Slev. 4ï Posamezna številka stane 1 Din. v Limitai, v petek ииг 23. te&raaria 1923. Leto LI. Narofnlna езш sa državo SHSi do preklicat *) ro pottt meieJno Ota l* k, dostavlja» i nt dora mesećaa......,„ Jï za inozemstvo t ««'••ćae.......Dis Si £3 Sobotna ixdajja: s * .lagoalavlll ..... D.n 2U V ШО-erDSl l « . . . . , „ M HeseSia iriiur Msidk srss tm Ce ne insaratom : sa : JWJL.tijlx.na uoii'n* »rst« mail oglasi po Bln.t'— it Mn. 1M, veliki oglati nad 45 mm vfc Ш• po Diu. 2 —, poiUa* «ti. po iliB. Prt T«f>;.«>« л4Г»№а jwpaat Ixhaja vsak dan irvaa»*1 ecadeljia te. itneva po pravnik« ob 5. uit zfptra}. ^^ Oredatfitvo ie v Kopitarjevi allei Sta*. 6/m. Ha.ioplat aa a« vračajo; aetrcaMraaa pisma se вв sprejemajo. OreSn. telet atv. 50, nprcvn, ëtv. 32S. РвШКев list zi s Uprava I« t Kopitarjevi al. 6. — Baôua pofctae hran. IfnMIaneke it. 890 an naročnino ia it 349 sa oglaae. aagreb3t.<№, «arajrr. V.06S, prišk» infanaf. П.797. Začetek borbe. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel in prinesel v to ogromno množino »trank, strančic in struj nekoliko razčišče-аја. Zdaj se vsaj ve, katere stranke in skupine, ki ne zaslužijo imena stranke, so se podale v volivni boj in se obračajo na volivce, da jim z glasovi izrečejo zaupnico. Btranke so nositeljice političnih programov, ki povedo, kakšne cilje da zasledujejo itranke z ozirom na ureditev države in v posameznih panogah javnega življenja, od katerih je odvisen blagor ljudstva, konsolidacija in moč države. Tako vsaj bi moralo )iti in volivci ne bi včasi tako težko izbirali. Žal pa da ni vedno tako. Lahko re-[emo, da so vse centralistične stranke od radikalov do slovenpkih samostojnežev pri sadnjih volitvah kazale v besedi in na pa-tirju drugačen program kakor so ga do-ansko izvajale. Le v eni reči so bili radi-iali in demokratje dosledni, to je v izvaja-ф svojega centralističnega programa, Samostojna kmetijska stranka pa tudi v tej nadevi ni bila dosledna, ker je г avtono-nistienim programom varala volivce, izvajala je pa potem dosledno in bahavo izrazito centralistični program radikalom- in demokratov kot poslušen privesek vladne ečine, brez lastne volje in misli. Na teh strankah, ki so živele in životarijo o j širokoustenja, je ljudstvo spoznalo, kako stranke brez trdnega idejnega fun-iamenta, to je brez krščanskih etičnih na-tel, varajo, kako «e vsaka, tudi samapoçebi najboljša ideja pod njihovim vodstvom in «aejstvovanjem razobliči in spači. Lepe besede kakor napredek, svoboda, narodnost; lejanja pa so korupcija, strankarsko in osebno okoriščanje, nasilstva in kot po.sle-lica osiromašena država in nezadovoljstvo ? vseh slojih. Delovanje teh in enakih strank je za-»frupilo naše javno življenje. Ljudje, ki so htkim strankam zaupali, so razočarani in iščejo drugih strank, ki so izšle iz boja poštenih rok in z neokrnjenim programom, ki so jasno pokazale, kaj da hočejo, in so se svojega clja tudi dosledno držale. Razsodni ljudje se oprijemljejo takih strank, nerazsodni pa iščejo novih strank, pravzaprav starih strank, z novim imenom, brez vsake trdnejše etične fundacije, kakor jo imajo stranke razvalin. Demagogi, ki jim je za stvar toliko ko za lanski sneg in iščejo le ïebe, ta položaj izrabljajo in se v obljubah in licitaciji s skrajnimi vžigajočimi puhlicami kar kosajo. Odtod toliko kandidatnih list, odtod toliko političnih sleparjev, odtod selo ta razkosanost v večjih strankah, kakor med radikali, demokrati in zemljorad-liki, pri katerih so ponekod v enem in istem okrožju vložene od pripadnikov ene iu iste stranke kar po dve, celo po tri kandidatne liste. Spori radi kandidatur so po-i'sod, v vsaki stranki mogoči, ali če pride radi kandidatur do take strašne razceplje-aosti, je znak, da tem ljudem ne gre za rtvar, za načela, za program, ampak da so te stranke ognjišča najgršego egoizma in ifremuštva. Eno dobro pa ima sedanji volivni red, n to je, da vsi taki ljudski sleparji, ki brez fsakega prepričanja o potrebi kake nove stranke zbirajo okoli sebe lahkoverneže v fvoje osebne, sebične namene, ne bodo prišli na svoj račun in bodo sramotno propadli. Male strančice bodo pri teh volitvah izginile in konec bo tudi mišljenju, da je osebna užaljenost ali posebno naziranje v malenkostnih, z ozirom na celotni problem izginjajočih stvareh že povoda dovolj za ustanavljat!je novih — strank. Kakor da bi obstojalo delo za javni blagor — in to je politika — v dlakocepljer.ju. Idejno se bodo borilo v državi v glavnem le štiri stranke, centralistična in vele-srbska radikalna in njej idejno popolnoma enaka in enakovredna demokratska stranka, ljudske stranke z istim programom in enotnim parlamentarnim v o d e t v o m ter Radićevoi. slednji predvsem v politično najmanj zrelih hrvatskih pokrajinah. Od teh štirih revalov mislijo in delajo socialno po načelih krščanske etike edinole ljudske stranke in ni nič bolj naravno kakor da bodo izšle te resnično ljudske stranke iz sedanjega vo-livnega boja silno ojačene. Vse druge stranke ne pridejo v poštev, ker so premajhne ali pa se vrhtega od teh štirih idejno ali prav nič ali pa le kot varijante razločujejo. Edina stran!:;: ki bi tudi resno prišla v po- štev, itko bi policajdemckracija ne bila eno izmed glavnih režimskih načel, bi bila komunistična stranka. Ta pa bo lahko razvila agitacijo in m o v d a smela pritegniti naee celo mnogo glasov, za parlament pa bo mrtva, kakor dokazujejo ukj-epi radikalske vlade. Popa]an]a v Belgradu. OBOJESTRANSKA POPUSTLJIVOST. — UPANJE NA SPORAZUM. Belgrad, 22. (Izv.) Danes dopoldne ob 10. je avstrijski kancler dr. Seipei v spremstvu zunanjega ministra Griin-bergerja obiskal ministrskega predsednika Nikolo P a š i 6 a pri katerem se je nahajal tudi zunanji minister dr. N i n -č i c. Obisk je trajal 2Г> minut. Ob 12. uri jo dal Nikola Pašič na čast dr. Sei-plu banket, katerega se je udeležilo okoli 40 oseb. Popoldne so začele delati posamezne komisije. Ob 4. uri se je v ministrstvu za pravosodje vršila seja naših in avstrijskih delegatov. Od naše strani so bili navzoči: Nikola P a š i ć. dr. N i n -eič, d*:. Laza M a r k o v i 6, dunajski poslanik Tiéa P o p o v i č in pomočnik zunanjega ministra Panta G a v rilo-v i 6, od avstrij. strani pa: dr. Seipei, dr. 0 r ii n b e r g e r in belgrajski poslanik dr. Ilofinger. Seji je predsedoval Nikola Pašič. ki je v svojem pozdravnem govoru izrazil radost, da je prišlo do osebnega razgovora med zastopniki jugoslovanske in avstrijske države. Izrazil je dalje svoje prepričanje. da bodo pogajanja ugodno uspela in da bodo rezultati teli pogajanj pripomogli tudi h konsolidaciji osrednjo Evrope in evropskemu miru. V imenu avstrijske delegacije sv. je zahvalil dr. Seipei, ki je tudi izrazil upanje, da bodo pogajanja prinesla ugodne rezultate. Nato se je pričela načelna razprava o posameznih vprašanjih. Referirala sta dr. Laza M a r k o v i 6 in dr. G r ii n -berger. Dotaknili so se tudi političnih vprašanj, vendar so pa v glavnem razpravljali o trgovskih in finančnih vprašanjih. Seja je trajala do 5. Nato so zborovale posamezne komisije. V zunanjem ministrstvu so se sešli nri i v. prof. Arangjelovič, načelnik zunanjega ministrstva, dalje avstr. delegat dr. G r ii n b e r g e r, dr. H o f i n g e r, sek-cijski načelnik P e t e r in generalni konzul L u k e