, alj kri teče iz njega. Po noči so ne-
pokojni, vročina jih kuha , se zbudijo z krikom.
Deni v žlico lemonoviga soka, kakih deset kapelj
olja, en malo pocukraj, in jim daj. Ako jim
ne pomaga, in clo herc jih popada, zdravnika
poklici.

Kako je pitati otroke.

De se otroci ne preobjedo , je treba jim da¬
ti jesti vsake dve ure. Kdor preveč jih baše,
na bolezen jih pase. Prežrešnost jih hitrejši
konca, kakor slaba jed alj lakota. Pogrete je¬
di se odrašen boji; dojcke gotovo mori. Ma-

33

tere in pesterne! ne predžvekovajte otrokam
jedi: vaša slina jim zdrava ni.

Ponnjajle otrokam večkrat studenčnice. Ce
jim deši, pili jo bojo; cejo note, jih siliti ne
gre. Kofe, vino in žganje jim je strup.

Reziki je dišal kofe, in mati so ji ga do¬
volili po dvakrat na dan. Dvajset let je Reza
zdaj stara: ima cerne zobe, blede žnable in
lica, medle oci, katere se le svetijo , kedar se ko-
feta nažlempa. Roke seji tresejo, vsaciga ptica
se vstraši; ce miš po jispi leti, jo iz spanja zbudi.
Potili se začne, mater klice, de jo talažijo.
JNic vec jo ne veseli na svetu; vedno je bolehna,
jed ji ne diši, želodec seji kerci.

Culica je nepotrebna, tudi nevarna. VHo-
temacah gre na sveti dan neka mali zjutraj v
cerkev, in pusti svojiga pol leta stariga otroka
brez varha doma; samo culico mu v usta vtak¬
ne. Ro mali iz cerkve domu pride, najde otro¬
ka mertviga. Culica mu je proti gerli šinila,
ino je revcika zadušila, brez de bi si mogel po¬
magati. — Že večkrat se je enaka nesreča z cu¬
lico zgodila. De bi pac matere toljko pameti
imele ino zastopile, de sladka culica otroka po¬
kvari, se rada kisa, po ustih spušike (mundfel,
Scfcroammcben), v želodci žlebodo (kislino) na¬
pravi. Otrok, ki je zdrav, snažen ino nasilen,
bo mirno spal. Tega ce nima, mu culica ne
dostavi.

Gobice se otrokam po ustih spustijo, od
nesnažnosti alj nezdrave jedi. Nebo se jim vidi

34

plesnivo, in iz ust jim smerdi. De otroci go¬
bic ne dobe, jim usta z mlačno vodo vrni po
vsaki jedi. Kedar jih že imajo, ribaj nebo z
razmetim cukram alj medam. Minule blez
bodo. Ce to ne izda, zdravitela baraj, kaj je
storiti.

Bahacova Zefka je bleda in bolehna, in
vedno jo trebuh boli. Saj ji jedi ne manka,
in ima postelo mehko. Mati in tete jo pasejo
z cukram in medam , jo napajajo z kofetam in
sladkim vinam. — Zidarjova Barbka, ki je cern
krub, ino pije studenčnico, je zdrava in rude-
ča; spi, kamor jo položiš. Morebiti, de so
otrokam sladkarije škodlive? — Matere, kaj
cviblate, kar dobro veste! Ne prašajte otrok,
kaj jim bolji diši? kaj je gerli sladkejši? Am¬
pak, dajte jim piti, in jesti, kar jim je zdravo
in per hiši imate!

Maj imajo odrašeni jesti.

Za pametniga ino nespaceniga človeka ta
le velja: Kar ti diši, to te živi. Vzemi za
dobro z domačim živežam , in predobre kuhnje
ne poželjuj!

Ljubi kruh, za kteriga prositi nas Jezus uči,
je nam perva jed; pa mora biti moka iz cisti-
ga, dobro presušeniga in zhraneaiga žita. Tudi
ga je treba dobro mesti in prav peci. Topliga
kruha ne pokladaj r jispo, v kateri bolnik alj

35

merilc leži: Bolezen rad nase potegne. Tudi
topliga ne jej.

Tomažek je mater tak dolgo nadlegoval,
de so mu hlebca, ki ga iz peci vzemejo, dali.
„Na! ce mi obljubiš, ne poprej ga načeti, do¬
kler se ne ohladi.“ Tomažek pa ni mogel svo¬
jih želj premagati, temuc je. Ves hlebic je po-
jedil, ino se po tem studenčnice napil. Krna-
lo ga grize, mu slabo prihaja; le toljko, de
ne mine. Velka skerb zdravnikova gaje smer-
ti otela.

Sok (mlečna polivka) je kranjske dežele
steber. Napravi se iz moke in mleka. Po dru¬
gih deželah močnate svalke in zmoke brez mle¬
ka, pa zabelene jedo. Na maši plavali ne smejo.
Kar je premasniga , rado zastoji.

Ječmen na vodi,alj meseni juhi kuhan je za
bolnike zdrava jed.

Prosena kaša, naj bo na vodi alj mleki ku¬
hana, se zdravim perleže.

Sočivje je tečno in kmete per težkim deli
prav dobro redi. Kedar ga kisaš z jesiham,
ino zabeliš z oljem; pazi, de jesih je cist, in
olje ne žerko.

Krompir, korun, repice, alj podzemlice v
lupinjah alj v oblicah kuhane, in dobro odceje¬
ne so bolj zdrave, kakor obluplene, kterih od¬
cediti ne moreš.

Repa je vodena, malo tekne; bolnikam
se perleže.

Korenje je zdravo.

36

Kislo zeije se temu perleže, ki močno dela;
kisla repa je ložeji, in bolnikam jo svetovajo.
Pogreta kislina je nezdrava. Kedar se kislina
skvari, in smerdeti začne, ne smes je več jesti.

Sadje nar boljši je grozdje, ktero tudi bol¬
nikam večdel smeš dati. Vender jej le zreliga,
in zmerno. Terdo sadje pusti poležati; obilniga
si posuši za spomlad in leto. Kuhano je sploh
zdravejši, ko srovo, in tudi bolnike okrepča.

Mleko srovo alj kuhano, sladko alj kislo je
zdravo in tekno. Planinci, ki večdel od mleka
žive, so čversli ljudje. Kislo mleko kri čisti in
ohladi. Za vročino ne vem boljši jedi.

Meso kri kali. Kdor bi skoz jedel golo
meso, bi gnjile usta dobil, in trupla sok se bi
mu skazil. Tedaj ne tožile, ki mesa ne vidite
na mizi, ko ob praznikih!—-Meso naj se ohla¬
di, preden ga k ognji perstaviš. Ce dehne,
tudi je škodlivo. Meso od bolne živine ni zdra¬
vo , ne frišno ne suho. Ribe opoizne so strup¬
ne. Goveje meso je tekno in zdravo. Bolni¬
kam pa le juho dopustimo. Svenino želodec
ležej prekuha. Kurje in telečje meso se ložej
požveči, pa je drago. Jeterne in krivave klo¬
base se rade skisajo, alj plesnive ratajo. Te
so grozno nevarne.

O • • •

Per Jelovci v Termm so veliko kervavih
klobas naredili. Gospodar jih je zlo Štirna!;
cele 14 dni mu jih ona kuha. Mokrotno vre¬
me je bilo, in klobase vse kosmate od plesnovca.
V nedelo po rani maši se jih naje, ino .opoldne

37

se že vleže. Na noč pošle po zdravnika; pa mu
ni več pomagati. Sterti dan vmerje.

Gospodinjam moram še od goske povedati:
Na Erdelskim je gospodinja na gosko povabila.

V soboto se goska zakolje, ino v kleti ohrani.

V nedelo gre gospodinja z možam in dvema
hčerama v cerkev, in kuharca gosko obrača.
Iz cerkve pridši vkaže gospodinja gosinje masti
v jispo pernesti. Razun kuhorce so vsi kruh v
mast namakali in jedli. Kuharca se zvunaj
suče, in povablene v jispo ravna. Ti so so
prestrašili, ker so v jispi vse šlir na tleh
mertve zagledali. Gosposka in zdravitel pri¬
dejo, in slišavši, de merlvi so jedli od
masti, gosko razrežejo, ino v nje krastavico
najdejo.

Mako je jesti.

V živa j vsiga po meri! nehaj kedar
bi se še nekoljko tebi poljubilo!  Ta
je zlata mera, zdravja perva podpera. Kdor
ima prevelike oči, lega rad trebuh boli.

Na Svincah (23td6erg) živi en bedak, kteri-
mu je neki veseljak dvajsetico daril, de bi si
kupil sliv (češpelj. Bedak se slivam nasmehu-
je, ino vse pohrusta. Pa slive bedaka napen¬
jajo in razgnali ga hote. Vender najdejo pot,
in od zgorej in spodej skoz bedaka dero;
on tuli, kakor de bi »ja smert davila. 'Pega

'O ®

38

se danes se spomeni, in rasajati začne, kedar
mu dvajselico ponudiš.

Jej počasoma, de nic ne požreš,
kar skoz gerlo ne more; a 1 j ti črevo
lehko predere.

Lukecjerib nalovil, in materi nesel, debi
mu jih spekli. „Ali jih bos počasi jedel, in kosti
dobro odbiral?“ Psic se ne bojite, mati! saj sim
jih večkrat že jedel. Lukec se začne gostiti z
pečenimi, in košica mu v gerli ostane. Fantik
se davi in kašla. Mati to slišati pertoko z kru-
ham in oljem. „Žlico olja popij! — Kos kru¬
ha v usta zabaši in debelo požri! — Bog bodi
zahvalen, de se je košica zmuznila! Drugi bart
moraš ribe boljši žvečiti, alj pa ne loviti!“
(Glej pomocke v sili.)

Kedar požeraš, se nikdar ne smejaj! Jerca je
možgane lizala iz kopunove glave, in se široko
smejala. Na enkrat začne kašlati in pojemati.
Mati jo po herbtu pluskajo, ker so slišali, de
je to dobro. Tudi ji velevajo, de naj se grabi
za vrat okolj jamice, in se močno odihne. Po¬
magalo je to.

Ne jej vrociga z merzlim vred, de
si ne pokaziš zob in želodca.

Jožek je bil edini sin bogatih staršov. Nje¬
gove napake so oce grajali, pa mati zagovarjali.
Zdaj pogerva merzle vode, in z njo vsako žlico
vrociga pšena zalije. Zobje se mu cernijo,
gniti začno, in Jožek piska dan in noc: Mati,
pomagajte! Z cukram ga kade, mu grejejo rute

39

na lica5 mu špogajo, kar svetova zdravitel.
Pa vse je zapstojn. Nekaj zob pognije, nekaj
zdravitel poruje, in Jožek je škerbov, ko svo¬
ja babica.

Od pijače.

Kdor preveliko pije, sam sebe zalije, in
svoje zdravje potopi. Ne bodi vinu, ne
žganj ici, ne drugi  slači c i prijalel! Vo¬
da, če ravno dober kup, je vender nar
dražejši reč; je nar žlahtne j balzam za
nase živlenje.  Lužniki ino mlakarji imajo
mehko vodo, pa tudi trešelka (merzlica) je per
njih doma. Gorenci imajo večdel terdo vodo,
in so tudi bolj terdniga zdravja. Kedar moraš
pili mlake in stoječe vode, jih precedi skoz
ogljen prah, alj jim saj ene kaple jesiha perli.

Kako je nevarno merzliga pili alj jesti v
vročini , sim že povedal.

Vino za stare in delavne ljudi je zdravo,
kedar ga po meri pijo. Vino premočno, in
preveč pito , moč jemle vsakimu| človeku. Slad¬
kano vino, kakor ga neki ošterji popravljajo, je
nevarn strup. Ce te od polica vina želodec alj
glava boli; ce ti trebuh vkup vleče, alj te za-
basa: varij se ga! svinc alj žvepel ima.

01, alj pir, ako je dobro napravlen, je
zdrava pijača.

Skoraj vsak misli, de je delovcu žganje
potrebno, ker mu moc daje: jez pa zagotovim.

40

de kdor delovcam žganje daje, jim mišenco
daje. Zganopivci naglo onemorejo; per priči
na deli pogosto vmerjejo , alj pa po ma¬
lim v zemljo zlezejo. V leti 1835 je iz mesta
Novbozfort 168 bark slo some lovit brez kap-
lice žganja. To težko, truda polno vožnjo
srečnejši končajo leti mornarji, kakor drugi ,
ki so se z žganjem po navadno nalivali. Mor¬
nar se žganja zderži, zakaj pa ne mi? —

Pijanšinaje gerd greh, ki truplo mori, in
dušo pogubi. Pijancu želodec oslabi, de živeža
kuhati več ne zamore. Zato pijanci preveliko
pijejo, in premalo jedo: kako bi ne onemagali?
Pijanca noge vec ne nosijo, roke njemu vpa¬
dajo, huda bolozen se za njim pomika, smert
približuje, ino pekel se že odpira, ki bo pijan¬
ca požerl. Trije bratci so se po oštarijah vla¬
čili, ino živlenje tako le končali: Pervi je v vod-
nakuvmerl; drugi je zvečer pijan iz gorice šel,
ino na nekim bregu v kolovozi obležal. Ploha
po noči pertece, in ga zalije. Tako se je na
hribu vtopil. Tretjimu pijancu je divja kanja
(zakolc, jastreb) živlenje vzela. Vjeli so nam¬
reč kanjuha in doma priklenili. Pijance ves
zgublen ga gre dražit. Serdita ptica ga z klu-
nam za roko popade, de mu hitro oteče in za-
černi. Prisad se prime, in on vmerje.

Neki kmet na Angelskim se je per kamenu
v kuhnji grel. Nagloma se mu truplo užge, in
kedar so ga holli gasiti, je vec ino vec siviga
plemena iz njega švigalo. Povedal je, de se

41

ognja ni dotikni!; pa nagloma S8 mu želodec
vnetne, in v eni minuti ves prestrašen vidi, de
mu roke in noge gore. Nesrečen človek je rad
žganje pil, ino ga je večkrat ob enim dušku
pol Paške potegnil.

Za pregrehe starejšov otroci terpd.
Polskimu kmetu je sin rojen. Babica in botri
ga peljajo b kerstu, in po ker s ti k žganji. Na
večer vse pijane keremar na voz naloži, in do¬
mu pošle. Pa babica zgubi otroka po poti.
Redar se zb rib ta in ga pogreši, misli, de ga
je v taberni pustila. Nazaj se pijanci pelja¬
jo , pa otroka ni v taberni Drugi dan ga
najdejo na cesti, in dvakrat je kolo šlo čez
njega.

KaSio neki zdravttel pijanče¬
vali ©stvadtiije.

Srajber, rusovski zdravitel hudiga pijanca
k sebi v jispo zapre, ino mu poda po svojim
spoznanji verčik zganja , kterimu je pa več ko
polovica vode perdjana. Razun tega dobi pi¬
janec kofeta, vina alj ola toljko, koljkor ga po¬
želi. Tode tudi temu je vec ko pol vode per-
mešane. Ves živež, ki ga ondi dobi, je z žgan¬
jem zmešan, še clo meso, sočivje, kruh in t. d.
Po tem takim je nima pijane strežne ure. Peti
dan se pa navadno vsakimu ta zmes tako pri-
studi, de mu že od daleč smerdi. Neprene-

4

42

hama začne prositi drugiga živeža, kteriga se
mu pa ne sme dati tako dolgo, dokler zamore
še kaj od te jedi in pijače vse spraviti. In to
zgoditi se, je že žganja tako odvajen, de gaje
že sit, ce le sliši od njega.

Kofe  so tudi kmetje serkati zaceli, ino ga
cIo otrokam dajejo. Ta jim je strup , od kte-
riga serce močno heba, gerlo in možgani se
vnemajo, v glavi se voda nabera, spanje beži.

Tobak  eni žvečijo, drugi kade, tretji v
nos bašejo. Ali niso bedaki, kterih začelik ne
plaši, ker eni kozlajo , drugi so omotični, vsim
je slabo, de poginiti hote. Sline se jim cede,
obraz je bled, koža merzlopotna. Nekteri se
kercijo, alj hitrico dobe. Te napake tudi tisti-
ga zadenejo, ki tobak na rane naveže, alj v
glavo vtera zoper uši.

Kako je škodlivo tobak piti, iz tega že vi¬
diš; pa skušnja tudi uci, de tobakajcu zobje
sperhnejo, in se za toljko hitreji zdrobijo, za
koljkor poprej je kaditi začel. Tudi persa se
mu vecdel sušijo, ce ni posebno tolste in ter-
dne postave. Tobakajc dokej svojiga zdravja
izpluje, in si želodec slabi. Nekterimu ceuka
žnablje ožuli in mu raka napravi.

Tobakajci so že sebe zasmodili. V Gospej
sveti na Koroškim je neki možun do cerkve
perkadil, in gorečo fajfo v žep djal. Per božji
službi ga začne strašno peci. Stiska je bila
velika, in preden pride iz cerkve, je bil po
eni strani ves ožgan.

Se nekaj aa bolnike.

Bolnikom jed navadno manj diši; pijače
bolj potrebujejo. Vender jim ponujaj po štir
do šestkrat na dan goveje juhe alj čiste, alj po¬
kuhane z ječmenam, ribanki, belim kruham.
Po manj enbarl, pa večkrat jesti bolniku bolj
tekne, ki per miru leži, in počasnejši kuha.
Mleko se jim večdel perleže, jeličnikam pa
kozje alj oslovo. Suhe češnje in njih sok je
vsakimu zdrav. Tudi sirahka je zdrava pija¬
ča, komur diši. Sludenčnica nar bolj žejo
gasi. Večkrat, pa po malo piti je boljši. Osmo¬
jena pogača ti studenčnico poboljša, če ji je
perdeneš. Cuker med vodo truplo odpira.
Perpersnih boleznih, per griži, vročini v gerli,
per notrajnim kcrči studenčnica ne velja. To¬
plo ječmenko, mleko iz mandelnov takim bol-
nikam popravljaj.

Sprijenost želodca  (OToflcnDfrber&mjš),
slab želodec izvira iz obilne alj nezdrave jedi
in pijače. Bolniku jed ne diši, gor se mu
riga, po celim životu ga mrazi, težko mu per-
haja, alj se cIo prekucne želodec, kedar misli
na jed, ki ga je spačila. Posti naj se,
vsako uro naj kozarc studenčnice popije. Če
nasledni dan ni boljši, naj si kupi škedelico
černiga kofeta. (Je tudi ta ne pomaga, je tre¬
ba zdravitela klicati.

M er žlico,  kobilo alj trešliko (iEPcc&ferfte 2
&er), ki izvira od slabe jedi, od vina alj ola,

si preženeš večkrat z cernim kofelam, Iderimu
lemone sok permešaš. Če si je na vodi dobi!,
vzemi jagodo popra, jo dobro razmeni, v
žlico žganja potrosi, kteriga popiješ dve ure
pred merzlico, ino po merzlici, kedar se že
potiti začneš, — Merzlica od jeze rta gami-
lice beži, Če jih ob povedanimu časi po kapli-
ci jemleš. Per merzlici se pos!i, in ne jej dru-
giga, kakor govejo juho, kaj močnatiga, pa
ne gostiga in ne mastniga; ino pij le vodo.

Leg ar, alj ognenca, vročnica, vročinska
bolezin, (9?ert?enfteber) se iz griže, iz žolčne
trešlike (©aflfieber), iz žalosti in drugih vzro¬
kov izvali.

