.‘k l ' n
1 opaOTc | g
„Mali koraki — koraki nazaj“
stran 3
LETO XXXIV. — Številka 16	22. aprila 1982 Cena 5.— šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Le kompetenc nima.
stran 2
Koroška naj vedno poje
stran 4
Hiroshima ? Nikoli!
stran 5
„ Koroška vigred“
stran 6
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in avtopodjetje Sienčnik v Dobrli vasi
organizirata ob 40-letnici pregnanstva POTOVANJE v kraje, kjer so naši izseljenci preživeli najhujša leta,
na binkoštne praznike, od 29. do 31. maja 1982
Minulo je 40 let, odkar so nas selili. Še enkrat si hočemo ogledati kraje, kjer smo preživeli ta žalostna leta. Vozili se bomo bolj ugodno kot takrat.
SE BOSTE TUDI VI PRIDRUŽILI? Za potovanje smo izbrali binkoštne praznike, da lahko vzamete tudi otroke s seboj in jim pokažete kraje, kjer smo bili.
PROGA:
1.	DAN, SOBOTA, 29. maja 1982:
Pliberk — Dobrla vas — Celovec — Beljak — Spital — Salzburg — AL-TENMARKT — ALTOTTING — BUCH AM ERLACH — HESSELBERG — FRAUENAURACH — (Erlangen prenočišče)
2.	DAN, NEDELJA, 30. maja 1982:
SCHVVARZENBERG (VVurzburg), HAGENBUCHACH — KITZLINGEN — BAD VVINZHEIM — VVASSERTRLIDIGEN — VVEISENBURG — EICHSTATT
(prenočišče)
3. DAN, PONEDELJEK, 31. maja 1982:
DACHAU — MEMMINGEN (Markt Rettenbach) — Miinchen — Salzburg —
Celovec
Prosimo za nadaljnje predloge. Skušali jih bomo upoštevati.
Cena celotnega potovanja vključno dva polpenziona: pribl. 1200.— do 1400,— šil. na osebo.
Prijave so možne do 15. maja v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel. 0 42 22/72 5 65 *23 ali *24, ali pri avtopodjet-ju Sienčnik v Dobrli vasi, tel.: 0 42 36/22 19.
V Vašem nagovoru, ki ste ga •meli ob priliki spominske svečanosti, 18. aprila 1982, v Celovcu ob 40-letnici izseljevanja koroških Slovencev ste trdili, da je avstrijska manjšinska zakonodaja ..svetovno priznana". Koroško ste imenovali deželo, v kateri slovenska narodna skupnost uživa celo posebne pravice.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno Zavračata Vaše nepravilne trditve.
Zadnji dogodki v naši deželi, Predvsem prepoved nastopa otroških zborov v Velikovcu, diskriminacijski sklep žitrajskega občinskega sveta, da se morajo odstraniti iz ljudske šole v Žitari vasi vsi dvojezični napisi ter ravnanje De-
Spoštovani
gospod
deželni glavar!
2elnega šolskega sveta, ko je zavrnil vlogo, pisano v slovenščini, ki sta mu jo naslovili obe slovenski °srednji organizaciji, dokazujejo, da se s sklicevanjem na dozdevno tako vzorno manjšinsko zakonoda-J° diskriminacija manjšine goji in celo pospešuje.
2 ogorčenjem so morale slišati navzoče žrtve nacistične strahovla-d® in borci za svobodo Vaš sPodrsljaj, ko ste izpovedali, da se ^ara republika Avstrija zahvaliti Za svobodo le volji zavezniških dr-*av in ne deležu mnogih ali maloštevilnih patriotov, ki so se borili *a svobodo. Smatramo omenjeno rditev kot pačenje zgodovinske resnice in omalomaževanje tistih ^°ž in žena, ki so s svojim krvnim avkom šele omogočili ustanovitev ^anriokratične in svobodne republi-
organizaciji koroških —. Ua mnenja, da take iz-tfVe’ lco' ste J° dali Vi, kot najvišji Predstavnik dežele, ne služijo kon-Aktivnim razgovorom na podlagi uda našega spoštovanega zvez-69a predsednika za dejansko nakopravnost narodnih skupnosti Avstriji, marveč jih bistveno 0,6žkočajo.
Z odličnim spoštovanjem: Narodni svet koroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Avstrije.
Osrednji
'OVennav i
VVagner zlorabil spominsko svečanost izseljencev:
..Zasledujejo me!“
40 let je minulo, ko so se koroški nacionalisti čutili dovolj močne, da obračunajo s slovenskim sodeželanom — s tem, da so hoteli Slovence nasilno pregnati z njihove zemlje. ..Prepričani smo, da so si pregnanci zaslužili spomenik — spomenik izpolnjenega člena 7 Avstrijske državne pogodbe." S temi besedami je Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev otvoril nedeljsko spominsko slovesnost ob 40. obletnici pregnanstva in upora. Prišli so v celovški Dom glasbe bivši izseljenci, ki so prestali to trpljenje in zasramovanje, prišla je mladina, ki ve ceniti naše žrtve 3. rajha, prišli pa so tudi razni častni gostje: škof dr. Kapellari, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Marko Križišnik, zvezni svetnik Nikolaus Lanner v zastopstvu namestnika deželnega glavarja Knafla, predsednik mednarodnega odbora slovenske skupščine Bojan Lubej, član slovenskega izvršnega sveta Jernej Jan, predstavniki SZDL borčevskih organizacij, med njima zvezna predsednica socialističnih borcev za svobodo Rosa Jochmann.
Prišel pa je tudi deželni glavar, ki je dolgo govoril — in pravil reči, ki so bile v resnici velik udarec v obraz slovenskih žrtev nacizma. Dejansko jim je odrekal pravico, da se spominjajo svoje žalostne preteklosti, da naj ne bi legitimacijo za današnjo politiko črpali iz tisočletne zgodovine, pohvalil je avstrijsko manjšinsko zakonodajo kot zgledno po vsem svetu („welt-weit anerkannt"). Trdil je, da je Avstrijska državna pogodba na Koroškem izpolnjena ter da uživa manjšina na Koroškem dodatne pravice, kot to priporoča zvezni predsednik dr. Kirchschlager. Zanikal je delež, ki so ga doprinesli slovenski uporniki k porazu Hitlerjeve vojske, oziroma k osvoboditvi Avstrije. In končno: menil je, da sme govoriti v imenu vseh Korošcev, tudi koroških Slovencev, in se pri tem skliceval na volilne rezultate. Občinstvo ga je za te izjave izžvižgalo.
To pa še ni vse. Po prireditvi je deželni glavar v manjšem krogu nadaljeval svoje znane litanije. Npr. je rekel, da je on edini koroški politik, ki je doslej nekaj ustvaril za koroške Slovence, sedaj pa ga zasledujemo („jetzt bin ich der
Verfolgte"). O Kirchschlagerju pa je mnenja, da zvezni predsednik s svojim načinom ne koristi koroškim Slovencem, sicer pa je, tako VVagner, moral to povedati, ker ne govori samo za Slovence: navzoči so namreč tudi zastopniki ORF in tiska.
„Z ogorčenjem so morale slišati navzoče žrtve nacistične strahovlade in borci za svobodo Vaš spodrsljaj (...) Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta mnenja, da take izjave... ne služijo konstruktivnim razgovorom na podlagi truda našega spoštovanega zveznega predsednika za dejansko enakopravnost narodnih skupin v Avstriji, marveč jih bistveno otež-kočajo." Tako pišeta osrednji organizaciji v odprtem pismu deželnemu glavarju; pismo objavljamo kot uvodnik.
Le kaj hoče VVagner s tem doseči? Očitno želi, da bo njegov „ugled“ pri skrajnih nemškonacio-nalnih Korošcih še večji. Očitno je prepričan, da lahko socialistična stranka v nemškonacionalnem ta-
Jože Partl /e otvoril nedeljsko prireditev.
boru še bolj napreduje, sploh sedaj, ko se nahaja koroška FPČ v veliki krizi. Žalostne razmere ter naravnost žaljive izjave — predvsem za tiste koroške Slovence, ki so pred 40 leti trpeli in umrli za svobodno Avstrijo.
Kljub temu je nedeljska prireditev dobro uspela. Spregovorila sta tudi predsednika obeh centralnih organizacij (govora objavljamo na str. 2 in 3). Nadalje so sodelovali recitatorji in povezovalca Marica Hribernik in Miha Vrbinc, mešani pevski zbor „Rož“ iz Št. Jakoba (zborovodja Lajko Milisavljevič), kapelški pevci pod vodstvom Jož-kota VVrulicha, Koroški partizanski pevski zbor (prof. Branko Čepin). Posebno pretresljiv je bil nastop bivšega dachauskega pevskega zbora, ki ga je vodil Valentin Hartman.
Reakcija pripadnika večinskega naroda na nedeljski govor deželnega glavarja
Das dimne Klatschen erstarb im Augenblick. Pfiffe gellten durch den groBen Saal des Kon-zerthauses. Zvvischenrufe vvaren zu horen. Die meisten Anvvesen-den aber brachten die Beherr-schung auf, mit ihrer Erregung ruhig auf ihren Sesseln zu blei-ben.
Landeshauptmann VVagner hatte eine Rede anlaBlich der Gedenkfeier zum 40. Jahrestag eine Rede zur Vertreibung der Karntner Slovvenen gehalten. Zur Vertreibung der Karntner Slovvenen? Mittendrin kommen einmal kurz hintereinander zvvei Pflichthinvveise auf die „bedau-ernsvverten Opfer einer unsinni-gen Politik" und die „traurigen Opfer einer VVahnsinnspolitik" und einer auf das „Mitgefiihl der Karntner Bevolkerung". Im ubrigen sprach er des langen und breiten davon, wie gut es uns in Osterreich gehe und vvie
dankbar die Slovvenen dafilr sein muBten; das HaB und Ra-che nichts bringen, und vor al-lem: daB unser Staat keine Ver-antvvortung fur das tragt, vvas damals geschah.
Sonst kein VVort des Mitleids und der Trauer. Sonst kein VVort Liber die Toten. Auf einer Ge-denkveranstaltung fur Tote und Heimatvertriebene, fur Opfer des Deutschkarntner Faschis-mus nicht einmal von ihrem schvveren Schicksal und ihrem Leid zu reden, ihm das Ge-dachtnis zu vervveigern — eine solche Ungeheuerlichkeit laBt sich in VVorten vvohl nicht be-schreiben. VVelcher Zynismus den Toten gegenuber, vvelche Zumutung an die anvvesenden Angehčrigen und noch leben-den Opfer — vvelche Beherr-schung aber auch der anvvesenden Betroffenen! Die ganze Ver-anstaltung, die auf eindrucks-volle VVeise die notvvendige Er-
innerungsarbeit leistete, stand im Schatten dieses beispiello-sen Aktes. Zumal VVagner noch dazu jene, die diese Erinnerungsarbeit leisten und auch heute noch bereit sind, den lebendigen faschistischen Traditionen in unserem Land VViderstand entgegenzusetzen, mit blanker Offenheit vor HaB und Rache vvarnte und sle vvie-der einmal indirekt, aber deut-lich genug als Unruhestifter hinstellte.
Was jedoch in VVorten letzt-lich nicht zu beschreiben ist, mčchte ich vvenigstens auf per-sonliche VVeise sagen. Ich habe schon sehr lange nichts mehr fur eine Zeitung geschrieben. Jetzt ist es notvvendig: ich muB zum Ausdruck bringen, daB ich mich als deutschsprachiger Karntner schame fur das, vvas Leopold VVagner gesagt hat, und fur das, was er verschvvie-gen hat. — VVohltuend vvenigstens war die Anvvesenheit von Frau Rosa Jochmann. Aufgrund ih res schvveren Schicksals in der Nazizeit weiB sie vvohl, vvas sie von VVagners mitleidlo-ser Rede zu halten hat.
Robert Saxer
TEDNIKOV KOMENTAR

Piše
Janko Kulmesch
Celih 15 let ni več obiskal avstrijski zvezni predsednik Jugoslavije. Zadnji teden pa je le prišlo do tridnevnega obiska: Jugoslavija je dr. Kirchschlagerja oz. avstrijsko delegacijo (kateri sta pripadala m. dr. še ministra Pahr in Staribacher) prisrčno pozdravila, večkrat sta obe strani poudarili „prijateljsko vzdušje ter prijateljske odnose“. Za dr. Kirchschlagerja je bil to „dober in koristen obisk, v znamenju medsebojne odkritosti in razumevanja.“ Koroški Slovenci smo lahko v bistvu zadovoljni. Vprašanje manjšin v Avstriji je bilo zelo in povsod prisotno, v Ljubljani pa v ospredju.
Treba pa je tudi to povedati: avstrijski zvezni predsednik se je že večkrat izkazal kot pošten in odkrit prijatelj koroških Slovencev. To smo doživeli med drugim v Tinjah in Selah. V Jugoslaviji je ponovno dokazal, da mu ležijo težave in bodočnost naše narodne skupnosti pri srcu. Vrhu tega se je njegov sekretar, min. svet. dr. Kurt Skalnik, ki je bistveno prispeval k uspešnemu poteku zadnjega Kirchschlagerjeve-ga obiska na Koroškem, že vedno zanimal za pozitiven razvoj koroških Slovencev. Le kompetenc nima naš zvezni predsednik. Tisti, ki odločajo o naših vprašanjih, pa se nočejo
Le kompetenc nima...