s. — Najprej so razpravljali o vprašanju odškodnine za škodo, ki je bila povzročena za časa okupacije Koroške; nadalje o vprašanju zasebne lastnine častnikov. Ob prevratu so pustili namreč mnogi častniki svojo zasebno last v sedanji Jugoslaviji oziroma sedanji Avstriji, kjer je bila kouiiscirana. Končno so razpravljali o konfiskaciji blaga, ki se je nahajalo ob prevratu na Donavi. Prišlo ni do nobenega zaključka, ampak so bila o vseh vprašanjih samo izmenjana mnenja. Na obeh straneh se je pokazala popustljivost in je mnogo na-de, da bodo pogajanja ugodno uspela. Jutri ob pol 12 bo zopet seja, na kateri bodo razpravljali o imetju mesta Radgono, ki leži južno od Mure. Nocoj ob 9 je dal dr. Ninčić svečano večerjo. češkoslovaška. v V ONI K DR, RAS; V V. Praga, : f- br. (Izv.) Listi poročajo, da bo dr. lïa-.' n<> mesto zavzel parlamen» tarec in aic.c r i - narodno demokratske stranke. V teti«. slučaju bi prišel v poštev dr. Englisch. Narodno demokratska stranka o tem še ni sklepala, č e ne pride do tega, se bo finančno ministrstvo zasedlo provizorično. Kot kandidata se imenujeta bivši finančni minister Avgust Novak al! višji ravnatelj praške hranilnice dr. IV Bapaiiska pogodba podpisana od italijanskega kralja. Belgrad, 22. obr. (Izv.) Po vesteh i/ Rima je italijanski kralj dane? podpisal rapallsko pogodbo. Tudi kralj Aleksander bo podpisal pogodbo z današnjim datumom. Vsled tega je vlada naročila generalu Milieu, naj takoj odpotuje v Benetke, Icjer se. bo 7. italijanskim generalom dogovoril o vsem potrebnem za evakuacijo Snš.ika iu tretje cone. Papežev dar m zorano mtn v Belgradu. Belgrad, 22. febr. (Izv.) Papež Pij XJ. je podaril za zgradbo cerkve v Belgradu 240.000 dinarjev. priprave za novo škofijo Trgovinska pogajanja i Italijo. Belgrad, 22. febr. (Tzv.) V smislu ra-pallstke pogodbe so bodo v najkrajšem času začela z .Italijo pogajanja za trgovinsko pogodbo. Naša komisija je že imenovana in odpotuje v nedeljo v Rim. V komisiji so: dr. Popov i č, načelnik v trg. ministrstvu Todorovič 5n tajnik v trg. ministrstvu P o š'k o v i ć. v radikalni stranki. téubotica, 22. febr. (Izv.) Včeraj »o se od strani apostolskega administratorja Lju-devita Bogdanoviča začele priprave za ustanovitev rimsko-katoliške »kolije v Vojvodini. Včeraj popoldne je bila službeno ustanovljena škofijska kuriia. Slovesnosti je prisostvovalo mnogo duhovnikov iz Vojvodine. Imenovani so bili člani škofijske kurijo, člani šolskih odborov in člani upravo škofijskih posestev NEVTRALNA CONA OB ALBANIJI ZASEDENA OD NAŠIH CET. Belgrad, 22. febr. (Izv.) DatKis so naše čete pričele zasedati nevtralno cono med našo državo in Albanijo, v kolikor pripade nam. Zasedba bo končana do nedelje. ITALIJA ANEKTIRA DOBER EZ. Rim, 22. febr. (Izv.) >Voce Republica« poroča, da bo Italija v najkrajšem času anektirala Dodekanez. NOV PREDSEDNIK FRANCOSKEGA SENATA. Pariz. 22, febr. (Izv.) Agence Havas poroča: Doumergue jc bil danes izvoljen za predsednika senata. Belgrad, 22. febr. (Izv.) Nocoj od 7 do 'J se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Laza Marković poročal o poteku dosedanjih pogajanj z avstrijsko de-' legccijo. Odobreni so bili vsi. koraki naših delegatov. Nato je ministrski »vet razpravljal o kandidatnih listah radikalne stranke. Ugotovilo se je, da je v nasprotju z odredbo glavnega odbora radikalne stranke prišlo — ne vštevši Stojana Protiča — v desetih volivnih okrožjih do cepitve radikalnih list. lire v Rim in Шт. Dîtitaj, 22.1'ebr. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Seipei po svojem povratku iz Belgrada ne bo potoval v Varšavo, ker je to potovanje odgodeno za nedoločen čas. Najprej bo potoval v Rim in, kakor poroča Reichs-posk. bo obiskal tudi Atene. DELCASSE UMRL. NisM, 22. febr. (Izv.) Bivši francoski zunanji minister Delcassć je dan^s nenadoma umrl. PRINC MIGUEL BRAGANZA UMRL, New York, 22. febr. (Izv.) Princ Miguel Braganza jc danes umrl. Podlegel jc pljučnici. FRANCOSKO-RUSKE DIPLOMATSKE ZVEZE. Pariz, 22. febr. (Izv.) Zunanje ministrstvo démentira vest, da namerava Francija obnoviti diolomatičnc odnošaje s sovjetsko Rusjo, ČEŠKOSLOVAŠKA POSOJILA'. Praga, 22. febr. (Izv.) Pokojni finančni minister dr. Rašln se je do zadnjih dni pečal s svojim resorom. Najbolj ga je skr belo plačilo dveh državnih posojil, ki zapadeta tekoče leto. Dne 25. februarja zapade posojilo v znesku 250 milijonov Kč, dnr 1. oktobra ua 4 odstotno poso;!'.s v zneska 528,646.000 Kč. Skupaj mora tedaj letos Češkoslovaška odplačati okroglo tri četr~ tine miljardo Kč. Dr. Rašin je še 8. februarja narekoval svojemu sinu članek, v katerem je izrazil željo, da bi se francosko posojilo porabilo za odplačilo zapadlih posojil, ali pa da bi se ta spremenila v deset milijonsko dolarsko posojilo. DR. K*, »s POJDE V VARŠAVO. Praga, 22. febr. (Izv.) Zunanji minister tir. Beneš bo v kratkem potoval v Varšavo, kjer se bo sestal s poljskim zunanjim ministrom. POSLPDICE RUHRSKE ZASEDBE. Praga. 22. lebr. (Izv.) Tranzitni promet iz Češkoslovaške v Francijo, Belgijo in Švico preko Nemčije je ustavljen. Češkoslovaška vlada je radi tega protestirala. Boj med Litvanci in Poljaki. Varšava, 22. febr. (Izv.) I t. vilne poročajo, da so litvanske redne čete s težko artiljerijo obstreljevale poljske obmejne čete pri vasi Podkamien. Poostrene francosko-tjelpijske odredbe v Poruhrju. Pariz, 22. febr, (Izv.) Agence Ha va* poroča: Na francosko-belgijski konferenci so razpravljali o novib odredbah za ruhrsko ozemlje, posebno o zaplembi na ruhr-«rkem ozemlju izdelanega blaga v korist zaveznikom, Zaplemba sc nanaša na noliz-delano blago in na popolnoma izdelane fabrikate. Izdala se bodo potrebna navodila, da nc bodo nevtralne države prizadete radi izvozne prepovedi. Uvesti nameravajo tudi pobiranje carine za inozemsko blago, ki se uvaža v Nemčijo, Določili so tudi splošna načela za slučaj, če bi se uvedla nova denarna veljava v zasedenem ozemlju. Pri tem bo sodeloval poseben francosko-belgijski konzorcij. Dusseldorf, 22. febr. (Izv.) Poročilo, da so Francozi zasedli veliko transverzalno železniško progo, ki veže severno ir južno železnico v Poruhrju, je neresnična. Mainz, 22. febr, (Izv.) Banke so po 24 urni stavki danes zopet pričele delovati. Essen, 22. febr. (Izv.) Vojno sodišče v Bredeny je obsodilo več policijskih uradnikov, ki niso hoteli pozdravljati francoskih častnikov, na ječo do 6 meseccv in denarno globo no 200.000 mark. Essen, 22. febr. (Izv.) General Degoullt jc izdal povelje, s katerim sc prepoveduje nemškim ministrom bivanje v zasedenem ozemlju. Policijske oblasti so dobile povelje, da morajo prijeti vsakega ministra, nn katerega bi naleteli in ga izročiti zasedba-nim oblastim. Berlii, 22. febr. (Izv.) Danes je bil,-? izdana uradna objava, s katero se v zasedenem ozemlju prepoveduje oddajati ka krsnekoli davke Francozom ali Belgijcem. Komunike "sparacijske komisije. Pariz, 21. febr. (Izv.) Agence Havaf poroča uradno: Reparacijska komisija »e jo sešln včeraj pod predsedstvom Barthou- «fcOVENEC, «né И, Шгчаф Ш ihf. Vk ja in je sklenila, da zasliši 28. februarja zastopnika holandske vlade glede nemških premogovnih dobav Holandekl na podlagi pogodbe, ki je bila odobrena od reparacij-ske komisije. Te dobave premoga so bile ustavljene od časa, ko je bilo zasedeno