Poitnina plačan* t gotovini ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska revija Štev. 25. Ljubljana, dne 21. decembra 1928 Leto D. Knjiga 4 Življenje v deželi Kristusovega rojstva Palestina je klasična dežela nasprot-stev. Kdor prvikrat potuje po tej svetopisemski zemlji, se ne more dovo'j načuditi pestri sliki pokrajine in še bolj pestri mešanici ljudstev,« ki so naseljena po njej. Na poti iz pristanišča Jafe do jordanske kotline naleti na troje primerov različnega podnebja z vsemi značilnimi vzorci rastlinstva; kontinen-ta^ega. sredozemskega in tropskega. Pokrajino pa po mnogoličnosti še prekašajo tipi tod naseljenih ljudstev in način njihovega življenja. Najprimitivnejši življenski običaji se na vseh koncih in kraiih mešajo z izrodki ultramoderne kulture. Posebno jasno se ta nasprotstva izražajo v obdelovanju zemlje. Po svetovni vojni se je začela praktično izvajati ideja sionizma, ki stremi za tem, da po vsem svetu razkropljeni židje zopet kolonizirajo svojo prastaro domovino, da se naselijo v Palestini, kjer bi sčasoma na novo ustvarili judovsko državo. Teh priseljencev je čedalje več in mimo tega, da so zasedli že vsa vodilna mesta v upravi, kupujejo in najemajo tudi zemljo. Sedaj je v Palestini že preko 30.000 židovskih kmetov in poljskih delavcev. Vzlic temu pa se zemlja obdeluje še vedno na skrajno primitiven način in Židom je zadana težka naloga, ki se je drugod v teku stoletij rešila sama po sebi. Gre za to, kako požlahtniti obdelovanje zemlje. V tem prizadevanju pa so židje zelo oprezni. da bi deželo obvarovali pred izrodki kap:talizma. Pred vojno so bila v Palestini v pretežni meri sama veleposestva in kar so donašala, so posestniki-rentniki sproti zapravili po zabaviščih evronskih velemest. Svojo zemljo so dajali v najem manjšim nosestnikom ali oa neposredno felahom-kmetom. Tega običaja tudi svetovna vojna ni iztrebila. Naiemnina pa ie silno visoka, včasi znese tretiino vrednosti pridelka ;n se navadno plačuje v naturaliiah. Mimo tega tlači kmete še desetina in zemljiški davek. Vse to jih rine v dolgove in kdor je zabredel vanie bo težko izlezel. zakaj obresti so uprav oderuške !n dosežejo včasi 30 do 40 odst Kdor iih np more n'pčati, mu rnide kaj kmalu zemlja in bajta na boben. Zadnja leta si je angleška mandator-ska vlada mnogo prizadevala, da bi ozdravila te gnile razmere. Poskušala je vpeljati nekakšno zadružništvo, a brez uspeha. Prilike so še vedno takšne, da ovirajo vsak nagel napredek. Povzd ga poljedelstva v tej deželi pa je nemogoča še z drugega vidika. Našemu kmetu bi se videlo tamkajšnje obdelovanje zemlje, kakor tudi poljsko orodje fela-ha. neverjetno primitivno. Ne bi mu šlo v glavo, kako so se mogle te davno preživete stvari ohraniti do danes. Vziic temu pa bi storil popolnoma zgrešen korak, kdor bi hotel felahe prisiliti, da bi kar čez noč spremenili svoi primitivni način življenja, svoj tradicijonaln' način dela in povzeli metode in izkustva modernega gospodarstva. Fe'ahov plug, njegova bajta in sploh vse njegovo gospodarjenje ie takšno, kakršno je bilo pred stotinami let. Toda trda šola narave te dežele ga ie naučila, da se zna prilagoditi tem prilikam, ki bi se Ev-ropcu zde'e neznosne. Kai bi počel civiliziran človek med fe'ahi, ki ndraščeni med m'mi ne notrošiio čez 3000 Din na leto. Vzlic tpmu pa felahi 'aglje izhajajo, kakor priseljenci iz Evrone. ki se z mnogo večjimi dohodki komaj preživljajo. Židovske priseljence čaka v Palestini nebroj težav. Ves svet, ki je še naprodaj ali v najem, je kamenit ali pa močvirnat. Dostojnih potov ni in povsod primanjkuje zdrave pitne vode. Mimo tega pa si priseljenec ne more, kakor felah, postaviti bajte iz prsti in ilovice, ali pa prebivati v hiši. ki si jo ie znesel iz kamema. Žene in otroci so premalo odporni, da bi se v žgočem tropičnem solncu ubijali po polju in nazadnje tudi on sam ni. da bi se mogel odreči vsaj nekim skrajnim potrebam in zahtevam evropske kulture, ki io je prinesel s seboj. Zemlja pa seve njemu ne rodi nič več. kakor fe'ahu Zlasti ne taka. kakršna je. Pomagalo bi. ako bi jo po-žlahtnil. toda kje si naj izposodi denar, da ne bi bil v večnem strahu, da mu bodo obresti lepega dne zavile vrat. Te težave se ne javljajo samo v kolonizaciji Palesfne. marveč povsod v Orijentu. v vseh deželah ki so jih po sto'etnem zanemarjenju začeli sedaj na novo kultivirati. pridelovanje oranž tako bogato izplačalo, da je spreten kolonist z izkupičkom ene same žetve iahko z obrestmi vred odplačal kapital, ki ga je bil viožil v svojo oranžno plantažo. O podobni plodonosnosti zemlje se doslej pač nJ čulo še od nikoder drugod. N.so redki primeri, da je oranžna plantaža v izmeri 3 ha vrgla posestniku v enem letu domala pol milijona dinarjev čistega dobička. Izračunali so, da so palestinski kolonisti zadnja leta vtaknili v oranžne nasade preko četrt milijarde dinarjev in to zlasti v okolici Jafe, ki se danes vidi Židovski kolonizatorji so se že spočetka. zavedali, da je najprej treba odpraviti te giavne nedostatke; osuš.ti močvirja, uravnati vode, napraviti pota, a zemljo pošteno prekopati in pregno-jiti. Prva leta po vojni se je marsikaj tega že naredilo. Velike predele, ki so bili poprej legla malarije, so ko onisti že izpremenili v bogata polja, v cvetoče vrtove in gaje. Ko so na ta način deželo za silo kul-tivirali, je bilo še najti primerne kulturne rastline, ki bi v teh krajih najbolje uspevale. Preje so sadili in sejali vse- Prva židovska policija na svetu. Veži mestecu 1 vprek in to eksperimentiranje so kolonisti ne malo kdaj plačali z lakoto. Prva leta po vojni so slednjč poskusili s sajenjem oranžnega grmičevja, kar se je nenavadno dobro obneslo. Mimo tega je baš tedaj tudi cena pomaranč na svetovnem trgu ze'o poskočila, kar je marsikateremu ko'onistu vrglo lene de-narce. Ti prvi uspehi so učinkovali uprav epidemično. Vsa Palestina se je vrgla na kulturo oranž, k1 so zaradi iz-borne kakovosti hitro našle pot na svetovna tržišča. Izvažajo jih naiveč iz Jafe, po kateri so pa'est'nske oranže dobile tudi ime. Zadnji dve leti se je je sionističnih redarjev v palestinskem Avion . le še kot en sam. neskončno prostran in večno zelen gaj. Spomladi, ko so oranže v cvetju, puhti iz pokrajine težak opojen vonj oranžnih cvetov in veter ga zanaša daleč na odprto morje, ladjam naproti, kot znanilca obljubljene dežele. Zdi se, da se bo zanimanje za nekdaj toli oboževano Palestino zopet požive-lo. Dvoje dragocenih darov prirode s® harmonično druži v tej deželi: solnce in voda. ki s pomočjo pridnilh rok lahko pričarata iz zemlie bamo bogastvo in krasoto ki je z "in Palestina že sedaj po kraljevsko obdarjen? Dr. Ivan Lah Spomin «Tudi meni se zdi čudna ta zgodba in vendar se je tako zgodilo«, je pripovedovala gospodična Alica. ko je nalivala čaj. Sedeli smo v topli sobi, v kotu se je svetilo božično drevesce, pod nami je ležalo tiho razsvetljeno mesto in nad njim z meglami zastrto božično nebo. Poslušali smo njeno povest z zanimanjem, ki ga je zaslužila vsled tako nenavadnega dogodka. «Tak je bil naš božič pred desetimi leti. Prvi božič v svobodni narodni državi.« In zopet je umolknila, kakor da se je zamislila v vedno še ne razjasnjeno skrivnost tistega večera. ^Morebiti je bilo tako usoieno. ali pa je bil slučai.» ie nadaljevala. «a še danes me pretrese pri spominu na tisti božični pozdrav.» In zopet ji je zastala besedg. kakor da nerada eovori o svniih skrivnostih. Vedeli smo, da ji je težko pripovedovati zgodbo ki H ie segla tako globoko v srce, vendar smo vsi želeli slišati začetek tistega čudnega konca. «Leta sedemnajstega sva se vrnili s sestro na «vni dom ob ^nči.« :e nadaljevala. «Fronta se je bila pomaknila da-•leč od nas prot; Piavi. Težko ie bilo prvi čas v nanol razbitem trgu. iz katerega >e prebivalstvo večinoma pobegnilo. Potem so se vračali tudi drugi. Tako smo nreživeli z;mo v negotovosti. kait! nihče ni vedel, kai nas čaka prihodnjo nomlad Ali se bodo zopet zganile voiske in se vrnile na So5o, ali pride do miru? Spomladi so začele prihaiati nove čete I.'!"!'0 sn de^na norca viT svoje podrte hiše. navadili so se voiske in vo>aštva tako kakor so bili v tirni na-vaieni potnih IHidi Takrat ie prišel tu-d! on. mlad častnik s četo voiako^. Nastanil se ie v naši h;5i in poznalo se je takoj, da ni po poklicu vojak. Bil jg inženjer, ki je stoprav izvršil svoje štu-d.je. Imel ie doma mater, ki ji je pisal dolga pisma, kadar se je zvečer povrnil z vaj. Sedel je v leseni utici na gričku za hišo in okoli je bila pomlad. Da, tista pomlad ob Soči! Kakor da je hotela priroda popraviti, kar so zagrešili ljudje. Izhojeno polje je ozelenelo. strelski jarki so se zaraščali, razbito drevje je brstelo. kakor da hoče zaceliti ;„ne. ki mu iih ie zadalo strelno orožje. Nekaj opojnega ie bilo v tem trenutnem miru ko so se le od daleč oglašali topovi, kadar je potegnil veter z južne strani. Kaj ie bilo boli naravnega, kakor to, da so tudi naša srca oživela. Bila so preplašena od dogodkov zadnjih let in utrujena od neskončnega pričakovanja. Zaželela so si miru, sreče, ljubezni. Bil je mlad in lep in vedel je. da bo treba iti naprej, na prvo linijo in Bog ve. ali se vrne živ... In živl;enj« se je zazdelo v tistih časih, ko je kraljevala smrt vsenovsod f^Vn vel k božji dar. da smo ga vzljubili s tisočeri ljubeznijo in ga hoteli napolniti z vsem najlepšim, kar premorejo naša srca. Tako sva nekoč sedela na klopi ob utici :n on ie sklonil glavo mpd roke Pomladanski večer je bil. ptiči so se preplašeno oglašati z dreves in nad zemljo je nbvala t:ha Hnbezni. kakor da toži nad razdejanjem, ki so ea povzročili ljudje na lepi zemlji. Čutila sem, kako ie sam in nesrečen. Nič vojaškega ni bilo v tem trenutku na njem; človek je bil. dober in lep Zgrudil se je pred menoi in ni mogel govoriti. Razumela sem niegovr bolest; mlad ie bil in sreče željan Da pride jutri morda ukaz in moral bo oditi naprej, tja na tiste vrhove od kodet nr;ha;a grmenie topov, kadar potegne južni veter. In res. v tem trenutku se je začulo votlozaieglo bobnenje, vstal je in me prijel za obe roki: «A!va ako se srečno vrnem, ali boste moja.» «Da,» sem odgovorila, kajti tako sta govorili najini srci od prvega trenutka, ko sva se ugledala. Bila sva srečna; dvoje mladih ljudi, sredi svetovnega viharja, na ozelenelem griču, kjer je nekoč kraljevala smrt. tik za onimi temnimi vrhovi, kamor se ie odmaknila kakor nalašč, da se ie moglo tu najti dvoje iskajočih se src. Sledilo ie nekai onih krasnih dni. ki so prešli kakor sanie presanjane v tihih razgovorih o sreči, o življenju, o bodočnosti, pozabila sva, da ie fronta blizu in ločiteO tudi. Toda v takh časih človek veruje v čudeže in nama se ie zdelo, da mora nastati v nekaj dneh mir ali premirje ali se morebiti zgodi kaj nenadnega, nepričakovanega. vojne bo konec in vse najine sanje bodo uresničene. Tako silna je vera ljubezni. In zdelo se ie takrat, da je življenje tako lepo in tako kratko, da bi ga bilo treba živeti s polno dušo in piti iz niega slast in bolest, da bi ne uteklo, da bi ne prešlo... «Če prej ne. o božiču!