Solar gre vesel domu na velikonočne praz¬
nike. Mati so ga pitali z jajcami, klobasa¬
mi, svenino: ino so ga z zavrelko (eerberbenem
gOetne) nalili. V prazenčen četertik pride šolar
nazaj v Celovc, in toži, de ga glava boli, mu
jed ne diši, in spanje ne tekne. Usta soj gren¬
ke, noge slabotne , in mraz ga prehaja. Go¬
spodinja mu da zdravilo , ki žene skoz njega:
alj nič ne pomaga V vročini leži, in misli
se pogovarjati z materjo. Gospodinja zdaj po¬
šle po zdravitela. - Leta naglo pride in gospo¬
dinja okrega, zakaj de poprej ni poslala po
njega. „Tako dolgo ste čakali, de je legar
dobil. Bog ve, alj ho žegnanja več jedel.“
Strašen je prerok, pa resnico govori. Komaj
je štirnajst dni,  kar so mati odidočiga per-
poročili Bogu, in zdaj po mertvim jokajo.

Roj ni ca (Srte&elfranffjeit) strašna bole¬
zen, ki domuje v slabih, deževnih letinah, in
izvira od smetniga žita, posebno od ljulke,
starikruha (SJJutterfprn). Po rokah in nogah
zgače, kakor od mravlincov, persti se klju-
cijo, v glavi se verti, kakor pijanimu. Bol¬
niki vpijejo , sline teše; vrat jim zavija.
Tudi se prisad perkaže; persti se čemijo in
odgnijo.—Ta bolezen boš ložej odvračal, ka¬
kor ozdravljal. Žito si cedi! Rajši jej malo
zdravi ga, ko veliko nezdraviga kruha!

4 G

Cetertt razdel«

Trupla poglavitne smeti.

ffiLar smo zavžili, naše truplo pokuha.
Obderži, kar mu tekne; od sebe pahne, kar
mu ne velja. Njegove smeti so: Pot, scav-
nica, govno.

Pot te hladi, ti kri cisti; kedar nazaj vda-
ri, kri ti spari. Po leti je malo bolezen, ma¬
lo merličov; po zimi kmet počiva, dostikrat
boleha, jamo si kople. Kdor se prav vtrudi,
ino izpoti, mu jed in pijača diši: mirno poči¬
va po noči. Pot brez truda je slabost huda;
ti kožo slabi. — Pa tudi tajisti, kterimu se pot
vstavi, in noče ne per deli, ne v posteli teci,
je gotovo bolan. Znotrej ga kuha, slabo mu
dela, lehko ga konca.

Kdor se poti, se lehko prehladi; tedaj je
treba paziti. Bernard, samoglaven fantič, se
je neki dan z svojmi tovarši gerdo pojal, ino
skakal, de vse iz njega teče. De bi se hitro

47

ohladil, se na pol golo sleče, ino gre na osipo
stat, kjer je veter močno vlekel. Pot mu je
nazaj vdaril. Zebsti ga začne, glava je težka,
persa pa vozke. V postelo ga spravijo, dobro
odenejo, in mislijo, de bo jutro spet zdrav. Alj
bolezen je hujši, in zdravnika je treba poklicati.
„Ali mu niste dali soka iz besgovih jagod ?“
zdravitel vpraša. „Koj mu ga napravite, dokler
pernesem drugih zdravil.“ Zcasoma se Ber-
nardek zopet na noge spravi, pa bled in reven
se pohaja. Zdravitel njemu in njegovim Staršam
tole zatrobi: Kdor se poti, alj bodi mlad, alj
star, naj si pot otere z ruto; naj se na sonci,
alj za li.šjo (v zavetji) po časi ohladi; naj ne je,
ne pije, dokler ni hladen. Merzla voda in ve¬
ter, ki naglo ohladita, sta posebno nevarna,
ino nakljucita neduho, sušico in več drugih
bolezen.

Voda, ktero piješ, alj z jedjo vred zavžiješ,
ne ostane vsa v trupli; ampak naprej tisi, in jo
moraš odcediti.

V  ^

En gosposki fantič se pelja iz Celovca v Šent-
vit. Na vodo ga žene, pa odcedili je ne more,
ker konj je nepokojn in čakati noče. V Šant-
vitu ga spreže in oddahniti si hoče; alj voda
ne gre. Skoz bolj ga napenja in mehur mu raz¬
ganja. Zdravitel pertece, in vodo mu vzame.
Pa fantič je revež vse svoje dni. Voda se mu
pogosto zapera, in če jo enkrat zamudi, ga
lehko prisad konca. Vite nevarno napako,
vodo zaderžavati!  — Kdor jo rad zaderžuje,

48

si pesek v mehurji kluje. Po dolgi bolezni mu
pride strašna smert.

Zaperanje vode  si je en starčik tako le
zdravil: Hrastovih mladik z perjem vred si je
pustil pernesti, jih v studenčnici kuhali. To
vodo je pil za žejo.

Pa tudi je gerdo per vsaki mu oglu se vsta¬
vili, in vodo odcejatl. Torej je potreba od
majhniga otroke vadili, de so sramožlivi, ino
ločiti se uce od potrebe napako.

Kaj je storiti z šol ar jam, ki sevpo-
stelo poščiva?  Svarili ga je treba, de se po
dnevi ne prehladi; de na večer ne pije preveč
vode. Tudi je treba ga večkrat zbuditi po noči.
Očitna zasramba je dostikrat nevarna. Gospo¬
dinja je Janeza, ki je per nje prebival, v mo¬
ker pert (rjuho) zavila, ino na ulice potisnila.
Janez se joka, prosi; pa nič ne pomaga. Solarji
memgredejoči se mu posmehujejo , in ga opo¬
našajo. Tresk! Janez se na tla zavali, in božje
ga lomi. Pač je gospodinja perskočila , in v
jispo ga spravila. Janez ni vmerl; alj še dan
dannšni ga božjasl zgrabi, kedar še vstraši.

Črevo izprazniti je človeku potreba. Kako
je to zdravo, vsakteri občuti, ki je bil dalej za-
pert, in težak trebuh je nosil. Kedar ga izpraz¬
ni, postane lehek in vesel. Gnoj nazaj deržati,
in kvarte igrali, je nezdrava napaka. Kdor
konja preveč in predolgo naganja, počil mu bo,
in nobedniga voza ne bo več vlekel: Kdor zad-
nico preveč stiska, opešala mu bo, ino nič več

49

ne bode deržala nadevo. Torej je treba že
otroke podučiti, de ne počepajo za kratik čas; pa
tudi ne adlagajo iti k potrebi, ino kraj poiskati,
ki je odločen k leti namembi.

IM pušanja lis dristle.

Neki stari ljudje si pušajo vsako spomlad,
ter terdijo, de so njih prededi po večkrat, alj
saj enkrat v leti pušali, in veliko starost doži¬
veli. Kako seje letem prededam godilo, ne vem;
vem pa gotovo , de niso toljko žganja in vina
zavživali, koljkor ga pijejo zedajni ljudje. Se
pušaj jim pogosto, jih bo kmalo voda zalila.

Neki grajšinski vožnar' pusti pušati konjem
vsake kvatre. Kovač mu pergovarja , de
pušati je zdravo; jez si pa mislim, de to pu-
šanje nar bolji tekne kovaču. Naj bi vožnar
iz svoje mošne moral plačovati konje in oves:
gotovo bi jim manj ovsa dajal, in po redkejši
jim pušal.

Tudi človeku je Bog zdravo kri vstvaril,
zakaj jo odceja, kakor de bi bila strupna? Je pa
kri slaba, se vender ne boljša, če nje nekaj odteče.
Tudi ne odteče le slaba, ino ne ostane v trupli
le ta dobra. Čemu tedaj pušaš?

Ako imaš preveč kervi, manj jej ino pij!
manj leži, bolj se trudi! — ino kri boš za-
nucal, brez de bi jo odcejal. Na Dunajski cesti

5

50

je živel kerčmar, kteriga so vožnarji visoko
častili. Bil je možak tolst, velike postave, z ru-
dečimi licami in nošam. Vinca tri bokale lo-
žeji je nesel, kakor kak drugi en maselc. Tudi
so mu piske in purmani dišali. ,-Oče! lepo se
redite, pa mertud za vami lazi. Ne pozabite
pušati !' 4  Te besede popotnika so kerčmarja pla¬
šile, in enbart v leti, potlej po dvakrat, slednič
vsaki mesic si puša. Per dobri pijači in jedi se
kri ročno ponavlja, po žilah mu razsaja, dok¬
ler jo zopet ispusti. — Kaj misliš, ali je mertu-
du odšel? Nikdar! Neko jutro so v posteli mert-
viga najšli.

De se ti kri ne spridi, po pameti živi,
greha se varij ! Kdor na deželi ne more hraniti
zdrave kervi, tudi ne bo hotel poboljšati spačene:
Kakor ne poznam kmeta, ki ker je pol grunta
zapravil, bi bil začel pridno delati in se hiše
deržati. — Kedar si pušati hočeš, se posveto-
vaj z modrim zdravitelam, in urno stori, kar
ti on naroči.

Druga napaka, kleri marsikdo služi, je dristla
in so zdravila, ki truplo odpirajo. Kdor se letih
navadi, kakor vsakdaniga kruha , brez njih živeti
ne bo mogel. Ta je enak vodnaku, iz kteriga
roda ne pride, če ga ne boš gonil. Ne spači
si dobre natore, ktera ti služi brez biča; ce
jo pa bičali začneš, bo od dne do dne terdo-
vratnejši postala.

51

M e k e bolezn i.

Kri teče iz nosa! — To je zdravo,
posebno per otrobih; če le ne teče premočno ,
in prepogosto. Strašiti otroke, de bi kri ne¬
hala, je nevarno; jim maline zavezati je praz¬
no. Merzle vode jim na tilnik vlij, alj pa ruto
v njo namočeno na tilnik položi, in kedar se
zgreje, jo ponovi, če kri ni nehala.

Vodenica  (Vodenika) je smerti ženica;
bolj počasno ko gre, bolj gotovo te vje. Sta¬
rejši ljudi rada napada: Noge jim po dnevi ote-
ko, po noči zopet splahnejo; zčasam bolj de¬
bele postanejo, inO noč in dan so otekle. Na
vodo manj žene, ko po navadi; sapa je težka,
spanje nepokojno, in jed se vpera. Ne čakaj,
de bi čutil vodo šterbunkati, ker zdaj pomoč
je lehko prepozna; ampak ob pervim začetku
hiti hiti do zdravnika. Morebiti de ti vodeniko
odžene.

Hitrica  alj švigla te pogostejši sili na
stran, grize po trebuhu, peče po črevu, ino
ti odlivaš kakor pomije. Varij se pili stu¬
denčnice, ampak pij toplo ječmenko ; skerbi,
de imaš noge in trebuh na gorkim ; in če
hitrica ne odleže, pokliči zdravnika.

Zlatenico  spoznaš, ker človeka po¬
gledaš. Oči, obraz in vso kožo ima rum e-

no; jed mu ne diši 7  sanje ga mukajo, vsa¬
ka reč ga jezi. Kdor veliko sedi, jo lehko do¬
bi. Mati zlatenice se togota klice. Kdor to
bolezen ima, se mora pridno prehajati pod
anilini Bogam, dokaj vode piti, grojzdje zo¬
bati , če ga dobi. Če  bi pa dolgo terpela,
naj zdravnika pobara, kaj mu je storiti.

53

Peti r si k  d e I.

Oblačilo.

-SJre kožuha ni treba po leti, vsak ve; jez
pa terdim, de ga nikdar ni treba. Vender pre-
menujemo obleko po vremenu. Spomlad in
jesen se moramo posebno varvati, de se ne
zmrazimo, ker po dnevi je vroče, zjutraj pak
in zvečer je hladno. Torej sloka vtraglivic:
V trebuhu me siple? — Ko bi bil šel orat v
sukni, jo bil slekel med oranjem, in zopet
oblekel per jedi: ne bil bi se prehladil, ino
ne grizlo bi ga ne.

Nar bolj goljufna gorkota je spomladna.
Vroče se ti zdi, ino se leliko oblečeš; veter po¬
tegne, in tebe skernina v črevesah zgrabi. —
Sneg je skopnil, in Matevž gre v gojzd derva
napravljat. Pridno je sekal in se močno vpe-
hal. Zdaj jopčo preč verze, in podera hrast,
de bi si kromperja zaslužil , ki per ognji stoji.
Hrast je na tleh, in Matevž se vsede na njega,

54

krompir odcedi, in ga lupiti začne. Bolj ko od
krompirja, se od Matevža kadi; pa on nič ne
porajta, ino jopica ne obleče. Žeja ga tudi,
in on nagne kozarc merzle vode, in cisto ga
sprazni. Alj ko bi bil trenil, ga v črevesah
vgrizne, in hujši in hujši ga šiple , de plaka in
se valja po tleh. Kamne, ki so krog ognja le¬
žali. in bili ogreti, zagrablja in na trebuh teši.
Zcasama odneha grizenje; alj Matevž je toljkajn
oslalien, de komej se prot domu plazi, in si
počiva v posteli. — Nikdar ne kljubovaj na svojo
mladost, in nikdar ne reci: Sirn navajen vreme¬
na! sim hrez škode preterpel veter in dež! Da¬
nes stojiš, jutro ležiš! Kar korenjaku ne škodo-
va, otroka alj sivcka lehko konca.

V moji domačiji je navada, otroke terdno
povijati. Naj se branijo, naj se jokajo: nic jim
ne pomaga. Mati jih povijo, kakor bruno.
Siromaceki ne morejo bercati z nogami, nesi
igrati z rokami. Kolena so tako zategnene, de
se celo živlenje več ne zravnajo. Otroci so šve-
drasti in švedre ostanejo. De se otrokam tre¬
buh malo povije, svetovajo zdraviteli; pa ni
treba ga zvezati tako, de revce sopsti ne mo¬
rejo; de črevesa niso v stanu se gibali. — Cepce
alj kapce otrokam niso vec potrebne, kedar lasje
že glavo pokrijejo in grejejo. Dosihmai jim na¬
pravite platnene cepce, in jih pridno snažite.
Tudi otroške glave paziivo omivajte, de spuš-
kov ne dobe. Snažnost je otrokam tako potreb¬
na, kakor jed in gorkota. Zatorej otroci skoz

55

velsajo in bolehni ostanejo, kedar v nesnažnih
pelnicab , kakor v skorji, teče. Kako'se bojo
izgovarjale matere , ki jim bo Bog očital: ..Otro¬
čiče sim vam izročil, de bi jih redile k moji
časti; ve pa ste jih postile gniti v njih gnoji ! 44
— Z malim čašam in (rudam se pelnice izplak-
nejo, in zopet posuše. Ktera jih od lenobe
nesnažne pusti, in v lete otroke povije: ni ma¬
ti ampak je macaha.

Kako i isi  a 1* Iti «I «5 v e s fe ©

oblačilo.

Vročina na kviško kipi, kri žene
prot glavi; zatorej se glava nar rajši
poti.  De nam sonce alj megla ne škodje, je
Bog vstvaril lase. Ako so predolgi, jih striže¬
mo, kedar mesic gorjemle. Jih cisto postriči,
je nevarno, ker se ti glava lehko premrazi.

Ne podkurjaj si glave z nepotrebno obleko;
ne prehladi si potne! Plešo si zagerni, pred
soncam jo skrivaj, mokro posuši. Klobuki, ki
so visoki ino ne pretesni, nas dovolj grejejo po¬
zimi; in slamniki nas varvajo pred soncam po
leti. Nizke kape, ki na glavi leže, naj bojo
suknene, alj usnjate, alj kosmate: so napcine
in nezdrave. Slepa ošabnost je pa, kapo nositi
pod klobukam : in tako si glavo preveč vgreli,
in klobuk in kapo tergali, ker je za dnarje  hu¬
do. Ušesa podergaj , kedar te zepsli začno;
tako ti ozeble ne bojo. Menim, de nos je v

56

veči nevarnosti, kakor glava; moraš mu tudi
kapo napraviti.' —

Cernu de je vratnjak (zavratnjak) dober,
ne vem. Bolj ko pačiš vrat, bolj ti boleha.
Toliko, in tak mnogih bolezen vratu, ki mu¬
kajo mestcane, kmet ne terpi, clo ne pozna.
In vender meščani dobro obvijajo vrat; nekteri
kmet goliga nosi. Nar vekši napaka je ta, ker
fantič v ruti, kakor konj v homolu teci, na
nobeno stran se ozreti ne more; oci ima de¬
bele , in lica višnele. De so na kolenu hlače
stergane, ne vidi; zakaj se mu v glavi 'verti, ne
ve; ce ga pametni ljudje svarijo, ne sliši: mer-
tud ga zadene, in še ne verjame, de se je sam
zadavil.

Srajca platnena je nar bolj zdrava. Alije
tenka? ali je debela? ne vprašaj; snažna biti pa
mora. Ce je vmazana ko svinska koža, ti tru¬
plo gerdi; in pola ne pije, ampak nazaj derži.
Pavolnate so gorkejši pozimi; po leti nic ne
veljajo, ker se kože derže ko smola, in vroči¬
no množijo. Pa tudi po zimi pavolnate srajce
ne boš pogrešal, kedar ob hudim mrazu dve
platnene oblečeš.

Hlacnik (aftre) na srajci leži, in cez persi
in herbet je raztegnem Prevozik te reže, pre¬
širok te zavera. Cez herbet ga na križem za-
pneš, cez persi na ravnost. Vprek sšiti ga ni
potreba, de te na persih ne derži. Kdor v
mladosti preveč nateguje hlacnike, se lehko
gerbavicati začne.

57

Jernej je bil fleten fant, pa grozno prevze¬
ten , bi si je špognl nar lepši oblačila. Mlinar
ga je veliko obrajtal in veliko plačilo mu dajal.
Jernej se lipša, ima suknjo in hlače, ko bi
bile nanj vlite. JNi mu bilo zadosti, de
nategne z vso močjo hlacnike; ampak opaše
se tudi z pašam čez trebuh, de je prc-
tergan , ko osa. Mlinar ga opominja: „Jernej,
obleka ti je prevozka! Komej moreš sopsti. Kar
še meni zdi, to zdravo ti ni.‘ £  — Alj Jernej se
opomembi posmehuje, in sam per sebi pravi:
Mlinar je slarčik, se mu lipšati ne ljubi. Jez
sim mladenč v celi soseski nar gorši, in ho¬
čem takšen ostati.

V pondelek je sam mlinar v mlinu , in Jer¬
nej v posteli. Kri pluje, in zdravitel miga z
glavo, in mlinarji reče: Oče, za drugiga hla¬
pca skerbite! Jernej ne bo več kamena klepal.
Jetra so kakor ta kamen, pljuča začnejo mu
gniti, ino pomlela ga bo jetika. — Saj sim ga
svaril, pa se je posmehoval mojim besedam: je
mlinar odgovoril, in se je zajokal.

Hlače morajo biti široke skoz in skoz , in
kedar sežejo le do kolen , se je varvali vozkik
trakov. Širej koso, manj režejo v kožo. Hlače
naj bojo po leti pertene, po zimi suknene. Do¬
bro bi bilo platnene podhlače nositi, in jih saj
vsak teden prebleči in osnažiti.

Zenske naj me dobro poslušajo, de si no-
govic pre terdo ne vežejo. Cilka si nič ni pu¬
stila dopovedali; in de bi ji nogovice ne lezle

58

dol, in so ne gerbile, jih pod kolenam prav
terdo zaveže. Bolelo jo je, in žleb okrog- noge
vgleda na večer; pa drugi dan enako terdo se
veže. Samoglavko je kazen zadela. Žile ji ote¬
kajo pod kolenam; kakor orehi so višnale bun¬
ke , in po noči v spanji se ena predere , kri Cilki
odteče, in se ne več ne zbudi.—TudiNežka se
je tako abotno zavezovala, zdaj pa rano nosi na
nogi, ki se zacelili noče. Zdravite] ji je sveto¬
val se varovati tesnih zavez, in z gorkim mle¬
karn, v kterimu okladke (timfddčige) namaka, si
rano celiti.