Predstavniki Slovenije so bili v svojem stališču glede koroških Slovencev dosledni in konkretni. To gotovo ni bogve kako ugajalo nekaterim članom avstrijske delegacije — najmanj zunanjemu ministru Pahru. Njega je zelo grizlo, ker so bili pri razgovoru med avstrijsko in slovensko delegacijo navzoči tudi naši in jugoslovanski časnikarji. Menil je, da je to Slovenija namenoma omogočila, da bi lahko s tem še bolje pritiskali na avstrijske politike („Pfiichtubung der Siovvenen, um uber die Offentlichkeit Druck aus-zuuben auf die osterreichischen Po-iitiker").
Zadovoljni smo lahko tudi s skupnim sporočilom Avstrije in Jugoslavije. V njem Avstrija namreč priznava, da člen 7 še ni izpolnjen: za razvoj manjšin v Avstriji je „bistvenega pomena nadaljnje uresničevanje pravic, ki jih vsebuje člen 7 Avstrijske državne pogodbe“ — je dobesedno rečeno v skupnem sporočilu. Torej zakon o narodnih skupnostih le ne predstavlja tiste sijajne manjšinske zaščite ter izpolnitve manjšinskih obveznosti, kar nam doma skušajo vcepiti uradni krogi. Zanimivo, da so to izjavo v sporočilu na Koroškem oz. v Avstriji „preslišali". Pač ne sme biti, kar je.
zavzemati za resnično rešitev težav koroških Slovencev. Nasprotno: ko je zastopnik NT vprašal v Beogradu Pahra, kako majhni oz. kdaj bo prišlo do konkretnih korakov v manjšinski politiki, minister ni vedel drugega povedati, kot se sklicevati na abiturientski tečaj („Das VJeitere vverden wir sehen“). Deželni glavar Wagner pa je celo mnenja, da dr. Kirchschlager s svojim načinom ne koristi koroškim Slovencem.
No, Wagner je zadnji, ki nam s svojo politiko koristi. Ponovno je to dokazal na nedeljski prireditvi izseljencev. Zvezni predsednik je v Jugoslaviji dokazal, da gleda na manjšinsko vprašanje bolj trezno in stvarno: saj je razvidno iz sporočila (komunikeja), da se bo Avstrija zavzemala za nadaljnjo rešitev člena 7. Obisk pa hkrati dokazuje, kako važno je, če se znamo koroški Slovenci gibati. Prav je bilo, da so predstavniki osrednjih organizacij informirali v Tinjah dr. Kirchschlagerja, teden pred državnim obiskom pa so bili v Ljubljani pri V. Avbeju, predsedniku predsedstva SR Slovenije. Kot je rekel dr. Kirchschlager v razgovoru z avstrijsko televizijo, „znajo se artikulirati“.
Drugače povedano: zanesti se na lastno moč, je še vedno najbolj zanesljiva pot k uspehu.
naš tedniki
„Oba državna predsednika sta s posebno pozornostjo obravnavala položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. (...) Obe strani soglašata, da je za ohranitev nacionalne identitete manjšin in za njihov nadaljnji razvoj bistvenega pomena nadaljnje uresničevanje pravic, ki jih vsebuje člen 7 Avstrijske državne pogodbe. Tudi pri tej priložnosti potrjuje avstrijska stran svojo pripravljenost, izpolniti vse obveznosti, ki izhajajo iz Državne pogodbe in drugih mednarodnih pogodb. Zagotovila bo obstoj in uspešen razvoj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji ter spoštovanje njenih jezikov in narodnostih, razvoj njune kulture,
izobrazbe, njunega družbenega življenja in gospodarskega položaja."
To so za nas bistvene izjave v skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob koncu 3-dnevnega državnega in prijateljskega obiska dr. Kirchschlagerja v Jugoslaviji. Obisk, ki je bil za Kirchschlagerja „dober in koristen, v znamenju medsebojne odkritosti in razumevanja", se je končal zadnji četrtek v Zagrebu. Tam se je dr. Kirchschlager pogovarjal tudi uradno s predstavniki predsedstva SR Hrvatske: prisostvovali so poleg avstrijskega zveznega predsednika dr. Kirchschlagerja, Pahra in Stari-bacherja še predsednik predsedstva SRH Blaževič, predsednik repu-
2/politika
bliškega izvršnega sveta Filipovič in predsednik sabora Bilič. Dotaknili so se m. dr. vprašanja hrvaške manjšine na Gradiščanskem, pri čemer so s hrvaške strani poudarili zlasti potrebo po podpiranju gradiščanskih Hrvatov v njihovih težnjah po izboljšanju položaja na kulturnem in izobrazbenem področju.
Na zagrebškem letališču sta se od Avstrijcev prisrčno poslovila Sergej Krajgher in Lidija Šentjurc. Sicer pa je bil dr. Kirchschlager mnenja, da v Beogradu in Zagrebu niso tako močno poudarili vprašanja manjšin v Avstriji. V Ljubljani pa so ga poudarjali zato, „ker se znajo koroški Slovenci bolje artikulirati kot gradiščanski Hrvati".
Vprašanje manjšin na 9. kongresu ZKS
Od 15. do 17. aprila 1982 je stala Ljubljana v znamenju 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije. V govoru predsednika kakor tudi v razpravah in v poročilih pristojnih komisij in v sklepni resoluciji so bila prisotna tudi vprašanja slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Ugotovljeno je bilo, da sedanje stanje glede manjšin ni zadovoljivo in da je tudi veliko neizkoriščenih možnosti za sodelovanje slovenske narodne matice z manjšinami v sosednih državah. Jasno je bilo povedano, da je vprašanje narodnostnih manjšin bistveni sestavni del sosedskega sodelovanja, saj nespoštovanje njihovih narodnostnih pravic zavira vsestranski razvoj sodelovanja in bremeni dvostranske odnose.
V resoluciji 9. kongresa piše: V stikih s sosednjimi državami se bomo zavzemali za to, da se izboljša položaj in uresničijo pravice slovenskih narodnostnih skupnosti, kakor jih opredeljujejo meddržavni sporazumi: Avstrijska državna pogodba, osimski sporazumi, helsinška listina, KVSE in drugi, v OZN sprejeti mednarodni sporazumi o pravicah človeka in manjšin.
Na kongresu, katerega so se kot gostje udeležili tudi predstavniki osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, so bili izvoljeni za naslednjo mandatno dobo novi organi ZKS, kot cetralni komite, predsedstvo, komisije i. dr. Predsednik CK ZKS je postal Andrej Marinc, sekretar pa Miha Ravnik.
______________________Pregon naših ljudi naj bi bil samo začetek . . .
Ko se je vihar razdjal —- narod je trden stal!
Dejstvo je (...) in to je treba enkrat za vselej zelo jasno in nedvoumno poudariti, da so izselitev načrtno pripravljali in izvedle tiste nemškonacionalistične sile, ki so od leta 1920 naprej brez nasprotovanja in čestokrat celo ob sodelovanju uradne oblasti vzele v zakup manjšinsko politiko na Koroškem in pri tem govorili o stoletnem mirnem sožitju med narodoma v deželi. Čim so mogle, so čez noč pozabile na vse svoje lepe besede o mirnem sožitju v deželi in so pristopile k „Endlosung“, kakor je bila načrtovana za naše ljudstvo. In poudariti je treba, da so to bili }i-sti ljudje — poznani iz obrambnih bojev, Karntner Heimatdiensta in Karntner Heimatbunda, kakor Maier-Kaibitsch, Karl Fritz, pa tudi znanstveniki kot dr. Martin VVutte in dr. Georg Graber, katerim se je osebno zahvalil za te njihove zasluge Gauleiter Rainer, ko se je odločil za rešitev koroškega vprašanja „nach guter nationalso-zialistischer Art“. In še je treba poudariti, da so čestokrat sodelovali pri izselitvi tudi neposredni sosedje — skozi desetletja nahujskani in zapeljani od krivih nacionalističnih prerokov.
Pregon naših ljudi dne 14. in 15. aprila pred 40 leti naj bi bil samo začetek sklenjene dokončne rešitve.
Takole poroča točno danes pred 40 leti, torej 18. aprila 1942 vodja izselitvene akcije SS-Hauptsturm-fiihrer dr. Hans Petri svojemu šefu v Berlinu potek in izvedbo zločinske izselitve:
Na selitvenemu štabu „Altreich“ poverjena izselitev politično nezanesljivih elementov iz Gau Karnten je bila izvedena od 14. 4. — 16. 4. 1942 po načrtu in brez pripetljajev. Da ne bi prišlo do vznemirjenja obmejnega prebivalstva in eventualnih pobegov za izselitev predvidenih, je bilo izselitev treba izvesti „schlagartig“ — na mah v dveh dneh. Zagotoviti je bilo treba povišano število policijskih enot, omnibusov in tovornjakov, primerno obsežno sprejemno taborišče in za pospešeni transport izseljencev potrebne posebne vlake.
Po ponovnih brezuspešnih poskusih je železnica končno dala na razpolago dva vlaka za bliskovito izvedbo preselitve, „Reichsarbeits-dienst" iz Berlina pa je za kratko dobo prepustil svoje taborišče v Celovcu, ki je bilo prevzeto dne 7. 4. 1942 in njegova kapaciteta z odstranitvijo postelj in opreme ter s pripravo slamnatih ležišč povečana od 200 na 1000 ljudi za namestitev izseljencev. Na zahtevo višjega SS in policijskega vodje „AI-penland" se je dne 13. 4. 1942 popoldne v dveh celovških izpraznjenih šolah nastanil cel bataljon po-
licije, ki je prejela seznam izseljencev, da bliskovito izvede izselitev, hkrati je prišlo 22 omnibusov in 28 tovornjakov. Izselitev se je pričela 14. 4. 1942 približno ob treh zjutraj in je bila že dne 15. 4. 1942 z izjemo nekaterih zamudnikov iz oddaljenih in težko dostopnih krajih končana.
Ko navaja, koliko in v katera taborišče so bili preseljeni odvedeni, nadaljuje: V ostalem je bil postopek enak kakor pri izseljencih z južne Štajerske; zaznamovali smo jih v kartoteke in namenili vsakemu številko domačije ter jim izročili osebne izkaznice. Premoženje je bilo po opolnomočenemu zastopniku DAG v redu zabeleženo v taborišču, na kraju mesta pa od opolnomočenca NSDAP odnosno od krajevnega kmečkega vodje neposredno po izselitvi prevzeto. Transporti preseljencev so prispeli v teku 16., 17., in 18. 4. 1942, na določena mesta, transportne liste in kartoteke so bile izročene vodjem transportov in od teh pristojnim vodjem taborišč. S tem je „An-siedlungsstabu Altreich" poverjena posebna naloga končana. Tako poročilo o zločinski izselitvi z dne 16. 4. 1942, torej z današnjega dne pred 40 leti!
To naj bi bil začetek, kakor se izraža Rainer „posebne naloge za NSDAP za leto 1943 — dokončne
likvidacije tako imenovanega koroškega vprašanja."
To pa je bila huda zmota.
Ko vse je vihar razdjal — narod je trden stal!
Ljudstvo, obsojeno na smrt, se je zavedlo svoje lastne moči, tako vojaške kot predvsem moralne! Vstani in se brani! je bil notranji poziv vsakemu in naš človek se je odzval temu notranjemu klicu, se pridružil vstaji vsega slovenskega naroda in šel v borbo za svobodo proti nasilju, za bratstvo med narodi, proti nacionalističnemu sovraštvu za mirno sožitje, proti rasni in nacionalistični zablodi, za mir v svetu!
Tej človečanski borbi so se pridružili tudi razsodni ljudje in demokratične sile sosednega naroda, kar pride do izraza v Perkonigovi humanistični izpovedi „Ne smem molčati" in v borbi avstrijskih antifašistov in patriotov.
Tem idealom predani in enotni v lastnih vrstah ter solidarnostno povezani z vsemi demokrati sosednega naroda skrbimo, da so časi in zločini kakor smo jih doživeli pred 40 leti nikdar ne bodo več povrnili:
Da nevarnost še obstoja, vidimo v svetu, zaradi česar se združujejo množice v masovnih demonstracijah za mir in razorožitev, in vidimo pri nas dome, ko opažamo, da so
pohlepi po naši zemlji in nacionalistične težnje po apartheid-politiki še vedno žive, ko spet slišimo zahteve po posebnih osrednjih šolah za Slovence, ko ne prenesejo dvojezičnih napisov, ko zakonito ščitijo pravico do asimilacije in zmanjšujejo naše avtohtono ozemlje in ko spet popuščajo nacionalističnim silam in se glede naših pravic zedinijo na najmanjši imenovalec.
Le govoriti in pisati zoper vojno in nevarnost fašizma ne zadostuje. Tisti, ki so v letih nacistične strahovlade menili, da je treba popuščati Hitlerju, so postali kolaboracionisti, tisti, ki so menili, da bodo s popuščanjem rešili mir, so omogočili vojno.
Zato bodimo budni in ne nasedajmo ponovnim lažnjivim miroljubnim zagotovilom današnjih nacionalistov in neofašistov iz katerihkoli vrst že se oglašajo! Bodimo enotni in složni v borbi za naše pravice — za celotnostno uresničitev člena 7 Državne pogodbe — 'n predani idealom svobode, bratstva in mirnega sožitja med narodi ter se pridružimo svetovnemu gibanju za mir v svetu! To naj bo naša sveta zakletev ob štiridesetletnic' pregnanstva in upora našega ljudstva!