Po-ruhrje. Reparacijska komisija je tudi določila čas, ko morejo prevzeti nasledstvene države plačevanje predvojnih dolgov bivše a v s tro-o grs ke monarhije, kakor je to določila reparacijska komisija. Pismo iz Ogrske. Budimpešta, 10. febr. Grof Apponj Albert, o katerem smo zadnjic poročali, da potuje spomladi v Ameriko, se je udeležil zadnje dni neke seje eksekutivuega odbora inierparlamentarne komisije v Parizu. Od tam ee je iih^ti' v Španijo, kjer hoče posetiti ekscesar.A» Žito, da ji da nasvete za vzgojo nadvojvoda Otona. — O ekscesarici Žiti poročajo listi, da se je preselila iz nekega gradiča španske kraljeve rodbine, kjer je imela 10 sob na razpolago, pa se niso mogle kuriti, v neki predmestni hotel v San Sebastiano. Le-gitimistični in aristokrMični krogi na Ogrskem in v Avstriji nabirajo sredstva, da pomagajo Žiti, ki živi baje v precejšnjem pomanjkanju. Obenem so se obrnili omenjeni krogi diplomatičnim potom na razne vlade s prošnjo, da se osigura za bivšo av-stro-ogrsko cesarico in kraljico-vdovo ter njene otroke primerna pokojnina. Kandidatov kot listja in trave. OSEM KANDIDATNIH Lia*. V BELGRADU Belgrad, 22. febr. (Izv.) Za mesto Belgrad so bile potrjene naslednje kandidatne liste: JDS (nosilec Ljuba Davldovlč). Socialdemokratska (Kosanin). Kirajdžijska (dr. Grebenac). Neodvisna radikalna (Stojan Protič). Napredna (dr. Garašanin). Republikanska (Lj. Stojanovlč). Neodvisna delavska (Mihajlo Todoro- vić). Narodno radikalna (Nikola Pašlč). Potrjena ni bila lista »Srbcke stranke«. SEDEM LIST V BELO RAJSKEM 0KR02JU Belgrad, 22. febr. (Izv.) Za belgrajsko okrožje so bile potrjene sledeče kandidatne liste: Narodna radikalna stranka (nosilec lAleksa Zujovič). Zemljoradniška (Nekič). Radikalni disidenti (Pera Jovanovič). Naprednjaki (Mileta Novakovič). JDS (Ljuba Davidovič). Republikanci (Milo Lazarevlč). Samostalci (dr. Germanović). Listi Neodvisne delavske stranke in »Srbske stranke« nista bili potrjeni. ROMUNI ZA NEMŠKO LISTO. Veliki Bečknrek, 22. febr. (Izv.) Govori se, da bodo v zgornjem Banalu Romuni glasovali za nemško kandidatno listo. • • * Protićeva neodvisna radikalna stranka !e vložila devet kandidatnih list, razen v Jelgradu in kruševaškem okrožju samo v Vojvodini in Sremu. Protič ima tudi v drugih okrajih mnogo pristašev, pa kjer se niso organizirali, tudi niso vložili kandidatnih list, znamenje, da gredo v volivno borbo samo tam, kjer se čutijo precej si-g ____ . '---.— : ■-----.;•.' i i ■ Dr. Iv. Tavčarju v spomin. Zapisal Andrej Kal&n. Na §t. peterskem predmestju pri »avstrijskem cesarja« sva se prvikrat sestala ln seznanila z Ivanom Tavčarjem; on je bil tedaj enoletni prostovoljec. Zvedeli smo dijaki, da tja zahaja pesnik in pisatelj Fran Levstik in da ima tam ob vrtnem zidu braj-do divje trte, katero obrezuje, razpeljava ln neguje z večjo skrbjo in ljubeznijo, nego najgorečnejši vinogradnik svoje trsje. Gorje mu, ako je Levstik koga zasačil, ki se je nepoklican bližal temu njegovemu svetišču. Po vsem dvorišču je zazvenel njegov krik in trdo je zacepetala njegova peta. Ob tej brajdi sva se spoznala rojaka Iz loškega pogorja. Od tedaj sem ga redko videl, najina pota v življenju so se ločila; srečala sva se šele v politiki, v deželnem zboru kranjskem kot politična nasprotnika. Mnogokatero bojno kopje sva vihtela drug proti drugemu bodisi v listih, bodisi v deželni zbornici, a strupenih plinov nisva poznala. V polemiki ž njim me je vedno spremljala osebna simpatija do njega, in čutil sem, da se je isto godilo tudi v njegovi duši. Večkrat sva se po kakem ojstrem medsebojnem nastopu v zbornici na starem strelišču sešla v bifeju, pila ča-šo vina in prijateljski nadaljevala in kri-tikovala debato. V zadnji seji vsakokratnega zasedanja deželnega zbora je dr. Tavčar, ko je sluga razdelil posiancem dnevnice, prišel k meni ter mi vročil del dnevnic, rekoč; »To je za vaše študente, samo prosim, da tetfa gurne. Na nobeni Protićevi Usti pa ni Mom-čilo Ivanić, edini dosedanji radikalni poslanec, ki je s Protičem skupaj izstopil iz radikalne stranke. Ivanič kandidira zato na svoji listi, kakor se poroča ii Velikega Bečkereka. Buujevačko-šokačka stranka je postavila kandidate v šestih okrajih. Nosilec liste je Blaško R a j i č. V Zagreba je bilo vloženih devet kandidatnih list po sledečem redu: 1. Hrv. pučke stranke, katere nosilec je dr. Vladimir Deželič ml. 2. Radikalna stranka (Ivan Ivanič-Požežanin). 8. Socialistična lista (VI-lim Bukšeg). 4. Frankovcl (dr. Prebeg), б. Narodni socialisti (dr. Pollteo). 6. Demokratska stranka (Lujo Vojnovič). 6. Radi-ćeva stranka (Juro ValeČIČ). 8. Neodvisna delavska stranka Jugot'ivije (Kranjec). 9. Neodvisni meščani (demokratski disident dr. Roje). v zagrebški Znpanijl je vloženih sedem list po sledečem redu: 1. Demokratska (dr. Edo Lukinić). 2. Hrvatska pučka stranka (dr. Josip Andrić). 8. Radikalska (dr. Dušan Peleš), 4. Radičeva lista (Juro Valečič). 5. Socialdemokrati (dr. Božidar Adžija). 6. Stranka prava (frankovci), nosilec dr. Gjuro Kumičlč. 7. Bivši komunisti (Mijo Mllnarič), Radié sam kandidira v sremskl županijl. Politične vesti. -f Sijajni shod v Mariboru je dokazal, da stranka predstavlja tudi v Mariboru in okolici močno in nepremakljivo falango, ki se dnevno množi in jači. Hud udarec za demokrate, ki so tudi v Mariboru degradirani na eno najšibkejših strančic! »Jutro« je hotelo silen vtis veličastnega shoda SLS v Mariboru zmanjšati z lažjo, da je bilo le kakih 150 udeležencev na shodu. Kakor da bi se z lažnivim poročanjem dala zmanjšati udeležba na shodul -f Radičeva in Novačanova lista neveljavna. Ljubljansko sodišče ni potrdilo kandidatskih list «Slovenske republikanske stranke« in «Slovenske kmečke republikanske stranke«, ker gospoda Radič in Novačan nista znala svojih list niti pravilno opremiti. Radićev-ci in Novačnnovci so namreč dobili večino predlagateljev list na Belokranjskem, ki spada pod novomeško sodno okrožje. Potrdil okrožnega sodišča, da so predlagatelji iz tega sodnega okrožja vpisani v stalne volivne imenike, ki se nahajajo pri tem sodišču, pa listam niso priložili in ker je rok za vlaganje list že potekel v torek, je popravek po nazi-ranju sodišča nemogoč. + Pisani radikalni kandidati. Radikal-ski kandidat v štajerskem okrožju Blaž Zupan, brivec v Laškem, je bil prej kandidat narodnosocialne stranke. Janko Dernovšek, primarij v Mariboru, je bil pri občinskih volitvah kandidat demokratske stranke. Franc Verlič, vini-čar iz Sv. Petra pri Mariboru, je pa prešel svoj čas od SLS k socialdemokratom, od teh k samostojnežem, od teh k narodnim socialistom, sedaj pa je kandidat radikal-cev. Kakor se vidi, tem gospodom ne gre za stranke ali programe, ampak za — mandate, v ta namen so si izbrali pa prav nesrečno stranko, v katero po svojem mišljenju res spadajo. -f- Novi volivni utrinki dr. Kukovca, Dr. Kukovec jako rad in jako veliko piše in človek njegove članke tudi rad bere, pa nikjer ne objavite.« To se je prigodilo leto za letom ob raznh prilikah, ko je dr. Tavčar živel še prav v skromnih gmotnih razmerah. Mož, ki je imel v svojem ponosu rad.da so o njem govorili in ki mu želja po častnem imenu ni bila tuja, se je kar se tiče dobrodelnosti držal svetopisemskih besed, da naj levica ne ve, kar daje desnica. In ko sem se o tem razgovarjal s pokojnim Jeranom, dejal mi je: »Boste videli, da se bo Bog na Tavčarja ozrl skoti veliko okno.