INoge pokrivamo zčrevlami, ki morajo biti
mehki in dovolj široki. Hribovci (planinci), ki
t-  sojih od mladosti navaja ni, nosijo cokle, in si
perste z cunjami obvijajo, de ne smukajo sem-
terlje, ino raneni ne bojo. Usnjati črevli se radi
gerbajo , in suhe gerbe te lebko ožulijo. Len¬
ka je peršla iz Ljubljane, in ker je jo črevel
ožulil, ga urno izuje ino prat gre perilo. Ra¬
na jo peče in noga oteka, pa Lenka se smeja.
Komej pride domu, jo že trese merzlica, jo v
postelo potlači, in k nogi prisad pertegne. Medu
ji na nogo obežejo; pa oteklina le raste in bo¬
lečine so vedno hujši. Lenka se sama tolaži; si
zdravje obeta, ker bolečina nehuje. Alj motila
seje! Koga je vmerla, in kmalo za nogo tudi
Lenka. V majhini rani včasi smert čepi. — Ako
te črevel pertiska, urno gaizuj; cunico z lojem
namaži, noge obeži. Ino ce te črevel tišati
ne neha, ga tudi namaži, in potlej obuj.

59

Vozki črevli nam perste klučijo , in kurje
očesa redijo. Je mestna napaka vozke crevle
nositi, de bi se noga lepši vidila; alj zdrava
noga je gorši, ko svedrasta. Milka je zidane,
pa tako vozke solne nosila , de je dobila en gum-
pec na slehernimu perstu. Vender kurje oko
med pavcam in njega sosedam jo je nar bolj
dražilo. Vkaže pernesti tople vode, nogo si na¬
maka in potlej razkopluje oko z ojstrim nožič-
kam. Pregloboko je segla, in treba je rano ob¬
vezati. Kedar pertiska divje mezo, ji svetovajo,
ga potresti z tobaknim pepelam. Pa rana bo
veči, in bolečine so hujši. Zdravitel naj pride
in nogo zaceli! je Milka kričala. Zdravitel pač
pride, tudi se trudi; vender braniti ne more,
de rane strupni sok ne popači vse kervi. Mil¬
ka je vmerla, in njene sestre nosijo širejši
crevle.

Kdor si nogovic špogati ne more, naj noge
obvije po zimi z pomečkano slamo, ki gorkoto
dobro derži. Kedar se slama premoči, je treba
druge vzeti. — Kdor poleti bos hodi, naj se
varova prehladiti spomlad in jesen , kedar
merzlota perhaja, ino noge je niso navajene.

Z staro obleko si je marsikteri perkupil bo¬
lezen. Mater je jetika pokopala, in njih obla¬
čilo so oče hranili za hčerko, de ga bo , kedar
odraste, nosila. Micka je spolnila šestnajsto
leto, je terdna in zala dekla. Večkrat že bara
očeta, ali sme nositi materne kikle (janke).
„Vsako leto smo jih prevetrili, tedaj škodovale

60

ne bodo. Le nosi jih , Micka — Vbožica jih
pol leta še ni nosila, in se za materjo v jamo
pogreznila. Ako tudi druga deklica bi bila na¬
lezla jetiko, ne vem; gotovo pa vem, de žlaht-
niki naj dobro pazijo, in obleke od mertvih,
ki jih je nalezliva bolezen vmorila, naj večkrat
opero, dobro prevetrajajo, z žveplam okadd, in
zopet ped streho obesijo. Boljši je obleko
sžgati, kakor se v nevarnost podati.

Kebrov Mihec je imel gerdo navado, vse
posnemati, kar je vidil per drugih. Beračici,
ki je na Kebrovim vertu otroka česala, se Mi¬
hec bliža, otrokovo kapo si na glavo pokrije,
in clo z šetjo , z ktero je beračica krastoviga
otroka česala , se dergla. Zdaj Kebrovka per-
teče, JVlihca okrega, in proti domu spodi. Alj
prepozno je bilo, Mihec kraste dobi: glava
smerdi, kakor kuga, in lasje se vkep derže,
kakor lorice. Sosed olovar svetova Kebrovki,
naj ol dobro pogreje, mu sroviga masla (putra)
permede, ino /. tem Mihcovo glavo naj vrniva.
To je pomagalo, in glava se zdravi.

Tudi na fajkini cevki se bolezen naleze.
Per kerčmarji je popotnik prenočoval. Vse  usta
je imel bolehne: ni mogel ne žvečili ne pože-
rali. JNjegova fajka je na mizi ležala. Kerčmar-
jov Tinčik se spravi k fajki, jo šlata in gleda;
slednič v usta vtakne. (Jez neke dni se Tinčik
perloži, de ga peče po ustih. Gnoji se mu po
ustih, in oče ga peljajo k zdravitelu. ,,Gerdi so
vredi (tvori); Tinčik jih je gotovo nalezel. Ali

61

imate zdrave hlapce in dekle per hiŠi?“ popra-
šuja zdravitel. Zdaj se spomnijo oce, de je
Tinčik lizal popotnikovo fajko. —• Zdravitel je
zcasama Tinčka ozdravil, in njemu in vsi kerc-
marjevi hiši naročil, de naj se varvajo ptujih
reci; in čegar so popotniki vpotrebovali, naj
dobro osnažijo, preden sami špogajo, alj dru¬
gim popotnikam ponudijo.

Zenske se lipšajo s perstanimi ino vuhanami.
Kdor nima srebernih alj zlatih, naj ne nosi no¬
benih. Svinčena roba te ne lepoti, pa tudi
zdrava ti ni. — Preveliki ino pretežki vuhani so
neprilicni; uho ti spačijo, alj clo raztargajo.
Provozki perstani v meso režejo. Odpiliti jih
moraš, de ti perst ne zgnije.

i

62

Segli raz del«

Spanje in čuvanje.

„ivllariin vstani! petelin že poje <£  zakličejo
oce odrašeniga sina, ki zvečer postele ne naj¬
de, zjutro se je ločiti ne more. Ali Martin ni
persmoda, ki si sam spanje krade, živlenje kraj¬
ša, Boga razžali? Truplo zazpanca je vedlo,
ko puhla repa; bolezen postele iše, ino se nar
rajši tistiga prime, ki po noči brez potrebe be¬
di; po dnevi pa dremle, alj clo leži. Razložiti
tedaj hočem, kdaj? — kak dolgo? — in ka¬
ko? — spati je varno in Bogu dopadlivo.

9& d a j je spati?

Spi, kedar si truden; vender ne po dnevi,
ampak po noči. Vsaka poštena stvar gre zvečer
počivat. Rože na polji se stisnejo , ptici v logi
vtihnejo, ino pospijo : tako tudi vsi pridni in

63

pošteni ljudje. Kdor brez trudnosti v posteM
leži, dušo in truplo sovražniku zroci. Postelj¬
na gorkota poželenje vnema, in kdor se temu
vda, sam sebe konca. Kedar se zjutro prebu¬
diš. urno vstani, in nikdar ne polegaj: Lenoba
ti kri kali, meso topi! Kdor cez dan pridno
dela, zmesno je in pije: bo zvečer lehko

zaspal, zjutro zgodaj vstal. Tega glava bo jas¬
na, in telo bo cversto. Kdor pa na večer po
voglih postaja, tuli ko volk: z tem gredo skerbi
in žele v poslelo; sanje ga dražijo, in on vstane
z kalnimi očmi.

Kali dolgo je spati?

Otročički vedno spe; ino vec ko rastejo,
manj spanja potrebujejo. Neki sivciki komej
se vsedejo, tudi že dremlejo. Vender poznam
ženico, ktera večkrat cez noc vstane, po po»
histvi, skednih, in hlevih ogleduje, in se zopet
vleže. Nekdaj sim praviti slišal, de neki sko-
pin, ki se mu je škoda zdelo postele, se je
hotel odvaditi spanja, ino je štel pelice v temi.
En mesic je komej menil, in skopina je mer-
pud pokončal.

Slabejši ko je človek, vec spanja potrebuje.
Od bol nikov perpovdujejo zdraviteli, de so zma¬
gali bolezen tako, ker so po dvanajst ur, in
dalje spali. Terdnejši so se zbudili, in potlej
ozdravili. Odrašenimu zdravimu človeku je do-

vel, sedem ur spati, kterih saj dve naj iše pred
polnočjo , ker predpolnocne ure bolj zdajo, ka¬
kor popolnočne.

Kako je ležati?

Kakor za zdravo jispo, tako tudi ze zdravo
spalnico je treba skerbeti; jo vsaki dan preve¬
triti, in nobenih rož ne špogati v njej. Rozal-
ka je bleda perhajala, vedno jo glava boli, in
večkrat ji kri leče iz nosa. Mati pač mislijo, de
klinčki in vijolce , kijihRozalka po noči v spal¬
nico prestavi, ji te napade pričinijo. Alj Ro-
zalka ljubi cvetlice, in terdi, de škodovati ne
morejo. Zdaj Rozalka zdravnika vpraša, kako
bi se te bolezni rešila, mu tudi pove, kaj so
rekli mati. Zdravnik ji pa pravi: Za bolj
pametno sim le deržal, Rozalka! Sama si
lehko prevdariš, de od takih dišav kri stopa
prot glavi.

Močerna alj fajbtna spalnica mi je napra¬
vila šenjo po glavi. Mrazilo me je, in obraz
je kmalo otekali začel. Otektlina se je razširila
cez oči, čelo in polovico glave. Zdravitel je
vkazal pogreti suho bezgovo cvetje v žakelcih,
in obezati na oteklina. Ozdravil sim se, alj
glava me je še dolgo bolela, lasje so mi več-
del ispadali.

Spalnica hladnejši ko je, bolj je zdrava.
De se pa zjutraj ne prehladiš, se nikdar preveč
ne odeni, in se ne sili k potu. Ce se veliko potiš,

ea

se malo poleži, se počasi ohladi in drugo
srajco obleci.

Čez  noč ne pusti odpertiga okna, de
mačke alj’ druge živali v spalnico ne lazijo,
ino de se ne prehladiš, ako hi se razodel v
spanji.

Po hlevih in skednjah ležati, se ne spodobi
za ženske: tudi fantam da perložnost k ponoc-
vanji, ino jih dostikrat spači. Kar zdravje
zadene: po skednjah od merve močno diši; po
hjevih od gnoja in živine smerdi. Kdor nima
druge spalnice, naj hlev dobro prevetri, ino
na skednji slamo, alj manj dušečo mervo si
zvoli.

Po vertih na golih tleh ležali, je gotovo
nezdravo. Tla so merzle: trebuh se prehladi,
in gristi te začne. Cio griža se človeku nakluči.
Od trave nezdrava sapa hlapi , alj pa duh moč¬
nejši od mervniga. Kača, alj kuščar, ki gor-
koto ljubila , se ti lehko perbližata. Ce merčesa
v spanji pertisneš, vgriznil te bo.

Zibele za otroke so nevarne ino nepotrebne.
Nepotrebne so , ker otrok , ki je zdrav , snažen
in nasilen, rad spi brez zibanja. Nevarne so,
ker se lehko prekucnejo , in otroke zaduše. Jera
je pervo rojeniga fantička v zibeli povezala, in ke-
dar je zaspal, se na polje odmeknila. Na polji
jo ne terpi, in se ji zdi, de jo kliče fantič k
domu. Jera k domu hiti, in ali se vstraši, ki
zibelo prekucneno najde? Otrok se je metal po
zibeli, ta se prekucne ino fantička zaduši.

6

66

Postela v spalnici naj ne bo previsoka, ker
ves zapuh na kviško kipi ; ludi naj ne leži na
tleh, ker se taka postela prav prevetrili ne da.
Špampet si oskerbi tako dolg, de se lehko po-
polnama stegneš, tako širok, de se ne zverneš
iz njega. — V Imavi na Koroškim se trudna
nevesta vleže na klop per peci. Po noči pade
iz klopi, ino zadene z glavo na vratno kljuko.
Vse teme si odere, ino kos kože visi ko cunja
od glave. Zdravitelji kožo poravna, ino skoz
merzle okladke na glavo poklada , de bi prisad
ne perlisnil. Nevesta je zopet zdrava, ker h
■reči čipina ni počila.

Špampet postavi v kol spalnice, de ne vleče
veter čez tebe. V špampet položi žakel napol-
nen z grivami, alj plevami, alj maham, alj ka-
ruzno alj drugo slamo. Pod glavo položi zglav-
nik, de glava viši ko drugo truplo leži. Odejo
(kolter) nabaši z predivam alj pavalo. Pernata
postela je pregorka, ino popači človeka. Kdor
je truden, bo tudi dobro spal. Snažno poslelo
si hrani, jo nesi večkrat na sonce; vsako leto
saj enkrat koruzno slamo preperi, in prah od¬
loči; stare pleve zaverzi, in nove jim namesti.
Saj vender živini vsaki dan podkidaš: tudi se¬
be ne zamudi!

Posamezi ležati je zdravo za dušo in telo.
Starši so že dostikrat objokovali, ki so sine per
hlapcah, in hčere per deklah pustili ležati.
Tudi les, ki ga dergneš po lesi, se vname: ta-

67

ko meso v mesi slasli zbodi, posebno spačen
nedolžniga rad pogubi.

Matere, majhnih otrok nikdar ne jemlite
r st oj o postelo; ampak ve rajši vstanite, in jih
tolažite! Stergulkna deklica je vedno jokala po
noči. Stergulka si misli, de deklico zebe, in
bi se rada per materi grela, zatorej k sebi jo
vzame. Deklica vlihne per materi, in mati
kmalo zaspi. Zjutraj se Stergulka zbudi, in
grozno se čudi, de deklice še spi. Ogledovati jo
začne, in-jojmene! — mertvo jo vidi. Mali
je hčerko zadušila.

Babice ljubijo vnuke, ino jih clo po noči
per sebi imajo. Kakšino dobroto jim store, naj
me poslušajo. Neka bolehna babica je Valen-
lincka vedno v svoji posleli imela. Babica se
omladi, Valentincik postara. Starši sebarajo,
kaj na Valeniincku gloda? Ali ga mora tlači?
Bila je mora, ki so jo vsi vidili; pa rajši dru¬
go iskali, kakor domačo spoznali. Mati zdaj
fajmoštra vprašajo, kako je moriventali, ktera
Valenlincka sisa. Kedar so fajmošler zvedili,
de Valentincik per babici leži, so urno zapove¬
dali materi, mu drugo poslalo perpraviti, in
Valentincik je terdnejši postajal od dne do dne.

Kedar ležiš v posleli, sc popolnama stegni,
in roke poleg života položi. Sključen si trebuh
perliska, želodec slabi. Kdor ima roke pod gla¬
vo , si jih lehko prehladi, ino si kri zavera. Na
trebuhu ležali, je nezdrava in gerda navada.
Otrokam kruha v postelo dajati . je napcino.

68

Drobtin jim v postelo napraviš, ki jih bode in
bude. Ce so lačni, naj vstanejo in se najedo;
in kedar so zaspani, naj v postelo gredo.

Marsikaka bolezen se v posleli naleze, zato¬
rej se v postelo ni vleci kedar ne vemo , kdo je
v njej ležal. Treba je jo prevetriti, in druge
rjuhe ji dati. .Se nevarneji pa je, se vleci v
toplo postelo, olj clo k bolniku, ki ima nale-
zliva bolezen. Tako se nalezejo garje, skerni-
na, griža, in druge pluje bolezni.

Foisoene oblačila-

Nagimu ležati se človeku ne spodobi, cehi
bil tudi sam v posteli. Hdor nic drugiga noče,
»aj saj srajco ima. Kedar spovednik alj zdra¬
vite! mu svetovala še drugo obleko : boga naj
nju, in svojo dušo in telo naj viši obrajta od
potroškov. Sleherna ponočna obleka mora biti
široka in mehka, de te nikjer ne derži, nikjer
ne teši. Srajca , ki je za vratam, alj za pestjo
zapeta, kri zaderžuje v glavi, in po rokah. Celo
noč se je sukal Boštjan na plesiši, ino ker proti
jutri pride domu, se je v hlačah in cevlih na
postelo viegel. Noge so se mu potile per ple¬
si, in cevli so se nategnili. Kedar se Boštjan
zbudi, ga cevli grozno derže, in ker jih iz-
zuti ne more, in mu noge skoz bolj oteka-
vajo, pošle po zdravnika. Ta rnu zreže cev-
le iz nog, ino dopove, de prisad bi bil krna-
lo pertisnil, in njega zadušil — Za tega voljo

69

je tudi škodlivo na klopi ležali, ker je terda,
in žile pertiska, de kri ne more skoz nje.

Kleri ljubijo snažnost, preoblečejo srajco
zvečer in zjutro, ino naj imajo čez noč poseb¬
no srajco. Pa tudi leto je treba oprati vsak
teden enkrat.

Ocllcžlna- (SButibltegen )

Bolniki si vcnsi kožo preleže , ktere rane
grozno peko Treba je tedaj opomniti bolnike,
de se večkrat prekladajo; in kedar se sami ne
morejo, jih je treba preložiti. Odležino je lo-
žej odvračovati, 'kakor ventati. Skerbi, de je
postela snažna in suha Kedar bolnike koža pe¬
če , jim pogosto podkladaj mehke cunice. Ke¬
dar rudeče proge (klobase) zagledaš, jih omivaj
z m er zlo vodo; in kedar iz teh rane postanejo:
vmedi belake v žganji, in z tem jih pomazuj.
Dobro je tudi, bolnika iz ene posteie v drug®
preložiti, de se njegova postela izhladi in prevetri.

Bolniki, otroci, in tudi zdravi ljudje vcasi
spati ne mori jo. Nikdar jim ni dati uspala „ ker
sleherno je škodlivo. Otroke tolaži in pestovaj;
odrašeni naj molijo, alj pazlivo naj štejejo: eden,
dva, tri in tako dalej; dokler pride zaspane. Ce
ga percakati ni, jim vender poterpežiivost več po¬
maga, kakor nepoterpežlivost in jeza.

70

Sedmi razde!«

Trud In pokoj

l4amen leži, lssmur ga veržeš: drevo »e
tako. Sok po njemu gor in dolj lazi. Drevo
rasle, se posuši; veter ga gible irio vlerdi. Res
je. deprešici, ki radi leže, se dobro rede; pa
debelost je bolehnost. Ce jih nc zakole.š. po¬
ginili ii bojo. Glej ribe v vodi, kako mergo-
lejo ! Glej zverine po gojzdih, kako dirjajo! Že
Adamu je Bog napovedal, de bo v polu obraza
kruli si perpravljal: Trud ino delo je nase ziv-
lenje. Udor uno v nemar pusti, leto si zgubi.
Naše Iruplo je lako vstrarjeno , de ne Irenka
nima pokoja. Kri se vedno razliva iz serca skoz
truplo; in vedno se v serce loči iz Irupla. Kosti
in meso se vedno ponavlajo, ino želodec nepre-
nehama mele. Ce nima nič drugiga, pa sam
sebe derga. Otroci, noj bojo se tako majhini,
*e trudijo z rokami ino nogami; ino kedar se

71

drugač gibati ne morejo, saj kriče iz vse moči:
si napenjajo persi in trebuh.

Kdor se truditi zamudi, ino vsili udov ne
vadi, bo sperbnil ko žilo, kteriga nikdar ne
prevejaš. Starši, perganjajle otroke k deli! Re¬
dar otrok poseda, in vedno igra, tudi mož dela
ne ljubi, ino ne zna. Hlebcik kruha bližni si-
rolici nesli, deržino h kosili poklicati, kure iz
grade odganjati, krave posti hlizo doma , smeti
iz sočivja odherati, ino enake dela je treba otro¬
ke zgodej navaditi. Jih z delam pregnati je
grešno in nevsmileno; jih sedeče v jispi deržati
je nezdravoj jim le desno roko vaditi je napcino.
Ko bi jih nesreča zadela, de bi se desne roke
poslužiti ne mogli, alj če bi jo clo zgubili: kako
bi želeli si z levo pomagati? Bog je obe roke,
kakor obe noge, k enakimu opravilu vslvaril.