« je rekel. »Takrat bo konec. Dovoli ie klanja in trpljenj in smrti. V jeseni bo vse končano in potem se vrnemo domov in o božiču bova sedela skupaj v svojem domu.» Čudne so se mi zdele te besede. Kdo bi v mahi mislil na božič! Toda ljubeče srce ie kakor pobožen otrok ki veruie v vse najlepše, kar mu prinesejo šipita-joče sanje. In verovala sem. da bo vse tako: v jeseni se bodo vojske vrnile, mir bo zavladal nad svetom in sreča se bo vrn'la v zapuščene domove. Maj je cvetel okoli nas. ko ie prišlo nenadoma, kar sva slut;la oba in o čemer nisva nikdar govorila. Odhod Ločitev. Večer je bil lep. ves v solncu obsijan, ko se je zbirala četa na trgu. Sedela sva v utici in nikjer ni bilo besed. ki bi bile povedale vse one najgloblje misli, ki so se skrivale na dnu srca. Pa sai ie sredi teh mračmh misli svet la zvezda onega dalinega svetega večera, ki bo prišel notem. ko se vrne. Tako sva se poslavliala. A čudno. naenkrat ni bilo več one trdne vere. zakrile so io temne misli in. ko mi je podal roko v slovo, se mi ie zdelo, da ie niegova roka hladna ko smrt... Znitrai ie zapela tromroeta in četa je odšla. Še sem sl'šala od daleč njene trde korake. In on ie odšel z mo nroti jtifii VaVor mnogi ki se niso vrnili. Prihajal« so karte m oi«ma dan na dan . . . Bilo ie v njih polno lepih mi- sli in nad, spominov in obljub. Naslov je hil: Feldpost 731. Iz pisem sem razbrala, da je nagorah. odkoder se vidi do naših planin. A naenkrat so pisma izostala in hkrati stavki na kartah so oznanjali, da se je nekaj izpremeni-Io. Piava . Časopisi so pisali o pripravah za ofenzivo Skozi vas so prihajale nove čete in odhaiale na jug. Tako ie prešlo poletje in se je bližala jesen Sestra se ie z otrokoma vrn la v mesto in me povabla s seboj. Našla je stanovanje v stari hiši in je hotela tam počakati do konca vojne. Pisala sem mu. da odhaiam od doma in mu poslala naslov sestrinega stanovanja. Potovali smo počasi in se umikali iz krajev, razoranih od težkih voz in topov Ko sem pomislila nazaj, sem se čudila, da ie tam sredi grobov in razvalin mogla vzcveteti ona lena pomlad ljubezni. Sedaj je bila iesen in vse je kazalo, da se bliža konec Pripravljalo se ie premirie. Nastanili smo se s sestro v dveh sobah ogromne stare hiše. kaift ni bilo ne drv. ne premoga, da bi bili kuril' tudi v veliki sobi. iz katere so vodila glavna vrata na hodnik Zaklenili sva ona dvojna vrata in v kuhinji preživljali dni. polne pričakovania Od njega 'e nršlo šp ne^ai kart :z katerih se ni dalo spoznati, kje se nahaja. Potem je bilo končano Snominiate se tistih negotovih dni. Mislila sem. da se ie izvršila nenadna 'zprememba in da pridejo zopet pisma, mnogo pisem, kakor se je to zgodilo vselej, kadar so zaostala... Čimdalje bob se ie zagrmialo obzorje na iugu — bližal se ie polom . . . »Kje si zdai. moj fant. k; si o pomladi sanial o srečnem božiču-? Kod hod:š. da ne pfde glas o tebi. in kako se povrneš iz krajev, odkoder prihaja grmenje topov?« Tako smo preživljali tisto iesen vse do prevrata in po nrevratu do'der se nf povrnil sestrin mož in oznanM da ie naša zemlja izgubljena in naš dom v tujih rokah. Zdelo se mi je. da se ie med nami in onimi iužnimi kraji zaval'1a globoka kalna r°Va in vmp« Iind'p vrhovi vojske, topovi, ogromen veletok. ki loči dva svetova Tako sva o«ta!a vs<>k na drugam brpo*tj. Tn nikier ni prphoda. Šum liudskih množic ie nerazločno odmeval 'z nermrnpga va'ovania in d;m topov, ki ie nolnil oz^a^ip.. ie legal na razdobe. da ie zaernil vsa ho'tia noVa kot tpn-ipn zss.tnr skozi Vafprpga n! b:1o mogoče prodreti na drugo stran. Zamaii So ga sredi tega viharnega prevrata iskale moje oči . .. In od nikoder ni bilo glasu, ki bi bi] oznanjal, kam ga je zanesel vse razdirajoč veletok. Ali domov k materi? . . , Ali na ono stran? . . . Al i . . . Nastali so tisti megleni pozni dnevi pred božičem. Ujedinjenje, poveličanie, beg naš:h liud obnn žalost, vera v novo državo... Sredi vseh žalostnih in veselih vesti sem čakala glasu iz daljave .. . Kje ie on. da ga ni? Vojne je konec in on se ni vrnil. Božič se bliža in ni njegovega pozdrava . . . _ S težkim srcem sem mislila na bo- # žič. Bala sem se ga. Toda vojaki so se še vedno vračali... Na predvečer praznikov sva odšli s sestro na božični trg Nakupili sva. kar se je dalo dobiti, in sva se vrnili domov z božičnim drevescem. Postavili sva ga v veliko sobo. kamor niso zahajali otroci ker ie bila vedno zaklemena. Drugi dan sva venčali drevesce, in, da bi bilo otroško presenečen ie tem večje, sva sklenili, da zapreva drevesce med dvojna vrata in pripraviva veliko sobo za goste, ki so bili povabljeni. Bilo je ves dan mnogo dela in bilo mi je ljubo, da sem vsled mnogih opravkov pozabljala nase . . . Ko je bilo vse gotovo, je sestra odšla in ostala sem sama v veliki sobi. Na zemljo ie že padal mrak, tisti svetovečerni mrak. ki obiame človeka s čudovito s:Io svoie skrivnosti, s taino radostjo in neizmernim hrepenenjem po sreči, po ljubezni, po domu . . . Obšli so me spomini in sanie pomladnih dni. Prišel ie večer, ki sva sanjala o njem . . . Kje je sedaj on, dom, sreča, ljubezen? . . . Naenkrat se mi je zdelo, da je nekdo zuuai potrkal na vrata. Tiho in temotno je bilo v sobi. da me je postalo skoraj strafc Zdelo se m' ie da vidim rnegovo podobo pred seboj. Kot da je vstopil v voiaški obleki, bled in suh, z resnim obrazom^ z mrtvimi očmi . . . Noge so se mi zašibile. da sem se prijela za mi-. zo. Na njei ie stalo pripravljeno božično drevesce Spomnila sem se da sva ga hoter spraviti s sestro med dvojna vrata. Vzela sem drevesce in se b'ižala vratom, kakor da se bližam nečemu skrivnostnemu. Odkar smo bili tu. iih še nismo odprli Vrata so zaškripala in v svitu nejasne svetlobe, ki je žarela z ulice, so se vsnla iz vrat — bela p;sma, kakor da mi jih ie vrgla pred nnge skrivnostna roka. V strahu sem vzklik- nila in hotela pobegniti, toda čudna sila me je zadržala na mestu. Pokleknila sem in pogleuala. Pred menoj so ležala pisma... Cel kup, kakor da se vsip-ijejo iz mračnega božičnega večera skozi vrata v sooo. Pobirala sem jib in poljubljala... »Tako si pr.šel k meni na božič ti moj To je tvoj božicru pozdrav!« Mahoma mi je bilo vse jasno. PiMiionoša ie meta. skozi špranjo pisma. misleč, da jih stanovalci pobirajo z notranje strani. V vratih pa je bil le star, odprt predal, skozi katerega so padala pisma na tla. In tako se jih je nabralo veliko število, saj so prihajala vsak dan, dokler niso Prenehala... Gospodična Alica je utihnila. Solza se ji je zablestela v očeh in zdelo se je, da je v nji zalesketalo božično drevo, ki se je svetilo iz kota. »Našla sem jo pri vratih,« je nadaljevala Aličina sestra, »sklonjeno nad pismi in vso objokano. Plakati sva obe. Pospravili sva pisma na mizo in postavili drevesce med vrata, kajti otroka sta postajala nestrpna. Bil je to čuden sveti večer — prvi v svobodni domovini... »In potem?« je vprašal nekdo, da bi slišal konec povesti. Gospa ga je nemirno pogledala. Iz njenega molka smo razumeli, da je bil to pozdrav mrtveca ki je prišel, kakor je obljubil in prinesel svo,j poslednji dar. »Bodoči generaciji moramo povedati kaj drugega, kakor pa besedo tradu cija.* Paul Claudei Davne priče slovanske slave Turobno obrežje Baltskega morja je v teku stoletij na več mestih podleglo napadom slanega elementa in kjer so včasi' stala cvetoča slovanska mesta in sela. valovi danes nemirno morje večno pojoč nagrobno pesem davni slovanski slavi . . . Med najzanimivejšimi kraji, ki sta jih zgodovina in pravljica oteli pozabi, ie nedvomno členoviti otok Rujana, največji otok današnje Nemčije, ležeč v Baltskem morju pri znanem mestu Stralsundiu. od katerega ga deli le ozek morski preliv. Da je to stara slovanska zemlja, pričajo krajevna imena na Rujani, ki se skoro izključno končujejo na -witz in -ow, kakor Prosnitz. Granitz, Jarnitz, Zirkow, Swandov in sto in sto drugih. Otok se danes zove Riigen. meri nekoliko manj od 1000 km® in ima kak h 70.000 prebivalcev. Ta zemlja je en sam velik grob slavne preteklosti one slovanske veje, ki ni mogla odoleti besnim germanskim napadom z bližnje kopnine in iz daljne Danske. Rujana je bila središče zadnje velike politične tvorbe, primorske slovanske zveze, ki je nastopila dedščino ljiutiške zveze, uničene s padcem glavnega mesta Re-tre in s porazom Ljutoev. bojevitega plemena baltskih Slovanov Najvažnejše mesto slovanske Ruiane je bila Ar-kona. slavn' sedež vsemogočnega boga Svefovita. Razen Arkone ie bila še znamenita Korenica (glei karto!), kjer so ravno v zadnji dobi začeli izkopavati ostanke mesta iz praslovanske dobe. Korenica je ležala v južnem delu otoka. precej oddaljena od morskega brega. blizu današnjega mesta Garz. in je bila tudi versko središče, dasi daleko ni imela istega pomena ko Arkona. Po virih Saxona Grammatika je bilo v Ko-renici glavno svetišče posvečeno bogu Rugievitu. čigar hrastov kip s sedmerimi obrazi se je nahajal v tem hramu. Za pasom je imel kip sedem mečev, osmega pa ie držal v roki. Kakor pripoveduje Saxo Grammaticus ie bil Ru-gievit bog vojne, tedaj slovanski Mars. Vendar ie to božanstvo najbrž istovetno z arkonskim Svetovitom. le da ima krajevno ime in ie z imenom tudi dobilo drugi značaj. Poleg tega hrama sta bili v Korenici še svetišči dveh drug'h bogov Eden ie b'l Porevit k ie imel pet glav, toda nikakega orožja, drugi pa je bil Porencij (tako ga imenuje Saksonec) s štirimi glavami, peto obličje pa je imel na p rs h. razen tega se j« njegova desnica dotikala brade, levica pa čela. Pomena teh dveh gibov sašk; vir ne izdaja. Porencij je najbrž isto ko Perun. Anonimna Historia Knytda-rum. imenovana Knytlingsaga. ki opt-suje zgodovino Danske od X do konca XII. stoletja, navaja kot koren.