« Meni pa so zvenele na uho psalmistove besede: Blagor mu, ki se ozira na potrebnega in siromaka; ob hudem dnevu ga bo otel Gospod.., Gospod mu bo donesel pomoč na ležišču njegovih bolečin. Dr. Tavčar se je rad zlasti v poznejših letih razgovarjal o verskih življenjskih problemih včasih šaljivo, često pa tudi resno. Najbolj ga je bolelo, — tako mi ie pripovedoval — ako so mu očitali, da je brezverec. »Da sem slab kristjan, kakor jih je veliko drugih, ki ne spolnujejo svojih verskih dolžnosti, to rad priznam, celo brez vere pa nisem bil nikoli v svojem življenju.« Na njegovo pesniško naravo jc silno vplivala cerkvena liturgija s svojim sijajem. Pontifikalna polnočnica v stolnici ljubljanski ga je čestokrat privabila v cerkev, Ko smo spremljali škofa okrog cerkve, opazil sem ga večkrat slonečega ob stebru kake stranske kapele. V kaki »meri so se snovali najini razgovori o verskih problemih, kaže posebno značilno nastopno dejstvo: Bilo je pred kakimi 25 leti, ko sva se sešla z dr. Tavčarjem v klubovi sobi. Bila sva sama; mnogo sva govorila o veri, o cerkvi, in dr. Tavčar V sarajevskem okreKjn nastopa deset strank, med drugimi tudi Srpska stranka, najizrazitejša predstavnica velesrbstva. V vseh okrožjih v Bosni je radikalska lista na prvem mestu. V travniškem okrožju je vloženih sedem kandidatskih list Usta »Složnih Hrvatov« je četrta, njen nosilec je dr. Janko š I m r a k. V tnzlonskem okrožju je devet list Lista »Složnih Hrvata« je na 8. mestu, njen nosilec je Jožo Matanovié. V banjaluškem okrožja je potrjenih deset kandidatskih list. Lista »Složnih Hrvata« je na 7. mestu, njen nosilec je Stje» pan B a r 16. Nosilec radikalska liste je Nikola PaSlč. V mostarekem okrožju je potrjenih devet list. Nosilec liste »Složnih Hrvata« je dr. Dom. M a n d 1 č. Radlčevcl so v tem okrožju razprti ln so vložili dve listi, kakor radikali. Nosilec oficielne radikalske liste je dr. Laza Markovič. Dr. Spaho, vodja avtonomlstiSnih mu* sllmanov v Bosni kandidira kot nosilec liste v tuzlanskem okrožju. Nosilci list za njegovo stranko so v banjaluškem okrožju Hamzalija Ajanovič, urednik »Pravde«, v travniškem dr. Halidbeg Hrasnica in v bi-hačkem okrožju dr. Džafer Kulenovič. ne, ker bi bili duhoviti, ampak ker so navadno po svojih čudovito naivnih sodbah in Izrekih precej zabvni. Tako tudi 22. t m. v »Taboru« veliko razmišlja o slovenskih strankah, naprednemu bloku in klerikalnemu zmaju, ki ga nikjer ne sme manjkati, kjer se govori o naprednosti. »Glavni nasprotnik« — pravi dr. Kukovec — »je klerikalizem Naša javnost Ima nekoliko preveč rešpekta pred njim. Pokazati nima ni-kakib uspehov, razen da je spravil s hujskanjem ducat mladih ljudi v ječo zaradi državnega prepričanja, ker so v razširjenosti nad nekaznovanim hujskanjem klerikalcev napravili nekaj škode v klerikalni tiskarni, kar se ne more odobravati. Druga sramota te stranke je, da se vežejo celo z največjimi nazadnjakl radikalci zoper naprednjake, kar bode jim tilnik zlomilo.« — Za gospoda Kukovca je torej demoliranje tiskarniških strojev »državno prepričanje« in razbijači sede v ječi ne zavoljo kakšnega zločina, ampak zaradi svojega »državnega prepričanja«. Kljub temu pa dr. Kukovec to njihovo »državno prepričanje«, zavoljo katerega so zaprti, sne odobruje«. Sicer p« pravi, da ne odo-bruje tega, da so napravili nekaj Škode v klerikalni tiskarni, iz česar bi sledilo, da bi odobraval le, če bi napravili nekoliko več škode, saj gre za »klerikalno« ln ne za demokratsko tiskarno. Ne vemo, ali je dr. Kukovec res tako hudoben ali pa je najne-rodnejši štilist, kar si jih je mogoče misliti. Čisto Kukovčeva iznajdba pa je tudi to, da se »klerikalci vežejo z radikalci proti demokratom«. Vsak vendar ve, da so se ravno demokrati zvezali z radikalci proti SLS, ko so oboji sklenili vladno koalicijo In da se je ta koalicija demokratov z največjimi na-zadnjaki le zato razdrla, ker so radikalci demokrate enostavno Iz koalicije na hladni zrak postavili. Pa tudi v sedanjem voliv-nem boju ni med SLS in radikalno nobene zveze niti kakršnihkoli stikov, ampak najljutejše nasprotstvo in najodločnejša borba. Saj je ravno šusteršič eksponent radikalov, ki hočejo z njim razbiti naše vrste, k tu- se jim pa bo ravnotako malo posrečilo kakor bo Kukovcu posrečilo s se mi je zdel ta dan nenavadno resen. Začudim se, ko mi nenadoma reče: »Prijatelj, kadar bi zvedeli, da sem jaz nevarno bolan, prosim vas, poskrbite, da umrjem kot kristjan.« In segla sva si v roke, molče sva se poslovila, oči pa so se nama zalesketale v solzah. Leta 1921, ko je pričel dr. Tavčar hujšo bolehati, pride nekega dne k meni trnovski župnik Finžgar, rekoč: Bil sem po opravkih pri županu dr. Tavčarju na magistratu ki mi je rekel, da imata vidva med seboj baje neki dogovor in bi rad, da se pri njem oglasim. »Prijatelj, z menoj ni nič prida,« mi reče ko vstopim v njegovo pisarno, »zdravniki me sicer tolažijo, seveda saj me morajo, toda jaz sam najbolje čutim svojo bolezen in vem, da je neozdravljiva. — Ali se še spominjate najinega dogovora na starem strelišču? Sedaj je čas, da se dogovor izvrši.« Vse je bilo dogovorjeno in dne 13. decembra je prišel v kapelico Marije Pomočnice v Marijanišču, kjer sem ga obhajal in mu za zahvalno molitev položil na klop Baragovo knjigo »Zlata jabolka« katero je hotel imeti tudi vselej na klopi, kadar se je vd^ležil kot župan in patron trnovske župnije svetkovanja sv. Janeza Krstitelja. — In po istem potu je prišel še v goste v našo kapelo, dokler ga ni bolezen pričela priklepati na posteljo. Umrl je miren in vdan v voljo božjo; skristaliziran in očiščen po trpljenju, ki je je voljno nosil počiva v miru. Ko sem dr.nes s trudno roko ln težkim srccm vsul lopatico prsti na pokojnikovo rakev, bilo mi je v mislih, kako iskre- pomočjo »napredne kmečkoohrtae zveze« zaee mandat uloviti. -j- Zlorabljanje nuncijcvih Izjav. Papežev nuncij monsignor Hermenegild Pele-grinetti je napram dopisniku belgrajsko »Samouprave«, ki ga je prišel intervjuvat, podal daljšo izjavo, ki se odlikuje po strogi stvarnosti, delikatnosti in tudi po lini ironiji. To Izjavo jo prinesel šusteršićev list v taki spakedranl obliki, da se precej vidi konjsko kopito, ako se primerja z njo v »Samoupravi« objavljeni original. Šueter-S16 pravi, da se je nuncij »jako laskavo izrazil o sedanjem ministru za vere« ter da je »pohvalil njegovo delo ln udeležbo na zagrebški konferenci škofov«. To je torej kadilo za Jovanovlča, ki je radikal. V nun-cijevi izjavi pa ni niti sledu o kaki laskavi pohvali, temuč je nuncij zgolj dejal, da Jovanovlča pozna vsled tega, ker je sodeloval že pri zaključevanju konkordata iz leta 1914., kakor mu je znano tudi to, da je Jo» vanović prisostvoval škofovski konferenci, kjer so mu škofje razložili svoje pritožbe želje. Glede obljub .Jovanovlčevih (M se v nuncljevi izjavi čisto lahko razbere fina ironija, ker nuncij pravi, da so »obljube iu uverjevanja g. ministra, ki jih je dal škofom, take asrave, da bodo neizmerno veliko doprinesle... k verskemu miru, ako jih bo vlada dejanskoz efekti vnost jo in gotovostjo izvršilal« Nobene druge pohvale ni dobil gospod Jovanovič. Tudi je šusteršič popolnoma izpustil