Stenar je vmerl, in zapustil vdovo z osem¬
letno Minko, in z Lojzka m v zibeli. Vdova je
bila šivilja (mojškra) in Minka je mogla Lojzka
zibati in pestovati. Kedar je Lojzek spal, je
Minka parala stare oblačila, alj sukanih (civirn)
motala, alj se šivati učila per materi. Minka je
dostikrat prosila, de bi ji mati dovolili, do so¬
seda iti, z otrokami si igrali, sosedove krave
pasti. Pa zapstojn je prosila. Minka postane
bleda in kumerna 5 ino kedar v cerkev gre, seji
posmehujejo malopridne dekleta: „Glejte ger-
bato babico! Kmalo bo tudi škerbasta.“ — Oči
so Minko vedno bolele, in kratkovidna je bila.
Tudi seje rada plašila; ce je jo kdo debelo pogle-

72

dal, se je že jokala. Zdravitel Minko vidši do
matere gre; jih graja, zakaj de Minko zrniraj
v jispi derže! „Mlada kri, vroča kri: naj se na
zraki hladi! Pri lepim vremenu se vsedite pod
lipo; Lojzek naj na bolzinah leži, in Minka naj
mu igra. Dovolite ji tudi, de druge otroke
obiše, z njimi se posmehuje, ino pocuka. Ker
vedno na desnici Lojzka nosi, je gerbala gra-
tala: opominjajte jo, de ga večkrat presede.

Kocijco vam bodem posodel, de bo Minka bratca
vozila , namesto ga nositi. De se ji herbet zrav¬
na , naj stoji na obedveb nogah, naj stegnena
sedi, in vsaki dan enekrat naj se za roke na
vrate obesi. Tako si bole’ zdravo hčerko re¬
dili , ne pa zdrave dekleta pačili, de bojo
krulovke.“

Nar bolj zdrave opravila so kmelijske, ker
rurijo roke in noge, čistijo kri in meso. 'Lem
*e bližajo poselske, kedar posli hodijo k nogam,
ino pretežko ne nosijo. Ne tožite cez vročino,
ne cez druge težave! Človek se navadi mraza
in vročine, kedar se umetno obnaša, in naravo
posnema, ki počasno ga pelja iz zime skoz
spomlad do poletja. — Kar kmetije težave za¬
dene, jih že prenese, kdor je zdrav, od mla¬
dosti jih navajen; kdor se ne žene po živinsko.
Med hlapcami, ki so travnik kosili, je bi! go¬
spodarja dvajsetletni sin, Tone po imeni; un
zal in priden fantič. Posmehovali so se mu
hlapci, ker je pri košnji zadaj ostajal. Neve¬
dni Tone se žene, de bi hlapce dojahak V p er-

73

sih mu vroče perhaja, kri začne pluvati; in
preden zdravitel perlece, je že po njem.

Struna merno napeta, brenka lepo; če jo
pretegneš, ti počila bo. Človeško truplo veliko
prenese, kedar ga umno vprežeš; alj če ga pre-
siliš, si bolezen in terplenje nakluciš. Martin
se je bahal, de je nar terdnejši možak cele vasi.
Star (dva mečna) pšenice je tudi Pvimaš nesel,
pa od tla zadeti je ni mogel. Jez jo pa bom!
se Martin hvali. Zagrabil je žakel, ino na ra¬
mo zasadil. — Na strani ga zaboli, in Martin
je počil. Zakel proč verže, in se za trebuh za¬
grabi. Alj Martinu se kila napravi pod trebuham,
ino črevesa nazaj zlesti v trebuh note. Martin
stoka in ječi, preden de pride zdravitel, in čre¬
va mu spravi nazaj. Zdaj zdravitel Martinu go¬
vori: „Ti si se popačil za vse svoje dni! Vedno
moraš nositi prevezo čez kilo; se varovati tež-
kiga dela, vzdigovanja in plesa. Ako ne vbo-
gaš, se ti zopet kila napravi; prisad lehko per-
tegne, in tebe vmori.“

Slišim nekiga reci: Martin je bil resnično
bedak; pa bogatin je umen in zdrav, ki dolgo
spi, dobro je in pije; po zimi per peci sedi, po
leti po senci postopa. On je močen in vesel;
ima roke, ko jez stegna. — Bratic! počakaj eno
malo, in njega poslušaj, ali srečen živi. Zdaj
mu je dolg čas, zdaj mu jed ne diši; telo
ima zaperto; karkoli pogleda, ga togoti: in
meni verjemi, de mast alj vodenica ga bo
zadušila.

7

74

Krojači (Žnidarji), čevlarji in drugi rokodel¬
ci sklučeni sede, želodec in čreva si stiskajo:
zatorej se jim jetra terdijo. Tudi dostikrat kri
plujejo, in bledi, ko smert semtertje lazijo.
Kovačam noge in žile otekajo, tudi od ognja
oslepe. Slenarjam kri v trebuh in noge sili;
oni se prevzdignejo, na plučah zbolejo.

Tem ino vsim rokodelcam je svetovati, de
ude telesa, kteri nar več terpijo, zjutraj in
zvečer z rokami alj llanelam (neko volno) der-
gajo; de truplo giblejo, se večkrat stegnejo;
kolikor mogoče, naj se pod nebam sprehajejo,
jispe in delavnice večkrat prevetrijo. Leli naj
se posebno žganja ogibajo; ino v praznikih naj
popotujejo, ne pa v tabernah posedajo.

P © It O j.

Mlinski kamen sevgladi, klepati gaje tre¬
ba; ura se steče, in navleči (naviti) je jo treba;
tudi človeško truplo oslabi, ino ukrepčati se
mora z jedjo , spanjem , počitkam. Potrebno
od jedi in spanja sim že povedal; tukaj govo¬
rim od počitkov.

Kdor težek koš nese, ga včasi nasloni na
plot alj svojo palico, de si oddahne, in rame
in herbet se mu ohlade. Kdor novino orje, de
se od njega in konj kadi: počije eno malo, pre¬
den se oberne. Kdor gerbat kosi, se poravna
in koso si pobrusi; enako storita ženjec in žen-
jica. Z delam sebe alj .druge pregnati, ne per-

75

nese dobička. V dolgi bolezni več zgubiš, ka¬
kor v kratkim pehu perdobiš. Bedaka imenuješ,
kdorkoli na ženitnini se hoče najesti za cel teden :
bedak je tudi ta, ki delo celiga tedna hoče v dnevi
končati. Delo na pol opravlja, in živlenje si
krajša. Poznal sim kmeta, ki po dnevi in po
noči si dovolil pokoja ni, in še nedele ni praz¬
noval. Hlapci in dekle mu niso ostali; sebe je
tako dokončal, deje ob spanje prišel. mu jed
ni dišala, in sčasama se je posušil. Le kar je
prav, je ljubo Bogu in ljudem!

Pa so tudi lenuhi, ki se vsakiga truda, ko
strupa boje. Moč in živlenje hraniti si mislijo,
pa si oboje krajšajo. Železo rija sne , lenoba
pa mlado telo. Stoječa voda zignije, če nje ve¬
ter ne prernaja; truplo pa sperhni, ki se od
dela ne sputi. Mislim de več ljudi od lenobe
boleha , kakor od truda. Lastna ljubezen nas
opominja , de si počijemo , kedar smo trudni.
— Kdo ne pozna postopača, ki se bolezni toži,
ker mu jed ne diši, ga vsak košček v želodci
teši? kterimu noč nima konca, dan nima kraja?

Breznik je gospodarstvo sinu izrodil, ino
si mislil počiti, ker je bil že perleten. Pa
zbolel je od dolgočasa in je kmalo vmerl. —
Vsi vemo, de kmetje po leti redko bo¬
lehajo ; po zimi je dosti bolnikov ino
merličov. Zraven nezdrave sape in vročine
v jispi tudi postopanje veliko kmetov vmori.
Počivali si menijo, pa si jamo koplejo. Kri se

76

gosti in černi, čreva se zabasujejo: ino mar-
»ikteri, bi se je kukolce veselil, se pusla ne
dočaka.

Nedele in prazniki so človeku k bošji služ¬
bi in počitku odločeni; pa nektcri ljudje le v
cerkvi sede ino spč, doma po dnevi streljajo
alj kegljajo, po noči pijancvajo ino razsajajo.
Kdor si sam pokoj krati, naj drngiga ne
dolži!

77

0§mi razdel.

Igrača in razveselnost.

O troska igrača naj bo reč domača, ktera
ne zbode, ne vreže; ne vgrizne, ne vpiči; se
požreti ne da; v oči, nos, ušesa ne gre, alj saj
škodovati ne more. Deklica je na mizi sedela,
si z Škarjem igrala; pade iz mize na tla, ino
si izsune (iztekne) oko. — Per materi, ki je
lušila feržol, sinik sedi, in si zabaše feržolek
v nos. Treba je bilo ga peljati k zdravniku, ki
mu je feržolek vun potegnel.

Kotlinova, svinčena kubinska igrača je
otrokam nevarna; lesena jim škodovala ne
bo. Triletni otrok je kufrasli krajcer požerl.
Cez neke dni je nepokojn , ga grize po
trebuhu, ino ga žeja. Malo spi, ino
bled in rjavkast postane. Zdravitel mu čreva
odpre, in kedar sedmi bart počene, gre kraj¬
cer od njega.

78

Deklice ljubijo punce za igračo; ne dajajte
jim pofarbanih! V  Berlinu je teta Samvelu skri-
nico z farbami kupila. Lepe so bile, in Sam-
yel jih šlata in liže, rumene nekaj požre. Gro-
zovitno ga kole, in prisad se prime črev. Gez
dva dni Samvel no parah leži.

Jerca si z žeblicmi igra, jih v usta vtikuje,
ino eniga požre, brez de bi ga hotela. Mati to
zagledavši pošlejo do zdravnika. Leta pride, pa
pomagati ne more. Jerca je veliko terpela; jo¬
kala ino prosila, de bi ji pomagali; pa le Bog
ji je mogel pomagati, ki je jo iz sveta poklical.

Petercik vedno lazi po lojtri na hlev. Oče
ga kregajo, ino mu razlagajo, kako lehko bi
padel, in si roko alj nogo zlomil; pa vse je zap-
stojn. Kedarkolj je bil sam doma, je stal na
lojtri. Enkrat se spotakne in hlebi na tla. Nje¬
gov angel ga je varoval, in Peterček pade na
mehek gnoj. Vender se je potlej lojtre ogibal.
Kedar je več izrasli!, ga mikajo češne. Oče mu
terdo prepovedo plezati na češnjo. Alj Peterček
skrivej spleza na češnjo, se proti konci veje
dersa, in češne obera. Pa veja se vlomi, in
Peterček stoka na tleh. Mati pridejo k domu,
in ga najdejo pod češnjo merliči podobniga.
Na glavo mu devajo merzle okladke, in zdra-
vitel ,  ki urno perteče, poskusi, kar ve. Pa
Peterčku pomagati ni; pretres možgan ga
vmori.

Lukec je rad ptiče lovil v zaderge, kteresi
je iz žime napravljal. Oče mu narujejo žime iz

70

konjoviga repa, pa mu prepovedo, do konja
stopiti si žime ruvat. Alj Lukec ne vlioga.
Tiho se plazi do konja, in ga zgrabi za rep.
Konj se vstraši, bercne , in Lukci betico (bučo)
razbije. Možgani so po hlevu ležali. Nesrečni
oče so mogli to gledati!

V leti 1838 so se Bilinski (©iffinflen) šolarji
domu grede na jezer podali, ki je bil zmerznen.
Alj led se vdere in 42 šolarjev se potopi. — Va¬
rite se leda, otroci !

Sestero fantinov vleče Podbregarjove sni na
gorico, pod ktero je stal kozelc. Na sni se
vsedejo , ino čez sneg po gorici derče. Pod-
bregarjov Tomaž predej sedi, ino sni viža. Ali
sni ga vbogati note, in proti kozelci derče. To-
mažove noge prideta med sni in steber, ino
obedve sta zmečkane. Tomaž še živi, bodi po
berglah, in otroke opominja, de naj se varo¬
va j o sni in snega.

„Pojmo seršene dražit, in če se za nami
vdero , popadajmo na tla, ino skrimo obraz!' 4
Tevžek tovarše zakliče, in gnezdu se bliža.
Zdaj z ranto gnezdo preberska , ino serseni se
zasujejo za njim. Tevžek pade na tla ino obraz
si pokrije. Po rokah in vratu so ga opikali,
ino Tevžek se perjoka do matere. Kregali so
ga , ino roke in vrat mu dergali z gorkim oljem,
de mu strup odženo.

Dekleta si zvežejo gabrove veje, in gugav-
nico rabijo. Vsaka se hoče ta perva v njo vse-
sti; pa Barbka druge prežuga, in ta perva v

80

gugarnici sedi. Močno jo gonijo, de ji kiklja
čez glavo leti. Nesramne dekleta, ali se vam
spodobi taka igra? — Glej, veja se vlomi, in
Barbka na deblo perleti. Hriž si je zlomila , dol¬
go boleha, ino še zdaj gerbata hodi.

Eden drugiga na kobel jahati (za vratam
sedeti z razširjenim nogami) je posebno nespo¬
dobno ženskimu spolu, ino vsakim nevarno,
ker se lehko znak prekucne, in se polomi alj
preterga.

Pastirji soJozelna, kije navadno zadni na
pašo pergnal, na palico posadeli, ino nevsmi-
leno ga tehtali. Otekel je med nogami, mu
prisad pertegne, in Jozel more vmreti.

Segetanje ni kratkočasna norčija! Žolnir, ki
ga je tovarš šegetal, na enkrat zavpije : Za bož¬
jo voljo pomagajte! — Žolnir leži bled na poste-
li, ino ne gleda, ne diha. Oblačilo mu sleče¬
mo, ga po persih in podplatih z kertačo der-
gnemo, ino merzle vode mu brizglamo v obraz.
Počasi je zopet k živienji prišel.

Po berglah hoditi se pravi stvarnika tožiti,
ki ti je dal zdrave noge. Kdor na visokim vris¬
ka, v globokim piska.

Nevarno je o Miklavžovim otroke z parkel-
nam strašit. Neki kerznar je imel hude fante.
Pred Miklavžovim pride Miklavž, in dečkam
močno grozi, zvunaj pa parkel z železjem ro¬
poče. Zdaj ves čern v jispo perkobaca, ino nar
huj fanta popade. Jaka se zvija in dere; na
enkrat pa omolkne in obledi. Mati zavpije s

81

Izpusti ga! in Jaka se zverne. — Jaka! oče
klice, — sa j j e  le naš hlapec. Jaka se eno ma¬
lo odehne; pa po noči se ga otročjak loti. V enih
dneh vmerje. — Z lasmi stražnika pokaditi ostra-
šeniga, terdijo neki, deje  zdravo.

V Stangi so fantje štrukle (£e6^e(t) sekali
(nekdej navadna, zdej prepovedana igra na Krajn¬
skim). Penar zakriči: „Ročnik, tako mi jih na¬
kladal ne boš!“ ino roko čez štrukle položi.
Piocnik pa mahne z sekiro, in Penarju vse par-
ste odseka.

Junaki zgorne štajerske dežele so sir tlačili,
to je: Blažeta so za mizo tako dolga stiskali, de
mu je mehur počil, in Blaže je v velikih teža¬
vah zameri.

Per sv. Lenartu so se fantje metali. Un
ošabnik se je bahal- de po samim vse prežuga.
Eniga je vergel, in že drugiga zgrabil. Ker le
oddihnil si ni, slednič opeša, ino en slabotnih
ga pomede po tleh. Koko si je zlomil.

Hlapci so za Ljubija n co kosili, ino na ve¬
čer po vodi se vozili. Dva se prepirata, spri-
meta in eden od nju pade v vodo. Niso ga več
rešili, ampak ribe so ga pojedle.

Na sv. Stefana dan so Ježanski mladenči z
soljo na nive jezdarili. Cerkovnikov sin je na
sedlu sedel, in deržal v stremenih noge. Ker so
se poskušali v jesdarji, pade Cerkovnikov sin iz
konja ino v stremenu obvesi. Konj  dirja za dru¬
gimi, in vleče jezdca za seboj. Fant živlenja ni
zgubil, pa herbet ino glavo je celil cel predpust.

82

Kovač je ljubil ojslriga konja , kteriga pre¬
hiteti nobeden ni mogel. Od Cernuc proti Sav-
skimu mostu se pelja. ker mlad kocjaš mem
njega permerja. Kovač konja požene, konj po¬
skoči, ino voz se preverne na mostu. Kovača
zadervi na naslonilo, in od tod pade v Savo.
Mertviga so iz vode izlekli. Zdraviteli, ki ga
ogledavajo , terdijo, debi bil lehko še živel tri¬
deset let.

Tudi godci imajo vcasi komedje, ki jih je
pravili gerdo, ino slišati strašno. Vola so klali
v nekim kraji. JNekdo se je v volovsko kožo
ogernil, ter so mu na glavo pod roge pisker
kervi djali. Njega tovarš po mesarsko oblečen,
ga z sekiro maha po glavi. Lonc se podmuzne,
ino on lopi godca po glavi, de per priči obleži.
Takih divjačen nas Bog varij!

Pleši po pameti, in se varij prehladiti! Kdor
per plesi bled postaja, naj se ga varova : kri bi
mu lehko serce vtopila. Kdo zamore število ne¬
srečnih mladencov povedati, ki so zdravi ple-
sarit zaceli, bolni nehali, in mladi pometli? Ali
se ne pravi sam sebe vbijati, ino čez peto božjo
zapoved grešili ?

JNe jemli v roke ne puške ne pulfra, dokler
oberniti z njim prav ne veš Puška ima vosko
gerlo, pa smert iz njega rjove. Blizo strela ne
hodi, naj strelajo z možnarji, alj z pištolami.
Si na polji alj v lesi, in strelce blizo čutiš, ne
skrivaj se; ampak vstani, naj te vidijo. V Stra¬
nicah je gospod za zajcam hodil. Neumna pa-

83

sterica ga vgleda, se v germ fskrije. Gospod
misli, de se je zaje zmuznil; po nji pokne, in
jo vstreli.

Ne strelaj zklučami, tudi ne z rjavimi pu¬
škami, rade se razletijo in perste poberejo. Neki
dečko je volel kluc dobil, ga prepilil, nabil, v
zemljo terdno zakopal, žerečo gobo nastavil in
se ogenil. Kerni dolgo pogorelo, leti in gobo
podpiha. Mahoma pokne; pulfer, kluc in zem¬
lja mu v obraz zleti. Desno oko mu je izbilo,
ino vsiga ožgalo.

Strelicova sina sla bila sama doma. Puške
visijo na steni, in če so glih oče prepovedali, se
jih dotekniti, vender starejši eno izsneme, jo na
brata nastavi in sproži. Mislil je revež, de na¬
basana ni; pa puška poči, in bral mertev na tleh
leži. Otroci, nikdar se ne dotiknujte pušik!
Očetje, ne špogajte nabasanih pušik pojispi!

V  kahli na peci je kresilo ležalo. Jernejčik
je strelci pulfra vmeknel. Otroci sami so doma,
in si igrajo; nar manjši v zibeli leži. Jernejcik
potegne slame iz postele, nareže biljke po pedi
dolge, jih nabaše z strelnim praham, zažge in
se veseli, ker verše po jispi. Alj ena se zaleti
vpostelo, slamo vneme, in poslla v jispi gori.
Otroci zbežijo, in un sami v zibeli obleži. Hiša
pogori, preden pomagati kdo pride, ino v hiši
je zgorel otrok v zibeli.