ške bogove s pokvarjenimi imeni Rmvit, Turnpit in Purnvit. Vse tri kipe je zadela ista usoda: Danski knez Walde-mar, ki je porušil Arkono, je prodrl tudi do Korenice in požga] tamošnja svetišča. Letošnje poletje je znani nemški pre-historik Schuehhardt. ki že nekoliko let raziskuje staroslovanske ostaline na ozemlju današnje Nemčije, začel z ob-širnim izkonavaniem v Korenici. Pri tem je imel uspehe, kakršnih se ni sam nadejal. Odkril je namreč temelje vseh treh svetišč v Korenici ter zidane podstavke. kjer so stali kipi bogov, ki so zgoreli pri požaru svetišč Podrobnosti o izkop'nah še nimamo, ker učeniak še ni zakliučil raziskavanja in bo šele letošnjo zimo sestavil izčrpno poročilo o zanimivem staroslovanskem svetu. Daleko več nego o Korenici imamo podatkov o Arkoni. ki ie ležala na najbolj severnem koncu otoka, na strmi siipini, kakih 40 metrov nad g'adino morja. To staro slovansko mesto in središče primorske slovanske zveze, je bilo zidano v podobi trikota, kojega dve krajši strani je tvorilo morje, tretja pa je bila zavarovana proti notranjosti otoka z visokim nasipom in globokim jarkom. Po poročilu istega Sa-xona je bil nasip visok 50 komolcev. Kakšna mogočna utrdba ie bila stara Arkona, je videti iz tega, ker je nasip še dandanašnji visok 8—9. mestoma celo 13 metrov. Na nasipu se je dvigala mogočna lesena konstrukcija, zavarovana z visokim palisadnim plotom. Poleg tega ie bil nasip utrjen še z mnogimi stolpi. Glavna utrdba, pod katero je vodil edini vhod v gradišče in mesto samo. ie bila posebno močna in okrašena na pročelju z reliefnim kipom Svetovita. Vhod v mesto so zapirala ogromna vrata, ki so iih v času nevarnosti z notranje in zunanje strani visoko zasuli s kamenjem in prstjo. Na najvišjem delu mesta, skoro na morskem obrežju, je stalo Svetovitovo svetišče, popolnoma ločeno od drugih stavb. Hram sam je imel še posebno krepko ograjo, skozi katero so vodila samo ena vrata na dvoršče. Ograja in vrata, vse je bilo okrašeno z rez-barskimi umotvori, ki so bili pestro pobarvani. Najsvetejši del ie bil ogromna lesena stavba z rdečo streho. V notranjosti so štirje močni stebri nosili prečne tramove, na katerih ie b;lo postavljeno ogrodje . strehe. Med štirimi stebri so viseli zastori. ki so zakrivali prostor, kjer je stal mogočni in grozni kip Svetovitov. Soha ie bila nadnaravne velikosti s štirimi glavami, od katerih sta dve zrli naprej, dve pa nazaj, in sicer tako. da je vedno no ena glava gledala na levo In po ena na desno. Na ta način je bog obvladoval s svoiiim pogledom vse št'rl strani sveta. V desni roki ie Svetovit držal rog iz različn;h kovin, ki so ga vsako pomlad napolnili z vinom in veliki svečenik ie prorokoval i z n;ega o bodoči letini. Leva roka malika je bila uprta v bok Halja ie segala Svetovih! do kolen, a noge so stale naravnost na zemlji, ker ie bil podstavek popolnoma zasut Okoli kipa so b;le obešene razne priprave: uzda. sedlo in druga viteška oprema. Zlasti znamenit ie bil oriaški meč z umetniško izdelanim držajem in srebrno nožnico. V hramu se je stalno hranil pestri državni prapor, imenovan »stanieiia«. kakor nam poroča Saxo Gramimaticus. ki nam ie ohranil vse te zanimive podrobnosti. V svetišču so se nadalje hranili bogati darovi, posvečeni Svetovitu. Vsak prebivalec Rujane je letno oddajal po en denar v blagajno svetišča, obenem pa je Svetovitu pripadala tretjina vojnega plena v orožju in blagu. V službi boga Svetovita je b.lo stalno po 300 jezdecev, ki so ves svoj plen morali odvajati svetišču. Proročišče Svetovitovo je bilo na daleč znano po svojih prorokbah. ki so iih verniki zopet drago plačali. »In to soho. ki jo je častilo vse Slovanstvo, so tudi sosedni kralji bogato obdarovali iz globokega spoštovanja do bogoslužja,« pristavlja naš Saksonec trpko, opisujoč Arkono v svojem delu »Gesta Danorum«. Pomorska zveza, čije središče je bila Arkona, je.bila naravno zelo neprijetna vsem germanskim sosedom. Kl.ub pogostim napadom ni bilo mogoče zlomiti sile Rujancev, ki jih bremenski kanonik Adam imenuje »gens fortissi-ma Sclavorum«, t. j. najhrabre.iši slovanski rod. Pod knezom Waidemarom pa so se Danci odločili na odločilni napad. Pripluli so z veliko vojsko in oblegli Arkono. Obleganci so se obupno bra-nili, vendar niso odoleli premoči in na Vidov dan 1. 1168. je Arkona pala v roke sovražnikom, ki so požgali in opu-stošili vse mesto s slavnim svetiščem vred. Takoj nato je pala še Korenica in tako je bila uničena poslednja politična zveza Slovanstva ob Baltskem morju. Ideia zveze pa ni umrla in do namoveišega časa nam zgodovina poroča o takih zvezah baltskih pomorskih mest. »Hansa« je bila samo kopija davnih sličnih slovanskih zvez. Po po-razu Ruiancev. ki so j:h zmagalci skoro popolnoma iztrebili, je prišlo v deželo krščanstvo in nemška kolonizacija je potuičila ta nekdai slavni slovanski otok. Ze 1. 1193. je bil ustanovljen samostan v Bergenu in 1. 1404. je slovanski jezik na Rujani izginil popolnoma. Otok Rujana je dandanes samo ogromno grob:šče. Na mestih davnih večiih slovanskih naselbin so če«to kopali in iskali starin ali skritih zakladov. Sele učenjaku Schuchhardtu se ie posrečilo. da ie tako v Arkoni. kakor v Korenici dosegel znatne uspehe. Njegova preiskavama so važna zlasti zato. ker je dokazal verodostojnost Sa-xona. o katerem se ie trd lo. da ie morda namenoma pretiraval veličino in mogočnost ruianske države, da bi Dancem pripomogel do tem večje slave, ko so premagali tako nevarnega sovražnika. Schuchhardt je dognal, da je Sveto-vitovo svetišče stalo v starih časih bolj v središču mesta, danes pa stoji na sikraijnem robu, ker je morje od tedaj izipodjedlo krednati grič in ga uničilo v globino kakih 70 metrov. Nasip, ki deli mesto od ostalega otoka, je dolg 190 metrov, današnja š rna utrdbe same pa znaša le kakih 150 metrov. Kar srna-tramo danes kot mesto, ie bila le glavna utrdba, mesto samo pa se je širilo izven nasipa. Gradišče je vsebovalo državna in javna poslopja, sklad šča, svete hrame in podobno. Od vseh stavb so ohranjeni samo podztdki fn nasipi, ker je bilo vse leseno. Drugega stavbnega materijala tamošnja pokrajina ne nudi. Zato na žalost ne bo nikoli mogoče izkopati onih krasnih rezbarij in kipov, ki o njih poročajo stari letopisi. Izkopine leže na prostem, izpostavljene učinku podnebja in morja tako da bo v kratkem uničeno vse, kar se je bilo doslej ohranilo. Tudi morje stalno , izipodjeda krednati grič in morda ni daleč doba. ko bodo valovi Baltskega morja pogoltnili zadnje ostanke Sveto» vitovega svet šča in izginila bo zadnja priča stare visoke kulture in omike starih Slovanov. Br. Tekmovanje človeka z živo prirodo Sto let organske kemije E. Justin: Friderik Wohler (lesorez) roj. 21. jul. 1800, umrl 23. sept. 1882. Romantični srednji vek Je poleg nešteto drugih avamturistov rodil tudi alkimiste, ki so kanili delati zlato. Nekateri med njimi so se trudili vse življenje, ne da bi dosegli cilja svojih želja. Za njimi so prišli drugi in tako je šlo naprej skozi stoletja. Zlata niso napra- vili, a mesto tega so odkrili marsikaj drugega; položili so temelj današnji kemiji, ki se je v zadnjih desetletjih tako zelo razvila, da kot malokatera druga veda posega v vsakdanje življenje. Spočetka je bila kemija samo anorganska, to se pravi, da se je bavila samo s snovmi, ki ne spadajo v področie žive prirode. Pozneje pa je ooseg'a tudi v organsko življenje, v kraljestvo živih bitij in baš letos je preteklo sto let, odkar je uspela prva organska sinteza. Nemški kemik Wohler, je tedaj s pomočjo kemičnih procesov prvikrat sestavil organsko snov. Kaj je bilo prav za prav najpomembnejše na celem odkritju? — Nedvomno to, da se je človek za nekaj Časa otre-sel pretiranega oboževanja priroJe, da je izgubil do nje ono spoštovanje, ki ga je čutil, dokler se mu ni odkrilo, da tudi človek lahko napravi marsikaj onega, o čemer so po starem naziranju smatrali, da je nedosegljivo brez sodelovanja mi? sterija. ki mu pravimo življenje. Da je v seči ljudi in živali neka snov, ki ji pravimo karhamit, je bilo znano že 1. 1799. Toda nobenemu izmed takratnih kemikov ni oadlo na nm da bi rv^kusil pridobivati to snov tudi izven živih or-gan'zmov Šele Woh'pr e ubral novo pot ter je živalsko in človeško telo nadomestil z epruvetami kemije. Na pri-Hčnn enostaven na<"n mu ie 1824 nsne-lo dobiti neko kemično snov v obliki belih kristalov, ki pa jo spočetka ni spo- znal. Morala so preteči še štiri leta, preden je Vvoiner po različnih kemičnih preivoruah dognal, da oeii krisian, Ki so se tako ilolgo upirali razkrinkanju, niso nič drugega, kot stari znance kar-bamit Tedaj je I. 1828 oDjavil poročilo o svojih poskusih in opazovanjih, s pripombo, da je to pot njemu prvemu uspelo sesiaviti organsko snov sintetičnim potom. Wohler pa je takrat prav za prav prevaral samega sebe. zakaj- že štiri leta poprej je sintetično sestavil oksalno kislino. Alj se mu je zdela sinteza organske snovi iz področja rastlinstva manj važna, kakor sestava snovi, ki izvira od živalsktga organizma, je težko presoditi. Vsekakor se Wohler za sintezo oksalne kisline ni brigal in tudi nikoli ni doumel njenega pomena. Zaradi tega po pravici smatramo leto 1828. za rojstno leto organske kemije. Zakaj, neka nova iznajdba, odkri.tje ali opazovanje, postane zgodovinski mejnik v razvoju neke vede šele tedaj, ko ji je človeški duh prodrl do dna in jo popolnoma doumel. Nu. če je kdo mislil, da bo Woh1er-Jevo odkritje na mah pokopalo stare nazore o živlieniu. se ie temeljito prevaral. Še desetletja potem se kemiki niso mogli otresti vere v neko posebno »življensko silo« ki je bila po njihovem mnenju odločilna v nastajanju, razvijanju in propadanju organskih snovi Šele nadaljni razvoi organske kemiie jih je končno prisilil k temu. Triumfalni izsledki organske kemije so slednjič marali tudi največje dvomljivce prepričati, da »duhovi in sile življenja« ne morejo igrati nobene vloge tam. kjer dobro premišljeni in povsem ja'sni poskusi učenjakov trgajo kopreno za kopreno z obličja prirode. Izsledki in odkritja nove znanosti so Si tako naglo sledili drugi drugim, da je v nekaj letih človek znal proizvajati že mnoge dragocene snovi, ki mu jih je ponrej daiala edino priroda Celi vrsti Industrij ie to izpodcrehlo tla a mesto niih so kar r>reko noči vznikle nove Že za Kar'a Velikega ie bi'a v Fvropi zelo razširiena goi.Kaai pro-speva, vzliC temu. ua čeuaije tezje.tek-rnuje z Uiiictiio Kairo, Ki sc je izdeluje veuno več in Ki je vedno cenejša. Komu bi danes še prišlo na um iztiskati mandeijevo olje iz žaliavin iiiand.ijev, ko pa ga ume kemija proizvajati v najčistejši obuki iz neke sestavine navadnega premogovega katrana. Takih primerov bi laimo našteli se dolgo vr.to. Denimo samo kokain. Tudi tega je moči umetno pridobivati, čeprav to ni v navadi Kemija namreč pozna suroga-te, kakor novoKain m tutokain. ki nista tako škodljiva, kakor kokain, vzlic temu, da ga celo prekašata v opojnosti, pri čemer pa človeka ne prisilita k suženjskemu uživanju in tedaj ne povzročata nikakšntga ».. izma« Kimin. ki je do nedavno veljal za edino uspešno zdravilo proti malariji in se je zdel nenadomestljiv, je mnogo utrpel na pomembnosti, ko je medicina v Plajmochinu našla še močnejše zdravilo proti rumeni mrzlici Če hočemo zaključiti vrsto umetno napravljenih organskih snovi v področju kemije zdravil, se ne moremo ogniti vitaminu proti rahitisu. Ta vitamin je že precej izpodrinil častitljivo ribje olje. Vitamin upravičeno prištevajo med največje triumfe znanosti in bi ga smeli prištevati mednje tudi v primeru, da ne bi bil istočasno tudi najboljše sredstvo proti tej moderni bolezni. Kakor barvila in zdravila, tako je človek nekdai dobival tudi dišave neposredno od prirode. Tudi tukaj je organ« ska kemija povzročila velikanski preobrat. Vzemimo za primer vanilin. ki se po navadi