drugo daljše mesto, kjer nuncij odločno, dasi fino, žigosa predpostavljanje enega verstva drugemu, kar očitno meri na vlado, v kateri sedi gospod Jovanovič, prijatelj Ivana Sus-teršića. Tudi je zanimivo, kako je šusteršič zavil neko drugo mesto v nuncijevS izja/i, katero se po šusteršiču glasi: »Katoličani morajo paziti, kadar favorizirajo eno ali drugo stranko«. Iz cele zveze, kakor jo je šusteršičev list podal, se ta stavek razume, kakor da bi bil nuncij hotel reči, naj katoličani ne dajo prednost SLS pred radikalno ali Susteršičevol V originalu pa je čisto drugače. Nuncij pravi, da sicer ni nobene stranke, ki bi bila izrecno v svoj volilni program vzela boj zoper katoliško cerkev, da pa to nikakor ne pomeni, da bi vse te stranke bile enako razpoložene napram katoliški cerkvi ln da katoličani moralo zato dobro odpreti oči, kadar favorizirajo eno ali drugo stranko! To je ravno nasprotni smisel onega, ki ga je šusteršič g, nunciju podtaknil. To je sploh njegova stara in stalna metoda, da skuša visoke osebe izigravati v svoj prid zoper svoje nasprotnike. Ampak pri nunciju mu bo to korenito izpodletelo. -1- V čigavi službi? »Ljudski Dnevnik« od 22. L m. objavlja med petimi političnimi noticami štiri, ki so vse napadi na Slovensko ljudsko stranka Zoper radikalna demokratsko, socalistično, samostojno ali sploh katerokoli drugo stranko nima niti ene polemike notice in je ploh ni nikoli imel. Mož pa jo zelo hud, če se mu očita, da je v tuji službi, da poskusi razdreti edino stranko v Sloveniji, ki brani samostojnost slovenskega naroda in njega versko svobodo. Jutri bo njegov list seveda zopet samo Sls napadal. In tako dalje do — 18, marca, ko bo prejel za to plačilo., kakršno mu gre. -f Prijatelji so se skregali. >Narodnn odbrana« in »Orjuna-: sta, kakor znano, pomožni četi Svetozara Pribičevića, oziroma demokratske stranke. To se ni pokazalo samo na paradi v Novem Sadu, kjer je nastopil Pribčevič, obdan od orjunaških pio no je dr. Tavčar ljubil domačo grudo, svoj narod in kako je po svojem prepričanju delal zanj. Ta gruda, pristno krščanska, ga je čuvala kot svoj košček, da se nI vtopil v valovih življenja ter da je po mnogih zmotah in prevarah prijadral v miren pristan svojega Boga in svoje cerkve. Narodni naprednjaki pokojnika proslavljajo kot svojega političnega voditelja, tega jim priznamo, a k Bogu Re dvigajo-čega reklamiramo tudi za-se, torej za ves slovenski narod, ki bo vsikdar e ponosom prišteval dr. Ivana Tavčarja v vrsto svojih izrednih, velikih mož. Tam, kjer se dviga sivi Blegaš kakof velikanskoorjaška cerkev, tam kjer se tik njega šopiri mali Koprivnik s svojo velblo-dovi grbi podobno goličavo in se Mladi vrh in Stari vrh naslanjata nanj z ostro zavitimi vrhovi; tain kjer bo vedno spomladi cvetela »Posavčeva češnja« in jc e-ni rodila svoj sad »Sarevčeva sliva«, tam v loškem pogorju na prijaznem Visokem, kjer je najrajši bivala tvoja vstvarjajoča duša, tam si si izvolil, da počiva tudi tvoje truplo pod znamenjem križa, v senci vedno zelenih smrek. Ob Tvojem grobu pa Ti bo kos prepeval svoje jutranjice in taščica-šmarnica Ti bo skrivnostno drobila svoje večcrnice; nad Teboj pa bo krilil planinski orel ob vročem solncu in naokrog po livadah in pogorjih bo jekal zdaj v milem vetriču, zdaj v divjem viharju odmev Avguštinovih besed: Nemirno jc človeško srce, dokler :u našlo svojega miru v Bogu. ________ __ __ __ _ _ _ Akti »Visoškc Kronike« so se pomnožili z novim, dragocenim lolijantom. Stev. 48. lorijancev, ampak že bolj v tem, da je (general teh organizacij, polkovnik Sturm-Ju-rišlč, bil postavljen za kandidata na liati demokratske stranke v Novem Sadu. Pred par dnevi pa jo Jurišić vsled sklepa Orjune svojo kandidaturo preklical z motivacijo, da je Orjuna »nadstrankarska« ln >vsena-rodna« organizacija. To seveda ne more biti pravi razlog Jurišićeve abdikacije, ker je Orjuna itak vedno trdila, da je »nadstrankarska«. Razlog jo ta, da je Orjuna od Pribičeviča zahtevala, da ji da na razpolago »nervus rerum«, pare, ki so za orjun-ske nastope potrebne. Pribičevič pa, ki ni več v vladi, denarja nima v takem Izobilju, ko vzdržava z velikansko težavo »Novi Ust« in »Beogradski Dnevnik«, ki nič ne iieseta. — Tako piše neklerikalna svobodomiselna »Tribuna«, ki dobro pozna tako demokratsko stranko kakor orjuna še. -f- Volivna svoboda. Povodom naredbe notranjega ministra v varstvo volivne svobode opozarja novosadski >0, Volks-blatt« na velikega župana, ki hodi e svojim sorodnikom nevabljen na volivne shode in skuša tam z raznimi več ali manj odkritimi namigavanriji vplivati na volivce. Razen tega poživlja ta veliki župan k sebi vplivne osebnosti, ki jim preti, da se bodo že tudi zanje našla primerna sredstva, ako volitve izpadejo drugače nego želi vlada. Za slučaj, da bi bil v njegovem okraju izvoljen kak nemški poslanec, preti veliki župan z diktaturo in z zatvoritvijo vseh nemških šol, v nasprotnem slučaju pa obeta vso svojo naklonjenost. Sedaj ima notranji minister priliko, da v dejanju dokaže, da mu je resno za nedotakljivost volivne svobode. Nemški list sicer imena velikega župana ne imenuje, a g. minister ga more brez težave uganiti ozir. izvedeti. Iz zunanje"politike. * Italijanska laSistnvska narodna milica. Poveljnik italijanske narodno milice dr. Italo Balbo je v pogovoru z urednikom >Giornale d'Italia« dal nekaj pojasnil o fa- šistovski narodni milici: Milica bo štela 150 tisoč mož, v slučaju potrebe 200.000 mož. Njen namenn je omogočiti Mussoliniju, da r. vsem mirom dovršil delo revolucije in izvede najdrznejše reforme. Pri tem se ne sme pozabiti velikih moralnih nalog milice med mladino, ki jo bo prekvasila /, duhom discipline in izurila v orožju. Fantje, ki bodo od 17. leta služili v milici, bodo pohajali k vojakom že popolnoma izvožbani v vseh vojaških poslih ;n dolžnostih. — V milici se je s posebnim ukazom ustanovil najvišji čin z naslovom >caporale della Mi-Hzia«. Ta čin bo smelo nositi vselej le 20 <>seb ln se bo podeljeval vedno s posebno utemeljitvijo. Kot prvi ja bil Imenovan za častnega korpornla min. predsednik Mussolini. * Avstrijski socialisti proti nasilnim sredstvom. Povodom zadnjega krvavega spopada med roonarhisti in socialisti na Dunaju so se v seji narodnega sveta zastopniki vseh strank izjavili proti nasilnim sredstvom v medsebojnem strankarskem boju. Tudi zastopnik socialnih demokratov je izjavil, da njegova stranka noče Izvojeva ti svojih zahtev z revolverjem v roki, marveč z duševnim orožjem. Dnevne nmfce. — Nov orjunaski škandal. Te dni je vdrlo šest orjunašev v Dubrovniku v mimo in dostojno družbo tamkajšnjih Italijanov. V družbi so bile tudi ženske. Orjunaši so zaceli nesramno izzivati ter se jc vnel velik pretep, v katerem so padali tudi streli. Orjunaši so bili po notah tepeni. Vsi du-brovniški listi ostro obsojajo surovi in brez-miselni nastop Orjuncev, ki so kršili dobre medsebojne odnošaje dubrovniškega prebivalstva. Samo demokratsko glasilo »Ju-gosloven< se je tudi tu postavilo na stran Orjune, — Tako se vlada. Ena največjih »romskih vasi — Kača — je na tem, da jo za-puste vsi prebivalci. Vas mnogo trpi ob vsakoletnih povodnjih, proti katerim se sama ne more zavarovati, a vlada je gluha za vse prošnje za odpomoč. Sedaj se prebivalci pripravljajo, da za vedno zapuste svoj kraj in se naselijo drugod. — Izčrpan kredit. Sarajevski »Jugosl. List« poroča, da je tamkajšnja delegacija iinančnega ministrstva naznanila vrhovne-tju sodišču, da je njen kredit za sodnike te-;a sodišča izčrpan, finančno ministrstvo pa tovega kredita ne nakaže. Zato sodniki od 1. marca t. 1. dalje ne bodo dobili nobenih drugih prejemkov nego temeljno plačo v znesku 458 Din 33 p. Sodniki so seveda v nemali zadregi. — Podgoriška afera z invalidskim blagom. 