Kdor veliko dnarjev ima, lebko za kratik
čas igra; priden mladenč pa nima zapravljati ne

84

dnarjev ne časa. Kedar igra nar bolj kaže, ti-
stokrat se nar raji zlaže.

V neki vesi na Nemškim je v leti 1832 na
binkoštno nedelo v noc nekoljko kmetov v kerc-
mi kvartalo. Ravno je bliskalo ino gromelo.
Eden izmed njih, ki je že ves svoj dnar zai¬
gral, še enkrat postavi, kar glešta, rekoč: Ako
še to zlodej vzame, pa naj mahoma strela vda-
ri! — Komej je to izrekel, strela v taberno
vreže, treši preklinjavca iz zamize na tla, ino
ga po eni plati tako zadene, de mu pol živo¬
ta odmerje.

Tudi otroci po pašah za dnarje igrajo: kaj
čuda, ce bodo možaki tako divji kvartopirci,
de se za venar pretepavajo in pobijajo?

Per Savi so fantini keglali, ino ker v stavi
krajcerja manjka, Simen zarenči: Judež nas je
hotel za krajcer ogolufati! — Postavi ga urno !
— Prepir vstane , in Judež zažene kroglo Ši-
minu na glavo. Simen se zverne ino vec ne
vstane.

Navadna igra kmetov je kvartanje, in tudi
krajaci ino crevlarji, ki cel dan sede in gledajo
na tanjko, se per luni spravijo h kvartarni.
Životu počitka ne dovolijo, si tudi po noči čre¬
va stiskajo in oci si slabe. Potlej pa tožijo, de
jih oci štantajo (jim opešajo), in trebuh nic
ne velja.

Pustite mertve per miru!

Petero mladencov per kercmarji za mizo se¬
de, med ktermi Tolcin nar hujši zgraja (razsaja),

85

in se Laha strahu ne poznati. „Ura že polnoči
Laže, vender si upam iti na pokopališe žebel
zahit v trugo mertvaško. Petero nas je, ino
pet bokalov vina velja, ki jih bom plačal, ce
jutro ne najdete tega zebla v trugi zabitiga; ako
žebel bo v trugi, jih bote pa vi plačali. “ Tol-
cin se zavije v plajš, kladvo in žebel vzame,
in proti pokopališu gre. Groza ga obhaja, pa
se verniti ga je sram. Pride do truge mertva-
ške, urno žebel zabije, in se hoče verniti. Alj
nekaj ga derži, in od truge ne more. Per ti
priči se je Tolcin tako vstrašel, de koj vmerje.
Pljaš si je namreč k trugi peržeblal, ino mislil,
de ga mertvi derži. Kaj se vam sdi, kako je
vino dišalo unim cveterim mladencam? —

86

neveti razdcl*

Omivanje in kopel.
J. O m iv usi j e.

Sleherni kocjaš ve, de konjarn snažnost
dobro de. Vsak dan jih češe, večkrat tudi omi-
ra. Kaj, ali so konji naše skerbi in našiga truda
bolj vredni, kakor mi sami? Ali nismo že sku¬
sili, kako se dobro počutimo, kedar smo truplo
omili ino skopali ?

Zjutro ko vstaneš, si vrni vbraz, vrat in
roke ; si usta in zobe z perstam podergni , in
gerlo izgergraj! Tako boš imel ciste oci, brih¬
tno glavo in čedne zobe. Zdravo je tudi po
jedi, kedar se ti usta in zobje pohlade, jih z
studenčnico poplakniti. Beli zobje človeka lep¬
šajo, dobri zobje mu živlenje dalšajo. Kdor
dobro seka, dobro kuha.

87

Je slovitna navada po nekterih krajih, de
gospodinje ob osvetku, postavim pred vsim Sve¬
tim , na sv. Večer, veliko Soboto domačim glavo
omivajo. Tako bo glava po zimi, ker se kopati
ne moreš , osnažena ; in ce se leto na večer zgo¬
di , se ti prehladiti ni bati.

Nog kopati per kmetih ni navadno, pa je
gotovo zdravo: Zakaj noge se veliko pote, se
omažejo v gerdim vremenu, ker mokrota in bla¬
to skoz cevle vdari. Osnaži jih pridno , in si
boš marsiktero bolezen odgnal. Kedar te glava,
ušeta alj zobje bole; kedar ti kri pogosto iz
nosa teče, in proti glavi alj persam teši;
kedar imaš kervave oči, nabod in kašel: na¬
pravi si gorke vode v škafu , noge noter po¬
stavi in dobro zagerni. Tako posedi, dok¬
ler voda začne hladna perhajati; potlej si
noge dobro oteri, in v postelo se spravi.
Zjutro boš terden vstal.

2. Ropanje  (kopel).

Zraven vmivanja je pa tudi kopanje eeliga
života zdravo in potrebno. Otroci se morajo od
konca z mlačno vodo vmivati. Kedar terdnejsi
postanejo, se morjo dvakrat alj trikrat na teden
kopati. Zcasama se je poslužiti bolj hladne vode.
De jim dobro dene, se iz tega vidi, ker z ve¬
seljem v kopelnico gredo, v nje voljno \ež6,  in
se materi nasmehujejo. — Kedar jih iz kopel-
nicevzemeš, jih dobro oteri z debelim suknam.

88

Otroci se bojo lepo redili, in zdravi rastli.
Ran za ušesami, okrog vratu, in med nogami
ne bojo imeli.

Odrašeni se koplejo v tekoči vodi. Redar
dob požene, pravijo de se sme v merzlo vodo.
Kdor je mehkužen ino merzlole ni vajen, po¬
čaka naj sv. Petra in Pavla, de se ne prehla¬
di v vodi.

Kje se je Kopati?

Ne hodi v vodo, ktere ne poznaš kako je
globoka, in kakšino dno ima! Neki šolarji so
se podali k sedmem gričam, kjer se kopati je
bilo prepovedano. Nesramno se islecejo do
naziga, ino v vodo poskačejo. Eden od njih
je zabredel v jilovco, in bolj ko si je pomagati
hotel, bolj seje  potopoval. Tovarše klice na
pomoč; alj ti zbeže do bližne vasi in kmete
pokličejo. Izlekli so šolarja iz vode; alj mertev
je že bil, in zdravitelov trud ga ni mogel k živ-
lenju zbuditi. Starši v Sentvitu to zvedevši so
grozno jokali, ino še zdaj ne morejo ediniga
sinka pozabiti.

Nezdravo in gerdo je tudi iz vode na
pesek se izhajati, ino tam poležavali. Na
pesku je vroče in voda je hladna; lehko se
prehladiš.

Serboritni fantje se nagi po beregu pre¬
ganjajo, in eden drugiga v vodo mečejo. Neki
Persavec se je bal vode in plavati ni znal. Dva

89

tovarša ga zgrabita ino v brezden veržeta, re¬
koč : Se boš bolj plavati naučil ko žaba! —
Alj Persavec se je potopil, ino nič več ne per-
kazal. V koreninje na dnu vode se je zapledel.

Kako se je kopati?

V merzlo vodo ni hoditi ne z praznim, ne
z polnim trebuham. Oče pač branijo Jožetu
v Gradišico po kosili. Pa Jože je gluh, se splazi
v log in se urno zažene v Gradišco. Tema se
dela, in Jožeta ni k domu, Skerb žene očeta
do Gradišice, kjer najdejo gvant; alj Jožeta ne.
Sosedje prejišejo Gradišico, in Jožeta mertviga
dobe. Zdraviteli so rekli, de ga je mertud
končal, ker je z polnim trebuham v vodo se
podal.

Nikdar no pozabite se dobro ohladiti, si
glavo, persi, roke in trebuh z vodo pomočiti,
preden greste v njo! V vodi ni zdravo sedeti
ino počivati; ampak gibati se je treba, si ro¬
ke in noge in ves život trudili. Za tega voljo
je dobro plavati znati. Vender per plavenji se
skušati aij vadljati, kdo de bolj plavati zna, ni
varno in umetno. Cez Ljnbljanco je plaval
imeniten plavar, in de bi se mu kaj ne per-
klučilo , ga spremljata ribča v čolnu. Na dru-
gimu kraji Ljubljance se urno cberne, in
ribcama pravi, de ju ne bo potreboval. Še
ni bil na sredi vode, ker že vpije: Poma¬
gajte ! Piibca čoln poženeta, pa plavar se je

90

potopil, in mertviga sta ribča iz vode izlekla;
kerč ga je prehitel.

Ob mlatitvi je kmetam kopanje nar bolj
potrebno; in ker je letna Vročina huda in delo
težko, se morjo varovati, de se ne prehlade.
Koplejo naj se ženske vkup, možki vkup! Se
najdejo nasramniki, ki blizo ženslva slamo za-
žgo, in ženske plašijo.

Tudi rokodelcam, ki vedno sede, je ko¬
panje v tekoči vodi prav potrebno. Na večer,
alj ob praznikih dobe dost časa se osriažiti, si
kri oživeti, in ude omehčati.

Starim ljudem in bolnikam je pa gorka
voda , alj so toplice bolj hasnive. Kako se je
slednih poslužiti, jim bo zdravilci povedal. Jez
bom kaj maliga garjovim govoril , ki včasi dolgo
terpe in si ne vedo pomagati, .le napaka per
kmetih garje z žvepleno žavbo preganjati,
brez de bi zdravitela poprašali. Poznal sim
fanta, ki so ga mati na večer z tako mašo
namazali , v gorko peč potisnili, in potlej v
poslelo spravili. Fant, njegovo ablačilo , in
postela je bila vmazana, in je od žvep¬
la smerdela. Garje se skrijejo; pa fanta
vsak večer koža serbi, bolehati začne, suho
pokašluje, in jetika ga v nekih mescah zaduši.
— Bral sim od nekiga, ki so mu garje zama¬
zali, in kterimu je božjast vrat tako zavila, de
je ritinsko gledal.

Ima kdo garje, naj se snažno derži, v
gorki vodi naj se vsaki dan kople, in pomoč

91

naj per zdraviteli iše. Zvunajne lekarije brez
nolrajnih so vedno škodlive.

Za noht  ni  ca ( gtngerrourm) se ženskam
rada nakluci, ker pogosto seg’ajo iz gorke v
merzlo vodo. Tudi se naredi, kedar se kdo
r konc persta zbodo, alj všipne. Te boli pod
nohtam alj okrog nohta, ti noter kluje: urno
vtekni perst v krop , in dalej ko moreš, ga
noter derži. Se bolj hvalijo per ti bolezni
vroč lug Vender, ce ti leto ne pomaga, po¬
daj se k zdravitelu, in per njemu iši pomoči.
Zanohtnica ti lehko perst sne, ino ve  prisad
pertegne, tudi celo roko.

92

Heheti rsiideL

Omikani** duše.

-Mie kdor se dobro uci potrebnih posvet¬
nih in božjih reci, bo vživa! časno in večno
veselje. Ako imaš žlahtno serce, boš srečen
vse svoje dni; če pa serce skaziš, studenc žive
vode skalis: kako bi ti iz njega cista sreča
izvirala ?

Premožni starši so terdovratniga fanta ime¬
li, kteriga se ni prijela dobra beseda. Cele
dni se je po vasi in po cestah potepal, se klet
in perdušati učil. Mati ga svare, pa z pestjo
jim žuga; oče ga kregajo, pa potuhneno jih
gleda. Redar so ga do cerkve persiliii, je per
vratih obstal, notergredejočim nagajal, se jim
posmehoval, in clo fajko je pri cerkvi zažgal.
Gosp. fajmošter očeta opominjajo, de bi sina
strahovali; ino ce z lepim ne vboga, bi mu
palico pokusit dali. — Tudi palica ga ne po-

93

boljša. Ocelu je jezikoval, ino ze jim vstarlal.
Oče hlapca perkličejo, in fanta dobro premla¬
tijo. Pa divjak ostane divjak. Ves teden se
ogiba domu in se potepa p<3 gojzdih in pašah.
Starši že mislijo, de ga je kaka nesreča zadela;
alj sije  togotnež sam smert.perpravil. Na so¬
boten večer se sin k domu perplazi. Ves je
vmazan in slradan, in gleda gerdo, de se ga
starši boje. Opominjajo, prosijo ga , de bi se
dela prijel, Boga in ljudi ljubil. Obljubijo mu
novo obleko, mu dovolijo pošteno igro z so-
sedovmi otroci. V nedelo ga oce v taberno
peljajo, in kar zeli, mu plačajo. Cez teden
je precej vbogal, in, ker je nasledno nedelo bil
smejn per fari, je tirjal dnarjev od matere, de
bi z drugnii fantini rajat šel. Mati se ne upa
mu dnarjev odreci, in ga poprosi, de bi se
mirno obnašal in zgodno k domu peršel. Ob¬
ljubil je vse; ampak vižali svojih želj ni mogel
divjak. Z tovarŠami se začne prepirati, zgrabi
stol, in pobije nasprotnika.—Jaderno je zbe¬
žal iz taberne, se ogibal poštenih ljudi, in k lo-
lovajam potegnil. Starši objokujejo zgubleniga
sina, in Boga prosijo, de bi ga zopet napeljal
na prava pot. Pa Bog človeka, ki čerkovne in
gosposkne postave zaničuje , tudi zapusti. Div¬
jak je požigal in moril med tolovajami, in ke-
dar so njegove ure potekle, je na vislicah živlenje
končal. — Tako človek, ki le spi ino je, dobre
nauke zaničuje, staršov ne spoštuje: globoko jamo
si kople, v kteri si dušo in truplo vmori.

94

Fantič mlad, uci se dobriga rad! Šole ne
zamudi, ako priložnost imaš! Kdor zna pisali
irio brati, vsakimy pošten odgovor dati: za to¬
liko vec velja, za..kolikor več dobriga zna, Ako
se mlado drevce ne pož!ahtni,;in se divjaku žlaht¬
na mladika ne vqjepi: tudi s*taro drevo žlahlni-
ga sadja redilo ne bo. Ljudje, ki keršanske in
druge koristne nauke zamude, nesrečno žive.
Goricnikova Marta se k Dolencovi hiši permožj,
Dečlajezala, pa malo prebrisana. Marka nje¬
ni mož jo šlima , in srečno živita. Alj vlažni
zrak doline se Marti ne perleže. Bode in terga
jo po udih, jo lomi po kosteh. Boke in noge
sc ji klucijo in po perstih bunke dobi. Marta
vražam vdana, rada verjame babami, ki ji ter-
dijo, de ji je od taste narejeno; in de ne bode
pred zdrava, dokler ne prestopi čez lastni grob.
Lehko si mislimo, kako sta se gledale Marta in
tasta. Kedar gos. fajmošler te čenče zaslišijo,
Marto k sebi povabijo; jo uče, de le Bog nam
pošle bolezen, ino jo odvzame; de copernije so
prazne, in na nje vervati je pregrešno. Svetovali
so Marti, de naj gredo zdravitela, in zdravilov
naj špoga si skernino odgnat. Pa Vse je zapstojn!
Marta čaka na lostino smert, bolečine terpi, in se
v abotnosti svoji serdi. Cez nekaj let je testa
vmerla, in komej je v zemli, že Marta stopa cez
njeni grob. Alj skernina ne vboga vraže;
spremlja Marto od tastniga groba do njeniga.
Marta je zdaj iskala pomoči, pa skernina je bila
preveč zakoreninena, in božati in hotela. Pre-

95

po7.no je Marta spoznala, kako škodlive so vraže,
in kako krivično je taslo dolžila

De bi se rrioji bravci preveč bukev ne der-
žali, si oči slepili, in truplo slabili: se bati ni,
ker druge dela in opravila si persvoijo njih čas.
Vender eno še moram povedali, la je od bran¬
ja zapelivih knig (bukev). Ni vse zdravo, kar
ljudje hvalijo; in lepo zvezane bukve so dosti¬
krat strupene. Kakor nas zapeliv perjatel Jch-
ka ogoljfa , v časno in večno nesrečo potisne,
ako se njemu v roke damo : ravno tako nas škod¬
live bukve oslepe; v zmote, v hudobije, v čas¬
no in večno pogublenje porinejo. Torej , mla¬
dost! ne jemli v roke vsakih knig, ki se ti po¬
nujajo; ampak pokaži jih poštenim Staršam alj
spovednikam , pokaži jih pametnim učenikam ,
de ne zaužiješ strupa iz njih poprej , ko bukve
poznaš.

Preumni otroci.so slabiga trupla, in staro¬
sti ne dežive. Tomaž Moikir je angleške čerke
pred poznal, ko je govoriti zamogel. Dve leti
star je govorili, in tako ročno brati in pisati za¬
čel, de ljudje tega verjeti niso hoteli. V tretim
leti je materi list pisal; v cetertim je gerške
cerke poznal, in je pisal v latinskim jeziku.
Poskušal se  je v baznah in pesništvi, naprav¬
ljal je obrazic zemle svojiga kraja, in je vmerl
v sedmim leti.

Ako hočeš srečno živeti, moraš resnico go¬
voriti, ino na jeziku nositi, kar ti v serci leži.

96

Za svinskim karan tacam se je plazil, ko
senca, en goljufen mešetar, kterimu je kozarc
vina več veljal, kakor duša in pošteno ime.
Njega majhine oči, prekanjen obraz, in miga¬
joče žnabla oznanujejo lažnivca. Kupci vsakiga
prešiča se je perdušal, de bo sto funtov boba
(Špeha) priredel. Kedar je nevednika dobil, ga
je nevsmileno osmodil. Po vsih cestah si slišal:
Mešetar laže, de se od njega kadi. Ali se ne
bode zadušil na lažeh? — Razsajanje in pijanče¬
vanje mu sapnik (dušak fuftro^re) popači , ki
se mu začne sušiti. Ker mešetar vpiti in klo¬
basati ne more več, ga barantač poslovi. Zdaj
poluhnen hodi okrog kmetov, ki jih je nekdaj
ociganil (goljfal); in ker so lažnivca poznali,
mu niso verjeli, de je bolan. Od hiše do hi¬
še ga sujejo, dokler v hlevi obleži; vši so
vjedle.

g0

97

Ednajiti raz tlel.

Strasti.

i™JLoli in delaj, kar je prav; nepotrebne
skerbi si iz glave izbi! Ako si poruješ vse
lase, vender voda ne bo nazaj tekla. Jeziti jo
moreš, in zna biti, de boš snožet obvaroval;
kedar ti pa tudi jez predere, se podaj v božjo
voljo. Očetova roka tajisliga tepe, kteriga ljubi.
Nejevoljnost in skerb ti lase beli; radovoljnost
in veselje ti slajša živlenje!

►Steklo (glaž), ki ga nategoma vgreješ, ti
poči: nagla jeza ti kri tako zgreje,de ti lehko
serce razžene alj možgane vtopi. Rimskiga ce¬
sarja Valentinjana , ki se je z poslankmi zavolj
meje prepiral, in močno vpenil, je mertud
zadel in nategoma vmoril.

Ne samo sebi, ampak tudi drugim je raz¬
kačen človek nevarn. Neki kmetovavic je z svo¬
jim dvanajstletnim sinam na nivi delal. Pa dete
ni delalo ,  kakor mu je oče zapovedal. Oče se

9

98

tedaj razserdi, in kamen za njim verze. Ka¬
men zadene dete na glavo, ki pade mertev na
tla. Prestrašen oce domu hiti, de ženi nesreč¬
ni pergodek pove. Mali je ravno mlajši dete
v zibko položila* ga tedaj pusti v zibelci in leti
na polje, sinu pomagat. Pa joj! le merlicaje
najdla. Medtem, ki se jemati z unim na po¬
lji medla, pride svinja v odperto jispo, prekuc¬
ne zibko, ter dete ogrize in zadavi. L.ehko
si mislimo žalost nesrečne matere. Omotcna
pade na kervavi pod.—Človek, kise rad jezi,
strupno kačo v sebi redi, ki ga za vsako stvar¬
co pikne in mori.