pridobiva z trohnečega stročja vanilije. ali pa kumarin ki daje znani dišeč: perli (Waldmaister). ki jo kadilci mešajo med tobak, tako nenavadno prijeten vonj Denimo dalie ion-on. blago dehtečo eterično snov ki jo izpuhfevajo vjiolice ali pa že ornemfeno mande'ievo olje Vzemimo še katero drugo izmed ti^oč umetnih dišav, ki do prevare nafanko posnemam vse vonjave. ki so bile nonrej znane samo iz kraliestva cvetlic Vse te d;šave se sedaj izdelujejo v kemičnih laboratorijih. Povsod opažamo težnjo, da bi se s kemijo Dovooodili neposredne zavisnosti od prirode, da bi se osvobodili od žetev, ki so nezanesljive in ki zaradi tega s trdo roko posegajo v cent teh snovi, ki iih pri sedanji stopnji civilizacije ne moremo več pogrešati. Moderna industrija se hoče za vsako ceno otresti jarma priroae. Ta težnja po neodvisnosti je ustvarila že velikanske industrije. Za petrolej se bore mogočni koncemi starega in novega sveta Zanj s« bijejo borbe do izkrvavitve Kemija tega seve m mogla trpeti. Našla je pot. kako proizvajati umetni petrolej iz premoga, ki ga je več ali manj najti povsod In danes že rasto iz tal prve tvornice za proizvajanje umetnega petroleja, ki bodo v nekaj letih morda že osvobodile marsikatero državo gospodarskega suženjstva. Ali bi moderna industrija špirita mogla trpeti, da bi bila produkcija odvisna od slabe letine krompirja? Gotovo ne, pa zakaj tudi. če se pa da izdelovati špirit tudi iz karbida. Prastara ogljarska obrt je poleg oglja producirala še ocetno kislino in me-tilov alkohol. Ampak les je dragocen in je pametnejše, da se iz njega izdeluje papir in druge finejše smovi, zakaj ocet-na kislina se tudi lahko dela iz karbida, a metilov alkohol iz og jikovega diok-lda ki ga ie povsod na pretek. Vzemimo nadalje kavčuk, ki je predmet šptkulacije raznih modernih denarnih mogotcev. Tudi kavčuk se da producirati umetnim potom v tovarnah, čeprav produkcija v marsičem še ni dovolj popolna Med vojno ie bil umetni kavčuk nenavadno dobrodošel suro-gat Danes pa so prilike takšne, da je prirodni kavčuk še vedno cenejši od umetnega. Mimo kavčuka je še polno drugih organskih snovi, ki se že dado pridobivati urnetn m potom ki so pa p-edrage, da bi mogle tekmovati s prirodnimi Ci-tronine kisline pač ni moči proizvajati enostavneje in ceneie. kot neposredno •z citroninega soka Pra\ tako nrepu-Ščamo prirodi tudi pridelovanje vim-skega kamna, da ne govorimo o naših živalih- maščobi, ogljikovodikih in beljakovinah Pes ie u^nelo maščobe sestaviti kemičnim potom in celo sintetični sladkor so bate že naredili v kemičnih 1abr>raf^r)f;h Tudi be^akov^e nam za genijalnih poskusov Emila Fi- ®cherja niso več knjiga s sedmerimi pečati. Au neznatne nimožine teh dragocenih hranilnih sestavin, ki jih ie uspelo napraviti v laboratorijskih epruvetah, so več tisočkrat dražje od onih, ki nam jih nudi priroda. Upanje, da bi kemikom kdaj uspelo proizvajati hranila ceneje, kakor nam jih dajejo živali in rastline, je za sedaj še zelo majhno. Ce si tedaj, na podlagi opisanih dognanj predočimo razvoj organske kemije v toku enega stoletja, se nam nehote vsili vprašanje če nemara ne bo prišlo kmalu do nekega zastoja, do neke meje, preko katere se priroda več ne bo pustila posnemati. Še dolgo ne: zakaj človek-zmanstven.ik se loteva problemov z vedno bolj izdatnimi in finimi pripomočki s čedalje ostrejšim razumom rešuje prirodne zagonetke. a že dobljene rezultate nenehoma poenostavlja. Kar se tiče končnih ciljev organske kemije, bi dejali, da smo v marsičem ravno tako daleč, kakor na primer v letanju po zraku. Letanje po zraku je prav za prav že rešen problem. Toda če primeriamo težka, okorna in ropotava letala z breztežnim gracioznim letom ptic. tedaj občutimo, da je tu vmes prenad Prav tak nr°oad pa zija tudi med zamotanimi, trušča polnimi napravami moderne kemijske tovarne in med snujočimi. največkrat mikroskopično majhnimi saboratoriji rastPn in živa'i. Tega prepada najbrže nikoli ne bo moči premostiti. S prirodo se človek pač lahko kosa, prekositi pa je ne more nikoli. »Zakaj ima Evropa še vedno močne armade? Ne zaradi vojaške propagam de, temveč iz bojazni pred možnostjo nove vojne in novega napada. Dokler ne izgine ta bojazen, ki je v Franciji in Nemč\ji doma v sleherni koči in ki jo najdemo tudi po drugih državah, tako dolgo bodo vsi razorožitveni načrti brezuspešni.« »Lahko se je navdušiti za velike ide> ale in sijajne ideje, toda težko le v vsakdanjem iivljenskem boju. polnem novih problemov, imeti vedno pred se» boj visoki smoter in verovati v končno zmago dobrega.« Sir Austen Chamberlain Rafael Schermann Pisava in otrok4. Ime Rafaela Schermanna je naši javnosti znano že iz dnevnega časopisja čeprav morda bolj z recimo senzacijo/talne kakor pa z resne znanstvene pluti. S te sirom je voOce dokaj težko, če ne nemogoče, priti dunajskemu yf<,/c«ogtf do živega, preveč, skoio bi smeli <-eči, nadnaravni so njegovi uspehi, da 01 jih mogli podtediti oslro začrtanim normam današnje znanosti Zato se tudi ne nameravamo spuščati v teoretiziranje in globokoumno razpravljanje o načinu in sredstvih, ki služijo Schermunnovi grafologiji ali bolje, psihografoto^iji. Dajmo rajši besedo ix.hermannu samemui Knjiga »Pisava ne laže« je pravkar izšla in je razdeljena na sedem markantnih poglavij: L Grufologija in psihogrufologija. 2. Prvi početki. 3. Pisava in zločin. 4. Pisava in človek 5 Pisava in poklic 6 Rekonstrukcija in psihični trans/ert. 7. Epilog. Za današnjo številko smo priredili iz nje velezanimiv in v marši* kakem pogledu nad vse poučen odlomek iz- poglavja »Pisava tn človek«. Uredništvo. »Kdor se zaveda mejž našega današnjega spoznanja, bo razumel, da moram nag lasi ti z vsem povdarkom: Ne pričakujte od mene učbenika o pui-hografoiogiji! Mnogo bi dal za to, ako bi ga mogel napisati in v njem pojasniti stvari, ki veljajo danes še za neraziskane Nazvali so me gratologa in to sem toliko, ker mi je pisava podlaga za razlago. Toda moje delovanje m zgolj delovanje znanstvenega grafologa. Tega, kar mi odkriva pisava, ne najdem z več ali manj ostroumno analizo Včasi, kadar se mi pojavi vprašanje, kako sem prav za prav našel to ali ono, se mi zazdi, da mi je prišlo razodetje iz oblike kake črke, iz kakega zavoja, iz načina pisave. Nekateri so o tem izrekli svoje dvome in morda imajo prav. Dejstvo je, da se mi s pisavo pojavi slika in s sliko pisava. Teh skrivnostnih pojavov si ne vem razložiti, a kjerkoli jih skušam pojasniti, gre pri tem zgolj za poskus razlage onega notranjega procesa, ki me ie privedel do spoznanja.« (Rafael Schermann, uvod v knjigo »Die Schrift liigt nicht«.) »Schermann appears to have a sixth sem«e, a sense of intuition developed to a statp the rest of the world will not reach for a thousand years — Zdi se, da ima Schermann neki šesti čut. čut Intuicije, ki ie razvit do take stonnie, da je ostali svet v tisoč letih ne bo dosegel.« (lziava ameriškezn n"vrolo«a dr Cramptona v IMv »New York Times* 10. novembra 1923.) Ker v doglednem času še ni računati s tem. da bi vse boli nanreduioča mehanizacija sveta ukinila pouk prania in uvedla že pri šestletnem otroku učenje pisalnega stroja ali celo stenografije, tvori dosedanja metoua še vedno važen mejnik v življenju otroka, ki naj bo vzgojen za občevanje s svojim bližnjim. Predaleč bi me vedlo, če oi hotel podati zgodovino razvoja pisave. Dejstvo je, da se vsako stoletje, ali bolje, vsaka velika kulturna doba odraža v fiziognotniji pisave. Če brskamo v starih fotografskih albumih ali v porume-nelih rodovnikih, opažamo neko skladje v izrazu slike in pisav 19. stoletja in slično skladje očitujejo na primer fizi-ognomije in slike 18. stoletja. Seveda pa je to v neki meri v zvezi z metodo poučevanja pisave. Dokler je otroška pisava uklenjena med dve vrsti, ji gra-folog ne more kaj blizu; če pa dobiš v roke korektno napisano otroško pismo in pod njim naglo načečkane vrstice, ali pa kako otroško risbo s primernimi obrobnimi opazkami, zaznaš mahoma jasno sliko malega moža: zgodnja nagnjenja, nadarjenost, slabosti in slabe navade se očitujejo prav tako kakor fizična in psihična konstitucija. katerih proučevanje je v tej nežni starosti neprecenljive važnosti. Tako ie moči iz pisave doznati nenadne iznremembe in starši bi storili prav. ako bi o početku novega šolskega leta pregledali zvezke prejšnjega leta. Tako bi morda našli, da je otrok nervozen, in bi smatrali za svojo dolžnost, da doženejo. ali je tej nervoznosti i^ka+i vzroka v telesni šibkosti ali v duševni preobremenitvi. Opazili bodo da so končne črke v otroški pisavi navadno velike Kadar pa poslane otrok trmast, začne iznenada te *) Iz knjige »Die Scfvnft liisrt nicht. Erleb-nisse von Rafael Sohermami«, Brlirken-ver'a?. Berlin 1929. — Knjiga se dobi v Tiskovni zadrntf. črke oblikovati manjše — dokaz za sa-tnofctojnoat, kj se je začua v njeni razvijati. Uiroci pasivnejše narave imajo enakomeren ductita in se ravnajo natančno po solski predlogi. Tudi privatno pišejo Korektno in strogo kaligratsko Večini učencev pa je lepopisje pravcata muka. Njihova volja se le neraua ukla-nja disciplini: črke morajo eksercirati med vrstami nalik vojakom Šele tedaj, kadar začno pisati samo na eni vrsti, se jame pisava oblikovati individualno. Kjer gre za razkritje nevarnih nagnjenj in slabih navad, ki jih je moči pravočasno zatreti ali odvrniti drugam, služi grafo.ogija zelo dobro. Seveda se iz okornih potez javljajo posebnosti otroške duše le v velikih obrisih. Toda ie preden se je šolarček priučil posameznih črk, se iz posameznih potez že lahko sklepa na njegov temperament. Opetovano so mi bile sliene čečkarije predložene v presojo in skoro vselej sem nekaj našel v njih in postregel s primernimi nasveti. let, se jecljanja sramuje in bi ga rad zakril. Ker je energičen, se mu včasi posreči, enako kakor se mu včasi posreči v pisanju V drugi vrsti so spoji med črkami že tako dobro zakriti, da jih vobče ni opaziti, v tretji vrsti pa je energija že spet ponehala (Za-hnen). Če bi starši in učitelji vešče presojali pisavo šolarčkov. bi pogosto lahko preprečili tragedije tn rešili marsikako dragoceno človeško življenje. Tragični primeri, ki so se primerili v zadnjih letih, so dovolj jasno dokazali, kako malo razumevanja kažejo pogosto roditelji napram svoji lastni deci. Za dokaz naj navedem posebno značilen primer, pri katerem sem sam sodeloval. V neki družbi sem videl desetletno gostiteljevo hčerko, zalo in nežno stvorenje. Po večerji mi je njena mati pokazala enega hčerkinih šolskih zvezkov — pisava me je pre unila Da bi se preveril, ali se ne motim, sem prosil dete, naj mi kaj napiše. Napisala mi je stavek: »Stara sem deset let« — videl PISAVA JECLJAVCA. Nekoč je prišel k meni oče, ki se mu Je videlo, da ga muči težka skrb. Prinesel mi je dva iz šolskega zvezka iztrgana lista ter mi ju brez besede predložil. Rekel sem mu: »Ta deček ni več otrok, nego