0 tej stvari poroča sedaj podrobneje cetlnjska »Črna gora«. Začetkom januarja 1.1. je dospel v Podgorlco inšpektor Шб iz ministrstva za socialno politiko in takoj sklical vse invalidske delegate. Ko so bili skupaj, so se medseboj zelo dobro imeli in razumeli. THć Jim je povedal, da je pripeljal s seboj za črnogorske invalide za 5 milijonov dinarjev različnega blaga, katerega naj nri i razdele. Zahteval jo od n jih цоћчШл. da so blago prejeli, ne da bi predložil podrobnejši izkaz o množini in kakovosti blaga. To potrdilo je dobil. Prihodnje dni eo začeli izlagati blago, invalidom, posebno pa častnikom, se je cela reč takoj zdela sumljiva. Zahtevali so točnih izkazov in pojasnil. Tu se je pokazalo, da takih izkazov sploh ni bilo in jih niti ministrstvo za socialno politiko ni imelo. Lep red je imel v svojem mlnstrstvu g. dr. Žerjav! Edino o čevljih se je navajalo neko število, a pri preiskavi se je dognalo, da so manjkali 1.04 pari čevljev. Vse blago, ki je došlo v Pod-gorico, se ceni na največ 2 milijona dinarjev, a še od tega se je mnogo razteklo bog-ve kam. Kaj je z ostalim blagom v vrednosti treh milijonov dinarjev, ki ga je ministrstvo za socialno politiko baje odposlalo za Podgorico, zaenkrat ni znano. Ne ve se, kdo je zakrivil to umazano afero: ali ministrstvo za socialno politiko ali Inšpektor Ilič ali Invalidski delegati, ali vsi sknpaj. Žalostno dejstvo je, da pri nas niti listo, kar je nnmenjeno za invalide, ni varno. — lîph^evanje nagrad. Kakor nam poročajo, ho v zadnjih štirih letih orožniki obmejnega korriisarijata Rakek zaplenili raznim »valutašiberjemt in tihotapcem za več milijonov papirnatega, srebrnega in zlatega denaria, kakor tudi živine, a niso dobili niti pare nagrade, akoravno so jim razni gospodje obetali, da >čejo biti brzo in bogato na^radjenk. Le cn slučaj navedenih zaplemb je že davno rešen, a nagrado — 1 milijonček kron — sta dva visoka gospoda finančnega ministrstva v žepe spravila ter baje denar že porabilo. — Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od L aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, nooporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci so uporabljajo za delo v vsoh panogah gospodai-stva, zlasti v sadjarstvu iu vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. Gospodarska praksa jo izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1023. Pri sprejemu v Solo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer ako izpolnijo ostale pogojo, na prosta mesta. Lastnoročno na celo polo pisane prošnjo s priloženim krstnim listom, doinovnico, zadnjim šolskim spričevalom ter spričevalom o uravnosti, je poslati do 10. marca 1923 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grrnn pri Novem mestu. — Bolgarska Šolska mladina in plesne I vaje. Bolgarski naučnt minister je prepovedal učenkam vseh srodnjih šol obisk plesnih vaj, večernih zabav, učenje prennpetih modernih plesov kakor tudi striženje las. — Prva šola 7Л gluhoneme v Bosni in Hercegovini so v kratkem otvori v Relje-vn. Zaenkrat sta nameščeni dve učiteljici. — I* HofedrSire. Dno 0. t. m. sta so poročila g. Anton Mrlak, posestnik i?. Rovt z gdč. Franjo Pctkovšek, županovo hčerko ir, Hotedrlice. j Pri ženitovanju jo nabral starešina g. Val. Brus iz j HotedrSice v prid Slov. Straže 40 Din. Bilo srečno! — Ježie» pri ljubljeni. V nedeljo, ;(8. t. m. se jo vršilo zborovanje občanov Jezice in C'rnuč radi naprave električne centrale ob Gameljšei. Za iborovnnjo je 3icer vladalo veliko ranimai)je, toda večina je bila mnenja, da ne kaže napraviti drage naprave ob liesigurnem, ob «usi skoro popolnoma suhem potoku, pač pa naj bi se mislilo na izrabo vodne sile Pave. Ing. Turnšek je predečit zboro-valcem ogromno stroške, % katerimi bi se dala zgraditi električna centrala na Savi: omenil je, da takih stroškov ne zmoTe niti LJubljana, kaj šele Jezica in Črnuče. Po informacijah g. inženerja bi GameljSca tudi ob najhujši suši dajala dovolj vode зд proizvajanje 45—60 HP, kar hi zadostovalo za 2000 instaliranih žarnic. Ko eo ** nekateri r.edi nili гл Gameljšao, so sestavil pripravljalni odbor, ki Ima nalogo izdelati nnčrte ter proučiti rcn-tablliteto projektirane naprave. — T* Vidma pri Dobrepoljali nam poročajo: Uresničil no je stari slovenski pregovor, da gosposka in zim« ue priznneseta. Zadnjo dni smo dobili debel nameček stmegn. Želimo po. da bi predolgo ло obležal, zakaj kakor hitro bo skopnel, se bo vršila napeljava telefonskih žic do poštnega urada. Kako se bomo postavili s to moderno poštno napravo! Prav hvaležni bomo zanjo poštnemu ravnateljstvu. — Svinjska kupčija je pri kraju. Zadnji rilci so so plačevali po 00 K žive vago. LepSo govedo pokupijo ljubljanski vcletrgovci, seveda za Lahe, ne za Ljubljančane. — Razpisano .ic poštno odprnvnliko mesto v Šenčurju pri Kranju (Ш/2). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Nevaren tat je Jožrf Podlesnik. Dno 17. novembra jo okradol v Vinterjevcit Ignaca Slmončlča. Pozneje je Simončiču grozil, da mu bo zažgal hišo. ko bo prišel iz zapora. Sedel bo za to 1 leto v težki ječi. — Radi krivega pričanja jc bila Ana Ferjnn ia Poljeov obsojena nn. 14 dni ječe. — Divja lovca. V Požarjeveni rovtu sta Martin Kunne ln Franc Zaje ustrelila divjo kozo, n ju jo zasačil državni gozdar Viktor Svoboda. Sodišče je prisodilo Ktmčiču 1 me-«ee<*, Z.» jeu pa 2 roosec«i ti /ke jene. — Plsarjeva svatba v Podgorlei. «Črna Gora« poroča, da se jo te dni vršila v Pod-unrini *i in in u svatbe, kakršne Crnogoroi no pomnijo. Ženil pa so je neki pisar finančno nprave v Podgoriei, ki ima 60U Din mesečne plače. Povabljonih je bilo do sto svatov, ki so se vozili v kočijah in avtomobilih. Streljali so tako, da jo vse odmeval.) od gor, a gostija sama je bila razkošna. List pravi, da pisar od doma nima nikakega premoženja. Odkodi mn torej sredstva? S tem vprašanjem si sedaj ubijajo ljudjo glavo. — Koliko bo st«l zadnji eneg zagrebško mestno občino. Zngrobška mestnn n prava je morala za kidanje snega, ki jo tako nenadoma zapadel, najeti do 500 dolaveev in mnogo voznikov. Po površnem računu bo stal ta sneg Zagreb najmanj 1 milijon kron. Tndi drugim mestom jo zadnji sneg iz enakih razlogov zelo nedobrodošel gost. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg Štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 PrîmorsKe nsvtee. p Slovenski faSifeti. Iz Primorja nam poročajo, da res mnogo Slovencev pristopa k fašistom, toda razen znanih renegatov ne prostovoljno, marveč samo prisiljeno. Zlasti težko stališče imajo obrtniki, ki izgube koncesije, ako se ne udajo fašistovskim vabilom. Tudi g. Volčič iz Komna je bil od fašistov vpisan v organizacijo, toda samo na papirju in se njihovega gibanja ne udeležuje, marveč je ostal, kar je bil, dober narodnjak. š Jubilej Viktorja Parme. Mariborsko narodno gledališče proslavi dne 3. marca 65 letnico rojstva in 40 letnico kompozitor-skega delovanja slovenskega komponista g. Viktorja Parme. Ob tej priliki se vprizo-ri v Narodnem gledališču njegova prva opera >Urh, grof Celjski«, ki je obenem tudi časovno prva slovenska opera. š Ženo z dvema nepreskrbljenima otro-čičema jo zapustil kovač Matija Bukovec iz Draščano pri Pinjn. š Okraden je bil organist Tvati Brglez 1« St. Vida pri Ptuju. Tat pn je oškodoval za 14.000 kron. 5 Morilec alkohol. 