Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 192. V LManl, v M, 25. avjnsta 1914. Letom Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , U en meseo „ n Nemčijo oeloletno . U ostalo lnoaemstvo . V Ljubljani na la celo leto naprej . , m en meaeo „ I spravi praltnan meseSno wss Sobotna Izdaja: ~ ■a oelo leto....... V— n Nemčijo oeloletno. u ostalo inozemstvo. Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ n za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnit. P o r d e n a oznanila, zabiili, Kitni« li: enostolpna potltrrsta po 23 vin. enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni rad K3T Uredništvo Je v Kopitarjevi ulloi štev. 8/111. Bokopls! ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ■a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = siiroi. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. Ros, Turek in Araeiet, Bakti, največje zakavkaško rusko trgovsko mesto ima revolucijo. Kdo vžiga ljudstvo proti Rusom, iz kakšnega vzroka? Armenski kapitalisti, ki imaio petrolejske vrelce v svoji lasti, gotovo ne: ti drže z ruskim činovnikom za. žive in mrtve, ker tudi ta drži ž njimi. Prebivalstvo je povečini armensko. O njem pa smo navajeni , žita ti, da so vsi za Rusa vneti, da tudi Armenci, ki prebivajo pod Turkom, hrepene podenj in od njega pričakujejo rešitve. Carjev generalni pobočni adjutant Voroncov-Daškov jc še letos poročal carju, da med Armenci na Kavkazu ni prav nobenega separatizma! Zdaj pa revolucija! Bog se nas usmili z na,šo tolikrat napačno iu vedno pomanjkljivo orientacijo glede na zunanjo politiko in Da diplomatične spletke. Prej in boljše se spoznaš v kozjem rogu, nego v konglomeratu zvijačnosti, neodkritosrcnosti, obenem pa neprestane delavnosti politike ruske in njene francoske iD angleške zaveznice, kj je poleg tega tako močna, da obvladuje javno mnenje. Nemškemu judu, ki nam piše velike liste, ne verjamemo, za kar imamo svoje globoko utemeljene vzroke; na drugi strani nas pa vleče za nos ravnotako nezanesljivi, zviti in prekanjeni ruski, francoski, angleški in pač tudi laški časnikar, Zbrozga je jasen pogiesd in iz •napačnih informacij se rodi zmes popolnoma zmotnih nazorov. Pa o tem dovolj. Za Armence gre. t -t a , ki -se jc bil izšolal v akademiji v Dunajskem Novemmestu. Ta amaconka se jc bojevala tudi v vseh koalicijskih vojskah. V boju pri Genovi pa je bila ranjena. In šele tedai se 'e izkazalo, da jc bil poročnik ženska. Stopi) oziroma stopila jc 1. 1801. v častno zasluženi nokoj. L. 1798. so dobili graničarii temnoru-jave suknje in višnjeve hlače. Dve leti potem vidimo Varaždince v večjih pohodih na Nemškem in v Švici, kjer so sc pri Stokali in Os*rah posebno odlikovali. Sredi maja 1799 1. se bojujejo zopet na znanem prelazu Šent-Gotardskem v največjem snegu Leta 1799. 1800. in 1801. so se udeležili 19 bojev in bitk v Lombardiji. Izmed 101.692 f!ran i carskih bojevnikov, ki so odkorakali v letih 1792,—1801. iz domovine, sc jih 38.583 ni več vrnilo vanjo. Po italranski vojni 1. 1805. je dal nadvojvoda Kari kot državni in vojni minister sestaviti nove postave v varstvo vojaškeg ranice, ki so ostale do leta 1850. v veljavi. L. 1809. s o se Varaždinci iznova bojevali v vseh bitkah in praskah na Nemškem, Dolenje-Avstrijskem in Ogrskem. Dodeljeni sprednjim in ludi zadnjim varstvom so imeli velikanske izgube. Iz štirih bataljonov, ki so odrinili v vojsko, se je po končani vojni moglo formirati samo le še 8 s t o t n i j. V bilkah pri A s p e r n u in W a g r a m u so se Varaž-dinci bojevali hrabro kakor levi. Vo nega pohoda Napoleonovega proti Moskvi J. 1812. sta se udeležila dva bataljona v Schvvarzenbergovem voju in se v bitkah pri Podobnijem in Gorodečnem izvrstno izkazala. V osvobodilnih vojnah leta -813.—15., ki so porazile nadvlado Napoleonovo, zopet ni manjkalo naših Varaždincev. Vzlic prejšnim,. hudim izgubam so postavili šest bataljonov v vojsko in so sc hrabro udeležili bojev na Nemškem, Francoskem, v Italiji, Istriji in na Kranjskem. Na glavnem bojišču v Nemčiji sta bila dva bataljona uvrščena v diviziji generala Cren-nevilla. V bitki pri Draždanah sta 7. jurišem vzela zasedeno ovčarijo in sta polem predrla do Draždanskega obzidja. Pri tem ju-rišu je padlo 7 častnikov in 314 mož. Tako da je sam divizijonar grof Crenneville mo-r?l sporočiti na najvišje mesto, da so Varaždinci učinili prave čudeže hrabrosti. V »bitki narodov« pri Lipskem dne 18. oktobra so sc vojevali pri Lindena-vu in Lučah (Leutsch) ter so tu izgubili dva častnika in 174 mož. Pri zasledovanju in preganjanju Napoleona sta bila ta dva bataljona pri sprednjem armadnem varstvu uvrščena in sta v boju pri Kosenu znova izgubila 2 častnika in 74 vojnikov. Tri mesece potem jih vidimo v bojtt pri Bar-sur-aubc (izgovori: Barsirob«) na Francozkem. Za svoje hrabro in neustrašeno vedenje sta bila oba bataljona javno pohvaljena v armadnem povelju, moštvo si jc pa vrhu tega šc priborilo 13 kolanj za hrabrost. Narednik Sovič je bil odlikovan z zlato kol anjo za hrabrost, ker je s polu-stotnijo, kojc častniki so bili vsi med bojem ubiti, uspešno naskočil neko višavo, zasedeno po topničarjih. Izgubili so ta dan 3 častnike in 35 mož mrtvih in ranjenih. Dne 31. marca 1814 so dospeli v Pariz. Začno z osvoboditvijo Nemčije sta generala Nugcnt in Radivojevič osvobodila Istro, Dalmacijo, Kranjsko in Italijo. Stotnik L a g a r i č jc na čelu 40 vojakov in hrvaškega ljudstva, ki jc ostalo zvesto cesarju, v desetih dneh osvojil celo Istro. Za ta boj. ki mu ga ni para v zgodovini je prejel križec Marije Terezije reda. X X X V vojnem letu 1848. 49. so postaviti Varaždinci krono svojim slavnim činom. V. se mora sedaj izkazati; šele sedaj se učiti ne pomaga veliko. V zadnjem tre-notku potrebno vtepati v glavo, je izgubljeno delo. Razmerje med moštvom in častniki je zdio čisto drugačno nego v vojašnici; pa ne da bi bila izginila disciplina — nikakor ne; kaj takega misliti, bi bilo nespametno. Toda razvilo se je neko zaupno razmerje, ne da bi človek sam vedel, kako. Moštvo šele sedaj spoznava, zakaj in čemu je bilo treba tolikokrat slepo ponavljati eno in isto, čemu je bila potrebna disciplina — in zato zaupa; častnik pa nasprotno nima nobenega povoda za ši-kane, marveč je vesel, da more z dobro Izvežbanim moštvom pokazati, kaj je dosegel in šele bo. To zaupno razmerje med moštvom in častniki daje celemu vrvenju v taboru neki poseben čar. To je, recimo kratko: avstrijsko. Najstrožja disciplina brez pretirane ostrosti — in vse gre iz-borno. Toliko o moštvu; naši ljudje so torej lahko brez skrbi. Sedaj pa k nam: Zaju-trek približno ob 8. uri, potem »posel«; ta pojm je večini izmed nas znan, ker smo skoraj vsi služili. Ali streljamo iz revolverjev, »da nam naše orožje ni v nevarnost, marveč v varnost«, kakor je šegavo pripomnil naš ljubeznjivi poveljnik, ali se vrši kaka razprava, predavanje itd. Ob 12. uri kosilo. Potem delo, več ali manj; zaenkrat manj, kajti cenzorjevo oko bdi. Sicer vam je pa bilo menda itak uradno naznanjeno, kateri razlogi so merodajni za »rezervirano zadržanje«, in vredni so res vpoštevanja. Popoldne se zberemo v večjih ali manjših skupinah bodisi v Kazini ali v »hotelu«, čegar čudovito nizke cene vendarle ne opravičujejo popolnoma pre- cejšnje nesnažnosti. Sicer je ondi vse dobiti — toda raje ne! Tu lete ostre pšice sem in tja, ondi se politizira, pri drugi mizi igra nedolžni »domino« ali domači tarok — vse brez strankarstva in prepira. Vse stranke, Avstrijci, Ogri, inozemci itd. smo v najlepšem soglasju med seboj. K temu majhne ljubosumnosti, ki so med nami žur-nalisti itak neizogibne, tako da je človek lahko vesel, da nima nobenega konkurenta. Lakota nas zopet zbere pri častniški mizi k večerji; priprosta meščanska hrana z vojno postrežbo. Vino in pivo imamo, tudi smodke in svalčice; tako nekako je, kakor na velikih manevrih. Za sedaj — a samo za sedaj — smo od ostalega sveta skrbno ločeni. Ne zvemo in ne vidimo več kakor ostali svet, Tudi za našo radovednost je korespondenčni urad edini vir, iz katerega pijemo. Seveda se vsako ugodno poročilo z bojišča živahno komentira., kombiniramo in razlagamo, armade premikamo sem in tja kakor šahovske figure — generalni štab bi imel veliko opraviti, če bi hotel naše želje itd. spraviti v red. Manjka le še biroja za stave, kakor pri dirkah. Na cesarjev rojstni dan smo dobili kot lepo darilo prvo pošto. Točno čez teden dni! To je bilo veselja. Vilice smo odložili, nihče ni več čutil potrebe po jedi in pijači, vse je bilo poglobljeno in pogreznjeno v pisma in časopise do pozno v noč. Jaz sem moral za enkrat še potrpeti, toda upanje na »boljše čase« je tudi nekaj vredno, Zato sem tudi zelo dobro spal. Koliko časa se nam bo še tako godilo? Kdo ve! Zmagosiauni pohod nemške armade na zahodnem boiiSCn. - Francoska armada razbita in pobita. - NemSka armada na potu o Pariz. Nemške čete na zahodnem bojišču so