je že mladenič velik in močno razvit. Lep je kakor podoba, občutljiv čez mero. črte njegovega obraza skoro ženske. Toda otrok ima napako v govoru, zaradi česar ie zaostal« Le opazujte besedi »zahlen« in gah-nen« v prvi vrsti in ne bo vam ušlo. da je spomica med posameznimi črkami pretrgana Kadar otrok govori in se mu nenadoma zamakne bi rad besedo naglo spet zlepil in ravno tako lepi raztrgano besedo v pisavi. Ker ie fant dokaj velik napram svojim sovrstnikom in vrhu vsega inteligenten preko svojih sem dovolj. To ni bila pisava desetletne punčke, stavek, ki sem ga čital, je napisala tridesetletna žena Moral sem roditeljema odpreti oči, zakaj izkazalo se je. da nista niti slutila, da ie dekletce že doživelo ljubavno avanturo. Poizvedovanja so mi dala prav: deklico je bil na počitnicah zapeljal nesi petnajstleten famt. Ob drugi priliki so mi pokazali pisavo otroka o kater' sem nodal nribližno tole sodbo: Nenavadno nadanen dečko, duševno zelo razvit. Nebrzdan temperament. njegova not vede nizdol življenje si bo sam končal Na vseoN5e presenečenje ie oseba, ki mi ie izročila pisavo v analiziranje, izjavila, da so dečka našli v gozdu obešenega. Zelo čuden je pričujoči primer. V oktobru 1927 se je pri meni oglasila ne- ka dama in mi predložila popisan kos papirja. Jedva sem preletel pisanje, ko sem začutil, da se je zgodilo nekaj strašnega Ali naj z damo odkrito govorim? Koliko nesreč se je že zgodilo zaradi preveč brezobzirno poveuane resnice! Hoteč doznati. ali smem z go^po odkrito govoriti, sem jo zaprosil za nekaj vrstic. Njena pisava mi je razodela zdravo srce in železno voljo, žensko zlatega srca. ki duševno trpi, ker si dela neutemeljene očitke, žensko, ki išče resnico in ki ne bo prej do-egla miru, dokler je ne bo našla. Ko sem to do-znal. nisem več pomišljal »Pričujoča pisava,« sem rekel, »je pisava prezgodaj zrelega mladeniča sedemnajstih do osemnajstih let. Slaba tovarišua Je razvila nenaravne nagone, ki so v njem koreninili. njegovo erotično življenje je zašlo na stranska pota. Najbrže je zvedel od ljudi, ki je z njimi občeval, ali pa je čital v knjigah, da prevzame obe-šence v trenutku strangulacije neko posebno sla dOst rastje Bolna želia da bi to doživel na lastnem telesu, ga je docela premogla. Razen tega vidim v pisavi sliko človeka, ki ima neprestano v mislih oster inštrument in vrv.« Značilna zanka v podpisu Da se popolnoma preverim, sem profil še za mlademčev podpis Upal sem v njem najti kako zanko Slutnja me ni varala — Na sliki se pri končni črki podpisa iasno razloči nekako zavozlana zanka. »Če bo njegovo sitalno stremljenje kdaj iztaknilo primerno priliko, bo vpri-zoril pravo avtostrangulacijo — obesil se bo. ali. povdariam. ne z namenom, vzeti si življenje. Toda pisava mi odkriva še več. V njej či^to iasno vidim nepravilne in divje utripe bolnega in razdraženega srca. Kadar bo prišlo tako aaieč. ua bo markiral nameravano avtoitranguiacijo, je zelo verjetno, da mu bo srce zaradi umeuio siopnjeva-nega razburjenja odpovedalo.« Tu me je dama prekinila: »Tako, natančno tako je zgouilo! Nekega večera sva prišla z možem kasno domov in ko sva stopila v predsobje, sva našla fanta obešenega. Srajco je imel razrezano, na tleh so ležaie velike ostro naorušene škarje, pod nogami pa pre-vrnjena pručica.« Moje pojasnilo, da ni šlo za samomor. nego zgolj za nesrečno naključje (kakor sem pozneje zvedel, je enako izjavil tud' eden naših najodhčnejših psihopatologov) je nesrečna roditelja osvobodilo očitkov in jima vrnilo duševni mir. Naslednja tragedija, ki se je odigrala v avstrijski gorski vasi. nazorno ilustrira nevarnosti ki so jim podvrženi otroci zaradi preobloženosti z delom. Dečkov učitelj dobrosrčen mladinski vzgojitelj, ki ga ie dogodek posebno pretresei. mi ie po-lal nekaj vzorcev pisave otroka, ki je bil na glasu marljivega učenca in ubogljivega sinu. Prvi vzorec je 'zviral iz lepopisnice, enajst dni pred samomorom drugi iz šolske naloge, sedem ur pred usodnim korakom Vzorec iz lepopisnice mi je razodeval nadpovprečnega otroka, ki je v šoli pazljiv in ubogljiv, ali nepr&tano truden Deček si je moral pri sedenju vedno podpirati g'avo in tudi noge je moral držati kai nenavadno, ker si sicer ni moči razlagati njegove velike utrujenosti Deček ie hrepenel po tem, da bi kdaj kaj postal, in je zelo trpel od svoje okolice, ki ie v njem zaplo-dila misel, da je za zmerom obsojen v trpke nižine življenja Niegov notranji nemir se razločno iavlja v bolestno za-tegnjenih potezah Zlasti ie mojo pozornost vzbudilo drhtenje v pisavi Težka melanholija ga ie bila prevzela, v kateri ni vedel, kai počenja Nedostaja-lo mu je ljubezni in sočutia in da ga je kdorkoli vprašal: »Zakaj si tako otožen?« — bi si najbrže ne bil vzed živbema Tako pa ie fant živel v nemi resignaciii in je tiho odšel iz življenja. Učitelj mi ie potrdil vse gornje navedbe. ki so ga napotile k nadaljnjemu poizvedovanju in mi ie odpiral: »Čudim se. da ka dela in iskati vzroka vseh stvari Te razmišljanje bi ga tudi nagnilo k temu, da bi začeJ študirati o svojem lastnem poreklu, in spoznanje, ki bi ga doživel, bi njegovo depresijo še poglobilo, da, utegnilo bi celo priti do katastrofe Devetletni deček je bil duševno iazva kakor zrel mož. Ta prevelika zreiosL ki bi se v naslednjih letih še stopnjeva'a, ne bo vzdržala z zmožnoscio spoznavanja življenja. Iznenada se mu utegne zagnusiti življenje in v vsem kar bo rnislij ah napisal, bo globoka tragika, ki ji utegne naposled podleči. — Napram učiteljem sem dal izraza bojazni, da mati ne bo imela moči, obdržati živahnega in izredno plodov-tega, a obenem nenavadno nemirnega duha na pravi poti. Čez kakih deset let sem prejel pismo obupane matere: njen sin se je bil za devetnajsti rojstni dan ustrelil. Prosil sem mater, naj pride k meni. Tako je bila postarala, tako strta ie bila, da sem jo jedva spoznal. Njena pisava mi je razodela, da si je hotela /zeti življenje. Pripovedovala mi je o sinu. Njegova nadarjenost je vzbujala najlepše nade: že s trinajstimi in štirinajstimi leti je zlagal globokoumne melanholične pesmi in ko je odšel iz življenja. je imel za seboj že pomembna dela. Mati je bila sicer upoštevala- moj nasvet, toda fant »e bil močne:ši od nje. Le s težavo sem ji izbi! iz glave misel na samomor Slutil sem. da ne za dolgo — danes tudi matere ni več med živimi. Vedno in vedno čitamo v listih o mladih ljudeh, ki iznenada ostavijo svoje roditelje in se po tedne in mesece ne oglase. Toda v tak;h primerih ni vselej utemeliena bojazen, da si namerava sin ali hči vzeti živlenje. Najzaneslii-ve;še oporšče ie tedaj psava: če razodeva trdno in žilavo v-olio za življenje. tedai smejo biti starši preverjeni, da si izsrublieni sin skoro gotovo ne bo storil ničesar žalega. »Svet potrebuje stabilnosti, kajti brez te ne more biti varnosti. Dokler pa ni varnosti in zaupanja med narodi, tako dolco bo pojm miru samo predmet dot mišliiie.« Sir Austen Chamberlain - - Najnovejša »evropska država" v Aziji Afganistan je azijska monarhija. Leži v severnovzhodnem Iranu, meji na Perzijo in meri po razsežnosti 731 štirjaških kilometrov. Dežela je bila dolgo pod angleškim pokroviteljstvom, potem je lavirala med Rusijo in Anglijo, dokler ni ta priznala afganistanske neodvisnosti s posebno pogodbo, ki se je sklenila 22. novembra 1921 Sedanji vladar Arrtan Utlah, roj. 1. 1892., je velik prijatelj napredka in je letos prepotoval Evropo, da bi lahko posredovk Afga> nlstancem zapadno civilizacijo Po zadnjih poročilih so kraljeve reforme zadele na trdovraten odpor konservativnih ortodoksnih gorskih plemen, ki jih je na> hujskala (mohamedanska) duhovščina iz bojazni, da bo z modernizacijo države izgubila svoj vsestranski vpliv na javno življenje Tu prinašamo odlorrJce i* dnevnika, ki ga je napisal udeleženec filmske ekspedicije. Ko smo drveli po cestah, se je šo- Skozi drevesa so se risala poslopja s fer nenadoma obrnil k nam in vzklik- kupolami in kamnitimi zidovi, pred na- nil: »Kabul kalan, Kabul bisnar kalaji!« mi pa se je širila pravcata električno — kar pomeni: »Kabul je velik, zelo razsvetljena ulica Vrstile so se dvo- velik!« Ni ga bilo med nami, ki bi ver- nadstropne hiše, trgovine z izložbami. Proslava afganistanskega narodnega praznika: Zvočnik, ki ga Je prinesel It Evrope kralj Aman Ullah, pojačuje slavnostne govore Jel tem besedam; kajti videli smo že Mazar, Taš Kurgan in Gajbak Kabul bo. smo si dejali, nekaj sličntga. zna-biti nekoliko večji, živahnejši. Ko smo prišli v prestolnico, pa smo videli, da smo se motili. Kabul je zares mesto, in sicer največje mesto v Orijentu. Peljali smo se skozi predmestne ulice in smo se ustavili sredi širokega drevoreda, ki ga tvorijo grški orehi. prodajalne s sadjem in pijačami. KeT smo bili v planinah skoro podivjali, smo bili vsi prašni in umazani ter kosmati. Tako nas je Kabul še bolj izne-nadil in iznenadeni smo ponavljali: »Kabul kalan!« Zjutraj nas je tia vse zgodaj zbudi! iz spanja žvižg sirene. Kmalu so zaje-čali tudi stroji. Odprli smo okna in na uho nam je udarilo škripanje »bogov«, angleških ekvipaž na dve kolesi. A od-mevaie so tudi hupe a v to utopilo v in ču-lo se je vrvenje mno|ic, ki so se sprehajale po ulicah. Na razpotju sem videl kabulskega stražnika. Z živo gesti-kulacijo je usmerjal promet. »Hodite na levo!