20 letni hlapec Leopold Lužnik v Crnečah pri Dravogradu je "pil že pijan na dušek liter vina in nato zaspal. Zjutraj so ga našli mrtvega. — V Starem trgu so našli mrtvega na cesti 73 letnega čevljarja Jakoba Fišarja, ki je bil strastno udau alkoholu. i g Gospodarska zveza. Občni zbor Go-I spodarsko zveze so vrši dne 1. marca 192.1 i ob desetih dopoldne v poslovnih prostorih Dunajska cesta. Na dnevnem rodu je med drugim tudi: Volitev načelstva. g Narodni Gospodar, glasilo «Zadružne zveze« v Ljubljani. Izšla je 2. številka tega našega gospodarskega in zadružnega glasila « sledečo vsebino: J. B.: Tako so ne dela, B. I.: Avtonomija v zadružništvo, Zvišajmo deležo pri zadrugah z omejeno zavezo, Hrvatsko zadružništvo. Neprijazna finančna oblast, Medsebojno terjatve med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo, Vprašanja in odgovori, Zadružništvo. Člani Zadružno zvezo dobe list brezplačno. Za nečlane jo cona lista 25 Din nn leto, za člane Zvezinih zadrug 20 Din na leto. Naroča «e list pri Zadružni zvezi v Ljubljani. g Delegacija ministrstvu linanc Objavlja uradno: Gospod minister za finance jo ixxialjš.al rok za plačanjo letno takse za stara vozila do konca meseca februarja 1023. g Шп1 trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledečo cene: pšonica 445-452.50 Din, rž 315 Din, oves 287.50 Din, koruza 225-230 Din, fižol 402.50 Din, pše-nična moka št. 0 645 Din, št. 2 620 Din, št. 6, 525 Din, št. 7, 445 Din, št. 8 280 Din, me- j kinje 175 Din. g Ceno blagu na zagrebškem trgu so I bilo sledeče: Kava: Rio 6, 41.50 Din, Rio 5, J 43 Din, Rio 2, 49 Din, Santos 55 Din, sladkor j v kockah 24 Din, kristal 22 Din. Riž: karo-j lina 13.50 Din. italijanski glace 13 Din, Sal-! gon 12 Din, Bruch il Din, Sojo olje 31 Din, petrolej v zabojih 262.50 Din, v sodčkih 8 dinarjev, mast 14 Din, čokolada 50 Din. g Povišanje obrestno mere v Belgradu. ! Vsled denarno krize so vsi belgrajski kro ! ditni zavodi povišali obrestno mero in sicer: 9 odstotkov obresti, 1 odstotek trlme-stralno provizijo od večjo prometne strani in 1 odstotek trimestrnlne provizijo od nnj- i višjega dehetsoldn. g 7л iuvrSevanjn carineko-posrcdnlških po- j slov, Iti 30 železnici po §.65 železniško-obratnegn ; pravilnika in Mena 10 mednarodnega dogovora | naloženi, razpisuje železnica za «voio carinsko po- j stajo Ralcek mesto pogodbenega carinskega no- i srednika. Reilektanti morajo odgovarjati vsem zahtevam pravilnika o carinskih posrednikih in od-nošajem, ki jih zahteva carinsko-železniški postopek. Tozadevno ponudbe jo vložili pri obratnem ravnateljstvu južno železnico oddelek 1II/2 v Ljubljani do marca 1929. 1 or,S i g Avstrijski in mažarskl denarni trg. Medtem ko je sedaj v Avstriji precej ltino- i go denarja v prometu in jo denar znatno ' eenejSl postal, jo zavladalo na Ogrskem ali» J no poiuunjkunje denarja. Obrestua mera j« ; znatno poskočila. g Razširjenje delovanja Standard Olla na Halkaiui. Standard Oll Company of Newyork je kupila tržaško rafinerijo mineralnega olja. Sodaj namerava vložiti veliko glavnice v Jugoslavijo. g Bankrot italijanskega paruhrodne« ga društva. Milansko parobrodsko društvo Sociotš a velieri e vapori« je postalo ln* Holventno. Pasiva znašajo 4 milijone lir. g Sladkorne cene na С«;вков1ота8кеш. Ce» škoslovtiško Diinidlrstvo za prehrano j« določilo ceno sladkorju za prodajo v velikem na 405 Ko oziroma 410 Kč za 100 kg. Na tej podlagi bodo podrejene oblasti določile cene sladkorju v podrobni prodaji. g .Stavba velike električne centrale т zapadel Slovaški. V Komorna bodo zidali veliko električno podjetje, ki bo preskrbovalo z električno energijo vso zapadno Slovaško. Pri posvetovanju Intere« sentov iz Komorna ln Novih Zamkov se je ustanovila delniška družba s kapitalom 10 milijonov KI Državi sama bo prevzela delnic za 5 milijonov Kč, ob': Imenovani mesti po 2 milijona, a manjS* vasi iu seiieču skupaj 1 milijon Kč. BORZA. Z:igreb, 22. 2. 192'!. Devize: Pešta 3.60— 3.70, !!< rllu 0.46-0.47, Italija 5.06—5.08, London 495.0—497.0, Newyork IИ4.50—105.50, Pari« 6.45—6.50, Praga 3.12—3.13, Dunaj 0.1487— 0.148750, Ziirich 19.84-19.88, Bukarešt 49.0, Sofija 58.0. — Valute: Lir 5.0, dolar 102.0— 103.0. Zilrlclr, 22. 2. 1923. Devize: Pešta 0Л775, Berlin 0.0235, Italija 25.75, London 25.04, Newyork 531.0, Pariz 32.65, Praga 15.75, Dunaj 0.007475. Bukarešt 2.60, Sofija 3.0, Belgrad 5.10, Varšava, 0.0140. — Valute: a. K 0.007S, Ljubljanske novice. lj Pogreb dr. Ivana Tavčarja včerajj popoldne v Ljuoijani je bil veličasten. V, mestni hiši pred posvetovalnico so položili pokojnika nn mrtvaški oder. Na tisoče ljudi je рокгорИо in molilo za pokojnikovo dušo. Ob štirih popoldne so se pričele pogrebne svečanosti. Dr. Tavčarjevo truplo je blagoslovil g. generalni vikar in stolni prošt Andrej K a lan. Zbor ^Glasbene Matice« je zapel žaiostinko >Umrl je mož«. Govo» rili so na to: g. pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r v imenu vlade, g. dr. T r i 11 e r, ki je siavil pokojnega kot narodnega bo» jevnika, književnika in človeka, ter v imenu slovenskih književnikov g. Oton Žu« p unči č. »Zveza pevskih društev« je zapela ganljivo najnovejšo Pavčičevo narodno žaiostinko. Pogreb se je nato pomikal izpred mestne hiše po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu in Dunajski cesti h kapelici ev. Krištofa. Spaiir jo sestavila šolska mladina, га njo se je pa strnilo občinstvo. Kjer je šel sprevod so gorele svetilke, raz hiše so plapolale žalobne zastave. Trgovine, kavarne in gostilne so bile zaprte. Veličasten pogreb se je pomikal počasi in v najlepšem redu. Otvorila ga je godba dravske divizije. Pred cerkvijo sv. Krištofa se je pogreb ustavil. Stolni prošt g. Andrej Kalan je z asistenco odpel libero in blagoslovil pokojnika. Nato je ruski pevski zbor krasno zapel »Očenašs in »Večnaja mu pamjat«. V imenu Sokolstva se je poslovil od pokojnika dr. Viktor M urnik, nakar je govoril lep poslovilni govor pokojniku dr. Janko Ž i r o v n i k, poudarjajoč zasluge, ki si jih je pridobil dr. Tavčar kot pravnik in kot pisatelj na pravnem polju. Mogočen zbor >Zveze pevsk'â društev« je dovršeno zapel >Vigred se povrne". Pogrebe i so se nato V najlepšem redu razšli. Zemeljske ostanke pokojnega dr. Ivana Tavčarja so prenesli nato v cerkev sv. FrištoJa, kjer so ostali do danes ob treh zjutraj, ko so jih odpeljali v Poljane nad »rtof,jo Loko, kjer bo danes oh 11. dope'-'"'" ^ogreb. lj Kur« ii zgodovine umetnosti. V soboto 4м 24. t. m. ob 6. uri zvečer eo vrši v zbornici biv. deželnega dvorca deveto predavanje. T»4ma: Retiens in Rembrandt. Predavatelj: Dr. I». Can-k a r. Vstopnice po 5 Din pri vhodu, lj Mladinski dom — Kodeljcro. V petek dnf 23. I. m. zvečer ob 8, uri sestanek sotrudniStva. lj Profesorsko društvo, sckcija Ljubljana