Hude jeze navaden tovarš je poboj. Na
Koroškim se je nekoliko kmetov memo nekiga
skednja k domu peljajo. Nepokojen kmet zač¬
no hlapcam zabavljati, in jim kervave klobase
ponuja, inojih z gerdrni besedami pika. Zač¬
no se tepsti. Kmetov nekdo ves nedolžen jih
hoče miriti, alj hlapcov eden ga z kolam po
glavi vdari, de na priči obleži, in v nekih urah
rmerje.

Serce, ki rado jezo kuha, in sovražtvo v
sebi redi, je peklenski kotel, iz kteriga vsa ne¬
sreča vre. Miha se je žolnirstva ogibal; pa so
ga vender per Pridanu na hlevu vjeli, in v žol-
niršnico gnali. Vjiti je poskušal, pa mu ni ratalo.
Pridanu je vedno žugal, in se perdušal, de ga
hoče plačati. Pri žolnirstvu se je slabo obnašal,
in vsesortne kazne pokusil. Slednic pobegne is
»traže, in okrog domačije se klati. Opolnoči

99

binkištne nedele Pridanova hiša gori, in z njo
je vsa vas v pepeli. Miha se plazi okrog ogn¬
ja, de bi Pridana samiga zadel in zaklal. Ker
se pa Pridana lotiti ni mogel, je njegoviga sin¬
ka, kije na vertu v posteli ležal, v svojim ser-
du zadušil. Vsi ljudje so Miha požigavca dol¬
žili, in knialo ga tudi vjeli in gosposki zrocili.
Potepuh je plačilo svojiga maševanja prijel.

Nevošlivost je zelen kušar , ki ti serce rani
in zdravje mori. — Ako si preveč častilakovn,
ter med vsemi nar imenitneji biti hrepeniš:
boš prevzelniga serca, neprijeten Bogu, in ne¬
prijazen ljudem. — Želiš preveč obogateti, boš
padel v zadergo; tvoje serce bo terdo in ne-
vsmileno. V Londonu , Angelskim mesti je živel
bogat kupic, ki si je perdobil brez mere zlata in
srebra. Zeniti se ni hotel, ker žena in otroci po¬
trebujejo obleke in jedi. Vmazan je hodel, ino
rastergan, kakor berač. Pod streho v jispici je
prebival, ker gaje po leti vročina kuhala, po
zimi pa merzlota kerčila. Redar je vidil, de
sosed srečno kupčuje, ga je nevošlivost grizla
po dnevi in po noči. Sebi in drugim nič ni
pervolil, kar je dnarje veljalo ; zatorej mu po¬
šten služabnik ni nikdar obstal, in nepravični,
ki so mu ostali, so ga vedno goljfali. Slednic
je sklenil vse posle odgnali, sam si prati in
kuhati in vse opravila oskerbeti. Nič drugiga
ko dnarje je ljubil; na dnarjeh je ležal, na
dnarjeh je vmerl. Nekdajni hlapec, ki mu je
plačila bil odtergal, ga je na dnarjeh zadavil.

100

Škodlivo je, ako pesterne otroke strašijo,
de jih bo bavbav vzel, ce tiho ne bojo. Neki
gospod in gospa gresta o pusti v sosesko ve¬
čerjat. Pestema bi šla rada rajat, alj dete, ki
je pol drugo leto staro, noče molčati. Hitro mu
strašilo naredi, na postelo v znožje postavi rekoč:
Ako se zajokaš al ganeš , te bo bavbav zgrabil.
Dete plaho vlihne, deklina pa plesat gre. Go-
spej ne da pokoja; hitro dirja domu pogledat,
in najde otroka v posteli, ki strašilo gleda —
od strahu mertviga.

Žalost jih je že veliko pomorila, in nobe-
nimu ni pomagala. Veselo serce daje zdravje
človeku, in mu podaljša živlenje. Razberzdano
veselje pa, in vse nevgnane žele ljudem zdravje
vjedo, ino jim zmešajo pamet. Redar so Rim-
lani veliko vojsko zgubili, in vec del vojšakov
je bilo končanih, so neke matere žalostne per
mestnih vratah sedele, in poprašovale, kako se
je godilo njih sinovam. Ena, ki so ji terdili,
deje njeni sin v boji obležal, je nategoma vmer-
la, ker ga je živiga zagledala.

101

Hvaiifftjsii imdel.

Hcčistosl.

rBI ečistost je nevarna kuga, ki mori dušo
in telo, ako se ravno zavija v zapelive cvetlice.
Zatorej pravi sv. Duh: „Vsaki greh, kteriga
človek stori, je zvunaj telesa; kdor pa nečistuje,
se na svojim telesi pregreši. — Pregrehe njegove
mladosti bojo njegove kosti napolnile, ino v pra¬
hu z njim pocivale.“

Poznam mladenca, hi so ga nečistniki v mu¬
tast greh zapeljali. Klaverno hodi, bleda smeri
mu na obličji počiva. Njegovo jasno, bistro
oko je vgasnilo; zarja svete nedolžnosti je zgi¬
nila iz njegovih lic. Podoben je žalostnimu
drevesu, kteriga so gosence objedle. Tudi v
njegovim serci ni več čistiga veselja; tu le ne¬
čisti ogenj gori, in kalne žele nečistosti se ku¬
hajo. Sam sebi je na poti, sovraži dobrotnike.

102

in zaničuje svoje starše: ker mu je živlenje nadle¬
ga , in prihodni čas mu je strašen. Nobeniga po¬
gledati se ne upa, ker misli, de mu vsak bere na
obrazi ostudni greh. Poboljšati se želi, pa ved¬
no nazaj pada v pregreho. (Je se po dnevi
gordobije zderži, jo pa po noči v spanji^stori.
Kaj de dela alj govori, dostikrat ne ve. Zivlen-
ja naveličan si puško nabaše, in v gojzd se po¬
da, de bi se vstrelil; pa ljudje so mu tud tukaj
na poti. Za božjo voljo me prosi, de bi mu
pomagal. Mu svetovarn , kar vem: Samote se
varij! saj eniga perjatla si zberi, komur se ra¬
zodeneš, in kteri je vedno per tebi! JNa večer
naj te p ovij e, de grešiti ne moreš, in zjutraj
naj te zopet odvije! Mesniga jej malo, ne pij
drugiga kakor vode.

Po leti se pridno kopaj; veliko se trudi,
de boš na večer kmalo zaspal; in zjutraj vsta¬
ni koj ko se zbudiš. Ako se greha nemalo
odvadiš, ne zanašaj se prenaglo na svojo moč:
lebko vanj nazaj padeš. Ogibaj se tovaršij, ki
bi te k nečistosti mikale. Večkrat čez dan po¬
prosi Boga, de bi te v dobrim podpiral.

Ljuba mladost, prosim te za božjo voljo
varvali, de te kdo kai tako nesramnica ne
nauči: ue se skrivsi ne pregrešiš!

Ino vi starši, ki svoje otroke ljubite, vedno
cujte, z kom se otroci pajdažijo! Ne spustite
jih iz svojih oči! Ne izročite jih malpridnim

103

deklam alj hlapcam ! Jame se je ložej ogibali,
kakor iz rije se izkopali.

Nečistost, ki jo fantje z dekletami vganjajo,
nekteri ogovarjajo, ki ne vedo , kaj sv Duh uči:
,,Vino in ženske storijo de modri odpadejo, in
zastopni zaničlivi postanejo." Že ajdje so pra¬
vili, de v Laškim permorji decle prebivajo, ki
čolnarje k sebi vabijo z sladkimi pesmi; in jih
zaduše, kedar jih objemajo, alj jih pa v pre-
šice preobernejo. Gerda nečistost. je tedaj !ju-
ta zver, ki pije zdravo kri mladih ljudi, de jim
truplo oslabi in duh onemaga. Nečistnik je
derec volk med nedolžno mladino: nevarn je
njegov pogled, škodliva njegova sapa vsakimu,
kdor se ga skerbno ne zogne.

Konrad , bogatiga župana sin je bodil za
Rozaljko, ki je bila poštena lici vbogiga teža¬
ka (najemnika, taverharja), ino ji je obetal njo
vzeti. Ona se mu brani, ker bogati starši do¬
volili ne bojo, de bi tako sirotico vzel. Mla¬
dene roko k nebesam povzdigne, ino ji perseže,
de je nikdar ne bo zapustil. Zapeljal je vbogo
deklico, pa jo tudi hitro pozabil. Bogato hčer
imenitniga kmeta je vzel, vbogo Rozaljko p«
v sramoti in revšini zapustil. Rozaljka si poma¬
gali ne ve, iz eniga greha v drugiga zabrede,
in slednic svojiga otročička vmori. Jz vislic
žuga zapelivcam, ki sladke oblube delajo; pn
njih dopolniti not^ alj ne morejo. — Kdor
se spotikne, lehko pade; kdor pade, se leh-
ko pogrezne.

104

Koliko nečistnikov od strašne bolezni zi-
gnije; koliko se jih posuši! Koliko jih premo¬
ženje in vso srečo zapravi, zadnič obupa in
se pomori! — Andrejcik je bil sin premožni-
ga vožnarja , ino je mladenč z očetam vožna-
ril. Padel je v zaderge nesramne ženske, in
od tih mal je sam perložnost iskal prešestovati.
Poprej zal mladenc, se kmalo postarati začne;
ne gleda in ne želi drugiga kakor nesramne
ženske. Ker so mu oče odinerli, se nič več
za konje ne peča; ampak jih hlapcam odda.
Eden za drugim mu počepajo, vozje se pota-
rejo , in domačija mu je prodana. Andrej je
brez konj in vozov, brez dnarjev in domačije.
Vender ta zguba bi se dala pozabiti in z ča¬
šam popraviti: Pa Andrej je zgubil tudi zdrav¬
je, in z ptujo strašno, boleznjo se je proti do-
mačimu kraji opotekal. Nos in gotanc mu je
gnil; ni mogel požerati, ne govoriti. Od da¬
leč je smerdel ko kuga. Otroci so ga zasra¬
movali, in odrašeni se ga ogibali. Fajmošter
se boje, de bi Andrej bolezni ne zalrosil med
ljudi, ino se z grajšinskim gospodam pogo¬
vore, kaj de je z Andrejam storiti. Sklenila
sta bila, Andreja poslati v mestno bolešnico,
kjer bi ga zdravili. Cez neke tedne Andrej
zopet perleze v faro: ves je zabuhlen, ima
nos ko feržol, in bledo farbo. Trese se ko
šiba, in delati ne more. Peklati mu je tre¬
ba, pa ljudje se ga dotakniti boje; neradi
mu vbogajme dajo, ker se je sam gerdo

105

pogubil. Strašno je Andrejovo živlenje, ino
strašna je sodba, ki ga^ čaka na unim svetu!

Ogibajte se greha, de vas njega nasledki
ne pogube! Kedar je pa kdo bolezen nale¬
zel, naj ne odlaša iskat pomoči! Kdor ne
hiti do zdravitela, tega bo bolezen prehi¬
tela , in on bo večno zaznamnjen, kakor je
bil Andrej.

186

Trinajsti razdel.

Pomoriti v sili.

ST omagati eden drugimu smo dolžni, ker
Bog zapove, bližniga kakor sebe ljubiti. Nase
pomoči bližen nar bolji potrebuje , kedar je v
bolezni alj clo v smertni nevarnosti. Ravno ta¬
ko, kedar slišiš alj vidiš, de se je človek obesil,
alj v vodo šel, ne reci: Zlodi ga je vzel; ni mu
pomagati! Ampak misli si kar nam Jezus go¬
vori: „Nisim peršel vabit pravičnih, ampak
grešnikov . 44  — Ce temu pomoč ponujaš, kdor
nje ne potrebuje, nimaš upali plačila od Boga.
Gerdo in grešno je tedaj obsoditi samomora,
in se ga studili bolji, kakor cerknene živine.

De pa v potrebi ne bomo več škodovali,
ko pomagali, kakor otrok, ki materni obraz
poglaja, pa narodnik jim oko stakne: moramo
vediti, kdaj de je bližnik vsili ino nevarnoili?
in kako se mu gre pomagati?

107

1. Meriud (božji žlak).

Harmicar (mavtnar) je bil korenjašk mož -
Na dan svojiga goda se je dobro goslil, in neke
kozarce vina popil. Po kosili se vsede na sonce
pred hišo, in zraven njega žena sedi. Na en¬
krat Harmicar obmolči, renčati začne, in se iz-
verne iz klopi. Gleda debelo, ma usta odperte,
in se ne gane. Zena zaupije: Vode pernesiti'.
in mu Zavratnik in vso obleko, ki ga derži, od¬
pne alj razreže. Ljudje vkup lete, Harmicar-
javo glavo z vodo hlade in ga urno iz sonca r
postelo spravijo. Kmalo je tudi zdravitel per«
šel, in mu je pušal in rabil, kar je koristniga.
Harmicar pride k sebi, in vpraša , kaj se godi?
Povedali so mu , de je bil skorej vmerl. Zča-
sama se boljša Harmicar, pa leva roka in noga
sta slabe in rnerzle. Zdravitel ga opominja se
varvati vina in žganja, obilne jedi, hudiga mra¬
za, prehladenja v vročini, straha, jeze, vozke
obleke. Kedar imaš težko glavo, si omotičen,
ti po ušesah buči: koj pošli do mene, zakaj
niertud se ti napoveduje!

S.Medltca (£>f)nmacf)t oiiiectlerfea).

Od grozovitne vročine, preobilne jedi, alj
pijače, od pretežkiga dela in slabosti, od po-
paceniga zraka, od jeze, veselja, strahu lehko
kdo omedli. Dihali neha, žile počivajo, mer-
tev se ti zdi.

108

Kednr človek v cerkvi omedli, nesi ga iz
cerkve, odpni mu obleko, škropi mu obraz z
merzlo vodo, naj božegnana alj ne. Ce je tež,
mesne juhe, alj vina mu daj popiti, in k do¬
mu ga spravi. Medlica je huda : posli po zdra-
vitela. Med tem čašam ga dergni z suknam
alj z šetjo (kertaco) po rokah in nogah; sopsti
ga vadi tako le: Zdrav človek omolnimu po¬
časno dihne v usta, ker mu zatisne nos, in
adamico alj kerhelj mu en malo pertisne. Ce
si ornoten sam ne oddihne, pertisni mu tre¬
buh prot persairi, de sapo izženeš iz pljuč.
Zdaj zopet dihni v njega, in dihati ga vadi,
dokler sopsti sam začne. Kedar ima usta za-
perte, mu vtakni cevko v nosnico, drugo nos¬
nico in usta mu pa zatisni, in dihaj v njega
na enako vižo , kakor poprej sim rekel. Imaš
jesiha per rokah, z tem dergni senca omotni-
ga; pod nos mu ga derži, žkropi ga z njim.

3 .  Smert žuga od zraka*

V Tuhini sta šla Jože in Alenka Hribar
zdrava spat. Zjutrej ko se dan dela, ju sliši
gospodinja zlo smercati, gre v slanico, in ju
najde nezavedna v posteli. Kaj jima je bilo?
— Zvečer sta djala žerjavce v pisker, na verh
nekaj kovaškiga oglja, in ta škodliva soparca ju
je omamila. Gospodinja klice pomočnike, in
spravijo nju iz jispe pod miliga Boga. ju do
naziga slečejo, in nju glavo višej od trupla po-

ložijo. Gospodinja jima očisti usta z perstam,
ker so bile žlezaste. — Zdaj ju polivajo po vsim
životu z merzlo vodo, posebno po glavi in po
licah; tudi pihajo sapovnju. Dihati začneta in se
tresti; polivati nju nehajo. V prevetrano jispo
nju neso, in v post, lo polože. Zcasama nju
pogrejejo, in po žlici vode z kaplico jesiha ji¬
ma dajejo. Mož je zopet terden , ona pa mla¬
da olročnica je oh tednu vmerla.

Oglen zapuh je človeku in živini nar bolj
škodliv; pa nevarni hlapi in sopari so leti: cvet¬
lice, sopari vina, žganja in ola, sopari v rud¬
nikih, v vodnakih, jamah, abokih, kletih, je¬
čah, ce so kraji dolgo zaperti. Tukej je treba
duri in okna hitro odpreti, v jame vlivati vrele
vode, in čakali, de se megle iz jam izvale.
Notregrede nesi luc pred seboj na dolgi pa¬
lici; zatisni si nos in usta z flanelam alj gobo
v jesihu namočeno; in ce ti luc vgasne, nazaj
se verni. Temu, ki se v vodnak spusti, se
verv cez persa perveže, in matoz v roko da, z
kterim bi oznanil, ce bi mu slabo perhajalo, de
bi ga hitro nazaj potegnili.

4. Vtoiijen clovcli li tživlenjl
pride*

V Eerdu per Hranji je neki kočjaž v bajer
padel. Ker plavali clo nič ni znal, in nobeni-
ga ni bilo, ki bi mu pomagat hitel, se je kma-
lo potopil. Malija Voder, ki je kocjaža od da-

110

leč vidi!, do bajerja hili, v vodo plane, in g«
ja gošave izleče. Med tem preteče ure četert,
in vtojenč je kakor mertev: obraz ima višnev,
aabuhnjen, oči napete, in jezik iz ust moli.
Ljudje, ki so se nabrali, so ga hotli na glavo
postaviti, pa gospod baron Cojz, in gosp. ka¬
plan sta se temu zoperstavila, in tako le rav¬
nati vkazovala:

Na desno stran ga položite in v bližno jispo
nesite. Po rablo mu obleko islečite alj izreži¬
te ; v pogrete rjuhe ga zavite, in v postelo ta¬
ko položite, de ima glavo visej od života. Der-
gnite ga po vsim životu z suknam, alj z setjo.
Kedar je život do suhiga vdergnjen, pomočite
»ukno v žganje, in ga zopet močno dergajte.
Blazinice v gorkim vinu alj žganji pomočene mu
na žlicico, na vrat, in na obojo lakotnico po-
kladajte. Jernej! pihaj mu sapo v usta, kakor
bi dihal, in nos mu zatisni. Glejte sam si je
addihnil, in že sopsti začne. Nekdo naj ga po
gerli in po nosi z kurjim peresam žgata , de
začne kozlali. Zdaj mu pa gorke vode piti dajajte.
Zdravnik, ki iz Kranja pcrsopejo, so vse za do¬
bro spoznali, in kočjaži počitek perporočili.
Hvala Bogu, človek je smerti resen !

5 *  Socivar se je obes el.

Socivar se je pod strehoj obesel, in hišni
gospodar ga visečiga najde. Urno pokliče lju¬
di na pomoč, ki verv odrežejo in ga rahlo na

111

tla ispusle. Eden do zdravitela teče. Med ter*
easam gaislecejo, v toplo in veternojispo neso,
v postelo na desno stran polože. Merzle rod«
mu na glavo in v obraz škropijo, in neka žensk*
mu z prepertam (birtaham) veter pahlja v obraz.
Persa in herbet mu z suknam, podplate in noga
z šetjo dergnejo. Senca mu z jesiham vmivajo,
in gerlo z kurjem peresam šegetajo. Prid«
zdravitel, in mu puša na vratu. Socivar pri¬
de zcasama k sebi, in hvali ljudi, ki so ga ne¬
srečne smerti rešili.