« se bere po francosko na tablicah, ki stoje na začetku in koncu ulic. Teh napisov res da nihče ne razume, ampak vendar se vsi ravnajo po policistu, ki maha s svojo čarobno palico. Pokorijo se ji pešci, »togi« b druga vozila. Kabulska ulica je polna kontrastov. Na njej vidiš male forde in tovorne av- ali plave mumije. Z glavnih ulic se, če le gre, umaknejo na stranska, samotna pota. Zgodi se pa, da naletiš pogosto-ma tudi na moderno Afganistanko. Po navadi je iz višjih krogov, žena uradnika, oficirja ali trgovca Te ženske nosijo pisano obleko, do kolen segajoča krila, na glavi pa moderna pokrivala. Mesto koprene jim zakriva obraz siva ali bela tančica. Drži jo edinole »javno mnenje«, drugače bi že davno izginila. Na sploh se vodi boj za emancipacijo afganistanske ženske že več let. Na čelu tega pokreta stoji sam padišah, ki pritiska na to, da bi v Kabulu prospe- Prelaz čez afganistansko obmejno gorovje. Ob le> pem vremenu je prehod s karavanami lahek, v dežju in snegu pa je pre* hod nemogoč. tomobile, ki se včasi zapleto med karavano kamel in oslov, ki se vlečejo v dolgi procesiji. Sveže prepleskani »bogi« težko lavirajo med težkimi vozmi, ki jih vlečejo sivi voli. Na ljudeh pa vidiš zdaj evropske obleke in klobuke, /daj zopet polnaga telesa. Vsi korakajo v hitrem tempu. Največjo pozornost vzbujajo ženske. Večinoma so povite od glave do pete. Po ulicah se kretajo kakor sive, črne vala prva ženska gimnazija. Najhujši njegovi nasprotniki so svečeniki, ki zahtevajo. da se šola ukine Kljub temu pa srečaš vsak dan na ulici dekletca v črni uniformi. To so gimnazistke z la-kastimi čeveljčki in belimi ruticami na obrazu. ★ Pred desetimi leti ni bilo v Kabulu skoro nobenega Evropca. In še več! Celo angleškega kralja je v tej deželi zasiopaa uiiHiuoicuisfti uiuoiuuuii. Po Osvouojeuju ou d-iigiL-oKcga pokroviteljstva in po proglasitvi ai&am&uuis&e neodvisnosti pa se je marsikaj izpre-nietuio. in zuaj je v AisunisUuu vsako leto vtč cvropcev. V deželi srečuješ sovjetske, irancoske in ang.eske, nemške m drugih dežel diplomatske misije, inženjerje, Cuhtuke, učneije. Najhitreje naraščata nemška m sovjetska kolonija Lvropci se počutijo v aigani-stanskih hišah prav douro Prej je bno drugače, Lvropec na nikamor napravil koraka sain, šel je po mestu samo v sprunstvu vojaka. Angleži še danes prakticiraio po temu zgiedu. Pa nekaj desetin svojih državljanov so sezidali pravcato utrdbo in še so to kolonijo obdali z visokim zidom. Središče Kabula oživi popoldne ob štirih, ko se vsujejo dijaki iz šo.e. Ulice se napolnijo Povsod mrgoli pešcev, »bogov«, starinskih vo/. in avtotaksijev. Tudi trgovine za-Jobe živahnejše lice. Trgovine pa so nekakšne vrste univerzalna skladišča kjer lahko dobiš vse, tisto, kar ti je potrebno in česar ne potrebuješ. Bogve, če so trgovci sami vedeli, kaj kupujejo, ko so nabavljali blago! Angleškega blaga ie malo Več je nemških, francoskih in japonskih izdelkov Da. pojavil^ so se celo restavracije. kavarne z neokusnimi podobami na stenah in francoski brivci, ki pa tako počasi strižejo. da postaneš nervozen od njihove flegme. Ampak povsod se vidi splošna težnja po evropel-zaciji. Seveda gre stvai polagoma od rok In to ni čudno, če se pomisli, da se ie začel Kabul reformirati sto- prav pred dvema letoma. ★ Najeli smo »bogi« in oddrdrali v predmestje. Cez nekaj minut se je evropska civilizacija izgubila Izginile so trgovine s ponikliamrni in pozlačenimi predmeti, ceneno nemško blago za vzhod »Bogi« nas je zapeljal v neskončne s platni Doknte bazarje Tu je doma čisto drugo življenje, a tudi drugi vzduh se širi naokoli Na preprogah poseda io leni trgovci in se pomenkujejo s kupci Nepregledne so vrste belih. črnih in rdečih turbanov Na koncu vsake verige kupcev pa sedi slaščičar pred svetlo . Uverieni smo. da mu te vrstice ne bodo všeč. vendar o priliki, ko je pokazala nani Francoska akademija s svojim odlikovanjem, ne moremo prezreti svojega zvestega sodelavca. Ivan Podrža* Troje pisem , Gospod urednik, želeli ste kratko stvarco za bo* žično številko? In da naj ne bo ipreveč božična», ste pristavili. Hočem biti iskren Predvsem: Vaše pismo sem prejel tako po* mo — pošlo dobivam le enkrat na teden — da bi mogel ugoditi Vasi želji komaj kdo iz mesta, ne pa človek, ki biva dva dni hoda oddaljen na svojem obser* yatoriju (tako namreč imenujejo dobri Zaleščarti mojo kočico na Prevalu) Drugič: Zakaj ste se obrnili name, ko vendar veste, da sem po upokojitvi sklenil, trd* no sklenil, posvetiti zadnje deseti let je (pred menoj je še celih det |vet leti) svojega življenja iz* ključno le proučavanju žive ta* jinstvenosti «mrtvega sveta*? In tretjič: Vaše pismo bi moglo biti zame zelo laskavo, če bi ne bil uverjen — oprostite, gospod uredniki — da ste «e zmotili No* :em biti hudoben, toda zdi se mi, da ste pomotoma vtaknili ko* pijo pisma, namenjenega morda kakemu mojerr.u soimenjaku, v kuverto, ki jo je pripravila upra* va Vašega uglednega lista, da iz* tirja moj poldrugoletni dolg. Navzlic vsem tem ugotovitvam ti dovoljujem poslati Vem troje pisem, ki bi Vas mogla spraviti iz morebitne zadrege, ako moj neznani soimenjak ni prejel nje* mu namenjenega pisma. «Stvar* ca* je kratka in ni «preveč bo* žična*, vendar diši po Božiču To se pravi, pošiljam Vam dva pis* ma, tretjega pa moram še poiska* ti. Ako ga prejmete pravočasno, uvrstite ga kot prvo — po ča* sovnem redu — če je stvar vob> če za tisk seveda. Sprejmite, gospod urednik, iskrene izraze... (Pisec tega pisma je zares po« motoma dobil omenjeno pismo. Ker je njegova «cstvar» krat« ka im ker so pravi pisatelji tako zaposleni s svojim de!om. da ni« so mogli ustreči pravočasno naši želji, jo objavljamo s pripombo, da je za vsebino odgovoren edi« pole pisec sam — Uredništvo.) Brolles, sveti večer 1^13. Preljubi, edini, življenje moje, moje vse! Oprosti, dragi, zakasnila sem se, saj veš, kako le za pruzmue, posebno pa pri nas! Vse v zadnjem trenutku — in vendar mora biti Toda nikai nt misli, da nisem mislila na Te! Vedno, neprestano. sleherni trenutek .. Samo pisuti Ti nisem uiegmiu aunes. (Ah preimeš vsak dan naimuni eno moje pismo? Pišem Ti prav vsak dan. Ne morem živeti brez Tebe. drugi moj!) Zuto pa sem tem bolj mislila na Te . . . in veš. kaj sem še mLli,a?.. .Kako lepo, kako nebeško je bilo lani, ko si bil pri nas! A.i se še spominjaš, kuko so se jezili (moji ubogi, dobri tjudje), ker sva bila ves večer skupaj in sem govorila samo s Teboj? In potem, ko sva se — izgubila med polnočnico? Ah, meni je tako težko v duši. ko se spomnim vsega tega in če pomislim, da si dunes, ko je vsak rad doma, tako osamljen in tako daleč od mene . . . Veš, bilo mi je tako hudo, da nisem mogla skriti in mama se je iokala z menoj Ah. moja dobra mama, ko bi Ti vedel kako jo imam rada in kako dobro misli ona o Tebi! Bila sem neizmerno žalostna, ko sem dobila Tvoje pismo — zakaj je tako kratko? — da letos ne moreš priti k nam in da boš sameval čez praznike. Upala sem. uverjena sem bila, da boš navsezadnje vendarle prišel kakor lani, ko si rekel, da ne moreš priti. Ali so tam gori pri vas tako sebični ljudje, da ne moreš najti nobenega, ki bi te nadn• mestoval za tri dni? Ubogi moj. kako sam boš letos — brez tvojega »golob-čkar! Žalostna sem, ker Te ni. vendar se čutim srečno, tako zelo srečno ... saj je letos zadnji Božič, ko nisva skupaj! Ali ne, dragi? To bo lepo danes leto. ka) ne. dragi, edini moj? Napravila bom tako lepe iaslice — Ti imaš tudi rajši jaslice? — in srečna bova oba. ah. ta1 o zelo. zelo srečna ..In potem .. drugo leto ...ne bova več sama... Saj nisi hud. dragi? — Morala sem prekiniti pismo, ker me je klicala mama, ki Te lepo pozdravijo in Ti želi srečne praznike . .. (Tretia in četrta stran pisma !e bila odtrgana. naslednia dva pa sta priobčena v celoti. — Uredništvo.) Ljubljana. Božič 1917. Jean, hvala za pismo, ki sem ga prejela! Rada verjamem, du se dolgočasiš in si žeuš opi tmemoe. h Um 1i i z srcu izpolnitev Tvoje želje. Suma vem, kako težko je človeku, če zumli v sebi praznoto in zahrepeni po sreči, ki se mu odmika. Kako vse drugačno je življenja, ko se človek prehudi iz mladostnih sanj! Večkrat razmiš jum, kako srečni so eni, ki živijo samo zase in1 svojim idealom. Spoznala sem se z gospodom, ki ni, kakor so arugi. Tako restn je in piše. Pokazal mi je, kaj je nanisul za Božič. Nič izmišljenega, nič nenavadnega. Sama resnica. Ta gosjod — je že star, mislim, da ima štirideset let — gleda na življenje tako, ka^or sem iaz vedno gledala. Sebičnost, izkoriščanje, sovraštvo — to je življenje! Družina je nesmisel. Nacionalizem — izrodek, patriotizem — budalost! Uverjena sem, da mis.iš tudi Ti tako. Ali je človek res samo živa.? Ali ima življenje, 'i ga živimo sedaj v teh krvavih časih, še pomen? (Tu je vojaška cenzura zamazala pet vrstic in se morejo prečitati le besede: korist — vam rpirii] — častna [smrt] — [podi] vjane ... Uredništvo.) Vidiš, tako je in nič drugače! Dvomim, da je še kje človek, ki bi mi lil s predvojnimi možgani. Uverjena sem, da bo svet po vojni popolnoma spremenjen. Samo kdaj bo konec? Mene vedno zasledujejo. Včeraj me ie ustavil detektiv in me vprašal, za uj govorim samo v sovražnem jeziku! Povedala sem mu svoje. Ko bi ne bila Tvoja žena, bi me že davno zaprli. Ali, te nesrečne meje! Ko bi mogla vsuj domov, k mami! Pisala sem ji skozi Švico, Rdeči križ — pa je vse zaman, ■»Vesele«, praznike! Alice. PS. Pa nikar ne piši preveč! Š^oda denarja za znamke! Brolles, 24. decembra 1926. t Skrajno nerada Te nadlegujem — Ti veš, da to ni iraza — toda moram zvedeti, kaj je z našim otrokom. To uslugo mi moreš in moraš storiti. Ali je zdrav? Kako mu gre v šoli? Reci mu, prosim, da njegova mama vedno misli nanj. On je moje življenje, meje vse. Ali je še vedno tako raztresen? Kako se uči? Ko bo starejši, bo prekosil vse. 0 tem sem uverjena. Vsi moji ga lepo pozdravljajo in mu želijo vesele praznike. Od njegove mame vse najboljše in vroč poljub. A. Miclielet. Poletna rezidenca kralja Aman Ullaha v Dželahabadu, ki so jo požgala po duhovščini nahujskana uporna plemena (K članku na strani 784.) Ludvik Komet tivi mrtveci in mrtvi praporščak Iz še neobjavljenega »vojnega dnevnika« Zapustili srno Camporovere z njegovimi porušenimi, pošastnimi stavoaini in se ustavili na goleni, mokrem pašniku pred obziuamm poKopahšcem. Pred nami se je razprostirata asiaška planota. Tu naj bt taboril 5. rezervni bata-ljoa L>ež ie lil v curkih Nobene hiše, mu štrene. Ker je bu prostor iziužui, se ni smelo zakuriti. Vsaka prižgana vžigalica bi nas mogla izdati. Moja obleka je bila popolnoma premočena, kolena so se mi tresla od mraza, vse kosti in vsi členki so me boleh. Tipal sem v temi kakor slepec, da bi našel prostorček, kjer bi se mogel odpočiti. Neprestano je padal dež. Zemlja Je bila vsa omehčana in vsak korak se >e pogreznil v močvirje. Nikjer niti na pol suhega mesta. Lačen, žejen m izmučen sem stopical okoli. Z zadnjimi močmi sem za-državal spanec. V žepu sem imel še par cigarea. Ce bi smel vsaj kaditi! Izključeno. V domišljiji sem gleda) prijazno razsvetljene sobe, tople peči, pisane čajne posode in potice. Ah. in so ljudje, ki leže baš v tem trenutku v mehkih posteljah, pod gorktmi odejami in morda celo pod pernicami . . . Ubogi srečneži, kj ne vedo. kaj imajo. Srečni ubožci s-takimi zakladi , . . Dež je lil in voda mi je curljala od kape po brezčutnih neobritih licih. Vtaknil sem cigareto med ustnice in previdno tipal po pokopališkem zidu. Tu se ne vidi toliko Samo kaditi — samo malo kaditi! Toda tipal sem zaman. Z nogo sem zadel ob ležeča človeška telesa, nakopičena poieg grobov in po grobovih. Vsa ilovnata plast pokopališča ie bila pokrita s človeškimi telesi Groza me je spreletela Ali sem mar med mrtveci? Ne. bilo je le naše obupano moštvo Utrujeni so popadali na licu mesta, kamor so iih pripelja'i Izmučeni in zaspani so polegli med grobove in na grobove, kakor ie pač bilo Tu so ležal' iztegnjeni z obrazi zaritimi v suknje in s proti vbodenimi v ilovnato prst Dež je blagoslavljal njihovo spanje Toda. bili so še živi. dihali so in se bodo pobrali ko iih bomo jutri oognali naprej Ubogi neprostovoljni kandidati smrti Rekli jim bomo da se morajo boriti, ker je častno iti na laškega sovražnika. In rekli jim bomo, da je smrt za domovino sladka, da je bilo in bo vedno tako. Tu ležijo, še živeči z otrpljenimi udi, na groi/ovih mr-ličev ležijo še živi S skrčenimi prsti trgajo tej mehkj zemlji slavo svoje