KONIM, PODJETJE NA EVROPSKI RAVNI
Veliki se birokratizirajo, mali ne
V teh mračnih časih je podjetje, ki se lahko pohvali z uspehi, kot svetloba v temi, je izjema, ki opozarja sicer čmoglede Ijudi, da ni še vse izgubljeno, da še imamo konje, ki nas lahko zvlečejo iz krize, le treba jim je toliko popustiti uzde, da lahko dihajo in galopirajo če hočete. Takšen je KONIM, podjetje za trgovino in zastopanje inozemskih industrijskih firm, eno od ne ravno števil-nih uspešnežev v naši občini. Za seboj ima 35 let dela.
In v teh letih je navezalo niti čez 70 tujih firm po vsej severni polo-bili sveta. Lahko bi rekli, da je KONIM podjetje evropskega ko-va, celo na prvi pogled. Eden od znakov so prav gotovo računalni-ki v vsaki pisarni, delovno vzduš-je, prijaznost. Tam nihče ne po-stava, nihče ne klepeta v nedo-gled, kajti podjetje je majhno in ničesar ni mogoče skriti. Ali, ka-kor pravi Zvonko Volaj, direktor, je v majhnosti doma učinkovi-tost, »kajti velika podjetja se kaj hitro zbirokratizirajo in časi, ko se je pri nas le v veličini videlo tudi uspehe, so minili«.
Konimove poslovne vezi so naj-pogostejše v državah Evropske skupnosti, nato segajo v Ameri-ko, na Japonsko, v Vzhodne deže-le in nazadnje tudi v dežele v raz-voju in se v bistvu ravnajo po usmeritvi same Jugoslavije.
Tu ne gre le za preprosto proda-janje tujih reči pri nas, ampak tu-di za prenašanje sodobnih tujih tehnologij na naša tla, se pravi, da gre tudi za moderniziranje naših delovnih organizacij in za njihovo usposabljanje h kasnejšemu izvo-zu. Za primer naj služi pivovarna Union, ki je s pomočjo Konima prišla med najboljše v Evropi. Dobila je ne le odlično opremo, ampak so rešili tudi odpadke, ki so jih poprej odmetavali, zdaj jih celo izvažajo.
Konim ima v ognju dvajset na-ložb, ki so dolgoročne. V desetih letih je prišlo na vsakega zaposle-nega za 33 milijonov dinarjev in-vesticij. Podjetje je visoko renta-bilno: beležijo kar 63.000 zahod-nonemških mark deviznega prili-va na zaposlenega. Precejšen del tega ustvarijo s posredovanjem blaga čez 40 konsignacijskih skla-dišč, ki so v pomoč jugoslovanski industriji, zdravstvu in turizmu.
Pri Konimu se vse bolj usmer-jajo tudi v široko potrošnjo za brezcarinske trgovine. Trenutno so se zagnali na tako imenovani modri program, to je oprema za jahte, saj prav v jahtnem turizmu vidijo razmah na Jadranu.
»Vse bolj aktualen postaja tudi naš ekološki program, zlasti v po-vezavi s pitno vodo,« je še pove-dal direktor, ki je naštel še druge dejavnosti Konima, kakor je na
primer uvoz tapioke (to je uspeš-no nadomestilo za koruzo), riža in svile. Slednje prihaja iz Tajske, za katero se Zvonko Volaj posebej zavzema z ljubeznijo, saj je celo njen konzul in tudi boter tiste pri-jetne trgovinice s svilo ob Magi-stratu. - Na pragu so novi časi, upa-
mo, da časi liberalizacije. Kako vidi direktor nove čase?
»Pričakujem liberalizacijo tudi pri zastopstvih in ob tem večjo konkurenco. Naša deviza je biti cenejši, biti boljši, a ob tem, seve-da, tudi dobičkonosni.«
-  Ali vidite svetlobo v tej temi, kjer je zdaj naše gospodarstvo?
»Ce bodo ekonomski ukrepi brez političnih prvin in bo gospo-darstvo rešeno političnih spon in vtikanja politike vanj, potem si obetam napredek. Ker pa smo v Jugoslaviji navajeni biti skepti-ki spričo izkušenj, ko se vsaka dobra ideja hitro izrodi, bom raje počakal z optimističnimi izja-vami.«
-  Kako gledajo tuji partnerji na nas ob sklepanju poslov?
»Trda nam prede, ker nimamo zaupanja kot Jugoslovani. Ob sklepanju poslov zahtevajo vse večje garancije tujih bank, plačila vnaprej, ostrejše pogoje, kar vse nam draži blago in seveda zamo-tava poslovanje.«
In to je senca, pod katero se skuša znajti tudi Konim kot sicer uspešno podjetje, a kaj, ko ga omejuje sistem, v katerem dela. Pri tem si ne delajo iluzij, da bo jutri boljše, prej slabše, menijo in se za takšne čase tudi že priprav-Ijajo. Kakor meni direktor, bo no-vi finančni red poslabšal likvid-nost in s tem naredil poslovanje z denarjem še bolj rizično.
Albina P. Adamič