razdeljene v tri velike armade: Prva nemška armada pod poveljstvom bavar. prestolonaslednika, v Lotarinški in Alzaciji, druga nemška armada pod poveljstvom nemškega (pruskega) prestolonaslednika, ki se je zbrala na Luksemburškem in tretja nemška armada, ki operira v Belgiji. Da bo pregled lažji, hočemo v naslednjem opisati dosedanje uspehe teh treh armad posamezno. PRVA NEMŠKA ARMADA. Ta armada se je zbrala za utrjeno črto reke Saar. Francozi so udrli, da bi preprečili napredovanje nemških čet, iz Nancy-ja z glavno armado — nemški generalni štab ceni to armado na 8 francoskih armadnih zborov, ki štejejo okoli pol milijona mož — južno od Metza proti Saargemiinde (mesto ki leži ob izlivu reke Blies v Saaro m šteje okoli 15.000 prebivalcev). Armada bavarskega prestolonaslednika je stopila iz de-fenzive v ofenzivo, pognala Francoze v beg in jih sedaj zasleduje že na francovkem ozemlju na črti Luneville—Blamont. Lone-ville leži na desnem bregu reke Meurthe, kjer se vanjo izliva Vezouze. Ima okoli 20 tisoč prebivalcev in je železniška postaja na progi Pariz—Nemški Avricourt in L. Gerbeviller. Blamont je pa glavno mesto bojih pod Radetzky-jem zoper Lahe v Lom-bardiji in Jelačičem zoper revolucijo na Dunaju in na Ogrskem so si priborili za obstoj prestola in cesarstva nevenljivih zaslug. V to vojno so poslali 10 bataljonov, 4 Ra-deckiju v Italijo, 4 banu Jelačiču, dva pa sta stala ob Dravi. — Radeckijevi Varaž-dinci so se bojevali pri Vičenci, Mest.ru, Kremoni, Lodiju, Nosedu in Milanu, posebno pa v tridnevni bitki pri Kustoci in bližnjih vaseh Soni, Somma. campa-nji in Valedžiju. Pri Soni, poslani v boj kot zadnja rezerva, so naskočili in zavzeli z neodoljivo silo najvažnejše opira-lisče tega kraja, kapelico, z zidovjem obdano, ter so stem odločili zmago. — Predno se je moglo dospeti na višavo, ki ste stopoma vzdiguje, morala se je naskočiti vsaka hiša, vsak vrt in vsak odsek v zemljišču posebej. — Prvi, ki je udri v kapelico je bil poddesetnik (frajtar) Serdič 9. stotnije. Mnogo Piemontezev in dva topa so Varaždinci tukaj zajeli. — Pri Somma-c a m p a n j i, dva dni pozneje, dne 25. julija, združeni z 11. lovskim bataljonom in pešpolkom št. 48. so Varaždinci nopolno-ma udušili sovražnikovo desno krilo. Soln-ce je vroče pripekalo, tropična vročina je slabila dušo in telo, a na srčnost in neu-strašenost vojakov ta vročina ni vplivala čisto nič. Bojaželjni so se vrgli z bodali na Piemonteze, jih vrgli in pognali v beg. V spomin na ta vroči boj in sploh na ono slavno dobo, ko so stali Varaždinci pod poveljstvom slavnega Radeckija, je cesar ukazal, da naj se 25. julii, dan boja pri Soni in Somacamapnji, slavi kot častni dan Varaždinskgea polka. (Dalje.) istoimenskega kantona, ki ima okoli 4000 prebivalcev in je železniška postaja na progi Igney — Avricourt proti Cirey-u. Ta uspeh nemške armade je omogočil Nemcem, da pridejo za hrbet francoskim četam, ki so udrle v Zgornjo Alzacijo. Razumljivo je tedaj, da se Francozi z vso naglico umikajo iz Alzacije. V Luneville so nemške čete že vkorakale. Nemci so ujeli okoli 10 tisoč Francozov in 150 topov. X X X DRUGA NEMŠKA ARMADA. Zaeno z operacijo prve armade je udri nemški prestolonaslednik s svojo armado iz Luksemburga v francosko ozemlje, in premagal na obeh straneh Longwy-ja se nahajajočega 'Sovražnika. Longwy leži na desni strani reke Chiers blizu južne belgijske in jugozahodne luksemburške meje in ima okoli 8000 prebivalcev. Mesto je moderno utreno. Druga nemška armada sc? nahaia sedaj severno od francoske trdnjave Verdun. Ta armada bi lahko sedaj med francoskimi četami, ki jih je na eni strani pritegnila nase prva. armada in med onimi francoskimi četami, ki ope-rija.jo v Belgiji, udrla nemoteno proti Parizu In tako prišle za hrbet francoskim četam v Belgiji. Danes poroča c. kr. korespondenčni urad naslednje: Francoska armada pretrgana. Berlin, 25. avgusta. Vsled zmage druga nemške armade pod poveljstvom nemškega prestoIonAslednika je francoska armada pretrgana. Francozi so v tej bitki vpgrabljali že čete iz svojih kolonij. Važnost zmage armade nemškega prestolonaslednika pri Longwyju. Berlin, 25. avgusta. Koresp. urad.) O važnosti zmage armade nemškega prestolonaslednika na zahodnem bojišču severno od Metza ob belgijsko-luksemburško-nemškt meji pri Long-wyju se poroča iz nemškega glavnega stana, da je bila francoska armada raztrgana in da se je umikanje francoske armade izpremenilo v nereden beg. Kavalerija zasleduje sovražnika. Nemška ofenziva je raztrgala francosko armado. Bitka se je bila v ozemlju, ki je pokriva gozd. Topničarji niso mogli z ognjem iz topov pripraviti napada, vsled česar je zmaga še bolj slavna, XXX TRETJA NEMŠKA ARMADA. V Belgiji so Nemci po zavzetju Lutticha prodirali na eni strani proti Bruslju in ga zavzeli, na drugi strani pa proti trdnjavi Namur, katero že oble- gajo. Namur je zadnji zadržek za nemške čete v Belgiji na poti proti Parizu. Nemci so nepričakovano hitro spravili pred Namur težke oblegovalne topove, ki že od sobote naprej mečejo pogubo-nosni ogenj v trdnjavo. Eno je gotovo: Na ncmško-belgij-sko-francoskem bojišču bo padla prva odločitev, ki bo najbrže merodajna v sedanji svetovni vojski. Zato je razvoj dogodkov na tem bojišču za Nemce ve-liek važnosti. Da bo ta odločitev izpadla ugodno, nam pričajo dosedanji uspehi nemške armade. Najboljše bi bilo za Francoze, ako takoj ponudijo mir Nemčiji, ki bi sedaj še razmeroma ugoden za francosko republiko. Kasneje, ko bodo dospele nemške čete pred Pariz, bo Nemčija tam diktirala Francozom mir, kojega pogoji bodo gotovo veliko hujši nego oni leta 1871. Francoska bi morala spoznati, da se ji ne izplača radi prijateljstva z Rusijo in Srbijo izpostaviti se nevarnosti, da nastane v deželi revolucija in da bo moral narod nositi sramotni pečat premaganca. Franciji se kruto povrača dosedanje delo. Namesto organizatoričnega dela za obrambo domovine, je bilo edino delo njene vlade preganjenje vsakega verskega življenja. Razumemo vzdihe vjetih francoskih častnikov: »Oh la pa u vre France!« X X X ŠPIONAŽA POTOM GOLOBOV-PISMONOŠEV. Stuttgart. Poveljstvo 13. nemškega armadnega zbora poroča, cla so pri An-dernachu ujeli francoskega goloba-pisrao-nošo, ki jc imel napisane natančne podatke o transportih nemških čet. Golob je bil najbrže izpuščen na Virtemberškem ali Badenskem. Možno je, da je v teh deželah več francoskih postaj za golobe-pismonoše. Poveljstvo prosi občinstvo, naj na to pazi. Mofska med Japonci in ameriškimi Združenimi državami. Japonska se je s svojim ultimatu-mom Nemčiji nekoliko prehitela in uračunala. Ostane nam še en faktor, na katerega ne smemo pozabiti in to je jako močan in znamenit — ameriške Zedinjene Države. Dosti je že izjav, iz katerih moremo z neko gotovostjo sklepati, da Amerika ne bo mirno gledala, kako se širi Japonska, tista Japonska, ki je začela škiliti na ameri-kanske Filipine, tista Japonska, ki s svojimi delavci in izseljenci hoče poplaviti Zedinjene Države. More se reči, cla bi vojska med Zedinjenimi Državami in Japonsko bila v celi Ameriki zelo popularna. Tako danes še sploh ni gotovo, da bode li Japonska toliko močna, da izvrši v resnici ono grožnjo, ki jo je izrekla v svojem ultimatu, ali ako je izvrši, mogla bi biti zato kaznovana. Japonska bo pa, končno tudi spoznala, cla se svet vrti. Prišel bo čas, ko bodo pohlepni Angleži, pa tudi Rusi stegovali roke po njeni posesti, takrat bo pa Nemčija plačala Japonski sedanjo njeno postopanje milo za drago. O napetem razmerju med ameriškimi Zedinjenimi državami in Japonsko smo dobili naslednje brzojavke: V Tokiju so izvedeli, da ojači Amerika svoje vojno brodovje v Vzhodni AzijL Kodanj, 23. avgusta. Radi japonskega postopanja proti Nemčiji so V. Združenih državah Severoameriških zelo razburjeni. Vlada je odposlala brodovje na Filipine. Wasohington, 24. avgusta. Amert« ške Združene države izjavljajo, da M napad Japonske na Klančau pomenil povod za vojsko Ameriških Zdrnženlh držav proti Japonski. XXX Zedinjene države imajo: 39 velikih bolnih ladij — 10 oklopnih križaric — 25 krin žaric — 30 topničark — 62 torpednih ru-šilcev — 28 torpedovk — 46 podmorskiK čolnov — 10 monitorjev — 6 ladij za posebne namene, več ladij za brambo obrežja in prevoz čet. Japonska ima: 14 velikih bojnih ladfl — 8 linijskih križaric — 22 križaric — 15 ladij za brambo obrežja — 8 topničark —« 59 torpednih rušilcev — 57 torpedovk 17 podmorskih čolnov. Mlada u Maroku Izgnala zaifopulka držaoe. Maroko, arabsko Marakeš (bežite Ki* tro), je dežela, ki leži v severnozahodnem kotu Afrike. Meri 440.000 km". Po deželi se vleče visoko gorovje Atlas. Jedro prebivalstva tvorijo Berberci in Arabci. Vsega prebivalstva skupaj je blizu 12 milionov. Evropejcev je komaj 10,000 med njimi. Maroko je stara Mavretanija. Prebivalstvo je mohamedansko in zelo bojevito. Glavno mesto, Maroko, ima nad 50.000 ljudi. Nasproti krščanstvu so Berberci