(Dr. Franci Zvvitter, predsednik ZSO, ha nedeljski prireditvi ob 40-letnici Pre' gnanstva in upora koroških Slovencew
naš tedniki
Ne na smrt, pripravljali so se na novo življenje!
JMaJi koraki -
koraki nazaj
Slovvenischer Kulturverein	Slovensko prosvetno društvo
ladt Sie einzum ^	«	Vas vabi na
zvveisprachigen Kulturabend	dvojezično kulturno prireditev
„Das Land an der Drau -
Grenzlandchor Arnoldstein
In ganz Europa, Afrika und Amerika wurde der Grenzlandchor umjubelt. Bei diesen Liedern bleibt beim Publikum ein stundenlager Nachhall.
Pro Jahr bestreitet der Chor 20 bis 25 Konzerte. Jedes Jahr gelangt mindestensei-ne Langspielplatte auf den Markt.
Zeit: Samstag, dem 24. April um 20.00 Uhr Ort: In der Aula der Hauptschule in Ebemdorf
Čas: v soboto, dne 24. aprila ob 20. uri Kraj: v avli glavne šole v Dobrii vasi
Ansprache:
Landtagsprasident Josef Guttenbrunner Nagovor:
predsednik deželnega zbora Josef Guttenbrunner
Mitvvirkende/Sodelujejo: • Grenzlandchor „ARNOLDSTEIN“ (Grete Komposch) • Mešani pevski zbor „DANICA“ (Hanzi Kežar) Eintritt/Vstopnina: S 50,-	• Mešani pevski zbor „SRCE“ (Albin Krajnc)
Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, na nedeljski prireditvi izseljencev
Pred 40 leti, 14. aprila med 5. in 6. uro zjutraj se je začela za skoraj 300 slovenskih koroških družin trnjeva pot, pot izgnanstva iz domovine. Le pol ure so imeli časa, da so pobrali najnujnejše in so morali nato stopiti na SS-ovske tovornjake: možje in žene, otroci, dojenčki, starčki. Le težko nam je doumeti, nam mlajšim, ki tega niso doživeli, da so morali samo zato, ker so bili Slovenci, ker so ljubili jezik in domovino, zapustiti domove, kmetije, ki so jih negovali z ljubeznijo in žuljavimi rokami. Na najkrutejši način naj bi se izpolnila zahteva nemških nacionalistov: »Macht mir das Land deutsch!" V živinskih vagonih so jih odpeljali Proti severu, ker so jih porazdelili v različna nemška taborišča: Hessel-berg, Frauenaurach, Rhenitz, Eich-statt i. dr. Vzeta jim je bila najosnovnejša človekova pravica, pravica do domovine. Le tisti, ki je bil izseljen, ve, koliko solz je bilo pre-
Metode so drugačne, cilj pa je isti!
litih v prečutih nočeh, le tisti ve za vso trpljenje v brezupnosti življenja v taboriščih, mi za vse to težko najdemo besede.
Toda slovenski narod ni klonil Pred nečloveškim nasiljem, v tej cajtemnejši noči naše zgodovine ie upal na jutranjo zoro, je upal ne-°majno na zmago pravice. Do kosti sestradani so izseljenci iz dne-Va v dan dokazovali voljo do živ-ijenja v globoki veri v Boga in v Prepričanju, da se bodo vrnili na domove. Niso se pripravljali v taboriščih na smrt, pripravljali so se na novo življenje!
Dragi rojaki!
Ni rožnata zgodovina našega slovenskega naroda na Koroškem. Večkrat mu je grozila likvidacija in danes se moramo boriti za naj-°snovnejše pravice enakopravnosti v deželi. Pregnanstvo leta 1942 je °'!o brez dvoma grozen višek pro-Vflovenske aktivnosti, vendar je cJli mnogo starejši in ni malo ta-ki ga zasledujejo še danes. V brošuri „Pregnanstvo in upor", ki Vam je na razpolago, je zapisano ^ed drugim: „ Razne etape vse od Začetkov načrtnega raznarodova-n,a Slovencev preko neprikritega nasHja v nacističnem obdobju vse Povojne asimilacijske politike °kazujejo, da so protislovenske s,/e pritisk na Slovence izvajale ^dno v okviru možnegaTa ugoditev je pravilna, pri čemer mora-f??0 dodati, da so se te protislo-Vanske sile vedno povezovale tudi * vladajočimi v deželi, kar kažeta a°es najočitneje tristrankarski sPorazum in zakon o narodnih sku-blnah iz I. 1976, oba — in predam v povezavi — važna elemen-fa asimilacijske politike, kar ga-aHirata, da se izvaja politika na-vrafn slovenski narodni skupnosti smislu nemškonacionalnih zah-
tev. Če se hočemo uspešno boriti proti taki germanizaciji, moramo najprej razkrinkati to politiko vladajočih strank, moramo ugotoviti, da je njen cilj slej ko prej likvidacija slovenske narodne skupnosti. Seveda so metode drugačne, cilj pa je ostal isti! Kako naj drugače razumemo ukinitev dvojezičnega obveznega šolstva I. 1958, preštevanje manjšine I. 1976 in 7.-julijsko zakonodajo? Kako naj drugače razumemo gonjo proti dvojezičnim napisom v šoli v Žitari vasi, kako prepoved velikovške občine, prirediti koncert otroških pesmi v občinski dvorani ali dejstvo, da deželni šolski urad ne sprejema več slovenskih, pismenih vlog ali pa gonjo proti slovenski liturgiji v cerkvah in podobno!
Proti taki raznarodovalni politiki pa se moramo boriti tudi danes z vsemi sredstvi, s katerimi pričakujemo, da bomo v današnjem času uspešno kljubovali germanizaciji. Raznarodovalna politika ima veliko obrazov, prav tako morajo biti naša prizadevanja za dosego enakopravnosti vsestranska in odgovarjati potrebam časa. Če pomislimo, v kako težkih razmerah so izseljenci ohranjevali slovensko besedo in
Pregnanstvo je vodilo upor, ki je bil uspešen
niso izgubili upanja v bodočnost naroda, potem nas mora biti včasih sram, če obupavamo že ob najmanjših težavah. Takrat je mnogo koroških Slovencev šlo v gozdove, kjer so se pridružili partizanom, da bi doprinesli svoj delež k porazu Hitlerjeve vojske. Pregnanstvo je vodilo upor, ki je bil končno tudi uspešen, četudi je v prvih urah marsikdo mislil, da je vojaški upor zaradi premoči brezizgleden. Vojaški upor je bil takrat ustrezen in zelo pogumen odgovor likvidacijskim načrtom tretjega raj ha. Veliko koroških Slovencev je pustilo svoja življenja v boju, veliko se jih ni več vrnilo iz taborišč na svoje domove, vendar slovenski narod ni bil uničen, ampak je preživel tudi ta najhujši napad.
Prav je, da se spomnimo danes tudi našega velikega rojaka, dr. Joška Tischlerja, ki bi praznoval letos, 8. maja, svojo 80-letnico. Nje-
Joško Tischler je organiziral vrnitev slovenskih izseljencev
govo ime je tesno povezano s slovenskimi izseljenci, saj je prav on organiziral vrnitev slovenskih izseljencev nazaj na Koroško. Odločno je nastopil proti Angležem, ki so hoteli v Beljaku vrnitev izseljencev v Nemčijo in jih končno tudi srečno pripeljal v domovino ter neumorno in nesebično skrbel, da so se jim vrnili domovi. Njegovo na-
rodnopolitično delo vse do smrti nam bo ostalo v zgled realne narodne politike, ki zahteva vedno novih aktivnosti narodne obrambe.
Današnji čas zahteva od nas vseh, dragi rojaki, veliko optimizma, enotne in vztrajne borbe za dosego enakopravnosti našega naroda in proti poizkusom asimilacije. Danes ni čas za oborožene spopade in tudi s terorjem ne bi rešili našega vprašanja. Napredovali bomo le z vztrajnim delom, želi bomo uspehe, če bomo zaupali v lastno moč, v lastne sposobnosti. Le tako bomo dokazali tistim, ki bi radi tudi danes Koroško nemško, da koroški Slovenci hočemo živeti in da bomo živeli in preživeli tudi današnjo dobo protimanjšinske politike, ker smo trdoživ narod z močno voljo do življenja, ki ga niti ni mogel
uničiti škorenj nacifašistične diktature. Prepričan sem, da bomo v stanu dokazati avstrijskim oblastem, da asimilacijska politika ni perspektivna, ampak da bo zavladal narodnostni mir na Koroškem šele, če bosta živela tukaj oba naroda v popolni enakopravnosti.
Sehr geehrte Gaste! Meine Da-men und Herren!
„Kleine Schritte“ — bisher Ruckschritte
Als man die slovvenische Volks-gruppe aussiedeln vvollte, wulite man genau, wo die 50.000 siedeln, von Hermagor bis Lavamund, als man ihnen jedoch Rechte einrau-men hatte sollen, vvollte es auf einmal niemand mehr vvissen, son-dern vvar eine Minderheitenfest-stellung am 14. November 1967 notvvendig.
Das bevveist einmal mehr, dali die obstige Politik auf eine Assimi-lierung der slovvenischen Volks-gruppe abziehlt, vvobei die Dreipar-teieneinigung und das Volksgrup-pengesetz 1976 Instrumente einer solehen Germanisierungspolitik sind. Mit Genugtuung stellen wir heute fest, daB anlaBlich des Staatsbesuches des osterreichi-schen Bundesprasidenten in Ju-goslavvien vor einigen Tagen auch von osterreichischer Seite einbe-kannt vvurde, daB die Bestimmun-gen des Art. 7 des osterr. Staats-vertrages nach vvie vor nicht erfullt sind und hat sich Osterreich neu-erlich zur Vervvirklichung der im Art. 7 enthaltenen Rechte ver-pflichtet. Wir ervvarten daher von den nachsten Gesprachen auf Bundes- und Landesebene konkre-te Fortschritte, Schritte nach vor-vvarts, da die bisherige Politik der sogenannten „kleinen Schritte" den Karntner Slovvenen in der 2. Republik nur groBe Ruckschritte brachte.
Dragi rojaki!
Zgodovina je učiteljica narodov. Naši izseljenci in aktivni borci naj so učitelji nam, naj so nam zgled vztrajnosti in neomajne volje do življenja. Njih zadržanje naj nam bo opomin, da še vedno velja izpoved pesmi: „Po borbi le prihaja zmaga!" Zato izpovedujemo na današnji spominski prireditvi, da se bomo z našim delom za dosego narodne enakopravnosti oddolžili njihovemu trpljenju!
7%Z
Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Slovensko kulturno društvo v Globasnici
vabita na
DBUZINSKO
PETJE
v nedeljo, 2. 5. 1982 ob 14.30 uri \ pri ŠOŠTARJU V GLOBASNICI
(Pri Hartmanovih v Libučah)
Nastopajo družine z Žile, iz Roža in Podjune.
Povezuje: dr. Ludvik Karničar
Rojaki, ne zamudite te edinstvene prilike in pridite v Globasnico!
j I l d;
[najštednikj
Igra
„KASTELKA“
Prireditelj: SRD „Radiše“ na Radi-šah
Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 24. 4. 1982, ob 20. uri Nastopa: Dramska skupina kulturnega društva Brezje.
Glasbena šola na Koroškem vabi na
JAVEN NASTOP,
ki bo v sredo, 28. 4. 1982, ob 19.30 uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Nastopajo: učenci posameznih podružnic Glasbene šole na Koroškem.
Koroška dijaška zveza in Zveza slovenske mladine v Celovcu pozivata na
POHOD ZA MIR
v Celovcu, 23. aprila 1982, in na DEMONSTRACIJO ZA MIR IN RAZOROŽITEV
na Dunaju, 15. maja 1982.
Skupen odhod, skupinski prevoz, prijave so možne v KDZ-klubu in pri ZSM (0 42 22/32 5 50)
Krajevni odbor Narodnega sveta koroških Slovencev v Selah vabi na
SPOMINSKO SVEČANOST OB 40-LETNICI IZSELJEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV ki bo v četrtek, 29. aprila 1982, v farni dvorani v Selah.
Sporedi: ob 19. uri sv. maša, po maši polaganje vencev na grob 13. selskih žrtev, nato spominska proslava
Nastopa: moški pevski zbor (vodi Mira O raže) in mešani pevski zbor (vodi Franci Čertov) iz Sel.
Govori: ravn. dr. Reginald Vospernik
Slovenski abiturientski tečaj in K DZ
vabita na predavanje, ki bo v torek, 27. aprila 1982, ob 19.30 v klubu KDZ.
Predaval bo dipl. trg. Franc Brežjak; tema se glasi: „Pomen, važnost ter nujnost gospodarske izobrazbe v sedanjosti".
Vsi ste vabljeni, predvsem pa letošnji maturanti!
V	spomin na pregnanstvo slovenskih družin 14. in 15. 4. 1942 prireja SPD „Herman Velik11 Sele-Kot spominsko slovesnost
Čas: v soboto, 24. aprila 1982, ob 19.30 uri v šoli na Kotu.
Pri svečanosti bodo sodelovali poleg domačinov tudi gostje iz Škofje Loke.
V	okviru slovesnosti bodo prejeli preživeli izseljenci spominsko listino. Po končanem sporedu ste prisrčno vabljeni na zakusko.
Pohod za mir
Mladinske organizacije, med njimi tudi KDZ, KM in ZSM, prirerajo v petek, 23. aprila 1982, POHOD ZA MIR. Prireditelji vabijo vse, da se v petek zberejo ob 16. uri ob Gabels-bergerjevi cesti, odkoder bo pohod vodil na Novi trg.