6. Huda ura.

Na Vogerskim so pastirji na polji pasli.
Oblačilo se je, in hude megle so se perkazale.
Začelo je debelo škropiti, ino pastirji, per dvaj¬
set jih je bilo, so vedrit bežali. Vstopijo m
pod neko staro gruško. Ko bi trenil se zablis¬
ka, ino strela v gruško vdari. Skoraj vsi popa¬
dajo in omedlijo. Drugi so zopet okrevali, le
štirje mladenci so smert storili, ki so se n*
deblo naslanjali. Med njimi je bil eden sedem¬
najst let star, edini sin svojih starišev; ni jim
bilo pomagati.

Kako sc j c olb liudl uri
zaderžati.

Ob hudi uri ne letaj, ne goni živine, in*
ji blizo ne hodi 5 ne vedri pod košatim visokim

112

drevesam. Kedar si pod milim Bogam, se nar
varnej na zemljo vležeš; pa ne blizo vod, alj
močerij, ne zravno stav, kupov, snopja alj osterv;
tudi na kozovc iti ni varno. Si podstreho, ne
hodi pod kap, ne k oknu, ne blizo peci alj
dimnika. Ne pusti, de bi skoz odperte okna
veter vlekel. Eno okno odpreti je varno, de
žveplen sopuh ljudi ne zaduši, ako bi vdarilo.
V  cerkvi ne bodi blizo turna, orgel, alj sten;
nar varnej je po sredi- Ni varno veliko sre-
bernine alj železnine, alj kaj takiga per sebi
nositi, po katerim rada strela potegne. Po noči
raj vstani, ako nevarnost čutiš, de te v posteli
ne dobi, ako bi vdarilo. Nevarno je megli
kaditi: po dimi rada strela švigne:’—'še nevar-
nej megli zvoniti, turn narprej zadene. V leti
1783 je per samim zvonenji v treh mesencih 96
Jjudi strela vbila: zato je prepovedano zvoniti.

Pimtapt od strele zadetim.

Ce v kako prebivavnica tresi ino ljudje
omedlijo, hitro okna odpri, ljudi pa vun v zdra¬
vo sapo iznosi. Izreži jim oblačila, posebno
krog vrata; vse razprosti. Polij jih z merzlo
vodo, ter jim v prav merzlo vodo pomočene per-
te okolj glave devaj. Dergni jih po vsim živo¬
tu z kertačami, ktere v merzlo vodo pomakaj.
Pihaj jih v lice, pa tudi skos usta. Dobro je
tudi, take v rahlo zemljo za eno ped na debelo
do lica zagerniti; glava ino perse morjo nekolj-

113

ko višej bili. Pred ko moreš , pošli po
zdravnika.

Nekterimu roka, alj noga, alj pol života
odreveni, pa se jim vender pomaga, naj so rav¬
no od strele ocerneli. Večkrat je pa tudi
nagla ino neprevidena smert, pred katero nas
Bog obvari!

7 .  Človek zmerzite.

Blizo Brežec na Štajerskim sta mati in sin
na poli zmerznila. Na sneh so ju domu pe¬
ljali, v gorko hišo djali, ino z gorkimi rečmi
oživljati zaceli. Mati je še živela, pa so jo z
gorkoto vmorili. — Kaj je tedaj storiti, kedar
človek zmerzne?

Zmerznjen človek se mora rahlo prenesti;
lahko mu perst, tudi roko alj nogo vlomiš, ker
je vse kerhko, kakor glaž. Obleko in obu-
tel hitro iz njega izreži, in ga v sneg položi,
pa dobro z snegam za čevelj na debelo zahidaj :
ustam in nosi pa luknje za dihanje napravi.
V snegu mora ležati, dokler se mu udje ne
omajejo, in se život ne otaja. Namest raztaja-
niga snega se mu mora drugi perkladati. Gla¬
va in vrat mu z snegam neprenehama dergni.
Kedar snega nimaš, namoči rjuhe alj koce v
nar merzlejši, ledeni vodi, in život va-nje
zavij. Zmiraj periivaj merzle vode dokler se
život ne ogreje, in ne oživi.

10

114

Zdaj ga v suhe rjuhe zavij, v pogreto p6-
stelo položi, in z vinam alj žganjem smukaj in
dergni. Jispa pa ne sme zakurjena biti. Ce
nimaš ne koca, ne rjuhe, deni ga v korito, in
z merzlo vodo ga polivaj. Tudi ga smukaj po
životu, dokler se v vodi ne otaja. Potlej mu
smeš malo mlačne vode zčasama perlivati. P*
obraz je še zmiram treba mu omivati z mer¬
zlo vodo.

Život volnejši prihaja, vender zmerznjenez
ne diha, in se ne oživi: Pihaj v njega, žgetaj
mu golt z peresam v olje pomočenim ; der¬
gni mu jezik z soljo, alj mu kake kaplice
salmjakovca na jezik kani. Pokladaj mu ruti¬
ce, z jesiham alj kafravcam pomočene na žli-
čico. Ako ima čeljusti terdo zaperte, jih je
treba z kafrovcam alj žganjem meti in mazati.

Kedar se človek začne oživljali, mu daj
piti gorke vode z kakim kaplicam jesiha. Vina
alj druge močne pijače se mu pa ne sme
dati. Zdaj je treba život v gorke rjuhe za¬
riti, v postelo položiti, in ogretih kamnov okolj
njega djati. Kar na dalej potrebuje, mu bo
zdravitel povedal, kteriga poklicali je treba.

Tudi zmerznjen ud života moraš dergniti
z snegam tako dolgo , dokler sneg zmerzlote
na se ne potegne.

Z tiftimi, ki so hudo omerznili, pa še ven¬
der žive, je treba enako ravnati, ino skerbeti,
de se počasi ogrevajo. Zmerznjeniga prehi¬
tro na toplo djati rmori, ce ravno še živi.

115

Strupna nevarnost.

Pomoč v strupnih nevarnostih mora n agl a biti,

Mnogi strupi se ločijo v3 verste: Eni so,
hi po goltancu, želodcu in črevah žgejo,  de
ostrupen človek hude bolečine terpi — drugi,
tim ravno nasprotni, ga omotijo,  de se ne
zave — tretji  žgejo in omotijo.

Po teh znamnjih naj se ravna pomoč:
p er vi m daj veliko veliko mleka, olja, v vodi
raztopljeniga belaka, cukra,  medu, žajfence
in enacih sladkih alj mastnih reči piti, de
strup iz sebe veržejo  (kar ti naj bo vselej
perva skerb) in pa bolečine v želodcu in
črevih potolažijo; — omotčenim  pa nar bolj
služi m er zla voda,  sama alj pa še bolj z
jeziham,  1 e m o n n i m sokam smešana ; tudi
čern kofe se sme dati, če omotčenim kri ne
sili preveč v glavo.

8. KiMiii strup.

Zoper rudni strup sta mleko in olje nar
boljši zdravila. Daj takimu bolniku mleka pi¬
ti, kolkor ga more. Bolj ko kozla, kolji je.
Vsake dve minuti mu daj tudi žlico olja; alj
domačiga alj laškiga, pa nikdar smcrdliviga.

a. Arzenik  (mikica).

Arzenik konjem nekteri dajo, do so bolj
korajžni. Pa jih tudi zapasejo, de jim arzenik

116

čreva pregrize, alj pa jih posuši, ino v noge
jim vdari.

Paslir najde konjarjovo štupo, in meni,
deje sol. Skrivno je vzame, kakor za en oreh,
de bi na paši z njo krompir solil. Dvoje pa¬
stirjev tedaj kuha krompir, in ga soli z vkra-
deno soljo. Obedva menita, de ta sol malo
zda, in vec jo je treba jamati. Po jojmene !
Sol je bila nju smert: Po gerli začne nju peci,
ko bi gorelo; nju reže in peče po celim tre¬
buhu. Davita in tergata se, in kri žene skoz
nju. Neizrečena žeja in notrajn ogenj ju kuha.
Vrat jima stiska, težave jima prihajajo, in obu¬
pati hočeta. Tako ju najde gospodar, ki na
večer na pašo sc poda, ker krave pridejo do¬
mu brez pastirja. Gospodar urno zakliče po¬
močnike, in domu spravijo pastirja. Mešati se
začneta, voda in blato gresta pod nju. Kak-
šina je bolezen, in kako ji ventati nobeden
ne ve. Po zdravnika pošlejo, ki pastirjam
Žaifno vodo piti vkaže; pa prepozno je bilo.
— Zavolj majhine tatvine sla veliko terpela,
in po noči vmerla.

Konjar je pac videl, de je pastir arzenika
mu kil vkradil, ker je zdravitel rekel, de sta
pastirja strupa, ki se mu pravi arzenik, dobila.

Zajfenca,  (1 funt žajfe se v bokalu vrele
vode raztopi) alj mleko,  cisto olje, belaki,
ocukrena ali medena voda i. t. d. naj bodo v
taki nesreči pervi pomocki, dokler zdravnik
na pomoč ne pride.

117

b. Kobalt  (limlmica).

Neki ‘gospodar je skledico meda za muhe
z kobaltam namešal, na mizo postavil, in p®
svojim posli šel. Svoji družini je sicer prepo¬
vedal, se skledice dotekniti. Pa sosedov sinik
se v jispo perplazi, in ker nobedniga ne vidi,
skledico poliže. Zdravitel , ki so ga ob časi
poklicali, je z mlekarn in žaifnico sinka smerli
otel, ki vender je vedno pobolehal. — Gospo¬
darji in gospodinje , dobro hraniti strup in otrok
lizanja odvadite!

c. Zelen  rolk  (©runfpatt).

De kuprastc, svinčene in lošane posodbe
*o nevarne, in strup hranijo sim že povedal.

Zena se z možam prepira, in ker božje
zapovedi pozabi, jo je tudi Bog zapustil. Ze-
leniga volka, ki ga je od kotlenine nastergala,
v jezi požre. Tergali se začne, po crevah jo
grize, v gotancipece, po celim životu jo lomi.
Zdravitel ji da mleka, jajcniga belaka in dru¬
gih reci. Pa trebuh ji napenja, gotanic zape-
ra; dlasna alj zobje meso ji gnije. Cernikaste
bleke po životu dobi, merzli pot jo obsuje, in
kerc jo zvije. — Ve, de sije  sama nakljueila
smert, in de ojster sodnik jo čaka.

118

d. Žiro  srefero, nadhlorek

(©u&fimaf), rudece srebro (rotf)e6
^uecfftl&er* $pra$tpitat) so strop.

Mihec je bil poln uši, in mojster skaza
materi svetova , mu mazali glavo z rudecim
srebram. Uši poginejo, pa Mihec komej živi.
Kumeren je ko treska; je bled in rumenkast,
vedno pokašluje; nece ne piti, ne jesti. Zdaj
je zapert, zdaj dere skoz njega. Iz nosa in iz
ust mu stnerdi; zobje so cerni in gniti začnejo.
Na glavi m a bolečo bunko in krast brez števila.
Spati ne more , ker ga terga po rokah in nogah.
Tudi iz ušes mu gnojnica teče. Mihec se smili
vsim, ki ga vidijo, in mati objokujejo reveža.
Zdravitel, ki ga na pomoč kličejo, kmalo vga-
ne, de je fant živiga srebra dobil. Pa tudi na
ravnost materi pove, de so Miheci zavdali, in
de ostane terpinc ca s svojiga živi e n ja. — Starši,
pazite, de ne boste popačili otrok, ki zdrave
vam je Bog dal! Ne jemlite zdravil od vsaki-
ga šušmarja; posebno takih ne jemlite, kijih
ne poznate!

©. Tudi apno in gips  sta škodliva.
V neki hiši je gospa kavo pila ino zlo hvalila,
kako dobra je smetana; pa vender od nje zboli.
Per tisti hiši so pod oknam, na kterim je mleko
stalo, apno izlagali. Apneni prah se je na sme-
tano vlegel, ino smetana škodliva postala.

119

f. Fosfor.

Neki polletni otrok je snopič pofosforanih
klinčkov obcuzal. Taki leseni klinčki so na pro¬
daj, ki se vnamejo, kedarjih dergneš, ino luc
naredijo. Cez osem ur otrok silno zboli, in
cez 24 ur je že mertev. Kar je od njega šlo,
se je svetilo v temi; otrok pa je ležal ko mer¬
ilc. Pred smer tj o je pa božjast dobil, ki ga
je popolnoma zvila.

Fosfor je hud strup. Kamor ti pade , ti
vse zežge do kosti. Torej hiti ga spravit tudi iz
želodca, in kar ga v človeku ostane, ga z vodo
vedno zalivaj, de se vneti ne more, in ti no-
trajnih kož ne prežge.

9, Strupne zeliša.

Kedar si snedel strupnih želiš, ti je nar-
prej potreba, jih spraviti iz želodca. Zavdan
se mora tergati tako dolgo, de je ves strup iz
njega. Ce se sam od sebe ne lerga, porini
mu perst v gerlo, alj ga šegetaj z kurjem pe-
resam. Daj mu mlačne vode z jesiham, koli¬
kor piti je more. Tudi okisano mleko je do¬
bro. Sleci ga, in omivaj mu obraz z merzlo
vodo alj z jesiham. Zdravile], ki si ga pokli¬
cal, bo rabil, kar bo potrebniga.

Ur a j niča  alj lesjak (Sifen&ut) po go¬
rah divje raste, po verti pa še lepši: steblo j*

120

ravno, temno zeleno, po 2 cevla visoko. Po
leti ima plave zvončike po dolgovalo napeljane.
Tudi romenklat se najde, ki mu pravijo pes-
ja smert.

Krampel je solato jedel, kteri je nevedna
kuharca urajnice permesala. Zdi se mu kma-
lo, de glava se trese, in obraz je se  enkrat
več. Po nogah ga cuka, de komej stoji; do¬
zdeva se mu, de kri se mu terdi. Olja pije
in tergali se začne. Vender se mu tema dela
pred očmi, buči mu po ušesah, in on omedli.
Zdaj pošlejo do zdravilela ki urno pride. Kram-
pelna merzel pot poliva, kerc mu zobe stiska,
in komej že sope. Zdravitel mu z leseno žlico
usta odpre, in zdravila mu noler vliva. Zopet
se Krampel terga, k sebi pride in se zdravi.

b.  Pesja-voleja jagoda  (Softfirfd&e)
raste po gorah , ima zacernelo steblo po 4 cevle
visoko, podolgovato perje, cernozelenkasto. Po
leti ima cvelje cerno - rudece, na dnu rumeno,
V jesen dozorijo Černe svetle jagode brez kosi-
ce j česnam podobne, ki so nar hujši strup.

Neka deklica je kopo takih jagod v gojzdu
pojedla, in eno posl materi domu pernesla.
Mati jagod ne poznajo, pa jih tudi ne jedo.
(Jez 4 ure dobi deklica kerc po vsim životu.
Zdaj maha z rokami in nogami, zdaj skače in
pleše, zdaj poje in Čenča. Zabuhla postane,
ima kožo rudeco in vjiti jim hoče. Grize in
pljuje ko stekel pes, je cisto ob pamet, in

121

božjast jo polomi. Dvajset ur poznej ko je ja>
gode jedla, je cbmalcala ino vmerla.

C.  Pod lesk,  čemerika, ušivee alj go-
lobnjok lepa višnata roža, ki jesen po travni-
kah gosto cveti, peresa pa prihodno vigred po¬
žene. Ima korenje pol drugi palc dolgo,
zgorej tenko, spodej tolsto, grozno strupno.
Perje tudi živini škodje ; pridni gospodarji ga
potrebijo,

Blizo Dunaja ste dve deklice zernje iz
mešičkov podleska zobale. Mlajši deklica jih
je pet takih mešičkov pojedla, ino je med
strašnimi bolečinami cez 10 ur vmerla; starejši
jih je pa le tri pozobalo, ktero je tudi zdravi-
tel srnerti otel. — Stariši, sodite sami , ka ko
de je nevarno z podleskam uši moriti! Ver-
jamite mi. de strup tudi skoz kožo šine, in
živlenje vkrati!

d.  Zobnik,  trava sv. Apolonije (<8il s
fcnfraut) raste za zidovjem po prači visoko,
je kosmat in slabo diši; ako ga pogledaš, se
ti gabi. Okolj velike gospojnice cveti. Cvet
ima merlvaško bled , rudeco pisan. Le povo¬
hati ga, glava boii. JVekteri z zobnikam zobe
kadijo , pa zdrobijo se radi po tem.

Trojno otrok med celertim in osmim letam
so konje igrali in zobnik zobali. Omamleni so
počepali in obležali. Tako jih najde mati, ki jih

11

122


iae. Cez neke ure pride zdravitel in vidi, de
so zabubleni, in križem gledajo. Od časa do
časa se meclejo, ko ribe na suhim; in možak
ima z enim opraviti, de ga škode obvarova.
Deržati ga ne sme, de mu kaj ne zlomi alj
sterga. Znak se kervijo, požirali ne morejo.
So malo per sebi, in ne tožijo nic. Eden
zmed njih se veselo obnaša, in clo posmehuje.
Zdravitel jim da, de se tergajo, ino jih z
jesiham napaja. V treh dneh so zopet ozdra-
vileni.

g  Svinska dušica,  alj kuželca, kri-
stavc (£tect>apfet) raste za plotam po zapušenih
krajih. Ima cerno zeleno, narezano perje, je
košata, pol sežnja visoka, in ob Sent-Pe¬
trovim belo cveti. Strupno, cerno zernje ima
v ojstri jezici.

Dva in dvajsetna dekla je nezrevo zernje
dveh ježic pozobala. Drugi dan toži, de se
opoteka, jo glava boli, in vse reci po dvojno
vidi. Dvakrat kozla, začne čenčati, in zavija
roke in oci. V  posteli počasno in globoko po¬
jema; ima zabuhliv obraz, debele oci, pa ven-
der nic ne vidi. Glava je vroča in dekle ne
sliši, ne pozna nobeniga. V svoj pot miga z
glavo, in skez život ji večkrat, ko strela, šine.
Zdravitel da zdravilo, ktero zgorej in spodej
žene skoz njo. Tudi jo napaja z okisano jec-
menko. Treti dan ji je nemalo boljši; pa celih
štirnajst dni ni mogla v luc pogledati. V tem¬
ni jispi je obžalovala svojo nespamet.

123

f,  Trobelika alj lajnež (JBafferfdnei'*
ftng) raste za potokam, po mocerijnh. Steblo
ima veliko rerhov, je po 3 alj 4 cevle visoko,
per korenini po dva palca debelo, spodej belo
rudeckasto, v verhi seleno; po debli ima dol¬
ge lase, pa majhine jamice. Ob sv. Jakobi cve¬
ti cebulu podobno. Korenine ima velike, po-
kus kakor peteržil. Jo prerežeš, romenldasta,
smerdliva voda iz nje teče; na jeziku zlo ope¬
če, ino je nar hujši trup. Tudi od vode v ka¬
teri trobelika raste, živina zboli.

D va fanta sta za nekim rovam fgrabnam)
bodila, ino najdeta korenin povodne trobelike,
ki sta jih za neko korenje imela, ter jih žve¬
čita ino jesta. Pervi, še le per sedmih letah,
začne kmalo tožit, de ga strašno želodec boli;
začne se mu obličje spremenjati Hitro po tem
ne vidi irio ne sliši vec. Strašno oci obrača,
škripa z zobmi, ki jih razkleniti ni bilo mo¬
goče. Po celim životu ga je grozno mikalo, in
tako nevsmileno mu je ude krivilo, de ga ni
bilo pogledati mogoče. Tudi glavo mu je ta¬
ko rasukalo , de je nazaj gledal. Po strašnih
mukah terdo zaspi, bilo je smertno spanje, iz
katerga se vec izbudil ni. Merlvimu sta lice
in trebuh močno otekla, okolj oci je bil ves
plav, iz ust mu je zelene pene gnalo.

Tudi njegovi tovarš, nekoljko sta rej , je
ravno tako strašno vmcrl. Mi bilo vbogima za
pomagati.

m

g/.  Mišje  z e 1 i c e alj smerdlivc (ge*
flecftcr <£d’ierling) raste za mejami po senenih
krajih, ima kosmato, pikasto steblo, prav po
mišje smerdi že od daleč. Od nja hitro gla¬
va boli.