nesmrtnosti ter si iščejo prostoi v temnem hodniku svojega razpadanja Spite, možje, spite, zakaj bi se prebudili? Zmaga ali poraz. Za vas je vseeno. Naj bo bodoča meja na tem ali onem gričku. Za vas ie vseeno Plačah jo boste $ smrtjo tako ah tako . . Taval sem naprej in se pritipal do majhne sestreljene kapelice sredi pokopališča Bila je biez strehe, toda njeni zidovi so nudili vsaj malo zavetja pred vetrom. Stopal sem navzgor pc stopnicah, tipajoč z rokama po zidu Slišal sem pritajeno šepetanje in zamol« kel glas razbitih desk Tu so oficirji Pripognil sem se in sem zadel s čelom na mrzel rob. Bila ie široka miza. Bivši oltar? Morda so polagali na to mizo krste za zadnji blagoslov? Na mizi je bila krsta in v njej človeško telo. Ali je truplo, ali pa spi nekdo? Oficirjem j« padla v glavo srečna misel, da so so poslužili svežih krst za ležišče in zavetje. Tu ležijo sedaj, nekateri -o se pokrili celo s pokrovi, da se zavarujejo pred dežjem. Bodite srečni, gospodje, in se udobno odpočite! V vaši norosti je metoda. Tu leži tudi mlad praporščak, ki pa se, kakor se zdi. ne zaveda dovolj svojega udobnega počitka, kajti on ne spi, temveč strmi s široko odprtimi očmi skozi porušeno kupolo v preganjajoče se oblake. Na kai misli? Na mater, ki je v skrbeh zanj? Le spite, gospod praporščak! Tudi vj morate še marsikaj storiti za Boga cesarja in domovino-Spati morate da se osvežite' Kaj bi vendar rekla vaša gospa mama. ko bi vas videla kako ležite tu in se dozdevno mučite s popolnoma nepotrebnim razmišljanjem'' Mlad č'ovek mora vpa-ti, gotio o7em';e ilirskih dežel vse do Ko*nra Ta cesta je imela fm" no samem Nann1°onn. Ves ta vzvišprii pologa' k' ie bila nani T it«Wiinq tnenadno rivlnrnip. na, je dajal pobudo izvrstni francoski upravi, da jo dvigne še više. Kako velikopotezna je b.ia tiaucoska državna uprava, je razvidno iz tega, da je povečala obseg ljubljanske mestne občine kar za 46 odst. njenega areala (površine). Francozi so priključili mestni občini enajst ui\ul.ŠKih vasi iGlince, Vič, Spodnja Šiška. Vodmat, Kurja vas in šest vasi občine rudniške). Na ta način se da raz agati, kako se je moglo povišati število prebivalcev od I. 1768. do 1811 od 10.000 na 13.000, kljub dejstvu. da se je v tem času število hiš znatno znižalo s porušitvijo mestnega obzidja. Ko se je vrnila Avstrija zopet v Ljubljano. ie bilo njeno prvo delo tudi to, da je mesto zopet stisnila v njene stare zgodovinske meje. Interes nemške manjšine, ki je vladala v mestni hiši vse do L 1882.. pač ni bilo stremljenje po novem povečanju občine. Šele s o-venska doba je pričela posnemati francosko velikopoteznost. V letih 1892.— 1896. ie bilo izvršeno povečanje občine na dveh najbolj občutnih točkah. Do tedaj so šišenske in vodmatske meje stiskale mestno ozemlje na najbolj prometnem delu Ljubjane. Današnja Ahac-Ijeva cesta na eni strani ter današnja Opera. Narodni dom in Kolizei na drugi strani so bili do te zaokrožitve še del sosednih okoliških občin. Toda od Šiške je prišel tedai k LinbMan' le mestu najbližji de! in pa grad Podturn s svojim gozdom in parkom, ki ?a ie odkupila od cesaria mestna občina Vsa Spodnia Šiška na ie čakala, da pride zopet v okrilje Liub'j&ne. vse do 1 1914. To ie bilo tretje povečanje LjubMane. Pri vseh teh povečanjih pa je Ljubljana danes vertnn 7n '7 odst. površine maniša od francoske. Prav te mesece smo čitali. da so ljnblianski mestni očetje začeli novo obširnejšo aVr-Mo 7a novefntve 'n razmah mps+a. Kako ie to potrebno, bo onazil vsakdo, ki se snre^aia oo obmejnih mastnih pasovih. Ljub'jana ie s svoiim zazidava-niom že davno """"sp^rla »"pip nb*'ne, čemur pa nasprotujejo k'i"b prirodnp-m" stremli^niu uprave toMk-h sosednih občin. Kolike težave so n nr v tem, da se mestna občina sporazume s sosedno glede potpzp ene a" dni^e ceste Navadno se sploh ne dose?p v tem vprašanju snnrazimi kaiti ?iv'?pn'p in razmah cta hitr°i?a od uprave ToVo cp flno-nd' ril sp na mpii med Pn'no dolino in Ljubljano nasproti si rastoči cesti nista mog'i strniti drugače kakor z velikim ovinkom. Mestno pokopališče je bilo do novembra t. 1. še na tleh občine Jezice, toda zdaj je na prošnjo občine same pokopališče in tako zvano Brinje od vojašnice dalje priključeno Ljubljani. V interesu smotrenega de'o-vanja pa še vedno čakajo Novi Vod-mat. Selo, Kodeljevo. Štepanja vas, Rudn:k. GHnce in Vič. pa tudi Zgornja Šiška, da se spojijo v — Veliko Ljubljano. Med Indijar Dežela, ki je zaradi nje nastal Veliki Cako, piše znameniti švedski raziskovalec prof. Erland Nordenskjoid, izvrsten poznavalec Mednje in Južne Amerike, je divja in nepristopna dežela. kakor sem jih malo videl v svojem življenju Pokrivajo jo pragozdovi, namaka pa jo veletok Pilcomayo, ki je le mestoma ploven. Bolivija si je večkrat prizadevala, da bi prodrla v notranjost teh krajev. Ustanovila je na bregovih Pilcomaya vojaške kolonije pod pretvezo da bodo ščitile Indijance pred tujimi vpadi. V resnici pa je bilo to le demonstracija proti Paragvaju, ki se je tudi potegoval m se še vedno poteguje za posest Čaka Cako je eminentno gospodarska dežela. Njen največji zaklad je petrolej. Ker pa še niso zgrajene ceste in železnice, se vreici ne izkoriščajo in petrolej ne izvaža Zvezo med Čakom in Argentino posreduje n. pr. samo ena prometna žila — slaba vozna pot, vijo-ča se proti jugu. Ta dežela pa ni samo neraziskana, ampak tudi zelo redko obljudena. Prebivalstva je malo in še ti, ki so se zasidrali tu, se bavijo izključno z živinorejo. V pragozdovih na bregu reke Pilcomayo se namreč pasejo nebrojne črede napol divje živine. Klima je subtropična. Poleti, t. j. od novembra do marca doseže vročina v senci često povprečno 40 stopinj Celzija. Zimska temperatura se da primerjati z ono v Srednji Evropi Pozimi ne sneži časih jx> cele mesece, po'eti pa napravi en sam naliv včasi velikansko izpremembo. Pilcomayo naraste do 150 cm nad običajni vodostaj, pregoni bregove in se razliie več kilometrov na široko. Vetrovi pihajo od severa in juga. Močne viharie imajo v avgustu, septembru in oktobru Burja od severa pa ima čudno lastnost, da ie topla, od juga r»a mrzla Južni veter not^sne temperaturo često do 25 stopinje pod ni- ci v čaku spor med Bolivijo in Paragvajem člo. Klima pa je vobče zdrava. Mrzlice ljudje- ne poznajo Neopasni, a nadležni postanejo lahko komarji. V civiliziranih oazah žive tod okoli Kiriguani, potomci Indijancev, ki so jih misijonarji izpreobrnili h krščanski veri. Možje pasejo črede, delajo v pe-trolejskih podjetjih in love ribe. Nad vse zabavno je opazovati take ribolov-ce, ki stoie do vratu v vodi. Ženske kuhajo doma in lenarijo. Bivališča domačinov so male ilovnate kočice, pokrite s slamo. Letalec Vacano. član boliviiske armade, opisuje Indijance Vzhodnega Čaka takole: Praprebivalci vzhodnega Čaka so Kunupi, Lengua. Koroti. Mataki in To-fca. Med temi plemeni so najštevilnejši Kunupi Pred nekaj leti so se trdo upirali vojaškim prr.-eljencem v deželi, sčasoma pa so postali mirnejši in danes se njih napadi omejujejo le še na pleme Toba. ki je zelo bojevito Zgodi se kajpak še vedno, da od časa do časa izgine med Kunupi kakšen Evropec, zlasti če je vsiljiv in nadležen Ni še dolgo tega. ko je pod njihovim orožjem končalo več agentov, ki so skušali odvesti nekaj mnšk-'h in žensk na delo v tvomice za sladkor. Kultura domačinov ie zelo primitivna in se da kvečjemu primerjati s kulturnim nivojem Evrope v kameniti dobi, vendar s to razliko, da nadomeščajo prebivalcem Čaka kamenito orodje izdelki iz lesa. V vzhodnem Čaku namreč n,i enega kamna- zemlja je peščvoa in ilovnata To dejstvo je orisililo domačine. da «o začeli izdelovati orodje iz lesa. In narava iim ie tudi tu šla na roko: dala jim je nekakšne vrste železen les. izredno odporna drevesa, ki se obdelujem ? p.iih pripravami približno tako kakor pri nas predmeti z železom. i — 797 Kunupi stanujejo v malih, okroglih kočah, ki imajo v premeru dva metra. Spletene so iz vej in zadelane s travo. Potoda za jedi je iz ilovice. Okraski na njej so sila enostavni. Kot obrambno orožje služijo Kunupom loki s puščicami. Uporabljajo jih neverjetno vešče in ne izstrele niti ene puščice, ki bi iz-grešila cilj Tudi njih obieka je zelo primitivna. Pokriva jim samo del beder okrog kolkov. Kot velik okras velja predpasnik iz jelenove kože, katerega še poveča nakit iz nojevih peres. Kakor vsi primitivni ljudje, ljubijo tudi Kunupi zapestnice in ogrlice Narejene so iz školjk. Neverjetno veliki pa so njihovi leseni uhani Samski fantje in dekleta si radi barvajo lica s klinastimi potezami rdeče ali sinje barve. Ta znamenja jim krase zlasti čelo. Moški love divjačino in ribe. Vzhodni Cako je posebno bogat na ptičih. Ča-pelj, rac in gosi kar gomazi na vodah in v močvirjih. Gozdna divjačina je redkejša. Indijanci se tudi ne zanimajo posebno zanjo. Ribolov je zanimiv in zabaven Ribe love namreč z golo roko ali pa z mrežicami iz ločja Medtem ko moški pribavljajo živež, ženske kuhajo, pleto in tko Ob času žetve varijo v vzhodnem Čaku nekakšno vrsto piva. Tedaj se moški radi upijanijo Popivanje traja več dni in noči. Žene kuhaio pijačo in jo nosijo pivcem, ki se radi zamčejo v kolobarju Vendar pleše samo mladina, t. j. fantje in dekleta; možje in žene jih samo gledajo. Zakonska zvestoba med Kunupi je v visokih čislih Moški si pridobi srce dekleta s tem, da ustreli kakšno veliko divjo žival. Pošlje jo dekletu in če jo ta sprejme, je poroka gotova stvar. Vendar pa ima moški pravico vsak čas razdreti zakon. Vera Kunupov je primitivna. Podoba je, da poznajo samo zlega duha, ki prinaša bolezni in povzroča glavobol. Ma-zači, ki uživajo sloves zdravnakov, izganjajo tega hudiča na vse mogoče načine. Priljubljene so metode puščanja krvi. Kadar koga bolj trebuh, ga lečijo s sugestijo. Razgalijo mu trebušno partijo in nastavijo na kožo cevkaste ko-ščice, s katerimi »izsesavajo« bolečine iz trebuha. Mrliči se izpremene v zlobne duhove, ki jih preganjajo s kričanjem n vpitjem. Zato snamejo vedno, kadaT kdo umre, vrata in jih obesijo na nasprotno stran, da ne bi našel zli duh še enkrat vhoda v kočo. Družabno življenje Kunupov je komunistično Ce pokloni evKpski gost Kunupu cigaretu. potegne samv enkrat, potem jo da naprej. Kade jo vsi navzoči tako dolgo, da dogori in ugasne. Podobno je z živalmi. Baje živi v divjini neko pleme, ki mu stoji na čelu diktator. Zazidal se je v velikan ki utrdbi iz ilovice, ki mu služi kot oporišče. V svojih sodbah je zelo strog. Kdor se mu ne pokori, plača nepokorščino z glavo. Indijanci govore o njem s strahom in spoštovanjem Indijanci v Caku so telesno krepki in močni, visoko raščeni, vedrega lica in razigrane duše. S tujcem, ki pride med nje in jim je všeč, se rokujejo, sprijaznijo in mu radi izkazujejo usluge. (Glej tudi članek »Polet v neraziskano pokrajino«, knjiga 4. str. 733.) Božično Skoraj vsak večji praznik ima svojo rastlino, ki se