Udeležite se pohoda za mir v čim večjem številu.
Imam 28 let in bi rad spoznal pošteno dekle zaradi poroke. Pišite na oglasni oddelek »Našega tednika" — šifra »Koroška".
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Kotmara vas
Za Veliko noč sta se poslovili od nas dve ženi, obe sta dosegli častitljivo starost. Na samo velikonočno nedeljo je urmla v celovški bolnišnici po hudi bolezni gospa Barbara Žnidar iz Šmarjete, stara je bila 83 let. K večnemu počitku so jo položili v četrtek, 15. aprila, na kotmirškem pokopališču.
Na velikonočni ponedeljek pa je odšla v večnost gospa Ana Prose-kar, Krušcinja na Stranjah. Dosegla je 87 let. Pogreb je bil v sredo, 14. aprila.
Obe rajni sta bili globoko verni, delavni, radi sta pomagali sosedom. Za vse, kar sta naredili dobrega na tem svetu, se jima je zahvalil ob odprtem grobu župnik Maks Michor.
Naj počivata v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
»Koroška naj vedno poje!" je želel avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager na lanski prireditvi Krščanske kulturne zveze »Koroška poje" v Celovcu, število poslušalcev prireditve v Dobriachu ob Mill-stattskem jezeru je bilo tako razveseljivo, da kaže brez dvo-	vih oblekah!), tamburašev iz Hodiš ter treh domačih skupin (Singgemeinschaft	Dobriach, Dobriacher Viergesang in Volks-musiktrio Wiederschwinger) pod geslom »Kamten singt — Koroška poje". V najkrajšem času se je številna publika tako ogrela ob dogajanju na odru (pove-
Koroška naj vedno poje	
ma nadaljevati dvojezične prireditve po tem vzorcu. Na pobudo urednika slovenskih	oddaj celovškega radia Mirka Bogataja so priredili namreč pretekli petek v Dobriachu kulturni večer ob sodelovanju MPZ „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu (prvič v no-	zoval je Toni Sticker), da je nastala »prava domača atmosfera", ki je tako značilna za naše prireditve. Jeseni bodo prišli pevci z Millstattskega jezera v Št. Jakob in se predstavili s pesmijo in glasbo.
Ana Prunč, pd. Radarjeva mati iz Mokrij, praznuje svojo 70-letnico. Lepo skrbi za cerkev in Bog ji bo povrnil. K temu jubileju ji želi vse najboljše, zdravja in še na mnoga leta znan domačin.
Olga Žmavčer iz Vogrč je praznovala 61. rojstni dan. Čestitamo!
Župnik Rudolf Safran, Melvi-če na Zilji, praznuje 55. rojstni dan. Čestitamo!
60-letnico praznuje Flori Oj-ster z Obirskega. Iskreno čestitamo!
Dolje pri Borovljah
Na letošnji veliki četrtek je umrla v celovški bolnišnici gospa Kristina Užnik, rojena VVakounig, v 68. letu starosti. Po hudi bolezni se ji je izpolnilo življenje, ki se je začelo oktobra leta 1914 pri Kovaču v Mlinčah v Podjuni. Trda je bila njena mladost, pri skromnem je vzras-la, skromno je živela. Z možem Janezom — urml je pred pičlim letom, star 81 let —, ki je delal v humperških gozdovih, sta si postavila v Doljah pri Borovljah ličen lastni dom. Zgledno je stregla svojemu možu v njegovi dolgotrajni bolezni. Bila je do konca zvesta izročilu in naročilu, ki ga je prejela od svojih staršev, tako versko kakor narodno.
Pogreb je bil v četrtek, 14. aprila 1982, na boroveljskem pokopališču. Svete obrede je opravil mestni župnik Kanduth. Naj Bog povrne za vse, kar je dobrega storila, in naj ji da počivati v svojem večnem miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Galicija
Ko smo se v četrtek, 15. aprila, v gališki farni cerkvi zbrali k pogrebni sv. maši za Katarino Hribernik, je bil to dan, ko bi ona bila izpolnila 88. let svojega življenja. Prav lepo število znancev in prijateljev iz Sel in z Apač je prišlo. Rada je pripovedovala, kako je bilo v njenih otroških in mladostnih letih. K nam v Galicijo je prišla s svojo družino pred 20-imi leti. Poznali smo jo kot skromno in verno ženo. V zadnjih letih je veliko bolehala in zelo težko ji je bilo, da ni mogla več prihajati k maši v farno cerkev. Sin in njegova žena sta ji bila v veliko pomoč. V cvetnem tednu je v sobi padla in si zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. Slutila je, da jo Bog kliče in se je za to zadnje potovanje dobro pripravila. Na zgodnje velikonočno jutro, ko smo prižgali luč Vstajenja, je dospela na cilj: zatisnila je oči za ta svet in iz obličja v obličje zagledala vstalega Zveličarja. Tako je njen sorodnik, šmarješki župnik Hanzi Olip, ob začetku pogrebne
sv. maše dejal, da je žalost ob tem pogrebu prežeta z velikonočno radostjo. »Vstal je Kristus, naše upanje, vstali bomo tudi mi.“ Domači dušni pastir V. Gotthardt je v pridigi nakazal, kako naj bi tudi mi po zgledu rajne Hribernikove matere pri našem življenjskem potovanju imeli vedno cilj večnosti pred očmi. Ob grobu je potem žitrajski moški zbor zapel lepo poslovilno pesem. Sinu Jožetu z družino izrekamo iskreno sožalje, rajni materi in nam vsem pa želimo, da bi dosegli, kar je ob grobu pesem naznanila — da vidimo se nad zvezdami!
Loče
Ob številni udeležbi se je SPD »Jepa-Baško jezero" dne 17. aprila pri Pušniku v Ločah spomnilo dogodkov pred štiridesetimi leti, ki so bili prepolni gorja za nas koroške Slovence, bili pa tudi prelomnica v narodnem življenju.
Uvodoma je tamburaški ansambel zaigral pesem »Lipa", ki so jo nato peli skoro vsi navzoči, saj je to pesem, ki je nas Slovence prav v usodnih trenutkih spremljala ter nam vlivala poguma in budila vero v lepše dni.
S temi besedami je tudi predsednik društva pričel svoj pozdravni nagovor, v kratkem orisal namere zločinskega nacifašizma in njegovih pomagačev — kako uničiti celotni slovenski živelj na Koroškem ter le-to spremeniti za vse večne čase v močno trdnjavo vele-nemštva. Sam izseljenec, je pozval nekdanje sotrpine, da se ne izneverijo nekdanjemu izseljeniškemu duhu, da ga posredujejo svojim potomcem in vsej naši mladini. Spomnil je na dejstvo, kako se je slabotni David — naš človek — uprl tisočkrat močnejšemu Goliatu — krvavemu nacifašizmu —, kako je ta boj na življenje in smrt vzplamenel v širok upor, ki ga sovražnik tudi z vso krutostjo ni mogel več zatreti.
»Nočemo gojiti maščevalnega duha, marveč ljubezen do materinega jezika, do naroda, ki je moral
Ob 40. obletnici pregnanstva koroških Slovencev in vključitve v protifašistični upor
vabimo na
otvoritev stalne razstave dokumentov
o dogodkih v obdobju narodnoosvobodilne borbe v Železni Kapli in okolici
Prireditev v obnovljeni Peršmanovi domačiji kot pomembnem spomeniškem objektu tega obdobja bo v nedeljo, 25. aprila 1982, ob 14. uri na kraju zločina nad Peršmanovo družino v Podpeci nad Železno Kaplo.
Zveza koroških partizanov
iti trnjevo pot trpljenja, ponižanja in zatiranja, ki je bil obsojen na smrt. Skrbimo torej, da se kaj takega ne ponovi več nikoli!" — te besede je naslovil na mladino.
Dr. Janko Malle je podal zgodovinski pregled tako imenovanega koroškega vprašanja, opozoril na starodavno željo nemških nacionalistov — čimbolj omejiti slovenski življenjski prostor in s posebnim poudarkom osvetlil dogodke po »anschlussu", ko je opolnomočeni krvnik Maier-Kaibitsch pričel z dokončno rešitvijo koroškega vprašanja. Svoja izvajanja je ilustriral z dokumentarnimi slikami izseljeni-štva in upornega gibanja. Solznih oči so nekdanji izeseljenci spremljali slike, saj so spoznavali na njih znane obraze svojih naj dražjih, obraze sosedov, tovarišev sotrpinov, ki delno že počivajo v domači zemlji ali nekje v tujini.
Z enominutnim molkom smo se spomnili in počastili: umrle izseljence, padle borce za svobodo in vseh žrtev nacifašizma.
V okviru kulturnega sporeda so nastopili z recitacijami: Rezika in Marjan Galob ter Irena Černut. Poleg tamburašev pod vodstvom Erike VVrolich je zaigral Ferdinand Schleicher nekaj komadov na harmoniki, medtem ko se je Aleksander Černut na orglah predstavil s pesmijo »Domovina". Spominska slovesnost je izzvenela s skupno zapeto izpovedjo:	„... slovenski
smo fantje pri Dravci doma ...“ Zvenelo je kot prisega in oporoka obenem.
Rudi Knez z Lepene praznuje svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo!
Karli Škof in Ernestine Isop s Suhe sta si obljubila večno zvestobo. Vse najboljše!
Skiasov oče z Blata pri Pliberku je te dni praznoval svojo 70-letnico. Čestitamo!
Skiasova mama z Blata pa je praznovala svoj 71. rojstni dan. Čestitamo!
Heleni Zec iz Žitare vasi veljajo za njeno 80-letnico naše iskrene čestitke.
Izidor Florjančič iz Spitala ob Dravi je pred kratkim praznoval 60. rojstni dan. Čestitamo!
Pred kratkim je praznoala Marija Slanoutz svojo 60-letnico. Čestitamo!
V petek, 23. 4., ob 19.30 uri
TRIDNEVNI TEČAJ O OSKRBI BOLNIKOV, STARIH LJUDI IN UMIRAJOČIH, nem.
Prireditelj: Karntner Caritas/ Koroška Karitas
PROSLAVA
-LETNICE
SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „BILKA“ BILČOVS
sobota, 24. aprila 1982, ob 20. uri,
gostilna Miklavž, Bilčovs
SPORED
I.	Bilčovs — tu smo doma
•	Pozdrav — mešani pevski zbor SPD »Bilka",
predsednik SPD »Bilka"
•	slavnostni govor
•	nastop učencev glasbene šole »Bilčovs"
•	moški pevski zbor SPD »Bilka"
•	iz kronike SPD »Bilka"
•	mešani in moški zbor SPD »Bilka"
II.	Čestitke naših sosedov:
•	tamburaška skupina iz Hodiš
•	moški pevski zbor SPD »Svoboda" iz Loge vasi
•	ansambel »Drava" — Borovlje
•	moški pevski zbor SPD »Kočna" iz Sveč
•	Gemischter Chor Ludmannsdorf
•	mešani pevski zbor in instrumentalni ansambel SPD »Gorjanci" iz Kotmare vasi
Dokumentacijska razstava „70 let SPD Bilka"
24. in 25. aprila 1982
TT=	domače vesti/5
Inaš tedniki
Hiroshima? Nikoli!
Avstrijska skupina Hiroshima, ki ima svoje prireditve po vsej državi, je minuli četrtek vabila predvsem celovško mladino v Slomškov dom. V skupino Hiroshima je vključeno število mladinskih organizacij, ki se zavzemajo za mir in razorožitev. Do zadnjega kotička je bila minuli četrtek zasedena dvorana Slomškovega doma, ko so organizatorji s filmi in slikami mladini predočili strašne posledice atomske bombe, ki so jo Američani 6. in 9. avgusta 1945 vrgli na Hiroshimo in Nagasaki. Stotisoče ljudi je po strašnem trpljenju umrlo, ravno toliko jih še danes trpi na posledicah tega zločina.
Ljudje so na strahoto in zločin nad Hiroshimo že pozabili. Zato si je skupina Hiroshima zastavila cilj, da javnost opozori na grozne posledice atomske bombe ravno da-
Vtisi od spominske slovesnosti
nes, ko je arsenal atomarnega orožja tako velik, da lahko uniči po večkrat vsa živa bitja sveta.
Za uvod so organizatorji predvajali številnemu občinstvu dokumentacijske posnetke o 6. in 9. avgustu 1945, ko je atomska bomba uničila stotisoče življenj Hiroshime in Nagasaki.
Z velikim zanimanjem pa je mladina sledila dr. Hidi, ki je preživel 6. in 9. avgust 1945. Dr. Hida je navzočim pripovedoval o grozi in
strašni nesreči, ki jo je leta 1945 sam doživel. Ko je padla atomska bomba nad Hiroshimo, je on sam bil ravno zaposlen izven mesta, bil je zdravnik. Postavil je primitivno bolnico, kjer je zdravil preživele, toda kmalu je moral spoznati, da je vsa pomoč zaman. Ko se je že zdelo, da so ljudje ozdraveli, so nenadoma umrli. Dr. Hida je zaključil z apelom na vse, da preprečijo drugo Hiroshimo. Prav tako je pozvala 'vse navzoče N. Kuba, ki je prav tako preživela atomsko bombo, naj se borijo proti atomskemu orožju ter se zavzemajo za mir med narodi.
Preživela Japonca Hida in Kuba.