Nevedna kuharca je zernja smerdlivca ku"
mirni permešala. Hi so ga jedli, jih je glava
bolela; opotekali so se; kaj govore, ne vedo;
po cevah jih rože. Hudiga jesiha so pili, ter¬
ci o pospali, in zdravi se zbudili.

is.  Pesji  pet  er  žil  (@5čirtenfcbter(mg) po¬
sebno kuharcam dobro poznati potreben , de ga
v kuho ne denejo, ker sla si z pravim močno
podobna. Raste po verlih , ima veci peresce,
kakor pravi, ki so od spodej svetle. A ko ga
zmeneš, po česnovo smerdi.

i.  Č eri en k o ( Sbicbtfcbatten ) najdeš za
mejami ino po bregah; kakor krompir cveti.
Rasle niško, in ima veliko vej, perje zacernelo
in robaslo; v sredi cvetja romen zob, jagode
zelene, ko grah debele. Ako dozorijo so svet¬
lo Černe, kakor Černiče alj malnce. Otrokam
so zlo nevarne; tudi svinje, teleta in kure od
njih pocerkajo.

M-  Se hujši je bo sina  cer  le  n k a (Soun*
fU&e), ki za vodami raste, se po drevji ovija;
po leti v grozdah cveti, ino po mali gospoj-
nici dozori. Njene rudece jagode so živi
strup.

125

f.  Omotici ca (.ftofelč® £orticr) je podo¬
bna černimu, gerbaslimu grahu, in se v šta-
čunab na prodaj dobi Ribnik je je kupil , zmel
ino svalkarn permešal, z. bterim je ribe vpjanil,
in jih z rokami lovil. Vjete domu pernese, in
žena mu jih speče. Ribnik se jih je dobro
najedel, ino ne repka ni drugim pevolil. Ali
kaj se zgodi? Omotico tudi Ribnik dobi, se
tergali začne, ino z curkam dere skoz njega.
Ze misli, de bo po njemu; pa jesih v gorki
vodi ga je očistil in ozdravil.

1©. Škodlivc gube.

V nekim kraji na Švajcarskim je cela hiša
v smertni nevarnosti bila. Gospodar je gobe
rad jedel, ino jih je sam bodil v hosto brat,
ter je poznal dobro od škodlivib. Vselej pa
vender zdravih od škodlivib prav razločili mo¬
goče ni. Včasi so tudi dobre, če preveč do¬
zorijo , nezdrave. Kdor takih strupnih gob za-
vžije. alj polivko, v kateri so kuhane, je, leh-
ko nevarno zboli, tudi vmerje, oko hitro po¬
moč ne dobi. Nar potrebnejši je s kozlanjem
spravili gobe iz želodca.  Razun tega je
pa m e r z I a voda,  prav pogostama pita ,
kaj dober pomoček; če je človek po gobah
ornotčen , ga zdravi čer n k o f e. Tako so
per tisti hi>i škodlivih gob se najedli, ino ce
so ravno vse poskusili so vender le hčer na
gobah zgubili.

126

11. Zrunajno poškodovanje.
Rane*

Nar boljši zdravilo zvunajniga poškodo¬
vanja je merzla voda. Padel je brun stenarji
na nogo, pa vender kosli mu ni zlomil. Slabo
perbaja stenarji ino na noge ne more. Tovars
mu pernese merzle vode v skledi. V leti vodi
cunje in rute pomaka ino jih stenarji na nogo
poklada. Cunje pa vnovič v skledi namoči,
kedar se posuše. Čez dva dni je stenar zo¬
pet zdrav.

Miha jezdi konja h kovači. Konj vjide
in Mihela na tla od trese. Obleži ko mertev,
in od časa do časa se za glavo prijema. So  ga
ozdravili, kakor Stenarja z merzlo vodo, ktere
so mu tudi piti dajali, ino v cunjah na glavo
pokladeli.

Tinčik je skočil čez mejo, je padel, in
si palc premaknil. Ker vpije: Pomagajte! per-
tečejo oče in vidijo, de mu za palcam kost
vun stoji. Rahlo mu nategnejo palc, in pot¬
lej mu ga obvezujejo z cunjami v merzli vodi
pomočenmi. Se otekel mu ni, in čez en teden
že Tinčik z palcam prijema.

Kedar si zlomiš roko alj nogo, tudi si na¬
pravljaj imenovanih okladkov; pa urno po zdra-
vitela pošli, ki bo rabil, kar bo zdravo in
potrebno.

127

Kdor se vseka, vreže, vbode, odre olj na
drugo vižo se rani: noj rano očedi od vsiga, kar
bi moglo v nje tičali, postavim od ternjev. pe¬
ska, glažovnja. Pollpj noj si napravi skledo
merzle vode, v kteri rano namakva. Od konca
stiskaj rano, de se kri iz nje izcedi, in de seje
koža poprime. Redar neha kervaveti, položi
na njo cunjo, v tisti vodi pomočeno, ino jo z
suho ruto dobro poveži. Kedor se ti cunja pod
ruto posuši, jo v novic namoči. Manj ko je
rana, alj bolj ko je stara, po redkejši jo moči.
Vidil sim zidarja, ki mu je kamen pisalo pod ko-
Jenam oderl. Ker si nove rane ni dobro zacelil,
se je gnojiti začela. Vedno je teklo iz nje in
zidar je švedral 10 let. Neki mu svetova z po¬
močnikovo  vodo (poglej N a vod)  si pisalo
vmivali, in preden je mesene menil, se mu je
rana zacelila.

Peršenu alj drugih oteklinah, ki same od
sebe pridejo, in hude bolezni spremljajo: šepa
varij špogati pomornika, merzle vode in imeno¬
vanih veči. Zdravilela baraj , kaj lije  storiti?
Plevniku je konj roko k žlebu pertisnil. Pa Plev¬
nik se za to ni pečal. Ni se poslužil ne po¬
mornika , ne merzle vode. Alj roka mu groz¬
no oteče; za pestjo mu začne kljuvali, in on
nima pokoja ne po dnevi, ne po noči. Zdravi¬
lci mu svetova pečeniga čebula tje pokladati,
kjer je koža nar bolj rudeča. Gnoj se nabere,
in zdravitel mu kožo prereže in gnoj vun stisne.
Gerda je rana in divje meso v nje rasti začne.

128

Tega konca (zatare) z cukrovim praham. Po
dvakrat na dan si rano preobeže, ker jo zmije
v gorkim mleki, z cukram potrese, ino z meh¬
kimi nitkami t S&hmMafcn rahlo zamaši. Čez te
položi nasterganiga korena, ki ga je poprej v
skledici pogrel Hmalo bi bil Plevnik ob roko
peršel, in obljubim, de bo drugi bari raj en
teden, kakor en mesene terpel. — Divje meso
se odpravi tudi z galunovo  štupo.

12 .  Živalski strup.

Kedar te kaka žival, postavim pajk, skra-
kek (škorpjon). becela. osa, Seršen vpici: der-
gaj rano z slino alj scavnico, potlej jo z hladno
perstjo pokri, klero ponavljaš, kedar se sgreje.
Tudi je dobro mazali jo z gorkim oljem. Skra-
kekov pic se nar bolj zdravi z oljem . v katerim
je bil skrakek vloplen. Per becelnimu picu je
pa nar poprej treba srelo vun potegniti, in pot-
le j rano z medam dergati. — Posebno pomoč
vselej dobiš, če živali glavo odtergaš, zmeneš
in ne rano zamažeš. Vlažna perst alj pa po-
mornikova voda alj cisto olje so dobre zdravila.
Kacni ino gadovi pic je navarnejši, ino clo vmori.

Meka mali gre za živino, ki se je v hosti
pasla. Seboj vzame dve hčerki, eno per šestih,
drugo per štirih letih. V zavetji na lepi rav¬
nici pogerne mati rjuho in reče puncikama:
Tukaj sedile, lepo si igrajte ' Mati gre za živin-
co, ino ni bila še daljec, kar sliši mlajši hčerko

m

na vse gerlo zaupiti, ino na vso moč jokati.
Mati misli: zbosti se je moglo deble, zato ta¬
bo upije. Vender materna ljubezen jo žene
nazaj, in babo ze prestraši, bor vidi, de je pi¬
san gad pičil punčiko v nogo, bleriga deble od
noge še otepa. iVlati nese ranjeniga otroka hi¬
tro domu; prikliče tudi očeta; tode nobeden ne
ve, babo pomagati. Vtabnili so sicer nožico v
toplo vodo (merzla voda je škodliva, ber rano
vbupej vleče, de strup popolnama odteci ne
more), in iz sedmih luknic je kri crela, kamor
je bil strupeni gad zvoje zobe zasadil. Tudi
so bili nožico terdo prevezali nad rano; vender
je bilo vse to že prepozno. Dekleti je zmirej
hujši prihajalo, začela je nazaj metati, po glavi
otekali, in v 6 urah je bila meriva —Punciba
je vidila spomladajnske cvetlice pod germam,
gre jih tergat, stopi na gada, kteri ji je tabo
hitro živleoje vzel. »Staršev žalost še množijo
nekteri bedasti, zabiti in nevedni sosedje, ber
pripovedujejo, de človek od gada pičen, če v
24 urah vmerje. ne more zveličan biti —Vsa¬
ka neumna vraža je res strupen gad v ker-
šanski veri.

IPoisaoe zoper strupen ple.

Le nagla pomoč zamore človeka smerti
oteti. Zatorej se mora strup urno iz rane iz-
miti alj z scavnico, alj z drugo vodo, pa ne
merzlo ampak toplo. Dobro je tudi strup iz

180

rane izsesati in izpljuniti. Ako imaš ranjene
alj razpokane žnablje alj usta, strupa izsesati
ne smeš, de tebe strup ne vmori. Kedarsi
rano že izpral, je z roko iztisni alj izžmi, de
strup do cistiga iz trupla spraviš. Stiskali jo
pa moraš zgorej nad rano, nikoli spodej pod
rano. Nad rano alj zgorej rane je pa to, kar
je bližeji per serci. De kri iz rane še bolj
leče, se pičen ud kakih pet minut v gorki vodi
derži. Ko bi pa bila kača svoje zobe globokeji
v kožo zasadila, je treba rano, ko je na ime¬
novano vižo že zmita, z lanjkim, ojstrim no-
žam še en malo bolj razparati, de kri ložeji
run teče.

Slednic je potreba rano izžgati, ker jo z
malo smodnikam (pulfram) poštupaš, in ga na
nji sožgeš, alj pa z razbeljenim žebljam, alj z
živim ogljem jo posmodiš. To storivši pomaži
celi ud z ianenim alj laškim oljem, in ga neko¬
liko časa nad žerjavco derži, de se prisad uda
ne prime.

Kdor tako ravna, bo nar bolji storil, do¬
kler zdravnik, po kteriga hitro naj pošle, na
pomož ne pride.

Novice  leta 1845 . nam v 23 . ino 24 . listu
oznanijo, deje  izlecik cvetlice astramontane
sdrevilo zoper strupen pic (vgriz).

Ste tel pes.

.Janez kercmar je imel "velikiga psa pred
hlevam perkleneniga, de bi varoval hleva in

131

Iti oje na hlevu. Noe je že bila in Janes zleze
po gredu (lojtri) na hlev, jin nazajgrede z
gredam vred pade pred psa. Pes ga zgrabi
za komolc, in Janez upije: Pomagajte! — Pa
bolj ko ljudje psi hranijo, bolj grize Janeza.
Zdaj psa zakolejo, in z polenam mu gobec od¬
prejo. Roka je zlomlena in cisto zgrizena.
Meso režejo od gorkiga psa, ino na rano po-
kladajo. Bolečina odneha, ino Janezi pride
serce, ki poprej je mislil, de pesje stekel in
rana na smert. Gosposka vkaže, de se Janez
v Ljubljansko bolenišnico poda. Tukaj so ga
dolgo deržali, ino če ravno je bila rana zace¬
ljena, so se vender bali stekline.

Redar te pes popade, naj bo stekel alj ne,
po Janezovim stori. Ge ti pa pes odide, rano
izmivaj z svojo vodo, alj z jesiham; strup ji
odvzemi z razbelenim železarn, alj z žerjavico,
ki jo, kolikor mogoče, blizo deržiš. Urno pa
tudi po zdravitela pošli. Ne prestraši se pre¬
več, ker veliko listih, ki jih je stekel pes po¬
padel, vender ne stečejo; večletne skušnje uče.
de med 20 — 25 popadenimi ljudmi komej
eden  na stekljini zboli, tudi veliko psov, ki
jib mislijo stekle, niso stekli, ampak drugač¬
no bolni.

Stekel pes se tako le obnaša: Ni več per-
jazen, ne pozna gospodarja, potuhnen se vla¬
či, po kotih polega, ne je, ne pije, kermež-
ljiv je in rep pod se vleče. Naglo ga odpra¬
vi, nevaren ti je! Kmalo začne se penili; j«

132

grize, kar doseže. Dlaka mu po konci stoji,
ok.olj divja , ino druge pse nar rajši popada.
Urno ga končaj, ino če je mogoče, vse tiste
reci, ktere je grizel ino poliznil.

Hudi mraz alj vročina, lakota, žeja, pre¬
tepanje ino vjedanje pripomorejo , de psi steče¬
jo. Tudi mačke, volkovi, in lesice iz enakih
vzrokov steklino dobe. Vse druge živali in pa
človek stečejo le od stekliga psa , mačke, vol¬
ka, ali lesice vgrizeni ali oslinjeni.

13. Zamašek v gerli.

Neki svetovajo, de se košice na to vižo iz
gerla ispravijo:

Suh,  star kruh stolči v prah, ga zmedi
z putram ino z šnofavnim tobakam zmešaj.
Gručo te mešte v gerlo porini človeku. K*-
šlali bo začel in košico vun vergel.

Kedar to, kar v gerli teči, gor ne spra¬
viš, žlico olja popij, in potlej Serdice kruha v
usta nabaši, ino debelo požri. Z kruham vred
bo tudi zamašek zderčak Se bolje je srovo
zelje  z oljem vred povžito. Ce naprej ne
gre, vzemi gladko brezovo šibico, jo na kon¬
ci z mehko cunjo dobro obveži, z oljem na¬
maži, ino z leto zamašek po gerli porini.

Otrok je glažavnja (@(a3fdber&cn) , alj peska
požerl. Daj mu olja, alj jajčniga rumenjaka
oljko,  de bo skoz njega gnalo, ino ga očedi-

lo od glažavnja alj peska. Ce ti ta ne rata.
hitro zdravitela poklici.

Mina je vedno šivanke v usta jemala, ako
so jo ravno mati zavolj tega dostikrat svarili.
Ko bi trenil, ji ena po gerli smukne. Mina
se perjoka do matere, ino jim svojo nadlogo
toži. Mati pošlejo po zdravitela, ki pride, pa
pomagati ne more. Nevbogliva Mina je veli¬
ko terpela, preden je vmerla.

Resa je padla mlatici v oko. Dergniti ga
ne sme; ampak somlatic, ki je korajžen ino
ima mirno roko, naj jo z tumpaslim cvec-
kam, alj z igleno glavico vun spravi, in oko
z studenčnico pogosto vrniva.

Feržov, picke, ki jih otroci r nos, ulio,
alj kamor koli bodi, sbašejo, z oljem dobro
zalij, in potlej z svilom pazlivo run spravi.
Kedar tvoja pomoč ne zda, reci v nemar ne
pusti, de iz majhine bolezni velika ne zraste:
ampak zdravitela poklici, ki bo tebi in tvojim
©trokam pomagal.


‘:w i  1W- '


.

v- , ‘■



.

#"



v

Kazalo«

Predgovor.

N a v o d.

Stran.

1. Ljubo zdravje .....  1

2. Kako se zdravje ohrani ... 2

3. Zdravje dol po curki. Nagla jetika 4

4. Zdravje gor po nili. Vnete pluca . 5

Mojster skaza ....  ti

5. Kaj v bolezni storili ... 7

6. Nalezliva bolezen. Osopence . . 8

7. Zdravila domače ....  f)

P e r v i r a z d e L
Zrak in o j is pa.

1. Zrak.

Zrak ni povsod enako zdrav . .

Vlažniga zraka se varij . , . 1<>

Čebula, zdravilo zob ....  15

Nevarna sapa . . . • • 18

2. Prebivališč.

Spokana pec te lehko zaduši . . 17

Jispo je treba prevetriti . . . 18

Ne lizajte, kar ne poznate . . . 19

Stran.

3. Strup po po so db ah.

Posodbe železne, kotlene . . . 19

Ločani ionci .....  20

Pofarbana dila je strup ... 20

Ne spogajte perila, žival v jispi . . 21

Drugi r a  s d e l.

Mraz in vročina.

Vročina vmori ženico ....  22

Kako se po zimi obnašati. Omerzlina . 23

Neke zimne bolezni: Jihtota, nahod, suh

kasel, slinogoic, davica . . 25

Pijanic v snegu obleži . . . 26

Kako se v vročini zoderžati . . 26

Bolezni od vročine: Y'netje možganov . 28

OpeČenina ......  2!)

Griža ....... 30

Tretji  r a z d e l.
Jed in o pijača.

Stran.

Kako se merzlica zdravi . . 43

Od slabe jedi in pijače zvirala legar in rojnica 44

C e l e r t i r a z d e l.

Trupla poalavilne smeli.

Pot .......  46

Vodo nazaj deržali je nevarno . . 47

Solar se v postelo pošciva . . . 48

Od pušanja ino dristle . . . . 49

Kri teče iz nosa .....  51

Vodenica, — hitrica, — zlatenica . . 51

Peti r a z d e l.

Oblačilo. Ne prehladi se ... 53

Kako otroke povijati . . . . 54

Kako ima biti človeško oblačilo . . 55

Staro oblaci : o je dostikrat nevarno . 59

Strup na fajkini cevki ....  60

Sesti r a z d c L

Spanje in čuva  n j e.

Kdaj je spati . ....  62

Kak dolgo je spati ....  63

Kako je ležati. Spalnica . . . 64

Zibele so nevarne 65

Posarnezi ležati je zdravo za dušo in telo 66
Bolezen se v posteli naleze ... 68

Ponočne oblačila .....  68

Odležina ......  69

Sedmi r a z d e L

Trud in pokoj . . . . . 76

Kmetijske opravila so zdrave . . 72

Po zimi smert kosi . . . . 75

t3

4. Vtonjen človek k zivlenji pride

5. Sočivar se je obesel

6. Huda ura .

Pomagat od strele zadetim

7. Človek zmerzne ....
Strupna nevarnost. Nagla pomoč .

8. Rudni strup.

a. Arzenik , mišnica ....

b. Kobalt, muhnica ....

c. Zelen volk .....

d. Živo srebro, nadhlorek, rudeče srebro

e. Apno , gips .....

f. Fosfor ......

9. Strupne zelisa ....

a. Urajnica alj lesjak ....

b. Pesja-volčja jagoda.

c. Podlesk, čemerika, ušivec

d. Zobnik alj trava sv. Apolonije

e. Svinska dušica alj kuželca

f. Trobelika alj lajnež

g. Mišje zelice alj smerdlivc

h. Pesji peteržil .....

i. Čerlenka ......

k. Hostna čerlenka ....

l. Omotničica . . . . •

10. Skodlive gobe . . . •

11. Zvunajno poškodovanje. Rane

12. Živalski strup . . . •

Pomoč zoper strupen pič .

Stekel pes .....

18. Zamašek v gerli ’.

Stran.

109

no

m

112

113

115

115

117

117

118
118
119
119

119

120
121
121
122

123

124
124
124

124

125

125

126
128

129

130
132