z njo nakiti. Cvetna nedelja ima oljko in na butarah bršljan in resje, Velika noč vrhove mačice in zvončke, o binkoštih zataknejo za okna jelenove veje, o Reš-njem Telesu gledajo breze procesijo in se postavljajo smrekovi mlaii oviti z lipovimi venci, znamenja so okrašena z vsemi poljskimi rožami, ki so dobre za odganianje toče in strele in tudi za vse bolečine, o kresu, ko ie vse v cvetju, pa kralintp nrsnrot s svoiimi tainimi močmi Božič ima pa samo goli panj, ki je bdi v starini tudi pri nas v navadi zelenje kakor srbski badnjak, in pa žametasto se spreminjajoči mah. V Prekmurju obijejo stene sobe s smrekovimi in je-lovimi vejami, ki so pri nas edini dokaz, da je božično drevesce slovanski običaj, ki so ga obdržali ponemčeni Pruisi ter ga razširili med ostale Nemce in druge narode. Kakor mnogo drugega, gosposkega, smo tudi mi dobili ta otoičai od njih Šele zadnja leta pa smo od njih sprejeli tudi omelo. za sedaj sicer samo še kot dekoracijo iz'ožbenih oken in zavitkov z darili. Joj. 5e bi nage »a vce trne n'nvofan';e vnpte dnmice vedele, da se elegantnih velikomelitnih »Mistalzweige« drži prozaični sloven- * ski tičji lim, pa bi zimzelene, posrebre-ne in pozlačene, propelerjem podobne vejice izgubile vso poezijo in kredit. Nič drugega ni ta božična moda, kakor vejice ornih tudi pozimi zelenih šopov na golih vejah tivolskih hrastov in drugih dreves. Da, prav navadna omela je to, ki jo je dositi in preveč po večini naših gozdov, vendar pa so tudi celi okraji brez nje. Ljudstvo omelo večinoma pozna pod imenom »tičji lim«, ker se iz njenih belih ali rumenkastih jagod kuha lim, ki z njim tičarji mažejo limanice. Ljubljanski tičarji pošiljajo cele ekspe--dicije v turjaške gozdove obirat jagode, da jih doma skuhajo z lanenim oljem, potem pa to lepljivo snov pero na Gradaščici, da lim očistijo omeline-ga semena in jagodnih luščin. To pranje pa je velika umetnosit in tičar mora biti izkušen, da mu lim ne splava v Ljubljanico. Omele napravijo po vejah drevja do 1 m široke okrogle grme, ki' so leto in dan zeleni. Deblo je prav kratko in debelo ter je razdeljeno na polno kolenčastih vejic, ki se ob vsakem kolencu zopet viličasto dele v dve tanjši vejici. Te so rjavkastozelene in poženo jeseni na vrhu male zelenkasto rumene cvetove. Žuželke prenašajo cvetni prah is cveta na cvet ter ga opraše. Prah pa je čez zimo v cvetu samo varno shranjen in ga oplodi šele pomladi, jagode pa dozore šele v novembru in decembru, tako da traja doba od cveta do semena čez eno leto. Pomislimo, kako naglo so zrele navadne rdeče jagode, razno grozdičje ali češnje. Pa tudi še drugače je omela zanimiva. • Prej so delili omelo na mnogo virst, sedaj pa ločijo botaniki samo še omelo na listnatem drevju, jelovo in borovo omelo. a te razlike v obliki jagod so tako malenkostne, da jih poznajo le strokovnjaki. Ločijo se pa tem bolj po svojih stanodajalcih, ker se nikakor ne marajo seliti k drugemu gospodarju. Prva vrsta se prime topole, bukve, gabra, lipe. javorja, kostanja in drugih listnatih gozdnih dreves, le na hrast ne mara, zato pa zaide tudi v vrtove in se naseli raje na jablanah kakor na hruškah, pa tudi na češpljah in češnjah. Če ne najde drugega prostora, se seme zaie tudi v svoio stare<šo sestro. Jelova omela je naseljena po jelkah in nikakor ne gre na listovoe in borovce, borova omela z rumenimi jagodami ne mara za listovce in jelke, silno redko jo je najti na smreki in se drži ie raznih borovcev. Za grah velike, bolj ali manj okrogle ali podolgaste bele ah rumenkaste jagode imajo v sluzastem, lepijivon mesu po eno ali dvoje zrn, Ki jih zlasti rade obirajo brinovke in drugi drozgi. Te ptice in tudi kune, ki jedo jagode, razneso cele jagode po drevju, še več pa semena v želodcu. Ali kaj bi bilo s semenom in jagodami, če bi ne bile lepljive? Popadale bi z vej na tla, kjer jih na stotine in tisoče vskali. potem pa zopet pogine, ker nimajo prave hran«. Ko si pa ptice brusijo kljune ob vejah, se lepljivo seme prime skorje in vskali. Zopet zanimivost! Druga semena kale v zemlji v temi, na zračne višine vajena omela pa le na svetlobi. Ko pogledajo mali rožički iz semena, se pre-plaše solnca in se zavijejo proti temi v špranjo drevesne skorje, konci teh ro-žičkov se razširijo in prilepijo na podlago kakor pijavke, potem pa zvrtajo luknjo skozi lubje do lesa za glavno korenino. Ta ima v sebi tekočino, ki raztopi celice lubja in lesa ter napravi po veji gori in doli rove za stranske korenine, prihodnje leto pa že te korenine zvrtajo kanale za svoje stranske poganjke tudi navzdol. Vse korenine navzdol ali pod lubjem se cepijo vedno pravilno v pravem kotu. Ker se veja drevesa debeli, zalije pravilne omeline korenine les in ko poginejo ter strohne. puste v lesu pravilne luknje, ki jih opazijo šele na žagi v deskah. Ker se tako prevrtane veje rade posuše, zato vidimo večkrat na drevju, kjer je dosti omele. suhe veje in vrhove. Tudi če omelo odlonrmo, kmalu poženo iz korenin nove rastline. Če se torej hočemo omele iznebiti, moramo odžagati vejo. ki na niei raste. To je glavna škoda, ki jo omela dela. ker sicer črpa iz drevesa le vodo in soli, drugo hrano si pa pripravlia iz zraka ter je le napol parazit, ki napravi mnogo manj škode kakor se splošno misli. Ker ponekod z omelo krmiio koze, ovce in celo govedo in se z njo hranijo tudi srnjaki in zajci, ker je zelo krhka in jo zato sneg iti veter mnogo pomečeta na tla. je celo koristna. Sicer se pa njene nadlege ni treba bati. ker jo bo uničil božič, kakor jo ie moda že iztrebila po mnogih severnih krajih. Omela ie namreč igrala že v prastarih časih veliko vlogo v verstvu. Tolmači klasikov pravijo, da je bila zlata čarobna palica Eneje. ki mu ie odprla pot v podzemlje, le vedno zelena ome-lina vejica. Slepi nordijski bog zime, Hfldur. je usmrtil solnčnega boga Bal-derja z vejico omele kot s sulico. Plinij pripoveduje, da so druidi. svečeniki star h Galcev in Britancev, zelo častili omelo s hrasta. Še danes verujejo severni narodi, da omela odganja zle duhove in zato si še dandanes ne moremo misliti Angleža o božiču brez omele. ki visi od stropa ali nad vrati. Ker so jo doma že zelo iztrebili, gredo pred božičem iz Bretagne na Francoskem, kjer jo je sploh zelo mnogo, polne ladje omele v Anglijo. V Franciji hodijo otroci s šnni omele od hiše do hiše čestitat novo leto. Iz Anglije se je navada zanesla v Nemčijo zlasti zaradi njene lepe, ornamentalne obl ke. Velika mesta io porabijo toliko da so jo n. pr. po Slezvig-Holštajnu že popolnoma iztrebili. Ker radi posnemamo vse tuje. tudi pri nas vedno bob izpodriva smrekovo vejico z bož čnih zavitkov. Omeli pripisuje ljudstvo zdravilno moč proti omotici in nadavici da jo je še vedno dobiti po konservativnih lekarnah Nu. pri nas jo pa rabijo naibolj tičarji za tičji lim Ker so iz njenih jagod tudi že stari Grki in Rimljani kuhali tičii lim. da so lovili okusne brinov-ke, so skovali še vedno živi pregovor: turdus ipse sibi cacat malum. Da, da, kar za nos nai se prime, kdor se vjame na limanice — pod božičnim drevescem. fos/p Aleksander Galuszka Sedem naglavnih grehov Po cele ure posedam v gotski cerkvi. Gledam, kako nastaja pod mojstrovimi rokami na lepenkini belini vdolbina presbiterija, glavni altar in svetle konice pisanih oken. V cerkvi vlada tišina opoldanskih ur Zunaj živi in se pretaka mesto. Pred črnim, z darovi obdanim, čudodelnim križem se opotekajo samotne postave. Za trenutek vztrajajo v pobožnem m«lku. Pokrivajo se in odidejo. Sami reveži in bedneži. Vsak dan vidim vdovo v skromni, staromodni obleki. Suha je. S sočutje vzbujajočimi, solznimi očmi uprta v žalostni Kristusov obraz, pričakuje čudeža. Pod križ se priplazi grbasta starka, zavita v cunie. kakor peščica sivega pepela. V roki ima raskavo platneno vrečo, iz katere gleda zebnata glava. Pride tudi ohromel starec v preveli-k:h, raztrganih čevljih brez podplatov. In pocestnica s pobarvanimi lasmi in z rožasto lakiranimi noht' na prstih. In mlad jetičnik v ponošenem, starem paleto tu. Vsi privlečejo s seboj semkaj pod križ, v tišino veličastnega svetišča, živ-Ijensko tragedijo v svojih bednih in revnih srcih. Včasi gredo mimo v gručah, razgo-varjajoč se. potniki, ki občuduejo starine v mestu. Lepe ženske, odlični gospodje s fotografskimi aparati in daljnogledi. Ze par dni opazujem staro devico. Okostnjak v revni oblekici, ki spominja na nošo samostanskih sirot. Njen, na smešen klobuček prilepljen, porumenel, naguban obrazek se sklanja s ponižno povešenimi obrvmi pred črnino križa. Ubogi poljubi njenih ovenelih. nkdar poljubljenih usten padajo na črnino mrzlega marmorja kakor listi ovenele rože. Zopet in zopet trka njena peščica spokorno na uboga prša . . . Volnene, na več mestih zakrpane nogavice 9e gubančiio na nienh suhih mečah Na podnlatih njenih starih čevljev se držijo zaplate. — fOO — Kakšne grehe — o Kriste — ima ta, po cele četrt ure na prsa se trkajoča revščina? Napuh? — Napuh bede? Lakomnost? — Lakomnost pomanjkanja? Nečistost? — Z obema rokama zavrača spovednik, »preveč zaničuje greh poželjivosti«. Nevoščljivost? — Ali morda zavida, o Gospod, Tvoje svetnike zaradi njih aureole na cerkvenih oknih? Požrešnost? — Ti sam se, bolestno smehljaš, o Kriste! Jeza? — Stolpe Tvojega svetišča obletavajoči golobi imajo manj strahu v srcu. Lenoba? — Zdelane roke, upognjen hrbet, pordečele oči dokazujejo težek jarem dela. Torej vendarle samo — nečistost? Njene misli se nočejo baviti s tem grehom, podobnim črnim satanovim •perotnicam. ki jih obsevajo spodaj škr-latasto rdeči plameni. In se trka po cele četrt ure na suha prsa. Dokler ne obrne nanio KrVnc svni'b so*"+n"h oči in se iz njegovih kamnitih ustnic ne vsujeio besede kakor sivi pepelnični pepel: »Kdo bi se pregrešil s teboj, revščina bedna!« Poglavar papuanskega plemena NASA NASLOVNA SLIKA prikazuje zanimiv božični običaj v pravoslavni Romuniji. — Na sam Božič hodijo kmetje od hiše do hiše in prepevajo primerne pesmi, za kar dobe potice in drugo božično pecivo. Lesorezi v današnji številki so delo grafika E. Justina. Danasnia umetniška nriloga «Božično jutro na Srednjem vrhu» po originalnem posnetku. Gora Pla» ninška nam kaže pogled na Mojstrovko (2332 m), Jalovec (2643 m) in Ra> teške Ponce (2272 m). •ŽIVLJENJE IN SVET• stane celoletno 60 Din. polletno 30 Din. četrtletno 15 Din. mesečno 6 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din — Naroča se nri upravi. Ljubljana Prešerno• a ul. 54. N aro'lina za Inozemstvo: ITALIJA mesečno 2 liri. četrtletno 6 lir, polletno 12 lir celoletno 2.' lir - FRANCIJA mesečno 3 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 gro&ev. AMERIKA in ostalo ino» 7Pmn 1 In nnl ^'oris ng '-»'o. Uifijuje Božidai Borko. — Izdua za konzorcij Adolf Ribmkar — Za »Narodno tiskarne d. d.» kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani. Foto Egon Planinžsk Božično jutro na Srednjem vrhu