Mislim, da lahko govorim v imenu skoraj vseh udeležencev nedeljske spominske slovesnosti ob štiridesetletnici pregnanstva in upora v Celovcu. Kot osebno prizadeti sem bil močno ganjen od vsega, kar je nudil program. Solza v marsikaterem očesu mi je potrdila, kako bolestno je tudi še danes zakoreninjen spomin na nekdanje grozote v naših ljudeh. Tembolj pa je bila opaziti osuplost na obrazih nekdanjih sotrpinov, ko je g. deželni glavar pričel govoriti o trenutnem položaju na Koroškem. Kako dobro, da nam gre, da imamo delo, da imamo (tudi mi Slovenci) udobna stanovanja, svoje lastne hiše, posestva, celo obrate. Kako zgled-
na da je zaščita manjšine, kako idealen je tristrankarski sporazum, kako vzoren, da je „Volksgruppengesetz“; da, vse skoraj edinstveno na svetu. Nisem se čudil živžgom, ne protestnim medklicem — tudi sam bi se jim bil pridružil, če mi dostojanstvo, svečanost trenutka ne bi tega branila. Čakal pa sem jaz in z menoj je čakala cela dvorana na eno samo toplo besedo, besedo priznanja našemu trpljenju, na dobrohotno besedo človeka — deželnega glavarja vseh Korošcev — toda zaman. Dosti je govoril, jasno tudi povedal, da ima pretežno večino v deželi
za seboj, da se popolnoma strinja z g. zveznim predsednikom dr. Kirchschla-gerjem v zvezi s pomočjo in zaščito slovenske manjšine na Koroškem. Dolgo sem premišljeval njegove besede — nisem in ne razumem jih. Verjetno sem prenaiven za visoko politiko, morda pa tudi kot človek preveč zahtevam. Pred seboj imam sliko, kako se avstrijski zvezni predsednik s soprogo pokloni selskim žrtvam — solze me oblijejo — v duhu se spomnim „obeska“ iz pregnanstva.
Ne, nismo le številke, smo ljudje!
F. Č., Loče
Z VUGOTOURSOM na počitnice z letališča Ljubljana
V ceno vključeno: prevoz iz Celovca do letališča in nazaj, polet v obe smeri, storitve v hotelu, taksa in vodič.
Od meseca maja do oktobra letimo ob ponedeljkih in torkih v Dubrovnik in Split s svojimi avioni. Za šolske skupine popust!
H. Bellevue/Budva H. Excelsior/Dubrovnik privatno/Primosten H. Pernera/Ciper H. Perla/Atene-Glifada H. Collossos/Rodos H. Prince/Kreta H. Sun Beach/Solun potovanje z ladjo
H. El Bousten/Tunezija
7 dni polpenz. sobe tuš/VVC/bk 7 dni polpenzion sobe tuš/WC 7 dni noč/zaj, julij, avgust 14 dni polpenzion sobe tuš/WC 14 dni polpenzion sobe tuš/VVC 14 dni noč/zaj sobe tuš/VVC 14 dni noč/zaj sobe tuš/VVC 14 dni noč/zaj sobe tuš/VVC 14 dni (Kanarski otoki, Severna in Zahodna Afrika, Sredozemlje) 7 dni polni penz. soba tuš/VVC
od šil. 2.750.— od šil. 3.271,— šil. 2.507.— od šil. 8.980,— od šil. 6.260.— od šil. 4.459.— od šil. 4.893.— od šil. 5.990.—
od šil. 10.850,— šil. 4.650,—
Popust za otroka od 10—30%.
Informacije in knjiženje: VUGOTOURS — Celovec, Pfarrplatz 5/2 telefon: 0 42 22 / 80 563, 80 564
Uprizoritev drame „MLADOST PRED SODIŠČEM" Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: Farna dvorana v Št. Jakobu v Rožu
Čas: nedelja, 25. 4. 1982, ob 20. uri Gostuje: igralska skupina SPD „Zarja" iz Železne Kaple Režija: Poldej Zunder Prevedel: Branko Gombač
SPOMINSKA PROSLAVA ob 40. obletnici pregnanstva in upora koroških Slovencev v soboto, 1. maja 1982, ob 20. uri v mestni hiši v Borovljah.
Prirejajo in oblikujejo jo domača slovenska društva: Borovlje, Sveče, Št. Janž, Slovenji Plajberk, Sele, Sele-Kot, Šmarjeta v Rožu.
glll
Tatjana Feinig:
Potrebnih je čim več tečajev za slovenščino
Današnji gost v Našem tedniku je Tatjana Feinig iz Sveč. Tatjana je leta 1980 maturirala na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, nato se je vpisala na celovško univerzo, kjer študira angleščino in slovenščino. Tatjana pa deluje tudi v domačem kulturnem društvu SPD Kočna. Mlada študentka vodi od marca naprej napredovalni tečaj za slovenščino. Upamo, da se bo po njej zgledovalo tudi število drugih študentov in izobražencev ter, da bodo svojim sovrstnikom v društvih na podeželju posredovali slovenski knjižni jezik.
NT: SPD Kočna se je odločilo za tečaj za ljudi, ki jezik deloma že obvladajo. Kako pa je s tečajem za začetnike?
Tatjana: Letos jeseni nameravamo organizirati tudi tečaj slovenščine za začetnike. Za ta tečaj pa se bo seveda lahko prijavil vsakdo. Vrata bodo odprta prav za vse.
NT: S čim se predvsem bavite na tečajih?
Tatjana: Cilj tega našega tečaja je, da bi znali naši ljudje pravilno pisati in brati. Na teča-
NT: Kako in zakaj si se odločila za tečaj za slovenščino?
Tatjana: Društvo SPD Kočna se je odločilo, da bo priredilo tečaj za slovenščino za vse tiste, ki jezik deloma že obvladajo. Ker študiram slovenščino in ker me jezik kot tak veseli, sem sklenila, da bom prevzela vodstvo tega našega tečaja.
NT: Kakšen je bil odmev in koliko učencev se je prijavilo?
Tatjana: Sprva je tečaj bil namenjen aktivnim društvenikom, ki v šoli niso imeli možnosti slovenskega pouka. S tem tečajem smo jim hoteli in jim hočemo nuditi možnost, da bi spoznali in se naučili knjižne slovenščine. Veseli pa smo, da so se za tečaj prijavili tudi ljudje, ki pravzaprav niso vključeni v društveno delo. Le-ti pa obiskujejo tečaj bodisi, da bi izpopolnili svojo slovenščino, ki jo potrebujejo poklicno, ali pa so na tečaju zgolj iz zanimanja. Redno se udeležuje tečaja sedem učencev.
NT: Imate v Svečah društveno sobo, kjer lahko poučujete?
Tatjana: Ne, na žalost društvene sobe nimamo. Zato smo zaprosili ravnatelja ljudske šole, da bi nam dal na razpolago prostor. Rade volje nam je dal na razpolago razred v ljudski šoli na Bistrici. Vsak petek zvečer se torej zberemo na Bistrici, kjer vadimo poldrugo uro.
NT: Zakaj misliš, da je tako šolanje potrebno?
Tatjana: Na podeželju je mnogo ljudi, ki niso mogli obiskovati slovenskega pouka in obvladajo le narečje. Za te je koristno, če se naučijo tudi knjižne slovenščine.
ju se učenci srečavajo s slovnico, predvsem pa si s skupnim prebiranjem krajših tekstov širijo besedni zaklad. Predvsem pa je zelo važno, da se na tečaju učenci čim pogosteje javljajo k besedi in se skušajo pravilno izražati.
Svojim kolegicam in kolegom-študentom priporočamo, da se vsak v svoji vasi, vsak v svojem kraju odloči za podoben tečaj in slovenščino posreduje tudi tistim, ki niso imeli možnosti, da bi se naučili svoje materinščine v šoli.
NT: Hvala za pogovor in veliko uspeha pri delu.
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA :*|
enotna
LISTA
Doklada za rojstva
(Geburtenbeihilfe)
Lutkovna predstava
SOVIČA OKA
v soboto, 24. 4. 1982, ob 13. uri v ljudski šoli v Libučah Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku
v soboto, 24. 4. 1928, ob 15. uri v farni dvorani v Žvabeku.
Prireditelj: KPD „Drava“ v Žvabeku
v soboto, 24. 4. 1982, ob 17. uri v ljudski šoli pri Božjem grobu. Prireditelj: SPD ..Edinost" v Pliberku. Gostuje lutkovno gledališče iz Ptuja.
Klub slovenskih občinskih odbornikov
razpisuje
Mesto vodje biroja kluba.
Interesenti, ki aktivno obvladajo oba deželna jezika, imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti, naj se javijo pismeno na naslov:
Klub slovenskih občinskih
odbornikov
Koschatstralie 10
9020 Celovec/Klagenfurt
♦er priložijo prošnji življenjepis.
Plača po dogovoru.
Opozarjam roditelje otrok, ki so se rodili po 1. 1. 1980, da imajo pravico še do 3. obroka doklade za rojstva. In sicer v višini 1000,— šil. Potrebne formularje dobite pri pristojnem finančnem uradu. Prav tako vzorec za zdravniško potrdilo.
Doklada za rojstva se po novem izplačuje v treh obrokih. Za vsak obrok je treba posebej zaprositi pri pristojnem finančnem uradu v sledečem vrstnem redu:
• za prvi obrok doklade za rojstva v roku dveh let, računamo od rojstva otroka naprej,
•	za drugi obrok doklade za rojstva v roku dveh let, računano od dneva, ko je otrok dopolnil prvo življenjsko leto,
•	za tretji obrok doklade za rojstva v roku dveh let, računamo od dneva, ko je otrok dopolnil svoje drugo življenjsko leto.
Pravico na prvi obrok doklade za rojstva ima rodna mati, če ima svoje bivališče v Avstriji in če ima ona ali otrok avstrijsko državljanstvo ali če se je nahajala pred rojstvom otroka vsaj tri leta stalno v Avstriji.
Če je mati pred predložitvijo prošnje umrla, ima otrok sam
pravico do prvega obroka doklade za rojstva, če se nahaja v Avstriji in je mati izpolnila zgoraj omenjene pogoje.
Pravico do drugega obroka doklade za rojstva imajo po navedenem vrstnem redu:
•	rodna mati
•	adoptivna mati (VVahlmut-ter)
•	krušna mati (Pflegemutter)
•	oseba, pri kateri se otrok stalno nahaja in je deležen brezplačne oskrbe.
•	Navedene osebe pa imajo pravico samo, če imajo avstrijsko državljanstvo oz. ga ima otrok,
•	imajo na dan, ko je otrok dopolnil svoje prvo življenjsko leto, svoje bivališče v Avstriji,
•	in če je otrok na ta dan član njihovega gospodinjstva.
Pravico do tretjega obroka doklade za rojstva imajo spet po istem vrstnem redu osebe, ki so zgoraj navedene, in pod istimi pogoji.
Prvi obrok doklade za rojstva za vsakega živo- ali mrtvorojenega otroka 2000.— šil.
Namesto 2000.— šil. za vsakega otroka, se po prvem življenjskem tednu otroka izplača 8000.— šil., če je mati v nosečnosti hodila redno k zdravniškim preiskavam in je tudi otrok bil preiskan, kakor je predvideno v mati-otrok-izkazni-ci.
Drugi obrok doklade za rojstva v višini 8000.— šil. za vsakega otroka se izplača, če je izpolnil otrok svoje prvo življenjsko leto in bil redno zdravniško pregledan v smislu mati-otrok-izkanice.
Tretji obrok doklade za rojstva znaša za otroke, ki so se rodili v letih 1980 in 1981, 1000.— šil. za vsakega otroka, in za otroke, ki so se rodili po 31. 12. 1981, 3000.— šil. za vsakega otroka. Ta obrok se izplača, če je otrok izpolnil svoje drugo življenjsko leto in je bil med 22. in 36. življenjskim mesecem zdravniško pregledan v smislu mati-otrok-izkaznice.
6/branje	!TH	22. aprila 1982
_____________________________________________________________________________[naš tednik]________________________________________________________■”____
Znani mladi avstrijski pisatelji se hočejo srečati z bralci:
»Koroška vigred" —
„V vasi pesnikov"
Celovška „Kavarna literature" (Literaturcafe) prireja letos od 26. 4. do 2. 5. 1982 v celovški mestni hiši že drugič prireditev „Koroška vigredNamen te prireditve: živeti in delati z mladimi avstrijskimi pisatelji in pesniki „v vasi pesnikov“. To pomeni, da lahko pride vsakdo v mestno hišo in se pogovarja z raznimi znanimi pisatelji iz cele Avstrije, jih vpraša to in ono o zadevah umetnikov in umetnosti, skratka: spozna lahko bolje umetnost in delo umetnika.
NAŠ TEDNIK
vabi skupno s K DZ:
„Ruhe da hinten!“ — „Mir tam zadaj!”
Nastopata: Christan VVallner & Gerald Fratt.
Na klavirju igra: Franz Pillinger.
V torek, 27. 4. 1982, ob 17. uri v dvorani Slomškovega doma v Celovcu.
Vstopnina: dijaki 10,— šil., ostali 30,— šil.
Kabaretistična skupina „MotzArt“ je znana v celi Avstriji in v inozemstvu. Nastopila je tudi v avstrijski televiziji.
Vsi, predvsem dijakinje in dijaki prisrčno vabljeni!