jako hladni, misijoni nimajo pri njih veliko uspehov. Maroko jc sullanat. Sultan je despot, ki ima neomejeno oblast, V resnici pa ima v Maroku največ besede Francija, ki je leta 1900. zasedla Tidikelt, l. 1901. Tuat, leta 1903. Fizig. L. 1904. sta. sklenili Francija in Anglija glede Maroka posebno pogodbo, proti kateri je Nemčija protestirala. Zaradi te pogodbe bi prišlo kmalu l 1905. do vojske med Nemčiio in Francosko, da niso sklicale vse velevlasti konference, na kateri so sc sporazumele. Od tedaj naprej je stal Maroko pod mednarodno komisijo, ki je imela kontrolo nad marokansko upravo. Vojaških čet ni rrnogo, ker jc ljudstvo silno uporno in nagnjeno k prostosti. Je do 10.000 Askarov, nekaj tisoč zamorcev in pa deželna bramba (Marka), do 40.000 mož. VLADA V MAROKU IZGNALA ZASTOPNIKA NEMČIJE. Berlin, 24. avgusta. (Kor. ur.) Wol-fov urad poroča: Ravnokar je došla iz Palerma brzojavka nemškega diploma-tičnega zastopnika, v Tangerju pl. Wa-gnerja, ki poroča, da mu je maročan-ska vlada, dne 19. avgusta izročila potne liste in ga z vsem osobjem poslaništva ae nasilnostjo spravila na francosko križarlco »Cassad«, ki ga je prepeljala v Palermo. Ta brutalni napad v glavnem mestu mednarodne cone Maroka, ki ni pod protektoratom Francije, ampak so zastopniki sigmatarnih velesil izvrševali kontrolo nad vlado, pomeni od strani Maroke in Francoske tako nečuveno kršenje mednarodnega prava, kakoršnega zgodovina ne pozna. Ker leži Gibraltar nasproti Maroku, se razume samoobsebi, da se jc to nasilstvo moglo izvršiti v soglasju z Angleško, tisto Angleško, ki je vojno napoved Nemčiji olepšala z besedami, da mora varovati nedotakljivost mednarodnih pogodb. XXX SfeSV Misli, meji liiikou adla. USPEŠNA OFENZIVA NAŠIH ČET OB VISLI. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalski stan naznanja uradno: Ofenziva naših čet na obeh straneh Visle nemoteno napreduje. Na zapadnem bregu Visle so naše čete združene z nemškimi zavezniki med drznimi boji prekoračile goro Lysa ter so včeraj dospele do oddelka reke Kamiene med Kielcami in Radomom. (Radom je približno 200 km od avstrijske meje.) Na vzhodnem bregu Visle so naše zmagovito prodirajoče čete 23. avgusta pri Krasniku na cesti v Lublin odbile močno skupino dveh ruskih zborov. Nad 1000 r** njenih Rusov, med njimi mnogo častnik°vi je prišlo v naše roke. Zaplenili smo n»nož° zastav, strojnih pušk in topov. 20.000 RUSOV OB BUKOVINSKI MEJI PREMAGANIH. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalski stan naznanja uradno: Napad 20.000 Rusov, večinoma konjenlštva. na bukovinsko mejo, smo pri Nowosieiici popolnoma odbili ter vjeli več stotin sovražnikov. Rusi so se begoma umikali ter pustili na mestu mnogo bojnega gradiva. 200 RUSKIH ČASTNIKOV VJETIH. Dunaj, 24. avgusta. Pri Turynki je 200 ruskih častnikov in 300 ruskih dragoncev vjetih, 6 strojnih pušk, 6 poljskih kuhinj, mnogo vozov s puškami itd. zaplenjenih. Generala Wanowsky in Ivanov sta padla. ENA TRENSKA STOTNIJA PROTI CELEMU RUSKEMU POLKU. Dunaj, 24. avgusta. Vojni poročevalski slan poroča: Stotnik Gebauer je držal celo dopoldne Kamionko z eno trensko stotnijo proti celemu ruskemu polku. Dva ruska generala sta padla, in sicer Wanowsky, sin bivšega vojnega ministra, in Ivanov. Avtomobilist groi Erdody je bil pri reševanju ranjencev zadet. NAŠI SE BORILI Z RUSI IN JIH PREMAGALI, DASI SO BILI SOVRAŽNIKI V PREMOČI. Dunaj, 25. avgusla. (Kor. urad.) Včerajšnji večerni listi objavljajo zanimive opise ranjencev, ki so se udeležili bojev na severnem bojišču, Vsa poročila soglašajo, da so avstro-ogrske čete vrgle z zelo uspešnim ognjem sovražnikove čete, ki so bile zelo v premoči, nazaj in jih večinoma povsod prisilile, da so morale bežati. Ranjenci pripovedujejo, da kažejo kozaki veselje do napada le takrat, kadar so v zavesti svoje premoči, a da se njih vrste oso-bito pred ognjem strojnih pušk zmedejo in da navadno v deruti (največjem neredu) zbeže. RUSKI STRELNI JARKI VZETI V NASKOKU. Dunaj, 24. avg. (Kor. urad) Vojni dopisnik »N. Fr. Pr.« piše: Ne le armadna konjenica, marveč tudi honvedna gre do skrajnih vztrajnosti in drznega poguma. Posamezni eskadroni so ruske strelne jarke napadli in jih vzeli v naskoku, tako da smo morali drznost naših čet brzdati. PRVI TRANSPORT RANJENCEV S SEVERNEGA BOJIŠČA DOŠEL NA DUNAJ. Dnnaj, 25. avgusta. (Koresp. urad.) Včeraj se je pripeljal na Dunaj prvi trarfeport ranjencev. Bilo jih je 340, med njimi 15 častnikov. Vsi so bili vojaki in so med njimi težki in lahki ranjenci, a tudi več bolnikov. Številna množica je ranjence prisrčno pozdravila. S kolodvora so ranjencc transpor-tirali v razne bolnišnice v poldrugi uri. PRIPOVEDOVANJA RANJENCEV. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Vsi ranjenci, ki pripovedujejo o svojih doživljajih na bojišču, končajo svojo pripovedovanja, bodisi v poljskem, češkem, nemškem ali ogrskem jeziku, z istimi besedami: »Upam, da bom kmalu lahko zopet odri- nil na bojišče.« Nek ranjenec pripoveduje, da so trije bataljoni njegovega polka vzdržali proti šestim ruskim pehotnim in trem topničarskim polkom v najhujšem ognju od pol 11. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Čeprav je bil sovražnik zavarovan z okopi in je imel tedaj ugodnejše stališče, so ga kljub temu navalile naše vrle čele in ga po trdovratnem boju prisilile, da se je pričel umikati. Na sovražnikovi strani je bilo veliko število mrtvih in ranjenih. Ko so končno naše čete dobile pomoč, se je moral sovražnik umakniti daleč v notranjost dežele. BOJI V VZHODNI GALICIJI. Tišin, 25. avgusta. »Dziennik Cieszyn-ski« poroča iz Vzhodne Galicije: Ob meji se bijejo vsak dan boji, v katerih se naše čete, pred vsem kavalerija, najhrabrejše odlikujejo. Neki ulanski patrulji 12 mož in 1 častnik se je posrečilo, da je zapodila v beg rusko patruljo, ki je bila v premoči. Naši jezdeci so jo preganjali in doznali, da so premagali cel ruski eskadron, ki ni znal, da je zadel le na patruljo. Rusi so v tej praski izgubili 6 mož in 5 konj. SLAVNI POLJSKI UČENJAKI, PESNIKI, POLITIKI PROSTOVOLJCI V VOJSKI PROTI RUSKI KNUTI. Lvov, 25. avgusta. »Kurjer Lwowski« poroča: Med poljskimi prostovoljci, ki se udeležujejo vojske proti ruskemu trinoštvu, so že zdaj slavni poljski učenjaki, pesniki, pisatelji in umetniki. Prostovoljno so v četah poljskih prostovoljcev slavni poljski pesniki Sieroszewski, Zeromski, Jan Kas-prowicz, Strug, Danilowski, Zulawski, Wyrzykowski, Nalepinski in drugi. Nadalje sta tudi prostovoljca poslanca Mora-czewski in Klemensiewicz. Pesnik Zulaw-ski je najstarejši sin znanega voditelja polj ske vstaje leta 1863,, Kazimirja Zulawski-ja. Vseh njegovih pet bratov je pod orožjem. KAKO JE PADEL POLKOVNIK HOLZHAUSEN. Dunaj, 24. avgusta. Kor. ur.) Med danes došlim transportom ranjencev se nahajajo tudi »Deutschmeistri«, ki opisujejo smrt svojega polk. Holzhaus-na tako-le: Dva, bataljona »Dcutsch-meistrov« sta prodirala v sovražno ozemlje, ko se nakrat prikaže ruska pehota in kavalerija in hoče ustaviti prodiranje. Polkovnik Ilolzhausen je stopil naprej in vodil na čelu regimenta vojake proti sovražniku. Malo trenutkov na to ga je zadela kroglja v prsi. »Deutschmeistrom« se je posrečilo spraviti sovražnika v tak nered, da se je moral umakniti. Pri tem je bilo veliko Rusov ubitih in ranjenih ter zajetih veliko ruskih pušk in topov. RANJEN DUNAJSKI UREDNIK. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. ur.) Med ranjenci, ki so jih danes pripeljali na Dunaj, se nahaja tudi dunajski urednik Kari Kiesler. Na predstraži je bil vsled eksplozije granate s tako silo vržen na tla, da je dobil hude poškodbe v križu. BoP Nemceo z Rusi. Berlin, 25. avgusta. (Koresp. urad.) Načelnik vojnega stana pl. Stein poroča: Med tem, ko je na zahodnem bojišču položaj nemške armade z božjo pomočjo nepričakovano ugoden, je pa udri na vzhodnem bojišču sovražnik v nemško ozemlje. Močne ruske čete so prodrle v smeri iz Angerappa, severno od železniške proge Stalluponen — In-sterburg. Prvi armadni zbor je vrgel sovražnika zmagovito nazaj, ujel okoli 8000 Rusov in zajel več baterij. Kavale-rijska divizija je vrgla nazaj dve ruski kavalerijski diviziji in ujela 500 Rusov. Bolj južno se boreče nemške čete so zadele deloma ob močne ruske utrdbe, ki jih brez priprav niso mogle zavzeti, deloma so pa zmagovito prodirale. V tem je došla vest o prodiranju nadalj-nih sovražnih čet v smeri od reke Na-rewe proti ozemlju južnozabodno od masurskih jezer. Vrhovno poveljstvo je smatralo potrebno, da se pripravi za uspešen odpor in je poklicalo svoje čete nazaj. Umikanje se je izvršilo brez težav, sovražnik ni sledil našim četam. Sedaj se morajo izvršiti vse potrebne odredbe, da se poišče nova odločitev. Ta bo kmalu padla. Sovražnik razširja vesti, da je pobil štiri nemške armad-ne zbore. To poročlio je neresnično. Noben nemški armadni zbor ni bil premagan. Sovražnik je dosedaj sledil le s kavalerijo