ima izredni občni zbor v nedeljo, dne 25. februarja t. t v risalniri I. državno gimnazijo ob polenajstih. —> Dnevni red: 1. redno izplačevanje po zakonu zajamčenih honorarjev za nadure; 2. izboljšanje gmolnegr položaja srednješolskih profesorjev, 8, slučajnosti. — Odbor. lj Obleka za invalida. Invalid, ki je proefl 4 . Slovencu* za ponošeno obleko in službo, naj м "b dopoldanskih urah oglasi v našem uredništvo. lj 1.7, Ljubl ano izgnana jo za tri lete Elizabeta Gabrič. lj Policijska kronika. Policijo, vlačngjl v Ljubljani prav pridno prcgnnja. Dne 21. t m. so bile zopot tri vlacugo aretirano in ne bodo odšle kazni, loda vsled vedno пага-ščnjočega števila vlnčug jo vedno bolj perečo vprašanje poboljševalnico za izprijen» mladenko. — Dne 21. t. m. 80 bili v palači pukivi.finsko upravo zri Slovenijo neprijetno iznenaileni: po osrtii ur) zvečer je namreč prilomastil n palačo 32 letni Janez Pavšič, Kateri je bil močno vinjen in jo razgrajal in rogovilil po hodnikih, dokler nI prišel višji stražnik Abratn, krttori jo odvedel ro-govlleža v zapor, v katerem bo ostal tri dni, i i «f mn lindo pnhlndili prorazhurljivi Živ> ci. -- Zaradi vlacuganja jo presedela 1 me. sečni zapor šole 16letna Helena Drenik, ka> tera jo iz Ljubljane izgnana za dobo potih let. — V Kolodvorski ullel .ie neznnnec rai- Stran C SLOVENEC, dne 38. tofrratrje 192®. Sfw„ 4Л bil 30.000 K vredno reklamno 6Ipo pred pisarno «White Star Line*. — Miljutinu Pla ninon je bilo ukradenih 15 žepnib robcev. — Marjeti Breznikov! je bila na Vodnikovem trirn ukradena deuarnica. Narodno cflediščeJ DBAMA. Petek, 23. februarja: VOJIČEK. Red E. Sobota, 24. februarja: UGRABLJENE SA- ВШКЕ. Red D. \edelja, 25. februarja: ob 3. nri popoldne ŽIVI MRTVEC. Izven. - Ob 8. uri zvečer: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. Pondeljek, 26. februarja: VOJIČEK. Red A. OPEKA. Petek, 28. februarja: RIGOLETTO. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red D. Sobota, 24. februaria: MEFISTOFELES. RH B. Nedelja, 25. februarja: PRODANA NEVESTA. Gostovanje gospe Ade Poljakove. iïven. Pondeljek, 26. februarja: Zaprto. Ljudski oder. in soboto od B.—7. ure rveSer, v nedeljo od 9.—12. ure dopoldne in popoldne od 8. ure naprej do za-fctka predstave v pisarni Ljudskega odra. Ljudski oder. Nedelja 25. februarja >Pra • k a b i c a<, žaloigra v R dejanjih. b pisarne Ljudskega odra. »Prababica-: je Mia izmed najpriljubljenejših klasičnih iger tudi j fw deželi. Opozarjamo ne le ljubljansko občinstvo, lemveč tudi podeželske odre, da ri ogledajo to čarobno igro, katero jedro je gret prababice, ki ee Ina&čuje na potomcih. Predprodaja vstopnic v petek Učiteljski vestnik. Odborov» seje. Slomškove arvese«. bo v nedeljo ob 2. "ri v tajništvu. Vabljeni tudi odseki. članom novomeške podrvitake .Sloni, tre» naznanjam, da se že napovedano zborovanje v soboto 8. marca t. 1. v fit. Vidu pri Stični no more vrSiti radi nalezljive bolezni ršktiaiinke:, ki jô po tamosnjih vaseh zelo razširjena. Isto siborovnnje se preloži na poznejži Cas. Predsednik. ~ Orlovski vestnik. Oref Krakove-Tmovo. Nocoj oh pol S. uri v lokalu Kolegijska ul. 1 reden fantovski veter, ob- i vezen za vse člane. — Odbor. Turistika in sport. Velika smučarska tekmH. V nedeljo, dne 25. t. m. se bo vršila na Rakoku letošnja glavna smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije, ki se je udeleže tekmeci iz Slovenije, Zagrèba in Belsrrada. Tekmn obota biti zelo zanimiva, ker bo nudila sledeče prednosti in ugodnosti pred dosedanjimi: proga bo izpeljana po proricah iti bvdih ra-kovëe okolice in bo znašala to pot daljavo 17 km. Start in cilj bo na enem in istem mestu. Tekmovaloi bodo imeli jako lep odprt. svet brez mnogih ovir. vsled česar bo tok na emnčoh v obče gladek iu precej našel. posebno ako bo mogoče pri nedeljskih snežnih razmerah smnčl namazati. Občinstva bo to ix)t. prvič dana le-ta ugodna prilika, da bodo lahko lz one ln iste razgledne točko — komaj 7 minut nad kolodvorom Rakek — li'hko opazovali velik potek tokme od starta na cilj. Vsa tekma sc bo lahko Izvršila v ciicra dnevu vslod ugodnih železniških zvez. Polovična vožnja na železnici ia tja in nazaj! — Odhod na ïlakok ob 7. uri min., nato zajterk v gostilnah: «Pri varju«, -Domicelj«, «Mlakar«, «Gabrenja-.. - Start točno ob desetih na griču «Srnjak« nad kolodvorom Rakek. — Prihod prvih krmarjev na cilj se pričaknje med pol dvanajsto in dvanajsto uro. Popoldne po kosilu prijateljski sestanek v gostilni "и.идшачаидгчн— Ne zanašajte se na podjetja iz Nemčije, ker ista ne izpolnjujejo svojih obvez ter svojega knpea vedno izrabljajo, temveč obiščite rajo. VI. Mednarodni vzorčni vele-sejoin v Prugi od 11. do 18. marca t. 1. tor se poslužite ugodnosti, katero se Vam s tem obiskom nudijo. Informacijo in legitimacijo aa posel daje Alorna Company, anončua iu reklamna družba z o. Z.Ljubljana, Kongresni trg :!. ara?!» i3ел» m et sa ss&itses^^msrsi ЖЈВОД* , ........ .....л цтш àJj/M wl ш Иш Il II TWûC JWIK c Mefeorologično poročilo. Ljubljana S«S ш в. ш. vlu. (Ja» ирашо* ^»nia Bero- rnutei v «m lurine-Keter v O t'aiueuui v (J Nebo, V DtTOT f«inus » mm 21. 2. 21 h Î264 " л 1-8 obl. 23,/B 1 7 h ! i 723-6 3 02 obl. 0'S 28.2. 14 h 1 7239 1 37 09 d obl. Iščem PRODAJALKO pošteno, pridno, katera bi bila »mfcinn samostojno voditi trgovino t mešanim blagom. Jezik slovenski in nemški. Plača dobra. — Ponudb« pod: ZANESLJIVA itev. 1020« na upravništvo «Slovencu«. Vajenca sprejme FRANC AMBROŽ, sobni slikar, Ljubljana, Rimska cesta štev. 11. Gospodična , * daljšo trg. prakso kol poslovodkinja, ' in DVA ŽELI službo premeniti. Cenj. ponudbe na npravo «Slovenca« pod itev. 973. (Izkušenega brosafa .....Žagarja SPREJMEMO DVA PRIDNA, v svoji ЈШ" stroki popolnoma izurjeu« 141 GATRISTA Pismene in ustmene ponudbe na tvrdko ' MULEJ & COMP., Bled II. IZVE2- BANA xa samico na štiri rezila, zmotna tudi popravil, sprejmem na večjo žago na Gorenjskem. - Ponudbe naj stavijo samo «eoženjeni na: Upravo lista pod: «ŽAGA 1013«. Zahvala. Povodom prebridke izgube predragega m nepozabnega itoproga, oziroma brata, gospoda (Datije Wieltschnig iizrefeave tem polom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku, iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljnjeve blag. g. dr. Dereaniju za vso požrtvovalnost za dragega tajnika, preï. duhovSćini, pev-вкешч društvu «Lira« za krasno pelje, kammiki godbi za žalo-stink«, vsem darovnteljem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki »o naju v teh bridkih dnevib podpirali in tolaflfc. RamoUi, dn» 31. Icbmarjs 1923. žalujoči soproga is sestra. Kroiaca za popravljanje moških in otroških oblek «a dobo okrog 14 dni, SPREJMEM — Vprašati v upravi listn pod štev. 1015. мапшм hrastove in bukove — prvovrstni slavonski les, kakor brodarski pod. v vsaki množini, s polaganjem alt brez, po najnižji ccni dobavlj* tvrdka IVAH РШТОШ, parke far, BEOGRAD, Strahinić Bana ulica broj 43. s« ггавшлжкаа^чиоЕипЈвпчмааииаив boS imel, ce si privoišfiS i RIMSKO ČnŠO Ei Sobo za pisarno, v sredini mesta, iščem proti visoki nagradi. — Ponudbe pod «NAGRADA^ na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 1032 Odšle je v večnost, previdena s tolažili svete vere, S)■•venca«« Odgovorni urednik: MoiVere T «tbPanî JudoHoven^ka tlekarna r 1 ùibltani.