Želja prireditelja pa ni samo, omogočiti boljšo povezavo med celovškim literarnim občinstvom in znanimi avstrijskimi literati (kot
npr. Michael Scharang, Helmut Zen ker, Franz Innerhofer, Reinhard P. Gruber, Christian VVallner). „Kavarna literature" se že od njene
ustanovitve naprej trudi, da bi prišlo tudi do boljših kontaktov med slovenskimi literati in literati, ki pripadajo večinskemu narodu. Doslej je povabila med drugim Jankota Ferka, Maksa Domeja in Valtentina Polanška. Kot nam je predsednik „ Kavarna literature", Del Vedernjak povedal, „tudi pri literatih ni bilo vedno samoumevno, da bi se zavzemali za sodelovanje med Slovenci in Nemci". Kljub temu je uspelo, vključiti v program letošnje „Koroške vigredi", ki jo podpirata tudi Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, prireditve s koroškimi slovenskimi pesniki, pisatelji in igralci. Nastopajo ob zelo ugodnem času, namreč večinoma ob 20. uri. Točen
spored „Koroške vigredi" objavljamo na posebnem mestu.
In še nekaj: opozorili bi med drugim radi na nastop Thomasa Plu-
cha, ki bo prvič bral iz trilogije „Vas ob meji,, — II. in III. del. Poleg tega boste imeli priložnost, diskutirati z avtorjem in s F. Leh-nerjem, ki je režiser tega televizijskega filma in ki je bil pred kratkim „Gost v Našem tedniku11. Nadalje bi še radi opozorili na nastop skupine „MotzArt“, ki bo s kabaretom „Ruhe da hinten11 tudi v gosteh Našega tednika, Koroške dijaške zveze in rožeškega društva „Peter Markovič11 (glej poseben oglas v tej številki NT!). Skratka: program je pester in zanimiv. Le redkokrat lahko srečaš v Celovcu v enem samem tednu toliko znanih in dobrih literatov. Ti umetniki si zaslužijo primeren obisk in si želijo poslušalce-partnerje, ki so pripravljeni, se z njimi pogovarjati in spoznati njihov delovni svet.
Zveza koroških partizanov vabi za 20. maj na petdnevno potovanje skozi pet dežel: Avstrijo, Italijo, Liechtenstein, Švico in Nemčijo. Izredno ugodna cena tega potovanja je S 2400.— na bazi polpenziona, to je prenočišče v dvoposteljnih sobah, zajtrk in večerja. Potujemo z udobnim Sienčnikovim avtobusom. Zadnji termin za prijave je 3. maj. Podroben spored potovanja dobi vsak prijavljenec v začetku maja. Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov, 9020 Celovec/Klagen-furt, Gasometergasse 10 ali po telefonu na celovško številko: Dopoldne 72 4 35 in popoldne 72 17 74. Prisrčno vabljeni!
KABARET „MotzArt“ IZ SALZBURGA Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku Kraj: gostilna VVoschitz v Rožeku Čas: torek, 27. 4. 1982, ob 20.30 uri
Ponedeljek, 26. aprila 1982
14.00	Forum mladih avtorjev: Arthur Burz, Martin Diller, Alfred Goubran, Michael Kos, Gudrun M. Leeb, Kristijan Močilnik, Christian Mulier, Christian Pacher, Heinz Wei-xelbraun.
16.00	Kultura je življenje
17.00	Ingram Hartinger, Koroška: „Das Chamaleonauge" — farsa
18.00	skupna večerja, St. Veiter Ring 19
19.00	otvoritev 2. Koroške vigredi, Joschi Hanak, Gert Jonke, Gustav Januš, Brez oken je zdaj sreča.
20.00	prezentacija avstrijskih narečij. Teksti in pesmi: Bernhard C. Bunker in Manfred Cho-bot, Milka Hartmann, Janko Messner, Franz Stimpfl, Hans Triebnig, Del Vedernjak, Peter VVeikert, Erhard Zach, ter narodna glasba (Ferdinand VVoschitz-Pestrc)
21.00	MotzArt, kabaret iz Salzburga: „Slečite sel" Christian VVallner, Viktoria Trautmanns-dorf, Franz Pillinger.
Torek, 27. aprila 1982
14.00	VVorkshop: Literatura — dobrodošla ali ne?
15.00	Bernhard C. Bunker: „Auto-mat“, roman
16.00	Nils Jensen, Dunaj: „Starkes Geschlecht", roman.
17.00	Erika Molny, Dunaj: roman
18.00	Večerja
19.00	Marie Therese Kerschbau-mer, Dunaj: proza
20.00	Thomas Pluch, Koroška: Vas ob meji, trilogija (2. in 3. del); pogovor z režiserjem F. Leh-nerjem
21.00	„Proti vojni — za mir" (Hans Gigacher, Robert Gratzer, Joschi Hanak, Ingram Hartinger, VVerner S. Koch, Erika Molny, VValter W. Peball, Maria Pink, Thomas Pluch, Peter Raab, Peter Rauter, VVilhelm Rudnigger, Hans Triebnig, Del Vedernjak, Johannes A. Vyoral.)
Sreda, 28. aprila 1982
14.00	VVorkshop: Avtor in njegovi
mediji	s sodelavci,
Apropos/Koroška, edicija Neue Texte/Linz, i. dr. frisch-fleisch	&	lovvenmaul/
VVien,	M ladje/Koroška,
Sterz/Štajerska I. dr.
16.00	Kurt Franz, Štajerska: Stuck
17.00	Elfriede Gerstl, Dunaj: lirika
19.00	Heidi Pataki, Dunaj: lirika
20.00	Milka Hartmann, Koroška: Pesmi z libuškega puela
21.00	Hans Gigacher, Koroška: Čarovnik z otoka Spitzbergen
22.00	Christian Pacher, Koroška: Kulak, roman
Četrtek, 29. aprila 1982
14.00 VVorkshop k temi ženska lite-
ratura: „Aufschrei(b)en“ (Elfriede Haslehner, Dunaj)
15.00	VVolfgang Kudrnofsky, Dunaj: Der Messias von der Lobau, roman
16.00	Christian VVallner, Salzburg: Notizen und Motate, proza
17.00	Engelbert Obernosterer, Koroška: Die Bevvirtschaftung des Herrn R., roman
19.00	Michael Scharang, Dunaj: proza
20.00	Valentin Polanšek: lirika
21.00	„Die Freiheit, zu sehen, wo
man bleibt" — dokumentacija o prvem avstrijskem kongresu pisateljev/Schrift-stellerkongreB (Gerhard Ruiss in Johannes A. Vyoral). Prezentacija in diskusija.
22.00	Josef Beyerl in Gerald Jat-zek, Dunaj: „Wer haglich is, bleibt uber".
Petek, 30. aprila 1982
14.00	VVorkshop:	Samoupravljanje
ali monopol? Avtorji med vstajo in resignacijo
14.00	Elfriede Haslehner, Dunaj: proza
17.00	Manfred Chobot, Dunaj: lirika
19.00	Bernhard Huttenegger, Koroška: „Mili volkovi", roman
20.00	„Lutke Mladje" Koroška dijaška zveza, „Lutke strička Jur-ja“
21.00	Josef Haslinger, Dunaj: „Konec, Hermelinda"; roman
22.00	Christof Kubelka, Koroška: proza
Sobota, 1. maja 1982
14.00	VVorkshop: ..Literatur der Ar-beitsvvelt", Erwin Holzer und Erich Zvvirner, Štajerska.
15.00	VVolfgang Siegmund, Štajerska: „Strandgut“. Konfliktne situacije, von Menschen in ei-nem Atombunker
16.00	Gerhard Ruiss, Dunaj: proza
17.00	Franz Schuh, Dunaj: „Tren-nungen" — ljubezenski roman
19.00	Helmut Zenker, Dunaj: proza
20.00	Jožica Čertov: Celovške pesmi
21.00	Ernst Hinterberger, Dunaj: roman
22.00	Del Vedernjak, V drugi deželi, novele
Nedelja, 2. maja 1982
14.00	VVorkshop, Giselbert Hoke: Trenutni položaj umetnikov in intelektualcev v naši družbi
15.00	Johannes A. Vyoral, Dunaj: proza
16.00	Gustav Ernst, Dunaj: ljubezenske zgodbe: proza
17.00	Reinhard P. Gruber, Štajerska: Zelena madona, roman
19.00	Franz Innerhofer, Štajerska: proza
20.00	Maja Haderlap: Alfama, pesmi
21.00	Veselica v vasi pesnikov z glasbo (Triebnig & Munter, Peter Raab, Arthur Burz ter Pestre iz Šmarjete v R.
Spored »Koroške vigredi"
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
41.
Moja mati je doktorja, preden je bolnika videl, na stran poklicala ter ga je s sklenjenimi rokami prosila- Peter, ljubi Peter! Skrbi z vso svojo vednostjo, da boš strica ozdravil. On je moj dobrotnik in bode tvoj. Bog naju varuj pregrešne želje, da bi umrl! Temveč jaz rada čakam še deset, dvajset let, da so le stric živi in zdravi!”
„Skrbel bom!” dejal je on.
Dal mu je nekega črnega zdravila. Polovico je bolnik v dveh dneh popil, tretji dan je umrl. Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje pak je v svojih
burnih dnevih govorila, da je Kaves stricu zavdal. Skazati mu ne morem! Enkrat sem mu to omenil in na obrazu sem bral, kakor bi bilo res! Bog bo sodnik! Naj bo milostljiv!
Sodnija je po stričevi smrti vzela testament in premoženje v svoje varstvo. Majdalena Strug je bila imenovana v poslednjem stričevem sporočilu za edinega dediča. Doktor Kaves je mislil, da je na koncu svojega namena.
Pa Bog je drugače obrnil.
Skazalo se je, da plemenitaš Strug, moje matere stric, vprek svojemu bogastvu ni nič lastnega premoženja imel. Vse je bil namreč podedoval po neki teti. Ta pak je imela sina, za katerega se ob smrti materini ni vedelo, kje je, in so ga sorodniki za mrtvega razznanili.
Leto pred stričevo smrtjo je bil z daljnega prišel v svojo domovino nazaj. Ker pa je videl, da je stric že na koncu svojega življenja, ni hotel precej svoje pravice terjati. Zdaj pa, po Strugovi smrti, se je očitno oglasil in skazal. Testament je bil ovržen, Majdalena ni imela nič razen zapuščine svojega očeta, katera pak ni bila veliko večja ko dota vsake boljše kmečke
hetpri^vda, katero je moja mati po priganjanju doktorjevem začela, iztekla se je na njeno izgubo prav v kratkem času, ker je bilo vse očito po zakonu.
Zdaj šele je prišlo moji materi spoznanje, popolno, pa strašno spoznanje!
Ko je doktorja, ki se je je odslej čisto ogibal, poiskala in ga opomnila, naj se sklenjena zveza razzna-ni, ko mu je povedala, da bom jaz prišel v kratkem času na svet kot sad te zveze: tačas se ji je pokazal pravi doktor Kaves.
„Jaz te zdaj ne poznam! Beračice ne maram, posebno grde ne!” To so bile zadnje besede, ki jih je ž njo. govoril. Ta skušnja je bila pač podučilna, ah draga moja mati bi bila skoro življenje dala zanjo-Morda bi bilo bolje!
Ko je ozdravel za vročinsko boleznijo, pokazala se je druga bolezen, blaznost. Razum in zdravje na duhu se ji je za nekaj časa povrnilo, ko sem se jaz rodil. Pa ne dolgo potem in zopet se je je lotilo. In vse njeno življenje se je menjavalo zdravje in blaznost-
Pač je imela dokaze sklenjenega zakona z doktorjem Kavesom v roki. Pa tožiti ga ne bi bila hotela ljubila ga je še zdaj, nevredneža; in ko bi ga bila hotela tožiti, ne bi bilo več mogoče, zakaj Kaves se j6 kaj takega bal in šel iz dežele tačas, ko je moja mati pri tujih ljudeh in na pol mrtva ležala. Kam je šel ni nihče vedel.
Od kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalo pak je sprevidela, da v mestu njeno malo premoženje ne bi dolgo trpelo. Preselila se je z menoj na kmete. Sorodnik, ki je bil namesto nje podedoval
T	n
naš tednik]	
od petka, 23. aprila 1982
do četrtka, 29. aprila 1982
1
PETEK, 23. aprila 1982: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Zadnji Mohikanec — 11.50 Risanka — 12.00 Sin iz dobre družine — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Risanka
—	17.30 Matt in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY — 21.15 Modna revija — 21.20 Jolly joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 24. aprila: 9.00 Poročila —
9.05	Angleščina — 9.35 Francoščina
—	10.05 Ruščina — 10.35 Pesmi kmetov — 11.25 Camera — 11.55 Nočni studio (pon.) — 13.00 Poročila — 15.35 Babji regiment — 17.00 Risanka —
17.30	Boomer — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.15	Eden bo zmagal — 22.05 Šport ■— 22.15 Kriminalka — 23.50 Plesni turnir — 0.50 Poročila.
NEDELJA, 25. aprila: 11.00 Ura tiska
—	12.00 Govoriti in pustiti govoriti —
15.00	Adele še ni večerjala — 16.45 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Šport — 20.15 Mladi Torless — 21.40 Šalom — 21.45 Šport — 23.30 Poročila.