čez Angerapp. Ob železniške progi je baje dosegel Insterburg Obžalovanja vredne province, ki so izpostavljene sovražnemu prodiranju, pogumno nosijo to žrtev, ki je v interesu cele domovine. Nato naj se domovina hvaležno spomni takrat, ko bo že padla odločitev. XXX Insterburg je mesto z 31.000 prebivalci, ki leži vzhodno od Konigsburga in južno od Tilsita. Od ruske meje jc oddaljeno kakih 60 km. V isti smeri dalje proti ruski meji leži ob železniški progi Gumbinnen. Angerapp jc reka, ki teče od juga proti severu in se v bližini mesta Gumbinnen obrne severozahodno proti Insterburgu. Insterburg je zelo važno železniško križišče. — Reka Narcvva izvira v ruski guberniji Grodno in teče v velikih ovinkih proti zapadu skozi gubernijo Lomža, kjer sc obrne proti jugu in sc izliva v Bug, severno od Varšave. AnsieSKe nomožne če le. Iz Londona sc poroča preko Rotlerda-ma: Dne 18. t. m. jc izšlo povelje kraljevo pri odhodu čet na Francosko. Povelic nra- vi. »Jaz imam neomajano zaupanje do Vas; izpolnite svojo dolžnost! Zasledoval bom prilično vsako Vaše gibanje in znal z zadovoljstvom cenili Vaš napredek. Vašemu blagru služi moj spomin. Prosim za Vas Boga za blagoslov in zmago«. ARMADNO POVELJE KRALJA JURIJA. NAVODILA LORDA KITCHENERJA. Tudi lord Kitchener je dal četam navodila, ki vsebujejo tole: »Čast britiške armade zavisi od vašega nastopa. Ohranite dobre odnošaje z Francozi in Belgijci. Bodite uljudni, premišljeni in prijazni. Ogibajte se krivice, nc uničite nobenega imetja, opustite plenjenje in ne provzročajte nobenih izgredov.« V KAIRO IN V ALEKSANDRIJO DO-VEDLI ANGLEŽI VOJAKE IZ INDIJE. — VSTAJA V EGIPTU. Rim, 25. avg. (Kor. ur.) Messagero poroča iz Aleksandrije: Kapitan par-nika »Milo« poroča, da so pripeljali Angleži 13. t. m. iz Indije na več transportnih parnikih več tisoč vojakov indijske armade iz Indije. Došle vojake so nastanili v Kairu in v Aleksandriji, ker se kažejo v Egiptu znaki, da se pripravlja vstaja. ANGLEŠKE ČETE SE IZKRCALE V HAVRE. Dunaj, 25. avgusta. »Neue Freie Pres-se« poroča, da se je angleška armada izkrcala v Havre in se nahaja sedaj južno od Namuria. XXX (Havre je veliko francosko pristanišče ob izlivu reke Seine. Mnogim našim Ame-rikancem je Havre dobro znan, ker so se tam vkrcali oziroma izkrcali.) Omolano Angleško gospodarstvo. »Vossische Ztg.« ponatiskuje notico »Timesa« s 13. t. m., ki izvaja: Angleška banka jc pripravljena, da menice, ki so bile akceptirane pred 4. avgustom 1914, na lastnikov predlog di-skontira vlagatelju, tako da se lastnik odpove postavni lastnini. Banka bo nadalje za. reden normalen trgovski obrat podaljšala po njej diskontirane menice proti 2% višji meri vsakokratne bančne obrestne mere. »Vossische Ztg.« pristavlja: To dokazuje, kako je omajana angleška trgovina. Podpreti se morajo že veliki izposojevalci denarja. Država mora jamčiti Angleški banki za menice, ki so bile pred 4. avgustom izstavljene. ANGLEŠKI DELAVCI NASPROTUJEJO VOJSKI. Zanimivo je, da nočejo angleški delavci ničesar čuti o vojski. Niti en delavec se še ni na Angleškem priglasil k armadi. lonašKi hoj „Zenie". ZADNJE POROČILO Z »ZENTE«. Dunaj, 25. avgusta. (Koresp. urad.) Listi poročajo: Ko se je prikazalo francosko brodovje v bližini »Zente« in je poveljnik ladje videl, da se ne more častno umakniti, je poslal potom brezžičnega brzojava poročilo: Spustil se bom v boj s sovražnim brodovjem. To francosko brodovje je štelo 16 velikih križaric in 12 manjših ladij. To je bilo zadnje poročilo z »Zente«, ki se je potopila, potem ko je v boju težko poškodovala štiri velike sovražne ladje. Poročila iz Turčije. Iz Carigrada se poroča: Simpatije, katere goji Turčija za Nemčijo in Avstrijo, za-dobivajo med muslimani čimdalje več privržencev. Došlo je večje število pisem iz Perzije, Turkestana, Afganistana, Indije, Maroka in Tripolisa, v katerih izražajo mohamedanci svoje simpatije za trozvezo. V mnogih turških krogih se smatra kot redkost, obdrže li še pod sedanjimi razmerami, zlasti ko je angleške vlada zaplenila dva turška drednavta, svoja mesta britiški častniki, katere je porta najela za preu-sroj otomanske mornarice. Ti častniki so seveda v zadnjem času pri vseh zadevah turške mornarice zapostavljeni, za kar so se že pritožili pri angleškem poslaništvu. Vendar se še 'Sedaj ne pozna, da bi iz tega dejstva izvajali naravne posledice in odstopili kot taki. 300.000 TURKOV ŽE POD OROŽJEM. »Budapesti Ilirlap« poroča: Turška armada nastopi, kadar napoči čas za to, in sicer proti Rusiji. Minoli teden so bile strune že tako napete, da je nameravala Rusija napovedati Turčiji vojsko, če Turčija nc demobilizira in ne odpusti nemške vojaške misije. Ruski poslanik Giero jc že ukazal demonstrativno pospravljati in zavijati akte ruskega poslaništva in konzulata v Carigradu in razdirati brezžični brzojavni aparat na strehi poslaniške palače v Peri ter zapreti pisarne ruske banke. Ko jc pa pričela postajati turška vojna mornarica ruski nevarna, ker je kupila Turčija nemški križarici »Goeben« in »Brcsiau«, jc tudi ruskega Giersa pričela zapuščati prevzetnost in se je zadovoljil z znano turško izjavo. Zda] stoji nad 300.000 turških vojakov pod orožjem. Turški častniški zbor želi vojsko. Turški vojni minister Enver paša in turškinotranji minister Taalat bej ne prikrivata svojega prepričanja, da se v sedanji in velikanski vojski med Rusijo in nami ter Nemčijo odloči tudi usoda Turčije. Turčija poseže vmes z orožjem, kakor hitro se dogovori z vodstvom nemške armade. Turška in bolgarska vlada sta popolnoma dogovorjeni o bodočnosti. Upajo, da se s Turčijo tudi Rumunija sporazume. TURKI NAMERAVAJO KRIŽARITI PO ČRNEM MORJU. Turška vlada namerava ukazati, da križari turško brodovje po Črnem morju, Brodovje bodo tvorile vojne ladje »Yavuz Sultan« (prej »Goeben«), »Midilli« (prej »Breslau«), oklopnici »Chairedin Barba-rossa« in »Torgut Reis«, križarki »Hami-midie«, »Medschidie«, torpedni križarki »Berk-i-Savet« in »Pek-i-Šefket« in 16 tor-pedovk. Ruski, angleški in francoski poslanik so zahtevali, da naj turška vlada pojasni, zakaj je kupila kupila »Goeben« in »Breslau«. Turčija Je odgovorila, da s tem ojačenjem ne zasleduje napadalnih namenov, kakor jih ni z mobilizacijo. Odgovor diplomatov trojnega sporazuma ni zadovoljil, marveč je še povišal njih nezaupljivost nasproti Turčiji. Dejstvo, da jc Rusija ugasnila svetilnike v Sevastopolu in pa grožnja, da bodo Rusi streljali na v bližini Sevastopola se nahajajoče turške vojne ladje, tudi kaže, kako se Rusija že boji Turčije. Poročila iz Pelerburgo. POLOŽAJ V PETERBURGU. Kakor poročajo iz Stockholma, so po došlem pismenem naznanilu preko Hel-singforsa izpraznili letovišča okrog Peter-burga v polnem obsegu. Dela in utrdbe ruske prestolice se na severozahodni strani z mrzlično hitrostjo in v največjem obsegu izvršujejo, Peterburg so pričeli takoj utrjevati, ko je bil izročen nemški ultimat. Rusi so računali, da bodo poizkusili Nemci napasti Peterburg. Ker so Nemci tako hitro osvojili Liittich, je prešel Rusom pred njimi še hujši strah v mozeg in kosti. Utrdbe bodo končane v treh do štirih mesecih. Z zgradbami utrdb so hoteli dati delo brezposelnemu delavstvu in spraviti iz mesta 100 tisoč delavcev, ki bi lahko revoltirali. Utrjevalna dela bodo precej draga in težavna. Podreti morajo veliko vil v sicer močvirni peterburški okolici. RUSKI PAROBROD NASEDEL NA POMORSKO MINO. Ruski parobrod »Expres« je nasedel pri trdnjavi Očakov na mino in se je potopil z več sto potniki in mornarji. CAR SE JE SPRAVIL S SVOJIM BRATOM VELIKIM KNEZOM MIHAELOM. Iz Stockholma se poroča: Brat ruskega carja, veliki knez Mihael, je do-šel s svojo ženo in s svojima otrokoma v Stockholm, od tu je potoval naprej v Rusijo. Potovanje smatrajo kot znamenje, da sta se car in njegov mlajši brat zopet spravila. Sprla sta se bila, ker je veliki knez Mihael, ki je zdaj v 37. letu, leta 1911. proti carjevi volji na Dunaju morganatično poročil ločeno Natalijo pl. Wulfert, rojeno Schere-metedsky. KOLERA NA RUSKEM. Dunaj, 25. avgusta. Med Rusi v Be-sarabiji se je pojavilo več slučajev kolere. RUSKE PROKLAMACIJE. Ruski generalissimus, veliki knez Nikolaj, je izdal novo proklamacijo na Poljake v Galiciji. Pravijo, da mislijo v Rusiji izdati več proklamacij, med drugimi tudi eno, ki bo garantirala svobodo verskega izpovedanja. SLABO RAZPOLOŽENJE V RUSIJI. Prebivalstvo na Ruskem je jako potrto. Tudi če bi vojske ne bilo, bi letošnje leto pomenilo za Rusijo velik udarec. Prebivalstvu preti lakota vsled slabe letine. V Rusiji ni bilo skozi tri mesece izdatnega dežja. Vladala je ta čas neznosna vročina in suša. Travniki in polja so ožgani, poljski pridelki silno zaostali v rasti. Vsled neznosne vročine in suše je bilo tudi veliko več požarjev, kakor druga leta. Po celi Rusiji so divjali velikanski požari, ki so uničili cele gozde. 1 udi kolera izteguje svojo mrtvaško roko. V Peterburgu ni še zatrta. Ljudstvu je osiala v živem spominu še japonska vojska, v katerih je vojaštvo pretrpelo toliko lakote in doživelo toliko porazov* Belgija pod nemško oblastjo. belgijski KRALJ NAMERAVA POBEGNITI. Belgijski kralj bi najrajši Belgijo zapustil. V Rotterdamu trdo, da natančno vedo, tla hoče belgijska kraljevska rodbina Belgijo zapustiti, če vojska za Belgijo neugodno iznade. »Tele-graaf« poroča, da sta na. reki Šeldi pri Antwerpnu pripravljeni dve brzovozni ladji črte Ostende-Dover zato, da od-peljata kraljevsko rodbino iz x\atwerp-na, če bi ga Nemci zavzeli. BELGIJSKI GLAVNI STAN V ANT-WERPNU. Boj za Antwerpen. Belgijski glavni stan jc premeščen v Antwerpen, ki so ga pa že Nemci cer-nlrali. XXX TRDNJAVA ANTWERPEN. Glavna trdnjava v Belgiji je Ant-werpen. Po načrtih generala Brialmon-ta se je gradila od leta 1860. do leta 1870. Belgijska zbornica je sklenila leta 1907.: antwerpensko pristanišče se mora razširiti, zato se opusti notranji utrdbni nasip in se nadomesti s črto notranjih utrdb. V severnem in južnem delu te utrdbene črte na desnem bregu reke Šelde, naj se postavi med utrdbe 1 do 8 železnih ograj, ki naj jih med presledki branijo permanentne redute. V severnem in severno-vzhodnem ozemlju naj se izkoplje 20 m širok jarek, ki se lahko napolni z vodo. Jarek vodi od forta 1 (utrdba) Čez fort Merseem in reduto de Orderen. Na levem bregu šelde leže forti Ste. Ma-rie, Zwyndreht, in Krugbeke, ki so medsebojno zvezani. Te utrdbe tvorijo notranji del vseh utrdb. Zunanje utrdbe so zadnji čas izpopolnjevali. Že v času od leta 1870. do leta 1877., ko so povzročile izkušnje nemško francoske vojske v vedi zgradbe tranjav pravo revolucijo, je branilo Antwerpen pet zunanjih fortov in tri vmesne utrdbe, ki so jih še bolj izpopolnili in moderno izvedli. Na obeh bregovih Šelde so zgradili še 11 fortov in 12 redut, ki so jih pričeli graditi šele leta 1909. Pričeli so graditi tudi forte ob Šeldi pri Boelu in Oudendyku. Severno od Antvverpna so ojačili Ertbrand in vas Braschvet z 2 redutami, na jugu so zgradili forte Breendonk. Liezele in Bornham, na zahodu fort Haesdonk in dve reduti, na vzhodu forte Gravenzel, Oeleghem, Bro-eckem, Ressel in Koningshuykt in 6 redut. Vse navedene nove trdnjave so od mesta Antwerpna oddaljene 15 do 18 km. Trdnjave se razprostirajo 132 km daleč in so baje žc večinoma dograjene. Belgijska vojna uprava sodi, da se trdnjava lahko drži skozi eno leto proti 300,000 mož močni sovražni- 3500 SRBSKIH UJETNIKOV — MED NJIMI PRINCIPOV POMAGAČ VUJI6. Dunaj, 25. avgusta. V Ostrogon (Gran) so pripeljali 3500 srbskih ujet-nikov, med njimi ranjenega Vaso Vu-jiča, komplica atentatorja Principa. Vu-Juč Je izjavil, da je pripravljen veliko izpovedati, ako se mu zagotovi, da ne bo kaznovan. NEMŠKI VOJAKI SO SE UDELEŽILI NAŠIH ZMAG PRI UVCU IN VARDIŠTU. Sarajevo, 25. avgusta. (Kor. urad.) Sovražnik, ki je, predno smo mi pričeli svoje akcije, vdrl čez Uvac in Vardište v naše obmejno ozemlje, je bil 20. t. m. napaden in vržen iz svojih zelo dobro izbranih in utrjenih postojank ter vržen čez mejo v smeri proti Užicam. V teh bojih, ki se jih je postovoljno in slavno udeležil tudi nemški detašma iz Skadra, so se naši vojaki borili z občudovanja vrednim elanom v težavnem terenu proti sovražniku, ki se je kovi armadi (?). Kakor vse velike trdnjave, potrebuje tudi obramba Ant-werpna. zelo veliko posadko, ki se seveda ne more porabiti za vojsko na odprtem polju. 80.000 do 100.000 mož potrebujejo samo za. obrambo Antwerp-na, belgijska armada pa šteje zdaj največ 180.000 mož. Nadaljne trdnjave v Belgiji so Na-mur in pa Liittich, ki so ga pa že, kakor znano, Nemci zavzeli. Trdnjavi Na-mur in Liittich sta bili zgrajeni, da za-branita prodiranje sovražni invazijski armadi skozi dolino Maas. XXX BELGIJSKI DRŽAVNI ZBOR ZBORU-JE V NEKEM ANTWERPENSKEM HOTELU. Belgijski državni zbor zboruje vsako popoldne v Grand Hotelu v Ant-werpnu. BELGIJSKI PREDOR ZAPRT S 17 LOKOMOTIVAMI. Neki predor med Rasgraneom in Ver-viersom so zamašili Belgijci s 17 lokomotivami, da zapro predor za prevoz nemških vojaških vlakov. Belgijci so poizkušali predor razstreliti, ali ni šlo. Nemci so našli v minah še 186 zabojev dinamita. Nemci so se pripeljali v nedeljo ob 4. zjutraj pred predor. V torek popoldne ob 5. so že oprostili en tir, v sredo ob 9, dopoldne je bil predor prost in vojaški vlaki so začeli voziti v Liittich. ANGLEŽI PRIKRIVALI, DA SO NEMCI BRUSELJ ZASEDLI. Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: Angleška cenzura je prikrila do petka zjutraj poročilo, da so Nemci zasedli Bruselj. V Londonu je poročilo o zavzetju Bruslja zelo deprimiralo. Antwer-penski list »Metropol« piše, da so zasedli Nemci Bruselj vzorno in dostojno. XXX 500 MILIJONSKO POSOJILO BELGIJI. Pariz, 25. avgusta. (Kor. urad.) Z ozirom na položaj, v katerem se nahaja Belgija vsled vojske, sta sklenili Francija in Anglija, da posodita Belgiji 500 milijonov frankov. Vsaka omenjenih držav posodi Belgiji polovico navedene vsote. NEMCI NALOŽILI BRUSLJU 200 MILI- JONOV VOJNE KONTRIBUCUE. Berolin. Vodstvo nemške armade je naložilo mestu Bruslju 200 milijonov vojne kontribucije. NEMCI ZAPLENILI TOVARNO ZA OROŽJE. Dunaj, 25. avgusta. Tovarno za orožje Cocherill v Luttichu so Nemci zaplenili. trdovratno branil in se je nahajal v premoči v svojih dobro prirejenih utrdbah. Naše čete so dokazale, da jih preveva tisti duh, ki je vodil c. in kr. armado v stoletjih zgodovine k slavi in k častem. Iz čet vseh krajev monarhije sestavljeni deli so ozdravili sovražnika domišljenja, da je srbska hrabrost nepremagljiva, dasi se je sovražnik boril z veliko hrabrostjo in zaničevanjem smrti, je bil številno v premoči in navajen vojske. Nemški detašma je plačal svojo hrabrost s smrtjo 3 vojakov, ranjena sta bila 2 častnika in 21 mož. SRBI UTRJUJEJO BELGRAD. Srbi zelo hitro utrjujejo Belgrad. Tudi na onih krajih mesta, ki jih ne obdaja voda, grade utrdbe. Belgrad je danes popolnoma utrjeno mesto in se lahko ž njim kot s takim tudi postopa. LEPO POSTOPANJE S SRBSKIMI VOJNIMI V JETNIKI. Dunaj, 25. avgusta. V Rabu interni-| rani srbski stotnik Jovan Ivnič je pisal svojim sorodnikom v Turn Severinu pismo, v katerem hvali, kako sijajno da se postopa s srbskimi vojnimi vjetniki v Rabu. 800 BOSANCEV — ZAPRTIH. Budimpeštanski listi poročajo, da prihajajo vsak dan v Pešto aretirani Bosanci v spremstvu vojaških straž. Njih število je doseglo že 800 oseb, večinoma moških. Po dva dni ostajajo v Budimpešti, odkoder jih odvajajo v razne madžarske občine. Dosedaj so internirani v 46 občinah, kjer ostanejo pod nadzorstvom do konca vojne. Uporabljajo jih za razna dela. IZ DEŽELE KRALJEVSKIH MORILCEV. Neki trgovec v Pragi, ki služi kot desetnik, je pri Šabcu zgrešil svoje čete. Žejen, kakor je bil, je šel v neko kočo in zahteval vode od neke stare kmetice. Predno je pil, ja zahteval, da naj tudi sama pije. Ker ni hotela piti, jo je ustrelil. Dokazalo se je, da je babni-ca vodo zastrupila. Kakor pripovedujejo ranjenci, so našli v Šabcu vrednosti za 18 do 20 milijonov. Srbi najbrže niso mislili, da bodo naši junaški vojaki mogočno utrjeni Šabac osvojili. LAŽNJIVCI V DEŽELI KRALJEVSKIH MORILCEV. Dunaj, 25. avgusta. Kor. urad.) Srbska vlada je izjavila španskemu poslaniku v BukareŠtu z brzojavko, ki jo je podpisal srbski ministrski predsednik in zunanji minister Pasič, da je avstro-ogrski glavni stan ukazal poveljniku v Srbijo vdrlih čet, da naj uničijo žetev na polju, da naj požg6 vasi, prebivalce naj pa pokoljejo ali pa vja-mejo. Avstro-ogrski vojaki naj bi bili izvajali grozodejstva in da niso niti otrokom in starim ženam prizanesli. To naj bi bilo srbske vojake tako razjarilo, da jih je težko vzdržati, da se ne maščujejo. Srbska vlada končno prOsi španskega poslanika, da naj o teh dejstvih obvesti avstro-ogrsko vlado in da naj ji naznani, da bo Srbija prisiljena, da nastopi z najbolj trdimi re-presalijami, ki jih mednarodno pravo do- 0 nalogi oemšlie mornarice. Pomorski kapitan Persius piše v listu »Berliner Tageblatt« — zanimiv članek ponatiskujejo dunajski listi — o ulogi nemške mornarice v sedanji vojni tako-le: Docela krivo bi bilo, če bi hotel kdo izredno težavno stališče našega brodovja zakrivati. Ne samo v Severnem in Vzhodnem morju, marveč tudi v Sredozemskem in v Vzhodnoazijskih vodah ima naše bro-dovje pričakovati bojev z nasprotniki, ki je prekašajo, deloma tudi zelo prekašajo. Bilo bi naravno tako napačno, če bi kdo le najmanj dvomil, da je od naših pomorskih sil, čeprav se jim ne posreči, da bi nasprotnika povsod oločilno porazile, gotovo pričakovati, da mu prizadenejo vsaj znatne škode. Kar se tiče bojišča v naših vodah, moramo predvsem odkrito priznati, da angleško brodovje presega naše za polovico in več, kar se tiče obsega (ton). Mornarjev ima Anglija še enkrat toliko kakor Nemčija ( v stanu miru), to je 146.414 proti 73.115 pomorščakom. Dočim pa bo imela Britanija