PONEDELJEK, 26. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV —
10.30	Babji regiment — 11.55 Umor in Zlato — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Slike sveta — 17.55 Za lahko noč —- 18.00 Fauna iberica —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Šport —
21.05	Profesionalci — 21.55 Večerni šport — 22.25 Poročila.
TOREK, 27. aprila: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Adele še ni večerjala — 12.15 Klub seniorjev —
13.00	Poročila — 17.00 Am, dam, des
—	17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za iahko noč — 18.00 Risanka — 18.30 Mi ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prisma — 21.00 Hokej na 'edu — 22.00 Metternihova 12 — 23.20 Poročila.
SREDA, 28. aprila: 9.00 Poročila — 9-05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Energija — 10.35 Sirota iz Lowooda — 12.15 Prisma — 13.00 Po-
ročila — 17.00 Lutkovna predstava —■
17.30	Viki — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Policijska inšpekcija — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veliki Grk — 22.00 Poročila.
ČETRTEK, 29. aprila: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Veliki Grk — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Risanka — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pogled v lonec — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mladina pod Hitlerjem —
21.15	Japonska —- 22.45 Večerni šport
—	23.35 Poročila.
PETEK, 23. aprila: 17.30 Govoriti in pustiti govoriti — 18.00 Galerija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Čas v
sliki — 20.15 Himalaja — 21.00 Razis-kavanja — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih —	22.20 Leto
2022... tisti, ki hočejo preživeti —
23.55	Poročila.
SOBOTA, 24. aprila: 15.30 Šport —
17.00	Ljubite klasiko? — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ler — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Hokej na ledu CDN — SU — 21.00 Song-contest 1982 —
23.30	Roald Dahi — 23.55 Vprašanja kristjana — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 25. aprila: 12.55 Šport —
17.00	Himalaja — 17.45 Abba — 18.30 Okay — 19.30 Prodana nevesta —
20.30	Pogovor — 21.35 Poročila —
22.55	Kriminalka — 23.40 Poročila.
PONEDELJEK, 26. aprila: 18.00 Perspektive — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljuba družina — 21.05 Politična dokumentacija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ameriška noč — 0.10 Poročila.
TOREK, 27. aprila: 13.40 Iz parlamenta — 14.55 SP: Hokej na ledu — 17.45 Šolska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Alfred na potovanju — 21.03 Dalas —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club
2.
SREDA, 28. aprila: 16.45 Iz parlamenta — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kulturni žurnal — 23.00 Umetnine — 0.10 Poročila.
ČETRTEK, 29. aprila: 13.55 SP: Hokej na ledu — 16.25 Šolska TV — 16.40 Na poti po Avstriji — 17.10 Lou Grant —
17.55	SP: Hokej na ledu — 20.30 Poročila — 20.35 Svojčas — 22.00 Deset pred deseto — 22.30 Club 2.
1
PETEK, 23. aprila: 8.50 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 Kaj je novega na podstrešju — 18.00 Z godbeniki in pevci v Logatcu — 18.30 Obzornik —
18.45	Ekonomsko politični sistem —
19.05	Psihofizična rekreacija — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TVD — 20.00 Ne prezrite — 21.20 Ti dnevi, ta leta — 22.05 Spremljajmo — sodelujmo — 22.15 Nočni kino: Žena je odšla — 23.45 Poročila.
Petek, 23. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zabavna glasba — Spominjamo se.
Sobota, 24. aprila:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 25. aprila:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 26. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
16.00—16.15 M. Pototschnig: Materinski dan (slov. šolska oddaja za šolarje od 1.—4. šolske stopnje)
Torek, 27. aprila:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinske skladbe za violino in klavir — Otroci, poslušajte!
Sreda, 28. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje.
Četrtek, 29. aprila:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
SOBOTA, 24. aprila: 8.00 Poročila —
8.05	Ciciban, dober dan — 8.15 Zbis —
8.30	Mi smo mali muzikanti — 9.00 Kaj je novega na podstrešju — 9.30 Pisani svet: Fadil — 10.00 Mesta: Toronto —
10.45	Pred izbiro poklica — 11.15 Naša krajevna skupnost — 12.05 Poročila —
15.10	Nogomet: Rijeka:Hajduk — 17.00 P J v košarki — 18.30 Naš kraj: Rob na Dolenjskem — 18.45 Muppet Show: Doug Henning — 19.10 Zlata ptica: Martin Krpan — 19.15 Risanka —
19.30	TVD — 20.00 Pesem Evrovizije 1982 — 22.35 Zrcalo tedna — 22.50 Billy dva klobuka — 0.25 Poročila.
NEDELJA, 25. aprila: 9.10 Poročila
—	9.15 Živ žav — 10.15 Vroči veter —
11.10	TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 11.55 SP v hokeju — 14.45 Poročila — 14.50 Prisluhnimo tišini — 15.25 625 — 15.55 Košarka: Ježica: Monting — 17.35 Športna poročila — 17.40 Osem filmskih pričevanj — Črna gora : Lelejska gora — 19.10 Risanka
—	19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Nepokorjeno mesto — 21.25 Propagandna oddaja — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila in poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo.
PONEDELJEK, 26. aprila: 8.45 TV v šoli — 10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli — 16.05 Kmetijska oddaja TV Novi sad — 17.05 Poročila — 17.10 Mesta: Berlin — 18.00 Znana, neznana Jugoslavija — 18.30 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 35 mm — Filmska delavnica — 21.30 V znamenju in poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo.
TOREK, 27. aprila: 13.50 Poročila —
13.55	SP v hokeju — 16.30 Pot okoli sveta z osmimi notami — 17.00 Slovenske ljudske pravljice — 17.15 Slovenski ljudski plesi — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Rdeče Trbovlje — 18.50 Knjiga — 19.05 Zlata ptica: Piščalka —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Visoka napetost —
21.45	Propagandna oddaja — 21.50 Alpska Saga — 23.20 Poročila in poročilo z 8. kongresa ZK Črne gore.
SREDA, 28. aprila: 9.00 TV v šoli —
10.00	Poročila — 10.05 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.45 Družina Smola — 18.10 Pozdravljena, Makedonija — 18.30 Obzornik — 18.45 Borovška dolina —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Kasbach
—	21.45 Miniature — 22.05 V zname-
nju in poročilo z 8. kongresa ZK Črne gore.
ČETRTEK, 29. aprila: 8.55 TV v šoli
—	10.00 Poročila — 10.05 TV v šoli —
17.10	Poročila — 17.15 Zbis: Babičina resnična pravljica — 17.30 Mi smo mali muzikanti — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Čutim sonce na obrazu — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 V. srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov — 21.30 V znamenju.
PETEK, 23. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kolibri
—	18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Glasbeni klub 82 — 19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Na torišču.
SOBOTA, 24. aprila: 15.55 SP v hokeju: SZ : Kanada — 18.30 Glasbena oddaja — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Poezija — 21.10 Imenujem se Dora —
21.50	Športna sobota.
NEDELJA, 25. aprila: 14.10 Nogomet: Radnički: Dinamo — 15.55 SP v hokeju — 18.30 Športna reportaža — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Zgodbe o jazzu — 20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.00	Gledalci in TV — 21.35 Mladost Karla Marxa.
PONEDELJEK, 26. aprila: 14.00 Tenis „Turnir Istrske Riviere" — 17.30 TVD
—	17.45 Baš Čelik — 18.00 Slovenske ljudske pravljice — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telesport — 19.30 TVD
—	20.00 Znanost — 20.55 Zagrebška panorama — 21.15 Pesmi o starem Beogradu.
TOREK, 27. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Branje — 18.45 Krka v Krki ob Krki — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomini —
21.30	Zagrebška panorama.
SREDA, 28. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Čas za pravljico — 18.15 Aktualnosti — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Ali se med seboj dovolj poznamo —
21.00	Zagrebška panorama — 21.20 Friderik in Veronika.
ČETRTEK, 29. aprila: 14.25 Nogomet: Zagreb : Radnički — 16.55 SP v hokeju
—	19.45 Premor — 20.00 Album '82 —
21.00	Igrani film — 22.30 Poročila.
Strugovo graščino, ponujal ji je svojo pomoč. Pa ničesar ni hotela vzeti.
Jaz sem ji bil edino veselje. Brez mene ni bila nikjer, ni delala ničesar. Le enkrat se spominjam, ko ■le bila zopet temna senca prevzela ji um in pamet in Sem jaz deček štirih let jokaje gledal čudni njen °braz ter poslušal nenavadne, nekaj divje besede Sv°je matere in si v smrtnem strahu nisem tega mo-§el razložiti: tačas se spominjam, da me je pahnila °d sebe in dejala: Proč, ti si njegov!" Pa koj v ti-?tem hipu se ji je um povrnil, stisnila me je k sebi ln dejala: „Ni res, moj, moj!" Ko bi sto let živel, te-&a ne bi mogel pozabiti.
Ko sem nekoliko odrasel, učila me je brati in pi-^ati sama. Sicer pa mi je vedno pripovedovala, da °m študiral, da bom učen mož. Meni to ni dopada-°- Rajši sem letal okrog po hosti in polju, nego se-9ej pri bukvah. Sicer pa je mati moja nevede jemala veselje do učenja in mi cepila kali takega brez-Phidnega življenja, kakor sem ga res imel. To pa je . lK> posebno tačas, ko se ji je bolezen vračala in mi Je- ne vede, kaj govori, pravila vse, kar sem jaz tebi h°vedal, in še več, vse bolj natanko. Tako sem se, asi vem, da mati ni nikdar tega hotela, navdal sov-r&štva do tistega moža, ki mi je življenje dal, ki je materi tako neusmiljeno srečo podrl in pokopal. e kot mlad fante sem si ga želel dobiti, da bi tako ravnal ž njim, kakor je on z materjo. Le z nevoljo in
da bi matere ne žalil, molil sem zvečer z njo vred za časno in večno srečo očetovo."
Koliko je bila moja mati starejša, toliko bolj poredkoma jo je obiskovala bolezen. Zadnje leto sem jo šele po tem spoznal, kadar jo je razumnost zapustila, da je postala zgovornejša in mi pravila o mojem očetu, katerega sicer ni v misel jemala.
,,Ti boš učen ko on!" govorila mi je ob takih prilikah. „Ti boš znal govoriti še sladkeje kot on! Lagati in goljufati se boš naučil in, o! — že zavdajati, strupe poznavati, vsega se boš naučil ko tvoj oče. Pa ne smeš skušati, kar boš znal, greh je to! On je greh storil — grehov veliko. Ti boš drugačen, ne boš podoben očetu. On ni imel srca ni ljubezni!"
Tako mi je govorila. Meni se je šola pristudila. Mislil sem, da so vsi učeni tistemu enaki, ki ga mati oče imenuje.
Štirinajst let sem bil star, ko me pošlje v mesto, da bi v šolo hodil. Od nje sem se bil precej naučil, tako da bi bil lahko izhajal.
Svoje premoženje je posodila moja mati kmetu, pri katerem sva stanovala in živela. Tačas je bil že še toliko, da bi se bil jaz lahko nekaj let vzdržal. Za pozneje, ko bi bil starejši, pak je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč, katero ji je bil pred nekaj leti ponujal.
Toda ni je bilo treba.
Komaj je mati s solznimi očmi v mestu od mene slovo vzela, naročevaje mi, naj bom priden, in odšla od mene, ko sem jaz sprevidel, da sem preveč nje navajen, kakor da bi se mogel tujim ljudem privaditi. Komaj je bilo en teden, že sem bil na potu domov — ali ker pravega doma nisem imel, bolj prav — k svoji materi. Našel sem, da je ona taka ko jaz, da je jokala noč in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem prišel, in karala me je obenem. Prosila me je, naj grem nazaj, in videlo se je, kako rada bi imela, da bi ostal pri njej.
Naredila sva, da bom še eno leto odložil šolo, da se bom pridno učil od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto pak bom šel za stalno in za gotovo nazaj v mesto.
Ali tega prihodnjega leta ni doživela. Jaz sem mislil, da jo bom zmerom imel. Ah, ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta!"
Do sem je Martinek mirno pravil, le včasi se mu je poznalo, da mu spomin te ali one reči čutila zbuja, katera težko kroti. Tu pak je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z nobeno gubo na obrazu, potem pa mu je debela solza pritekla iz očesa in zjokal se je kakor otrok.
(Dalje prihodnjič)
_uj;
noš tedniki
Minuli konec tedna je Slovenski atletski klub moral v goste v Žrelec.
Tamkajšnja enajsterica je zasedala pred nedeljsko tekmo zadnje mesto na lestvici vzhodno podlige. SAK-ov nasprotnik je vrhu tega moral nastopiti tudi s precej oslabljeno enajsterico, ker je nekaj igralcev bilo v zadnjih tekmah izključeno, drugi igralci so bili poškodovani. Slovenski atletski klub je nastopil brez Luschniga, ki je poškodovan, prav tako pa še „počiva“ Perč, ki je bil na tekmi proti Mostiču izključen. Koroška nogometna zveza mu je naložila strogo kazen — pet tekem bo lahko doživljal le kot gledalec.
Vigredna sezona se je za slovensko moštvo pričela zelo slabo. In kot zgleda, se SAK ne more znebiti poraznih rezultatov. Dočim je tekma naših igralcev doslej bila še kolikor toliko ..sprejemljiva1', je SAK minulo nedeljo v Žrelcu dosegel najslabši rezultat. SAK-ovci so izgubili tekmo proti Žrelcu z rezultatom 1 : 0. Gotovo poraz boli, toda, kar še bolj boli je trenutno vzdušje v slovenski enajsterici. Možnosti za zadetek skorajda niso imeli nobenih. In to, čeprav so igrali 30 minut proti devetim igralcem nasprotnega
Slovenski abiturienti v finalu nogometnega prvenstva trgovskih akademij!