glede moštva rešiti težko nalogo zaradi dopolnitve, ako izgubi večje število pomorščakov, ima Nemčija bogato zalogo rezervnikov na razpolago. Kar se tiče kakovosti nemških pomorščakov, se jc zadnja leta že opetovano naglašalo, da se ne dajo primerjati s tujimi mornarji, ker se v nobeni drugi mornarici ne deluje bolj na čim višjo izvežba-nost in izpopolnitev kakor v nemški. In materijal? Glede števila ladij je Nemčija seveda na drugem mestu. Kar pa zadeva kakovost materiala, se sme odkrito reči, da je naimani na obeh straneh enaka. Na nekaterih poljih bi se nemški mornarici celo morala priznati prednost. Res je, da imajo Angleži na raznih ladjah že 34.3 centimeterske topove, dočim znaša, nemški naitežji kaliber samo 30.5 centimetrov. Nikakor pa. nemški 30.5 centime-terski topovi, s katerimi so oboroženi najnovejši moderni dreadnoughti, ne zaostajajo za angleškimi 34.3 centimetrskimi, kar se tiče učinkov in gotovosti v pogoditvi. Oklopje nemških ladij je splošnno boljše od angleških. Hitrost nemških ladij-veli-kanov je celo za malenkost večja od nasprotnih. Nemške bojne križarke, katerih štiri so prideljene visokomorskemu bro-dovju, so na celem svetu priznane kot najboljši izdelki ladjedelske umetnosti. Naše male križarke prekašajo, kar zadeva oklopje in hitrost, svoje britanske tovariše istega tipa. Artiljeristično jih pač angleške ladje, ki so oborožene s topovi 15.2 cm, nekoliko prekašajo, ker imajo nemške ladje le topove s premerom 10.5 cm. Nemške torpedovke uživajo najboljši sloves po celem svetu, pred vsemi »Schichau«. K temu pa dodajmo še nad vse izvrstno moštvo, ki se nahaja na teh ladjah. Vse tuje mornarice občudujejo nemške pomorščake. Žalibog ima Nemčija le še majhno število podvodnih ladij. Toda o 30 podmorskih čolnih, s katerimi razpolaga, se splo- voljuje. Čisto jasno je, da ti vedoma laž-njivi opisi s srbske strani nameravajo prehiteti očitanja, ki jih bo glede na dejansko postopanje Srbov v tej vojski avstro-ogr-ska vlada prisiljena prej ali pozneje preiskati. Že dosedanja poročila s srbskih bojišč so dognala več grozodejstev o srbskem vojnem načinu in postopanje proti mednarodnemu pravu, ki ga je zakrivilo po srbskih oblastih nahujskano prebivalstvo. Višje poveljstvo armade je ukazalo uvesti tozadevno poizvedbe, ki so dognale: Pri Srbskem Šabcu so našli več mrtvih vojakov naše armade, ki so bili onečaščeni. Našli so enega poročnika z razparanim trebuhom, enega vojaka z iztaknjenimi očmi, v votlini so bili vtisnjeni gumbi uniforme, našli so vojaka, ki je visel na drevesu, bil je brez glave in rok. Prebivalci v Srbskem Šabcu in v okoličanskih krajih so streljali na naše čete večinoma iz zasede; osobito na častnike in na male oddelke. Ko smo imeli Šabac že 24 ur zaseden, so še na naše vojake streljali. Krivci so bili po nagli sodbi ustreljeni. Iz neke tvornice v Šabcu so večkrat streljali na naše ljudi, enkrat celo s tvorniškega dimnika v častniško menago, kjer so bili zbrani častniki. Tvornico smo zažgali. Pri Mišarju so vjeli ljudi, ki so streljali na vojake, ki so skozi Mišar korakali, Poročnik, kateremu so pripeljali vjetnike, je ukazal iz človekoljubja, da so izpustili neko nosno ženo. Komaj so žensko izpustili, je potegnila revolver in je Človekoljubnega poročnika iz zasede ustrelila. Med bojem pri Tekerišu so razobesile srbske čete parlamenterno zastavo (bela zastava, znamenje, da se četa, ki jo razvije, uda). Avstro-ogrski poveljnik je nato ukazal, da se ogenj prekine in se je približal Srbom. Ko je bil s svojimi ljudmi od njih 300 korakov oddaljen, so otvorili nanj in na njegove ljudi moreč ogenj. Srbske redne čete obstreljujejo posebno rade naša zavezališča. Našo patruljo, ki je nosila nekega ranjenega polkovnika, so Srbi iz neposrednje bližine postrelili. Celo srbski otroci se udeležujejo nečloveških krutosti. šno govori, da odgovarjajo vsem zahtevam moderne vojne tehnike in vede ter da izborno moštvo v veliki meri izpopolnjuje razmeroma nezadostno število podmorskih čolnov. Pri zadnjih manevrih se je slišal samo en glas: kako izvrstni so mornarji nemških podmorskih čolnov! Zračno ladjo ima nemška mornarica sedaj samo eno, ki je pa popolnoma pripravljena. List »Nauticus« je svojčas nagla-šal, da angleško zračno brodarstvo napreduje. Novejše vesti pa pravijo, da angleško zračno brodovje vseeno ni tako izborno, kakor >so ga slikali. Nemčija pa razpolaga z več ducati za vojno sposobnih nadmorskih zrakoplovov s primernih številom izkušenih letalcev. V Sredozemskem morju ima Nemčija eno bojno križarko, torej ladjo prve vrste, najhitrejšo veliko bojno ladjo sveta (»Goeben«) in pa eno zavarovano križarko (»Breslau«), ki sta pa sedaj, kakor smo poročali, turška last. V vzhodni Aziji se nahajajo sedaj dve oklopni križarki in dve zavarovani križar-ki kot stacijske ladje. Tretja zavarovana križarka je na polu iz srednjeameriških voda. K temu pridejo 4 kanonski čolni, vec povečini topniških čolnov in dve stari tor« pedovki, ki pa za eventualno bitko nimajo nobenega pomena. Težko je prerokovati, kaj bodo nemške pomorske sile v Sredozemskem morju storile, ravnotako v vzhodnoazijskih vodah. V vzhodni Aziji — tako je pričakovati — se nemško brodovje zbere v Tsing-tavu ter bo od tam izvrševalo svoje naloge. V Sredozemskem morju bo opirališče nemškega brodovja Pulj, odkoder bo operiralo. Domače nemške pomorske sile so pričele z napadi na ruska pristanišča. Pričakovati je predvsem, da bodo slabotno rusko mornarico uničile, da tako dobi nemško brodovje prosto zaledje. Kakšni so načrti nemškega visoko-morskega brodovje, o tem seveda ne kaže razpravljati. Morda poizkusi, da oslabi sovražnika z napadi torpedovk in podmorskih čolnov ter pri tem čim bolj štedi svoje redno brodovje, — mogoče je pa tudi, da se bo takoj spočetka poizkusil odločilen udarec proti britanskemu brodovjtf' Pogoj je seveda ta, da se Angleži dajo za* grabiti, kar je pa zelo dvomljivo. O napadu na francosko brodovje na severu ne more biti govora, kajti Francija nima v Atlantiku in v Rokavu svojo dolžnost! ' Nemci zasedli Nairobi v angleški Ml. >Daily Graphic« poroča, da je zasedlo 100 nemških vojakov Nairobi v angleški Vzhodni Afriki. (Nairobi je glavni kraj Ukambe, ki je kolonija Anglije v Britanski Vzhodni Afriki. Mesto šteje 14.000 prebivalcev, med njimi 800 Evropejcev. iz Albanije. Boji r mohamedanskimi vstaši ob reki Vo-juzi. — Vstaši zahtevajo, da princ Wied od stepi. V Drač došli romunski častniki in podčastniki. Rim, 25. avg. (Kor. urad) »Agenzia Štefani- poroča 22. t. m. ob 10. uri zvečer iz Valone: Mohamedanski vstaši stoje ob reki Vojuzi. Med njimi in vladnimi četami so se izmenjavali streli. V Drač so došli rumunrUi častniki in podčastniki, ki so si ogledali utrdbe, s katerimi jc zavarovan Drač. Vstaši so stavili vladi ultimat, na katerega zahtevajo odgovor v 48 urah. Zahtevajo, da naj vlada zapusti Drač kakor tudi princ Wied. in da so mora Valona Dre-dati stašem. Veliko rodbin ie pričelo Drač zapuščati i" odhajajo v Italijo. Razno poročila. VFSELJE NAD AVSTRIJSKIMI ZMAGAMI. Dunaj, 25. avgusla. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Ko so došla poročila o sijajnih uspehih naših čet pri Krasniku, se jc polastilo prebivalstva veselo navdušenje. V gostih trumah so ljudje prihajali pred stanovanje poveljnika. Poveljnik, polkovnik pl. Hohn je podal zbranim vsebino veselega poročila s primernim nagovorom, ki je bil z velikim navdušenjem sprejet. Ljudstvo je pelo cesarsko himno. NAŠE BOJNE LADJE SE UDELEŽE SKUPNO Z NEMČIJO BOJA V VZHODNIH VODAH. Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Wol-fov urad poroča: Avstro-ogrski poslanik je danes podal nemškemu zunanjemu uradu sledeče poročilo: Po Najvišjem naročilu se je danes brzojavno ukazalo poveljniku avstrijske ladje »Cesarica Elizabeta« v Tschingtau, kakor tudi avstro-ogrskemu poslaniku v Tokiju, da se mora ladja »Cesarica Elizabeta« udeležiti boja v vzhodnih vodah. Berolin, 25. avgusta. Poročilo, da je cesar Franc Jože! ukazal svoji ladji »Cesarica Elizabeta«, da se mora boriti skupno z nemškimi ladjami proti Japoncem, jc ■zzvalo po celi Nemčiji srčno navdušenje. RUSKI VJETNIKI V LVOVU. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Vojni časnikarski slan javlja uradno. Včeraj je prišel v Lvov prvi transport ruskih vojnih vjetnikov med viharnim navdušenjem prebivalstva. Navdušenje je še bolj narastlo, ko je množica zagledala v vlaku več strojnih pušk. Vsa poročila se glasno povdarja-jo, da ruske čete na naravnost barbarski način vse postošijo, kamor pridejo, bodisi domačo, bodisi tujo zemljo. Vasi in gospodarska poslopja plenijo, podirajo in zažigajo. O kakem mednarodnem pravu ni niti govora, to je naravnost zasmehovanje vsakega mednarodnega prava. Vse te posamezne vpade ruskih čet so avstrijski vojaki hrabro odbili. Taki vpadi, pod katerimi so naši obmejni kraji začetkoma zelo trpeli, so od sedaj naprej ue-mogoči. Odkar so vdrle avstrijske čete na Rusko, pustošijo te ruske čete lastne kraje. Ta ruska metoda naših čet pri prodira-njune bo zadrževala. Poljsko prebivalstvo pozdravlja naše čete kot osvoboditelje iz barbarske sužnosti. POLJSKI NARODNI ODBOR. Krakov, 25. avgusta. Zahodnogališka sekcija najvišjega poljskega narodnega odbora je izdala poziv, da naj se ustanavljajo okrajni odbori, ki naj zbirajo prostovoljce. »Czas« poroča, da so dali poljski legiji na razpolago zgodovinsko palačo Krzysztofory. CESAR UKAZAL, DA SE CESARSKI GRAD G6D6L6 UREDI ZA BOLNIŠNICO. Budimpešta, 25. avg. (Kor. urad.) Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je ukazal, da se priredi cesarski grad Go-dolo, ki leži, kakor znano, blizu Budimpešte, v bolnišnico za ranjene častnike in za 60 vojakov. Bolnišnico v Godollu bo priredila in vodila dvorna uprava. NAČELNIK VOJAŠKE SANITETE, NADVOJVODA FRANC SALVATOR ODLIKOVAN. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Dunajska uradna »Wiener Zeitung« poroča: Nadvojvoda Franc Salvator, je odlikovan s srebrno medaljo. POBRATIMSTVO OGROV IN RUMUNCEV. Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni urad poroča iz Maros-Vasar-helyja: Rumunsko prebivalstvo obmejne občine Mezo-Bana je 23. t. m. priseglo zvestobo vladnemu komisarju višjemu stoliške-mu predstojniku Jožefu Szassu, nakar so slovesno proglasili ogrsko-rumunsko po-bratimstvo. ITALIJA PROTI ZAVZETJU VALONE. Dunaj, 25. avgusta. Italijanski listi odločno pišejo proti nameri tripelen-tente, da bi zasedla Valono. PRIPRAVE ZA VZDRŽAVANJE MEDNARODNEGA BLAGOVNEGA PROMETA. Berolin, 25. avg. (Kor. urad) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« izvaja: Posledica vojske je, da je bil prekinjen promet z blagom. Ker je zdaj v Nemčiji zo- pet popolnoma otvorjen blagovni promet, se je vse storilo, da se vzdrži blagovni promet potom nevtralnih držav, skozi katere sc otvorijo nova transportna pota in uvedejo nove paroplovne črte. ANGLEŽI KRŠILI MEDNARODNO PRAVO. Haag, 25. avg. (Kor. urad) »Gazzetta Holland« poroča iz Ymuidena: Na »Nico-lasu« so se pripeljali iz Beutha v Innadnu tisti ribiči, ki so jim Angleži potopili ribiške ladje pri Basi. Angleži so tam potopili 2 nizozemski ribiški ladji, 2 so pa za-rubili, d&si je Nizozemska, pod katere zastavo so nizozemski ribiči vozili, nevtralna. Dasi bi bili morali Angleži nizozemske ribiče takoj izpustili, tega niso storili, marveč so jih, 37 jih je bilo, imeli 13 dni zaprte v ječi in so zelo grdo ž njimi postopali. Iz zaporov so jih izpustili, ker je kapitan »Nicolasa« to odločno zahteval. AMERIKA ZAGOTOVI IZVOZ ŽITA, ŽIVIL IN BOMBAŽA. Wolff poroča iz New Yorka: Vlada pripravlja zakonski načrt, ki pooblašča vlado Zedinjenih držav, da sme 30 milijonov dolarjev izdati za nakup trgovskih par-nikov, ki bodo izvažali žito, živila in bombaž. Javnost predlogo živahno odobrava. KONKLAVE SE PRIČNE DNE 31. AVGUSTA. Rim, 25. avgusta. (Koresp. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Kongrega-cija kardinalov je sklenila, da se hočejo držati vseh predpisov izdanih za volitev papeža in da se zato prične konkla-ve (volitev novega papeža), dne 31. avgusta 1914. Dnevne novice. + Izkaz o izgubah v naši armadi upravi našega lista še ni došel. Na včerajšnje brzojavno vprašanje smo prejeli danes zjutraj iz c. kr. dvorne in državne tiskarne naslednji odgovor: »Izkazi o izgubah pošli. Sedaj se ponatis kujejo in se dopošljejo po izgotovitvi.« Prosimo torej cenjene naročnike na ta vojni izkaz, naj potrpe še nekaj dni. Uprava našega lista bi rada takoj vsakemu postregla, toda ker se ti izkazi smejo tiskati samo v dunajski državni tiskarni, moramo tako dolgo čakati, da nam ti zaznamki pridejo z +Zadružna zveza v Ljubljani je razpo slala včlanjenim zadrugam okrožnico glt-de aprovizacije na kmetih. Stvar je zelo važna. Vsled tega se zadruge naprošajo, da naj točno in zanesljivo dopošljejo Zvezi zaprošene podatke. — Ruske laži. Češki listi najodloč-nejše zavračajo lažnjivo poročilo peter-burške brzojavne agenture, da je v Pragi izbruhnila velika revolucija. Na tem poročilu ni niti besedice resničnega. V Pragi vlada najlepši mir. Češko ljudstvo je že v prejšnjih težkih časih v polni meri izvršilo svojo dolžnost in jo bo tudi sedaj. — Savski most v Kranju zastražen. Prostovoljno gasilno društvo v Kranju jc prevzelo straženje mostu čez Savo. Občinstvo se opozarja, da je strogo prepovedano vsako zbiranje ali postajanje na mostu. Gasilska straža ima iste ukaze, kakor vojaška ter se ima vsakdo na poziv »Stoj!« brezpogojno ustaviti. — Računski listki za gostilne. Mi-! nistrstvo za notranje zadeve je stopilo v dogovor s tremi osrednjimi uradii, Rdeči križ, vojaški p o m o ž ni urad in vojaški p r e s k r H bo valni urad, da se spravijo v, produkt enotni računski listki, katerih' čisti dobiček naj bi se na enake dele razdelil na imenovane tri oficijske* centralne urade. Dunajska zadruga; gostilničarjev je sporazumno z deželno zvezo spodnjeavstrijskih gostilničar-škili zadrug prevzela edino razpečevanje teh računskih listkov za Nižjeav-strijsko in Dunaj za ceno po 3 vin. ko-, mad. 1000 komadov se bode oddajalo za 30 kron. Naroča se lahko v pisarni omenjene deželne zveze na Dunaju, I. okraj, Kurentgasse 5, Mezzanin. —. Morda bi se dala enaka akcija vpeljati' tudi pri nas. — Smrtna kosa. Umrl je sinoči nadzornik pivovarne »Union«, gosp. Filip Vrtove c, v starosti 55 let. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. — Umrl je v Celovcu posestnik Anton Janežič, star 45 let. — Umrl je v Šmartnem pri Litiji osemletni sinček štabnega stražmojstra g. Franceta Kmet - * LManske novice. lj Včerajšnja procesija za srečni izid vojske je bila velikanska. Več jutri. lj Poročil se je c. kr. policijski komisar g. Alojzij Ghersinich z gdčno. Riko Kokalj. lj Izpred ljubljanskega porotnega so« dišča. Vsled prevladajočih olajšalnih okol-nosti je včeraj porotno sodišče na krivdo-rek porotnikov Mihe Blaža zaradi hudodelstva uboja, obsodilo na tri leta težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Smielovvski, slavbenikova soproga, 44 let, — Ivana Goršič, čevljarjeva hči, 1 mesec. — Katarina Leutgeb, rokovičarjeva soproga, 59 let. — Sestra Judita Mihaela Micotis, usmiljenka, 34 let. Volitev uovegu papeža. Izredno zanimiv je red po katerem se vrši volitev novega papeža. Po cerkvenih postavah se zberejo kardinali 10 dni po papeževi smrt? v konklave in prisežejo, da se hočejo natančno ravnati po cerkvenih predpisih. Kako se vse to izvrši nam je visok cerkveni dostojanstvenik napisal v knjižici >Od Leona do Pija«. Dogodki o zadnjih dneh' papeža Leona XIII. in o začetku vlade Pija X. — Ta izredno zanimiva knjižica, ki obsega poleg tega mnogo zanimivega o bolezni in smr(i papeža Leona XIII. in vladanju Pija X. velja ■samo K —.25 in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, hči, sinaha, sestra, svakinja in teta, gospa danes 25. avgusta ob o. uri zjutraj, po daljši in mukapolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jakoba nabrežje št. 7 na pakopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v družinsko rakvo k več nemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, 25. avgusta 1914. Magda Pok, mati. Magda Vallentschag, sestra. Lujlza Hradetschny, svakinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Robert Smielowshl, arhitekt in mest., stavbenik, soprog. Robert, Josipina, Hllda.Erhart otroci. Dr. Oto Vallentschag, Aleksander Smielowski, Viktor Smielowskl, svaki. Karolina Smielowski, tašča. Dr. Jos. Pok, brat. Vsi vnuki ln vnukinje. 2603 Vsestransko izobraženo 2594 dekle želi mesta slcžkiaie pri pošteni družini ali pomoč gospodinji t«r obenem pomoč v trgovini, v čemer ima tmli prakso. — Prijazne ponudbo pod: »Marijiva", Gorica, ulica Seniinario 3, dvorišče. Za tno mM\m u kota!. posredovalnica posreduje kakor preje ob delavnikih od 9. do 11. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Vsa pojasnila brezplačno, za pismene odgovore naj se prilaga ruamka 10 vin. I.-jubljana, Kolodvorska ulica 6. 