Edini slovenski zastopnik na letošnjem nogometnem turnirju celovških trgovskih akademij, slovenski abiturientski tečaj, nadaljuje svojo izredno serijo zmag. Zadnje kolo je slovensko moštvo igralo proti moštvu, v katerem je igral med drugimi tudi igralec avstrijske mladinske reprezentance, Sommer-auer. Abiturienti so pa kljub temu tudi tokrat odlično igrali in zasluženo zmagali 11:5.
Gole za Slovence, pri katerih je golman Hribernik zopet odlično branil, so dali: Kumer (6), Gregorič (3), Lampichler (2).
Postava: Hribernik, Mačnik, Gregorič, Ressmann, Nachbar, Kumer, Lampichler.
moštva! Nepristranski sodnik Bind, ki je aktiven tudi v I. avstrijski nogometni diviziji, je že v 1. minuti izključil nasprotnega igralca, ki je težko poškodoval Velika. Napadalec SAK-a tekme ni mogel več nadaljevati. Namesto njega je v igro vstopil Justin Polanšek. Torej so slovenski nogometaši igrali proti desetim igralcem nasprotnega moštva. Ni trajalo dolgo, ko je sodnik Bind pokazal 2. rdeči karton. Tokrat je nasprotni igralec napravil prekršek nad VVoschitzem.
Toda že vnaprej se je videlo, da bo treba „1. zmago vigrednega kola" preložiti na naslednji konec tedna. Igralci Slovenskega atletskega kluba so igrali vso tekmo pod vsako kritiko. Zdelo se je, da vsi komaj čakajo, kdaj bo sodnik odpiskal tekmo. Ni bilo nobene dobre akcije, obramba je tokrat „plavala“ na vseh koncih in krajih. Tekma sama je bila trda, pretrda, pravega nogometa je bilo videti presneto malo.
Še beseda k sodniku (to naj ne bo opravičilo, marveč pojasnilo): sodnik Bind je znan po vsej Avstriji. Že neštetokrat je piskal na prvenstvenih tekmah II. in I. avstrijske nogometne divizije. Toda to, kar si je dovolil na tekmi Žrelec —- SAK, je bilo gotovo najslabše spričevalo sodnika samega in Nogometne zveze. Petkrat je Bind potegnil karton, štirikrat rdečega in enkrat rumenega. Mislim, da zgolj to dejstvo za-
dostuje in ni potrebno nadaljnjega komentarja.
Prvi polčas se je končal 0:0. Druga polovica igre je bila, če pogledamo igralce SAK-a, športno še bolj „na psu". Popolnoma brez koncepta, brez vsakršne volje, so igralci postajali po igrišču, tu pa tam soloakcija. To je bilo vse. Nato pa je nastopil spet „zvezni sodnik". Po lahkem prekršku je nepristranski kapetanu Lampichlerju pokazal rdeči karton. Nekaj minut kasneje pa je doletela ista usoda Polanška.
V nadaljnjem sta obe moštvi igrali le z devetimi nogometaši in domačini so proti koncu tekme zatresli mrežo Ahlinovih vrat. Nekaj minut pred koncem je sodnik Bind pokazal še en karton — tokrat, verjetno zaradi lepšega — rumenega. Nesprotni igralec je brutalno podrl mladega SAK-ovega napadalca Gregoriča, ki je moral v bolnico.
Mavec na svoji nogi bo moral nositi do konca vigredne nogometne sezone...
Postava: Ahlin, L. Kreutz, Bab-šek, VVoschitz, Drnovšek, M. Kreutz, Zablatnik, Velik (Polanšek), Gregorič (VVieser), Hobel.
Slab začetek za ASKO Šmihel
Da pa tudi v Šmihelu ni vse rožnato, se je pokazalo zadnjo nedeljo proti moštvu iz Brež. Ekipa iz Šmihela je od štirih tekem dosegla šele dve točki. To se pravi dva poraza in dva neodločena rezultata. Zmage so še zaenkrat izostale, in boriti se bodo morali proti izpadu iz podlige.
Pri zadnji borbi proti Brežam je manjkalo kar 5 standardnih igral-
Očitno žoga noče ubogati naših igralcev...
Peto vigredno kolo v podligi vzhod je mimo in SAK je še vedno brez zmage. Po lepi seriji zmag v jeseni je sledila vigredi kriza, iz katere, kot zgleda, trenutno ni izhoda, če odgovorni ne bodo takoj odločno ukrepali.
Zadnji zvesti navijači SAK-a, ki so kljub slabim rezultatom slovenskega moštva prišli v nedeljo na tekmo v Žrelec, so morali spet razočarani zapustiti igrišče. Razočarani zaradi tega, ker je SAK izgubil tekmo proti Žrelcu, moštvu, ki se bori za izpad. S tem so nadaljevali negativno serijo. Pri tem SAK ni izgubil samo tekme, ampak tudi celo vrsto igralcev. Na novo reaktivi-
rani Lampichler in Polanšek sta bila oba izključena. Medtem, ko bo Polanšek prav gotovo moral pavzirati nekaj iger, bo Lampichler verjetno ušel brez kazni. Poleg tega sta se med igro poškodovala Velik in Gregorič, pri
čem bo Gregorič zaradi svoje težke poškodbe prav gotovo izpadel za celo sezono.
To pa naj ne bo izgovor za ponovno slabo igro v nedeljo. Kako je moštvo igralo, je pod vsako kritiko. Če pomislim, da je SAK skoraj ves polčas igral proti devetimi igralci nasprotnika — dva je zvezni sodnik Bind že izključil — in mu ni uspelo dati gola, niti priti do pravih
možnosti za zadetek, se moram vprašati, kje ležijo korenine tega neuspeha.
V moštvu so se v zadnjem času vrstile večje nediscipliniranosti posameznih igralcev, vso vigredno sezono.
Po mojem leži krivda brez dvoma predvsem pri vodstvu kluba. Ne uspe obdržati in pospeševati enotnost v moštvu, ki je predpogoj za uspešno igro. Vprašam se, kje je tista enotnost igralcev, trenerja, vodstva SAK-a in gledalcev, ki je nekoč bila tako odlična? Ne bi bilo sedaj na pravem mestu, kritizirati enega ali drugega igralca, kajti moštvo se kljub vsem težavam in obremenitvam, ki obstojajo, še vedno do zadnjega bori. Zavedajo se še vedno, kje in za koga igrajo.
Moštvu manjka le pravo vodstvo, ki bi jo na treningih in igrah pripravilo spet do nekdanjih uspehov. V tem smislu upam, da se bo kmalu v Slovenskem atletskem klubu nekaj spremenilo, kajti vsi prijatelji in navijači SAK-a nestrpno čakajo in upajo spet na boljše čase. Prvi korak, ki ga bo klub moral napraviti v lastnem interesu in v interesu vseh, ki jim SAK leži pri srcu, je razgovor med odborom in igralci. Pameten in stvaren razgovor še nikoli ni škodoval nobenemu!
SAK v krizi
cev, vrhu tega je nedeljski nasprotnik Šmihela na 1. mestu lestvice svojega razreda. Kljub tem okoliščinam so gledalci pričakovali napeto in dobro tekmo domačinov. Na žalost je prišlo drugače.
V prvih 20. minutah so Šmihelča-ni imeli dve lepi možnosti: lahko bi vodili 2:0, a vratar Lauchardt se je izkazal. Kmalu navrh je prišel igralec Benko (30. min.) namesto Lindl-na v tekmo. In on je bil, ki je premagal prvič domačega vratarja Lam-prechta. Od tedaj naprej so gostje forsirali tekmo in prevzeli terensko premoč. Pri ekipi iz Šmihela so napadalci čisto odpovedali. Nobeden ni bil zmožen zatresti mrežo. Dobrih 10 minut v drugem polčasu in Brežani so že vodili 2:0. V 73. minuti so zadeli od 25 metrov s strelom v mrežo. Šmihelski vratar na ta strel sploh ni reagiral. Da je bil pri.domačem moštvu mladinski igralec Krausler, ki še ne šteje med stalne člane prvega moštva, eden najboljših na igrišču, pove že vse, kako so igrali Šmihelski nogometaši. J. B.
Kdo hoče biti filmski igralec?
Kot smo že poročali v zadnjih številkah Našega tednika, bodo od 3. maja do 4. junija snemali 3. del znanega televizijskega filma „Vas ob meji“ („Das Dorf an der Grenze“): v tem delu bodo obravnavali položaj koroških Slovencev v času 1966—1976. Čeprav bodo večinoma nastopili igralci-profesionalci, želijo zaradi dobrih izkušenj s filmom „Lepi dnevi“ („Schdne Tage“), da bi glavni vlogi igrala domačina — Slovenca. Zato iščejo — do konca aprila! — fante v starosti od 17 do 27 let, katerih materinščina je slovenščina. Nadalje iščejo več sto statistov! Javite se takoj v gostilni „Zur Post“ v Borovljah od 20. do 21. ure. Lahko se javite vsak dan (razen ponedeljka).
Franci Šmid novi sekcijski vodja?
V Našem tedniku sem pred nedavnim bral poročilo, da je Slovenski atletski klub dobil novega sek-cijskega vodjo. Vsekakor se tej odločitvi odbora SAK zelo čudim. Sam si večkrat, kadar mi čas le dopušča, ogledam tekme našega slovenskega moštva. Tudi z odborniki kluba imam dobre stike, včasih funkcionarjem dam tudi kak nasvet. Nikdar pa mi ni nobeden povedal, da bo športno vodstvo prevzel Franci Šmid, nekdanji predsednik SAK-a, ki je trenutno nastavljen pri celovškem nogometnem klubu Austria.
Še bolj pa sem se čudil, da je o spremembi v vodstvu Slovenskega atletskega kluba poročal edinole Naš tednik. V Slovenskem vestniku sem o tem dogodku zaman iskal poročilo. Tudi koroški dnevniki niso poročali nič. Sam pa sem tudi zelo presenečen, da neko društvo med prvenstvom menja športnega vodjo.
v nedeljo, 25. 4. ’82, ob 16. uri SAK 23 — Sinča vas 23
in ob 17.45 uri SAK I — Sinča vas I
X
ob 10. uri
Žrelec mlad. — SAK mlad. v Žrelcu
J
Zahvala
Po nedeljski spominski slovesnosti, ki je bila mogočna in dostojna počastitev spomina na usodne dogodke pred štiridesetimi leti, čutimo potrebo in dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešnemu poteku prireditve.
Zahvaljujemo se režiserju Branku Gombaču, avtorju scenarija dr. Brunu Hartmanu, scenografu Janezu Rotmarju in tehniku Branku Rončelu ter vsem njihovim pomočnikom, ki so poskrbeli za umetniško in tehnično visoko raven dokumentarno-kulturnega sporeda, katerega vsebina in izpoved sta bila nadvse doživeta in prepričljiva. Iskrena zahvala velja izvrstni recitatorski skupini, v kateri so nastopili Marica Hribernik in Miha Vrbinc s povezovalnim besedilom ter Sonja Ban, Andrej Grm, Magda Kunčič, Cvetka Li-puš, Štefan Merkač, Maja Millonig, Tomi Ogris, Tonči Schlapper, Boris Sturm in Magdalena VVieser. Prav tako vse priznanje za kvalitetno izvajanje pevskih točk nekdanjemu Dachauskemu zboru, Koroškemu partizanskemu pevskemu zboru, mešanemu zboru „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu in mešanemu zboru SPD „Zarja“ v Železni Kapli, ter njihovim zborovodjem Valentinu Hartmanu, prof. Branku Čepinu, Lajku Milisav-Ijeviču in Jožku VVrulichu. In ne nazadnje beseda zahvale še vsem, ki so imeli na skrbi pripravo dokumentacijske publikacije ..Pregnanstvo in upor" ter razstavo slik in dokumentov o pregnanstvu in uporu koroških Slovencev.
Naj bo zahvala izrečena tudi še vsem številnim obiskovalcem spominske slovesnosti, v zavesti, da smo s to prireditvijo skupno in prepričljivo manifestirali zvestobo vsebini in pomenu dogodkov, ki so pred štiridesetimi leti usodno posegli v življenje našega naroda.
Pripravljalni odbor
Tudi to težko verjamem, da bi gospod Kordež oddal svojo funkcijo. O tem pa je poročal tudi koroški dnevnik.
Ob koncu obvestila, da je postal novi sekcijski vodja Franci Šmid, ste opozorili bralce, da boste v naslednji številki Našega tednika objavili daljše poročilo. Do danes sem zaman prelistaval vse tednike, toda daljšega poročila nisem zapazil. Zato vas prosim, da to naknadno napravite, ker bo zadeva gotovo zanimala tudi številne navijače slovenskega moštva.
Prijatelj Slovenskega atletskega kluba
Opomba uredništva:
Drži, da „v naslednji številki Našega tednika" nismo objavili daljšega poročila. Sicer ga tudi nismo mogli, ker smo si vso zadevo le izmislili in jo uporabili v Našem tedniku, ki je slučajno izšel 1. aprila. Lahko ste prepričani, da bo Blaž Kordež vsaj še do konca sezone opravljal delo športnega vodje. Tistim pa, ki so „nasedli“ 1. aprilu, pa — brez zamere!
V nedeljo, 25. aprila 1982 ob 14.45 uri
Reichefels 23 — Sele 23 in ob 16.30 uri Reichenfels I — Sele I