2589 2 SANA.TORIUM • EMONA I ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG !CNE • BOLEZNI, j •PORODNIŠNICA. JLtJUHLJAI^-KOMENSKEOVULJCAA SEPZIS^mkiff^A^J-DR-FR.DERGANC 1 Hranilnica kmečkih občin v LJubljani naznanja, tla je upravni odbor v svoji seji dne 23. marca 1914 sprejel nov g 25 a kot dodatek k pravilom, ki se glasi: Sladni čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčka, pri katerih so druga otroška redilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejše. Prihrani se tudi na mleku m sladkorju. kg zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K t ran k o pri izdelovateij u, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila, s Sladinom S zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavno zaloge na Dunaju: v lekarnah TrnMczv. SchSnbrunneTStrade 109, Radeckyplatz 4, Joseistadterstraile 25. V Gradca: Sack-straOe 4. V Trst«, drogerija 1. Camauli Giov. di Quardiella 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser. lekarnar: v Mariboru Konig, lekarnar tO!) Sprejemanje vložnih knjižic vrednostnih papirjev in listin v shrambo. § 25 a. Hranilnica je upravičena vrednostne papirje in listine sprejemati v varno shrambo. Tudi je hranilnica upravičena sprejemati v shrambo lastne vložne knjižice proti izročitvi depozitnega potrdila. Določbe na shranjene vložne knjižice se morajo opraviti na vsak poljuben način, dvigi pa so dopustni le proti predložitvi depozitnega potrdila. O vsaki nadaljnji vlogi in o vsakem dvigu je izdati stranki knjižni izvleček, ki naj izkazuje stanje vloženega imetja. V slučaju, da prevzame hranilnica v shrambo vložne knjižice varovancev, katere je po naročilu pristojnega sodišča vinkolovati, je o tem izročiti deponentu depozitno potrdilo, obenem pa naznaniti prejem varstvenemu sodišču. Dalje je o vsaki vlogi in vsakem dvigu obvestiti zakonitega varovančevega zastopnika in varstveno sodišče; temu je poslati izkaz o vrednostnem stanju vložne knjižice. Depozitnega potrdila pa ni treba predložiti v slučaju, ako se na ukaz varstvenega sodišča in vložne knjižice varovanca del glavnice ali obresti odpošljejo po pošti ali pa po poštni hranilnici. Sicer pa veljajo za depozitno poslovanje tozadevna določila opravilnega reda, ki se morajo potrditi od politične deželne oblasti., in da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko ta dodatek z odlokom z dne 20. avgusta 1914, št. 18.121, odobrila. 2601 Ravnatelfstvo Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. St. 15.751. Razglas. 2598 V nekaterih občinah kamniškega okraja, ki mejijo na ljubljanski okraj, se je v večjih slučajih pojavila V posameznih slučajih se ni moglo dognati, odkod so stekli psi prišli, in kje so se klatili, vendar je opravičeno domnevanje, da so se stekli psi zatekli v ljubljanski okraj in celo v mesto Ljubljano ter tu okužili druge pse. Pripetilo se je zadnje dni v Ljubljani v istini več slučajev, da so psi osebe napadli in jih ogrizli. C. kr. deželna vlada je vsled tega v svrho, da se zabrani razširjanje stekline, na podlagi §§ 2., 41. in 42., zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zakona št. 177, in izvršilne naredbe z dne 15. oktobra 1909, drž. zak. št. 178 z odlokom z dne 13. avgusta 1914, št 24631 do preklica zaukazala sledeče: 1. V področju mesta Ljubljane, nadalje v občinah Ježica, Dev. Mar. v Polju, Šmartno, Moste, Podgorica, Zgornja Šiška. Črnuče, Št. Vid in Vič političnega okraja Ljubljana morajo se imeti vsi psi eprenehoma na verigi ali pa morajo imeti nagobčnike, ki zabranjujejo grizenje. 2. Prepovedano je slej ko prej s seboj jemati pse v javne prostore. 3. Pse, ki so se zalotili zoper te predpise, je takoj pobiti; proti posestnikom takih psov se bo uvedlo kazensko postopanje. 4. Vsakdo mora svojega ali njemu v varstvo izročenega psa, če pride taisti v dotiko s steklimi ali stekline sumljivimi psi, ali če zapazi na psu znake stekline ali take znake, iz katerih je domnevati izbruh stekline, dati pobiti ali pa tako zavarovati, da ni nevaren za okolico; tudi mora o tem, kakor je predpisano, pri županstvu naznaniti. 5. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, kaznovali se bodo po kazenskih predpisih prej navedenega zakona. To se daje javno na znanje. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. avgusta 1914. Naročajte »Slovenca"! (lepo solnčnato) s 3 sobami in vsemi pritiklinami v Prisojni ulici 3, I. nadstropje, se odda za novembrov termin. Knplm vsako množino starega bakra, čina, cinka, nednine in svinca po najvišjih cenah. 2S3& Fr. Stopica, trgovec z železuino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Slovenka, sedaj bivajoča v Zagrebu, pridna, uiladii, prav dobro izurjena v vseh komptoarnih poslih v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku, želi mesta kjerkoli v slovenskih deželah. Ceniene ponudbe se prosijo na naslov: Dragica Wostner, Zagreb, Tratinska cesta 47. 2596 (pošteno in tiho dekle), ki zpa dobro in varčno kuhati, kakor tudi droga gospodinjska dela opravljati, želi službe v kakem župnišču na deželi. Ponudbe pod »Gorenjka 2591« na upravo tega lista. Zaradi prenosa gostilne odnosno opustitve prenočišča na Taboru št. 3 več različne (še nove) sobne in gostilniške oprave in priprave: Kompletne postelje, nočne omarice, mize, stole, različno posodo in ostanek nekaj sto litrov pristnega v n , vse po nizki ceni, 258-t Posebna prilika, ogleda in kupi se lahko vsak čas na Taboru 3, v Ljubljani. Št. 84G6[V. u. Mestni magistrat daje na znanje, da »Okrajna podporna komisija za Ljubljano«, katera po zakonu z dne 26. decembra 1912, št. 237 drž. ?ak., odločuje o po-delitv državnih podpor za svojce vpoklicanih vojakov, že posluje in sicer v poslopju c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Pri tej komisiji se pa prošenj za podporo ne more vlagati, ker komisija o takih prošnjah samo odločuje. Kdor hoče za državno podporo prositi, naj se zglasi na mestnem magistratu in sicer v I. nadstropju takozvane Galetove hiše v sobi štev. 5 z napisom »Mastni policijski urad«, kjer mu bode v to določeni uradnik na uradnem torinularju spisal prošnjo, za katero ni treba koleka. Pravico do državne podpore imajo le zakonska žena, zakonski potomci, zakonski predniki, bratje in sestre, tast in tašča, nezakonska mati in nezakonski otroci mobiliziranih črnovojnikov, črnovojnikov in za osebna dela v vojne namene poklicanih oseb, če lahko dokažejo, da jih je vpoklicanec vzdrževal in je vsled njegovega vpoklica njihovo preživljanje v nevarnosti. Vsakogar se v interesu hitre rešitve njihove prošnje opozarja, naj prinese s seboj sledeča dokazila in potrdila: 1. Za vse osebe, za katere se prosi podpore, krstne, oziroma poročne liste; 2. potrdilo od c. kr. policijskega ravnateljstva (BIeiweisova cesta 22, zglaševalni urad), da so prosilci, oziroma tudi vpoklicanec, zglašenl v okolišu ljubljanskega mesta; 3. potrdilo hišnega gospodarja ali njegovega namestnika, kakega občinssega svetovalca, okrajnega načelnika, župnika ali druge zanesljive osebe, ki pozna razmere prosilcev, ali imajo prosilci kaj premoženja, ali so z vpoklicanim skupaj živeli in ali jih je ta v resnici vzdrževal. Ce prosilci z vpoklicanim niso skupaj stanovali, je treba v potrdilu navesti znesek, s katerim jih .je podpiral (n. pr. odrezki poštnih nak*fnic!>: 4. potrdilo hišnega gospodarja, koliko plačujejo prosilci stanarine; 5. če ima kdo lastno hišo ali posestvo, potrdilo kake zanesljive osebe, koliko je btša aH posestvo vredno, koliko je na njih dolga in davkov, ali so v hiši oddana stanovanja za stranke, oziroma ali je posestvo (deli posestva) dano v najem, in koliko znašajo stanarine, oziroma najemnine; 6. potrdilo delodajalca, koliko je imel vpoklicanec mezde ali plače in ali je ta sedaj ustavljena; 7. pri samostojnih obrtnikih (tudi pri trgovcih) potrdilo magistrata, da so obrt do vpoklica izvrševali; dalje potrdilo zadruge, če pa zadruge ni, potrdilo hišnega gospodarja ali kake zanesljive osebe, koliko so imeli pred vpoklicem pomočnikov in koliko jim je obrt poprečno donašal ter da se obrt vsled vpoklicanca sedaj nič več ne izvršuje (je ustavljen) ali pa, koliko pomočnikov imajo še sedaj in koliko jim obrt še nese; 8. pri samostojnih posestnikih, ki se preživljajo z obdelovanjem zemljišč, vrto* i. t. d. potrdilo kake zanesljive osebe, ali so delali redno brez tuje pomoči ali s kolikimi tujimi močmi in koliko jim je posestvo povprečno neslo ; 9. pri vseh črez 14 let starih svojcih, za katere se prosi podpore, potrdilo hišnega gospodarja ali kake zanesljive osebe, da ničesar ne služijo, oziroma potrdilo delodajalca koliko da služijo ali kako so drugače preskrbljeni (kot vajenci i. t. d.); 10. pri nezakonskih otrocih vpoklicančevih potrdilo nadvarstvene sodnije, da je vpoklicanec njihov oče in koliko je za nje plačeval alimentov ali kako je drugače za nje skrbel. Hkoncu se še pripominja, da je odločba okrajne komisije končnoveljavna, t. j. zoper njo ni dovoljen noben priziv. Pač pa sme ta komisija, če uvidi, da 60 bili prvotni podatki nepopolni ali napačni lastno odločbo predrugačiti. Mestni magistrat ljubljanski 2599 trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100 Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-nejc opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v meshi in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd dne 23. avgusta 1914. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst — Avstrijskega Llogda, Cunard-Line za I. in U. razred. Zmerne cene. Naročila spre ema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba. 710 i trpežni se dobe v zalogi tovarne Peter Kozina & Ko. Ljubljana, Breg St. 20. Enotne cene K 14.—, 17'—, 26.—. NepremočlJIvo Waler-proof-usnje Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec.