270. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. novembra 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejema. s» avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K flza pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22"K, za pol leta 11 K, za Četrt leta ft K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za posiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na narocbo brez istodobne vpoSiljatve nar ><'i ine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, Se se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj 8; izv iie f.-<u>k -vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlitvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod' telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Kdo plačuje davek?
V »Kmetovalcu« je priobčil ravnatelj g. Gustav P irc naslednji jako zanimivi in poučni članek:
Razburjeni časi so danes, in to vse zaradi ljubega vsakdanjega kruha in zaradi častilakomnosti posameznikov.
V boju za vsakdanji kruh hoče vsak posebej po možnosti veliko zase pridobiti, in ker poedina oseba dandanes ne zmore veliko, se osebe z enakimi težnjami združujejo, in tako prehaja boj za obstanek nad cele posamezne stanove. In tako gre stan proti stanu; ta hoče biti veljavnejši od onega, in gospodarski boj kmalu prestopi dopustne meje. Jaz pravim dopustne meje, kajti gospodarski boj do gotove meje med posameznimi stanovi je naraven in torej potreben, dokler kak stan trpi krivico; a kadar gre ta boj preko dopustnih mej, je škodljiv, in sicer za vse. če boj prestopi dopustne meje, so temu največ krivi voditelji posameznih bojevnih strank, ki v svoji častilakomnosti, da bi bili pre-magalci, rabijo nepoštena sredstva.
Tudi v naši deželi vihra, kakor povsod, gospodarski boj; delavec nastopa proti delodajalcem, meščan proti kmetu in na robe, kmet proti trgovcu itd. V tem boju ima večkrat ta ali ona stranka prav. Ne da se pa tajiti, da je boj mnogokrat nepotreben, torej škodljiv, in je le umetno zaneten s hujskanjem in z lažmi. Računa se namreč mnogokrat na nevednost nerazsodne množice, ki se kaj rada da omamiti po trditvah, ki ji ugajajo, ne da bi ta množica spoznala neresničnost takih trditev. Pri nas se dandanes kaj rado spravlja kmeta v nasprotje z meščanom, ali pravzaprav v nasprotje z obrtnikom in s trgovcem, ter se za netenje tega boja kme tom govori: Vi plačate skoraj ves davek; z denarjem vaših žuljev se skoraj vse vzdržuje in zato naj ima le kmet pravico gospodariti z deželnimi dohodki. Razsoden Človek ve, koliko je resnice na tem, a velika večina veruje takim  besedam, ki
kmetu laskajo, in oprta na to dozdevno resnico bi naj raj ša ne privoščila niti vinarja za javne namene obrtnikom in trgovcem iz deželnih dohodkov. Vsled tega rase razpor in sovraštvo med stanovi, in kmet vidi v obrtniku in trgovcu le svojega zajedalca, dočim so vsi ti stanovi drug drugemu potrebni, kakor ribi voda in je zastonj misliti na cvetoče kmetijstvo brez cvetoče obrti in trgovine ter narobe.
Vsakega, ki količkaj uvideva zle posledice pretiranega gospodarskega boja, je dolžnost ljudstvo poučevati in po možnosti ublaževati nasprotja med stanovi. Iz tega vzroka smatram za dolžnost, povedati resnico, koliko se na Kranjskem plačuje davka in kdo ga plačuje. Pred vsem upoštevam neposredni davek, ker se gre v prvi vrsti le za dohodke naše dežele in ker se le od teh pobira deželna priklada, in v drugi vrsti prištejem tudi deželno naklado na žganje. Vsa navedena števila veljajo za leto 1900., iz katerega so mi namreč števila na razpolaganje.
V tem letu je na Kranjskem znašal neposredni realni davek 1,725.391 K 89 h
» osebni » 1504 445 » 98 » torej ves davek skupaj 3,229.837 K 87 n
Od tega davka se je pobirala deželna priklada za deželne potrebščine in šolstvo povsodi enako, za zdravstvene in okrajno blagajniške namene je pa bilo mesto Ljubljana izvzeto, ker ima svoje priklade v to svrho.
Te priklade, ki so enakomerno razdeljene na ves davek, so v 1.1900 znašale: za deželne normalnošolske
namene...... 1,270.102 K 67 h
za zdravstvene namene 72 384 » 33 » » okrajne » 448.426 » 67 »
» kupčijsko zbornico . 7.705 » 24 »
» druge namene    .   . 5 972 » 72 »
Vsota vsega dež. doh. 1,804.591 K 62 h Sedaj poglejmo, kdo plačuje ta davek in po koliko. — Kmet plačuje le zemljiški in hišnorazredni davek; ves drug davek plačujejo obrtniki, trgovci in posestniki hiš v mestih.
Naš kmet je plačal leta 1900: zemljiškega davka  .   .     997.510 K 04 h in hišnorazred. davka .     251.623  » 33 h
tedaj skupaj   .   .   1,249.133 K 37 b
Pri tej vrsti je pa upoštevati, da mnogo tega davka pride na kmetovalce, ki niso kmetje, na mestjane, obrtnike in trgovce, ki so obenem zemljiški posestniki (tako n. pr. plačujejo Ljubljančani 12 763 K 15 h zemljiškega davka), na veleposestnike itd. Ker se gre v tej moji razpravi za stanove in ne za poklic in se pri nas skuša kmeta spraviti v nasprotje z veleposestniki, ki so sicer kmetovalci, a ne kmetje, zato moram od gorenje vsote odbiti najmanj 200000 K, kot delež, ki pride na veleposestnike in druge stanove, ki so obenem zemljiški posestniki.
Iz tega sledi, da na Kranjskem kmet plačuje približno 1,049.133 K 37 h neposrednega davka, a vsi drugi stanovi 2,180 704 K 50 h, in v tem razmerju so tudi deželne priklade.
Ker prav radi netijo razpor in na-sprotstvo med prebivalci dežele ter mest, zlasti glavnega mesta Ljubljane, zato je dobro, če podam števila, ki kažejo, koliko davka plačuje mesto Ljubljana. To mesto je plačalo v letu 1900.: neposred. realnega davka 293 688 K 77 h in neposred. oseb. davka 648 348 » 04 » torej skupaj   .   . 942.036 K 81 b
Če k ljubljanski vsoti davka prištejem še davek mest in trgov ter nekaterih obrtnih krajev (n. pr. Jesenic), ki mi sicer ni znan, potem bi ta vsota gotovo narasla na približno poldrug milijon kron.
Dežela ima od doklade na žganje blizu 1 milijon dohodka; od tega milijona pride skoraj tretjina na Ljubljano, ostanek pa skoraj v istem razmerju kakor davek na kmete ter na druga mesta, obrtnike, trgovce in delavce po deželi. Žal, da pri tej postavki da naš kmet deželi več zaslužka, kakor mu gre po njegovi davčni sili; a to končnega računa bistveno ne iz-premeni, kakor tudi ne neznatna vsota, ki jo kmet plačuje kot osebno dohodarino.
* Kaj sem hotel s tem spisom doseči? Povedati našim kmetom, ki jih ščujejo proti mestom, obrtnikom in trgovcem, da ni res, da je kmet glavni davkoplačevalec na deželi in da gre le njemu odločilna beseda pri deželni upravi. Kranjski kmet plačuje komaj tretjino vseh davkov, in samo mesto Ljubljana plačuje skoraj toliko, kolikorvsi kmetje skupaj. Vsi stanovi so enako-veljavni, drug brez drugega ne more obstajati, in zločinec je tisti, ki ščuje stanove med seboj. Resničen je stari izrek: če gre kmetu dobro, gre dobro tudi gospddi, a nič manj tudi ni res in se dejansko kaže, da je kmetijstvo tudi na boljši zemlji povsodi tam ubožano, kjer ni cvetočih mest in trgovine. Naša dežela je pa revna glede kmetijstva kakor glede obrti in trgovine, zato se rajši ne bojujmo, temveč skrbimo složno za napredek vseh stanov in se pod-pirajmo med seboj.
V LJubljani^ 24. novembra. Spravne konference.
Odsek, ki so ga sestavile nemške stranke, da formulira nemške zahteve, se je sešel v soboto k prvi seji. Nemška napredna stranka je poslala k seji poslance dr. Schiicker, dr. Pergelt, Urban in dr. Schreiner; nemško ljudsko stranko sta zastopala poslanca Prade in Nowak, dočim sta prišla v imenu ustavovernega veleposestva poslanca dr. Barnreither in dr. Deym. Predsedoval je dr. Schtt-cker. Seja se danes nadaljuje. Stališče alpskih Nemcev v spravnem pogajanju je razložil posl. Erler na občnem zboru nemške ljudske stranke v Inomostu. Rekel je, da bodo Nemci poskusili ter formulirali pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni ponuditi čehom roko v spravo, toda mir se mora zagotoviti za daljši čas. Odločilno besedo imajo nemški poslanoi iz češke«. V s i o s t a 1 i nemški poslanoi pa so napram tej zadevi skeptični. Ako poskus ponesreči, potem Nemcem ne preostaja drugega, kakor biti pri.
listek.
Živa kronologija.
Anton Čehov.
V salonu mestnega svetnika Šaramj-kina je vladala prijetna poltema. Velika broncena svetilka s štirioglatim zelenim senčnikom je dajala stenam, pohištvu in obrazom zelenkast odsev. Pri nekoliki domišljiji lahko bi se mislilo na noč na jugu. Zdaj pa zdaj je zaplapolalo v uga-šujočem kaminu tleče poleno in za tre-notek so se potopili obrazi v ognjeno-rdeč sijaj; toda to ne moti harmonije barv, v splošnem je izvedena »stimunga«, kakor navadno govorijo slikarji.
Pred kaminom na mehkem stolu je sedel sam Šaramjkin v poziciji človeka, ki je ravnokar dobro obedoval. To je prileten gospod s sivo birokratično brado in s prijazno zročimi modrimi očmi. Čez njegovo obličje je razlita nekaka krot-kost, otožno, popustljivo, oprostilno smehljanje mu obkrožuje tanke ustnice.
Zraven njega, noge uprte v rešetko kamina, je sedel na nizkem stoličku pod-guverner Lopnev. V ustah je držal orjaško smotko ter se leno pretegoval. Nekoliko mlajši je od Saram j kina, morebiti petinštirideset let star, velik, nekoliko de-belušast, predrznega, izzivajočega obraza.
Okoli pianina se podijo Šaramjkinovi otroci: Nina, Kolja, Nadja in Vanja.
Iz priprtih vrat, ki so vodile v kabinet Šaramjkinove gospe, so padali slabotni svetlobni žarki. Tam za durmi je sedela pri svoji pisalni mizi hišna gospa, Ana Pavlovna, predsednica krajevnega damskega društva, gibčna, pikantna da mica tridesetih ali več let. Njeni črni, živahni očesi sta tekali skozi pinceneco preko strani francoskega romana. Podjroma-nom je ležalo pretrgano društveno poro čilo lanskeg t leta.
»Da, da, poprej je bilo v tem oziru v našem mestu bolje,« reče Šaramjkin, zroč s svojimi krotkimi, otožnimi očmi v tleče oglje. Nobena zima ni minula, da bi ne bila kaka zvezda prve veličine tukaj. Prišli so sloveči gledališčni igralci, sloveči pevci; toda dandanes . . . Vrag vedi, kdo še pride danes! Razun glumaČev in lajnarjev se ne prikaže nobena duša več tu. Niti enega estetičnega okusa . . . Živ-jenje kakor v puščavi . . . da, da . . . Se še spominjate italijanskega trageda, eks-celenca . . . Kako se je že imenoval? . . . tako velik, zagorel je bil . . . Bog se usmili, tak spomin . . . Oh da! Luigi Ernesto de Rugiero . . . Čudovit talent, moč! . . . Ako je spregovoril le besedo, se je treslo celo gledališče. Moja Aneta se je živo zanimala za njegov talent. Nape-
njala se je za žive in mrtve, da je omogočila njegov nastop v gledališču, da čisto sama je razpečala vstopnice za deset predstav . . . Zato jo je poučeval v deklamaciji in mimiki. Neprecenljiv človek! Bil je tukaj . . . nočem lagati . . . pred dvanajstimi leti . . . Ne! To se ne strinja . . . Manj, pred desetimi let .. . Ljuba Aneta, koliko je že stara naša Nina ?«
»Devet let!« je zaklicala Ana Pavlovna iz kabineta. »Zakaj ?«
»Nič, dragica. Le tako vprašam . . . Tudi dobri pevci so prihajali . . . Ali se morda spominjate na tenore di grazia Trilišina.a Kakšen človek Vam je to bil! Kako zapeljive zunanjščine! Plav ... izrazite poteze, pariške manire ... In kakšen glas, ekscelenca! Visokega C seveda ni imel, tega je moral peti s prisiljenim glasom, včasih je postal tudi pri najlepšem petju hripav, toda v ostalem . . . izvrsten! Tamberlik ga je izobrazil, je pripovedoval . . . Aneta in jaz sva mu priskrbela čitalnično dvorano za koncert, in iz hvaležnosti nama je prepeval cele dneve in noči . . . Moji ženi je dajal tudi ure v petju . . . Prišel je, dobro se spominjam, za velike praznike pred . . . pred dvanajstimi leti. Ne, več ... To je spomin, Bog mi odpusti! Ljuba Aneta, koliko je že vendar star naš Nadja?«
»Dvanajst!«
»Dvanajst . . . Ako se deset mesecev prišteje . . . Seveda . . . trinajst! . . . Poprej je bilo sploh več življenja v našem mestu! Vzemimo n. pr. le dobrodelne predstave. Kako krasni večeri! Pelo se je, igralo, bralo ... Po vojni, se spominjam, ko so bili tu vjeti Turki, je priredila moja Aneta predstavo v korist ranjencem. Sprejelo se je 1100 rub. Turški častniki, vem še popolnoma natanko, so bili popolnoma premagani vsled Anetinega glasu ter so ji neprestano poljubljali roke. Hehehe . . . Četudi napol barbari, so bili vendar hvaležen narod. Predstava je bila tako posrečena, da sem si — bodete verjeli? — napravil beležke v svojem dnevniku. To je bilo, kakor se še natančno spominjam, leta . . . 1876 ... ne! Leta 1877 ... ne! Dovolite, kdaj so bili Turki pri nas? . . . Ne veste? Ali to zvemo mnogo Iaglje. Ljuba Aneta, koliko je že vendar star naš Kolja?
»Sedem let sem star, papa!« je odgovoril namesto matere Kolja, ogorel dečko temnega obraza in kakor oglje črnih očij.
»Da, človek se je postaral ter nima nikake energije več!« je pritrdil vzdihujoče Lopnev. »To je pravi vzrok . . . Starost, precenjeni! . . . Novih prirediteljev ni, in stari so se postarali ... ni več ognja! Ko sem bil de mlajši, se ni smelo
pravljeni na vsakojako bodočnost. Položaj je zelo resen. Brezdvomno se bliža odločitev. Morebiti se bo vladalo s § 14., ako ne bo hotel parlament poslovati ter bo potekel rok za najnujnejše državne potrebe. Mogoče je tudi, da se bo jezikovno vprašanje uredilo z okročjem«. — »Nar. Listy« pišejo z ozirom na odsek nemškfh poslancev iz češke: Jčeški poslanci so v svoji vojni poziciji mirni ter čakajo. Saj bodo videli, s čim bo prišla nemška mirovna liga. Kakor dosedaj, so tudi sedaj še pripravljeni za pošteno in pravično spravo, toda zavrnili bodo vsak postulat, čegar izpolnitev bi bila na škodo češki narodnosti. Vsak nemški predlog bodo vpoštevali ter se takoj o njem po svetovali.«
Zoper cesarsko pesem.
Ogrski državni zbor se bavi celi te den z afero, ki jo je provzročila cesarska pesem. Kakor znano, je pri odkritju spomenika kralju Matjažu v Kološvaru*poslanec Nessi demonstriral proti cesarski pesmi. Ker pa je Nessi tudi poročnik v rezervi, je zahteval general Vihar proti njemu disciplinarno preiskavo. Poslanska zbornica, posebno pa njena neodvisna stranka pa je bila mnenja, da je general s tem kršil imunitetni zakon. Začela se je dolgotrajna debata, ki še ni završena, a grozi provzročiti še obstrukcijo v zbornici. Neodvisna stranka trdi, da je bila velika netaktnost, igrati cesarsko pesem pri slavljenju kralja Matjaža, ki se je ven dar vojoval proti 'Avstriji ter ni hotel ni česar slišati o Avstriji. Najviharnejša seja je bila v petek, ko je Fejervarv zago varjal postopanje generala Viharja ter povdarjal opravičenost cesarske himne tudi na Ogrskem. Ko je Fejeivarv izjavil, da mora vsak oficir imeti predvsem značaj, zaklical je posl. Eotvos: »Pardon ! V prvi vrsti mora imeti zdrave ude in ne značaj. Kar zadeva značaj, nimamo po sebej častniškega značaja, kajti značaj mora imeti tudi vsak sodni eksekutor!« Proti koncu minstrovega govora so pro vzročili poslanci neodvisne stranke pravcati upor. Klicali so: »Mi ne potrebujemo monarhije. O monarhiji naj nam ne go vori! Baron Fejervarv je minister Ogrske, ne pa monarhijela
Chamberlain in Botha.
Angleški kolonijski minister Chamberlain je pisal bivšemu burskemu generalu Bothi daljše pismo, v katerem pravi tudi med drugim: Izdatki za koncentracijska taborišča, ki so se spremenila v organizacije, da se zamorejo Buri vračati v svojo domovino, so zelo visoki ter jih je prevzela drž vlada, ki prispeva vsak mesec 200 000 funtov. Ti stroški znašajo odkar, seje sklenil mir, 3 miiijone funtov. Potem omenja Chamberlain, daje republika poslala za časa vojne velike svote denarja v Evropo. Upa, da ga bo Botha podpiral, da se izve za osebe, katerim se je denar zaupal Končno je obljubil  minister,  da  bo  vlada prevzela
nikdar zgoditi, da bi se bili v kaki družbi dolgočasili ... pri Bogu ne! . . . Bil sem prvi pomočnik, desna roka Vaše gospe soproge povsod, kjer je bilo kaj poseb nega . . . Ako je trebalo, kak večer prirediti za dobrodelne namene, ali loterijo, ali kakršnokoli slovečo osebo pri poto vanju skozi naš kraj podpirati, pusti sem vse stati in ležati ter sem se vrgel s pravcato gorečnostjo na stvar . . . Neko zimo, spominjam sem, sem toliko priredil, se tako napenjal, da sem zbolel . . . da, da . . . Celo svoje življenje ne bom te zime pozabil . . . Ali se še spominjate predstave, ki sva jo z Ano Pavlovno priredila na korist pogorelcem?«
»Da, katerega leta je že to bilo?«
Tega še ni niti tako dolgo . . . Leta 1879 ... Ne, leta 1880, mislim! Dovolite, koliko je star Vaš Vanja?«
»Pet let!« je zaklicala Ana Pavlovna iz svojega kabineta.
»No, potem je bilo to pred šestimi leti . . . Da, da, moj ljubi, to so bili še lepi časi! Sedaj kaj takega ni več! Ni ognja!«
Lopnev in Šaramjkin sta se zatopila v misli. Žareč ogorek je zadnjič zapla-polal, potem se je potopil v pepel.
Ana Pavlovna se je naslonila nazaj v svojem naslonjaču ter je zrla pred se z velikimi, sanjavimi očmi.
popolno skrb za burske sirote ter njih vzgojo. Vlada upa, da bo ustvarila tako blagostanje, kakršno je bilo pred vojno. — Nato pismo je Botha odgovoril s finim sarkazmom. Omenjene tri milijona da so smatrali Buri za vojno odškodnino. Ako je dovolitev teh treh milijonov brez pri spodobe v zgodovini, kakor pravi Chamberlain, bo pa tudi vse druge okoliščine pred, med in po vojni v Južni Afriki brez primere v zgodovini. O denarju, ki se je baje odposlal v Evropo, ni Bothi ničesar znanega. Nadalje izraža željo, naj bi se izogibalo nadaijnim bolestnim spominom; glede skrbi, ki jo posveča angleška vlada vzgoji bur-jkm otrokom, prizna Botha, toda želja njegovih rojakov je, da bi se otroci ne odtujili materinemu jeziku.
Najnovejše politične vesti.
Spremembe poslanikov. Avstro ogrski poslanik v Draždanih, grof Siegfried Clary Aldringen je izbran za enako mesto v Bruselju; v Draž-dane pa pride za poslanika generalni konzul v Kairi, Ludovik Velics. — Zoper anarhiste. Mej Belgijo in Italijo se vršijo pogajanja glede boljšega nadzorstva nad anarhisti. Italijanska vlada namerava svojim anarhistom zabraniti izse ljevanje. — Mir v Kolumbiji. Med voditelji vstašev in vladnimi komisarji je podpisana mirovna pogodba. — Kje je transvalski denar? Angleška vlada ima baje dokaze v rokah, da sta si Krtiger in dr. Lejds pridržala velike svote denarja, ki je bil last prejšnje transvalske republike. — Atentator Rub in o pride že 20. decembra pred porotnike v Bruselju. — Naslednik velikega kneza Pavla Aleksandroviča kot vrhovni poveljnik garde je postal knez Vasi 1 sikov. — Vatikanski prodatar kardinal Gaetano Masella, je umrl dne 22. t. m. — Pomiloščenje vseh italijanskih nabornih beguncev je podpisal kralj povodom rojstva svoje druge hčerke. — Zopet boj v Mace d o-niji. Pri Razlagu je bila nedavno bitka med turškimi četami in vstaško četo, ki je brojila baje do 500 mož beguncev iz bolgarske armade. Vstaši so bili poraženi ter so odnesli seboj do 50 mrtvih in ranjenih. — Ministrska kriza v Bolgariji. . Ministrski predsednik Dane v je podal kralju demisijo celega kabineta. Sobranje se je vsled tega na nedoločen čas odgodilo.
Dopisi.
Ha Gorenjskega. Lepa Gorenjska je težko pričakovala zgradbe bohinjske železnice, a bo menda popolnoma pohabljena, kajti iz Bleda v Gorje in dalje v Planine se bo zamoglo le skozi tri pod železnico napravljena pota, dočim bo ločila železnica Bed in Gorje z vseskoznim po šliri in več metrov visokim nasipom. Kolodvor bo stal v Ziki, v najnepriložnej-šem kraju, za kar se moremo zahvaliti nekaterim domačinom, in sicer tako vplivnim, da se n*š državni poslanec se k ogledni komisiji ni upal priti. Nehote smo se spomnili izpovedi blejskega župana, ki je med drugim rekel, da poslanec Pogačnik blejskega kolodvora niti za eno colo ne bo premaknil. Vidi se, da bo v istini tako, akoravno se bode bolj ugodni svet opustil za kolodvor in se bodo nove ceste morale z velikimi stroški zidati. Na primernih krajih ob novih cestah in ob kolodvoru zidali bodo tujci poslopja ter s tem zaslužek vzeli domačinom, kateri imajo hiše pri sedanjih cestah narejene ter v njih obrti. Pri gradnji železnice pa domačini sploh nič ne bodo zaslužili.
Tako nas preganjajo tujci iz ravnine. V gorah pa se nam ravno tako godi, če še ne slabeje. Tako se je naselil v zadnjih letih na Pokluki lovski najemnik, bivši ruski konzularni agent Kamillo Vetter, kateri črti Slovence iz dna svojega afri-kanskega srca, kajti opetovano se je izjavil »99% der Slovenen sind Lumpen«. Ta visoki gospod pa zdaj že tudi z Nemci v tej okolici ne more shajati in je njegova skrajna nestrpnost rodila veliko nezadovoljnost med njimi. Ali če se pomisli, da se je gospod Vetter toževal z vsakim, kateri je sploh kaj ž njim imel opraviti, od svojega hlapca naprej do prvega uglednika, izprevidel bode vsak, kje je krivda.
Od gozdnega urad« zahteva, da bi o. kr.
gozdni čuvaji bili njegovi sužnji, da bi te že tako slabo plačane ljudi popolnoma izkoristil. Službo pa naj bi zamenjali. Vetter sam pii tako obširnem lovukem revirju si ne drži niti enega lovca. Kmalo, ko je prišel, pregnal je gozdnega oskrb nika, druzega bi bil tudi, ko bi se ne bil ponesrečil in pregnati hoče tudi sedanjega. Prišlo je tako daleč, da si c. kr. uradniki, kakor uslužbenci verskega zaklada na Bledu prosijo drugam, dočim je bilo pred dohodom tega gospoda ravno nasprotno. Ta ali oni častiti čitalec utegne misliti: morda pa ni vsega g. Vetter kriv. Odgovor na to je lahak: Pred g. Vettrom bil je pokojni g. R. Born najemnik lova na Pokluki in Krmi in vsak je hotel k njemu v službo, in ravno tako je sedaj v Krmi, kjer ima lov g grof Margheri; vse hoče k temu gospodu v službo in pri nobeni sodniji še ta dva gospoda nista imela prepirov, bodi si z hlapcem, lovcem ali liferantom. Sploh g. Vetter je nestrpljiv gospod in se ne razume z nikomur drugim, kakor s svojo uslužbenko, katera mu je zvesta na suhem in na morju. Res škoda, da je ta lepi lov posebno na divje peteline prišel v take roke in s tem vred naša divna Pokluka, kajti, tujec začel se je obnašati kakor jež v lisičji luknji, ter nas hoče pregnati in sužnje iz nas napraviti. Vedno misli še, da je v Afriki. Kakor se čuje, neče noben višji uradnik direkcije verskega zaklada v Gorici nič ž njim opraviti imeti, ker ga poznajo. Res bi bilo želeti, da bi ta krasni lov prišel v boljše roke, ter s tem Gorjancem ter uslužbencem se marsikatera grenka ura prihranila. Opazovalec.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Zopet in zopet pravimo, ljudstvo se mora poučevati o namenih klerikalizma in o njegovih naukih, ker, spoznavši te namene in te nauke, bo samo obrnilo klerikalizmu hrbet. Pri tem se je držati načela, da se je proti klerikalizmu boie-vati z njegovim lastnim orožjem. Naj se nihče ne naslanja na kat. cerkvi nasprotne pisatelje: nauki in nameni klerikalizma se najbolje spoznajo iz tistih katoliških pisateljev, čijih dela so cerkveno odobrena. Mi se držimo tega in zato smo klerikalcem sapo zaprli. »Slovenec« nas časih nekoliko opsuje ali v stvarno polemiko se ne spusti, ker dobro ve, da ne more ničesar ovreči.
Zlasti zasluži pozornost klerikalna morala. Ta je pri nas vse premalo znana. Klerikalna morala stoji na isti nizki stopnji, kakor talmudska morala. Mimogrede, le v nekaterih glavnih potezah je bila ta pogubna morala v »Siov. Narodu« že označena. Kdor hoče dobiti jasno sliko* o nji, jo mora seveda primer jati s Kristusovo moralo. Klerikalna morala hoče biti kristijanska, meriti se jo mora torej s kristijanskim merilom, ki je dobimo v svetopisemskih poročilih o življenju, o izgledih in o naukih Jezusa Kristusa. Tu je obsežena vsa teorija kristi janske nravnosti, katera teoriia kulminira v nauku: ljubi B ga in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
Klerikalizem se silno boji, da bi ljudstvo spozna'o prav* nauke Kristusove, ker bi tudi najnevednejši človek moral uvideti, da to, kar uči in dela klerikalizem, je pravo nasprotje Kristusovih naukov. Zaradi tega klerikalci tudi ne puste, da bi prišlo sveto pismo nove zaveze med ljudi. Koliko cunj in cap nabožne vsebine je n. pr. že izdala »Katoliška tiskarna« v Ljubljani ali »Mohor|eva družbao! Slednja je tudi izdala zgodbe sv. pisma, a v teh je le, kar je klerikalcem všeč. Zakaj ne izda rajši točnega prevoda svetega pisma? Odgovor na to vprašanje smo podali že zgoraj: Ker se boji, da bi ljudstvo spoznalo, kako grdo so klerikalci popačili Kristusove nauke.
Nam ni mogoče, da bi tu navedli vse tiste izglede in nauke, s katerimi je Kristus preciziral svojo moralo, ali na jednem slučaju noj pokažemo, kako spako je iz nauka o ljubezni napravil klerika lizem, in ta slučaj je inkvizicija. Ta inkvizicija je bila najstrašnejše morenje in krvoprelitje, kar ga pozna zgodovina. Klerikalci kaj radi pripovedujejo o pre ganianju prvih kristijanov, o Neronovih in Dioklecianovih grozovitostih. Znanstvena raziskavanja so dokazala, da so klerikalci mnogo pretirali in si izmislili in da je bilo divjanje inkvizicije dosti strahovitejše in besnej še, kakor vsa preganjanja prvih kristijanov. Inkvizicija je krivično pomorila na milijone ljudi — a kriv je tega klerikalizem.     (Dalje prih.)
Dnevne vesti
V L j u b 1 j a n i, 24 novembra.
— Osebna vest. Konstruktor na tehniški visoki šoli na Dunaju, naš rojak gospo; dr. Makso Fabiani, je dobil naslov izrednega profesorja.
— Občinski svet ljubljanski ima jutri ob petih popoludne sejo. Med drugim so na dnevnem redu tudi poročila o poskusu poravnave s hišno posestnico Josipino Selanovo glede opustitve Stari-narske steze; o dopisu uredništva »Inter-nacionales illustrirtes Reisealbunn« v zadevi inseratov v reklamne namene; o dopisu ces. kr. deželne vlade, v katerem se mestna občina vabi, da ustanovi posebno ustanovo za obisk mornarske akademije na Reki; o magistratovem dopisu v zadevi nakupa nekoliko novih hiš in uličnih tablic; o magistratovem dopisu v zadevi odkupa nekoliko sveta ob Domobranski vojašnici; o magistratovem dopisu, tičočem se naknadne dovolitve kredita za poto* vanje upravitelja mestne elektrarne k obrtni razstavi v Dilaseldorfu; o prošnji »Glasbene Matice« za podporo; o magistratovem dopisu v zadevi nakupa svet*, kolikor ga je treba za razširjavo Miklošičeve ceste in Frančiškanskih ulic; o prošnji Marije RobiČeve za podaljšanje miloščine njenima mladoletnima otrokoma; o stavbi novega mostu na Krakovskem nasipu čez Gradaščico; o parcelaciji zemljišča »Kranjske stavbne družbe« ob cesti na Rožnik; o napravi hodnikov ob Kobil čevi in Valentovi hiši na Francovem nabrežju; o prošnji tvrdke Pittel & Brause-wetter za povrnitev kavcije; o predlogu, da se od 1. januvarja 1903 nadalje izroči rešilna postaja v »Mestnem domu« »Ljub Ijanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu; o dopisu c. kr. 3. kornega povelj-ništva v Gradcu, v zadevi zazidavanja okolice projektovanega novega~vojaškega pre-skrbovališča; o prizivu posestnice Amalije Žerjavove proti naročilu, da mora svojega psa ponoči zapirati; o ugovoru tesarskega mojstra Ivana Zakotnika proti naročilu v zadevi dovažanja stavbnega lesa na tesa-lišče ob Karlovski cesti; o proračunu mestne klavnice za leto 1903; o prošnji Ane Gorupove glede nagrade; o računih dotacije na ljudski šoli na Karolinški zem Iji; o prošnji sirotišnice bar. Lichtenthur-ničine za prispevek za notranjo šolsko opravo; o dodatnem kreditu 400 K za popravljanje na II mestni deški šoli; o dovolitvi dodatnega kredita za razne nove potrebščine na mestnih ljudskih šolah v znesku 340 K; o proračunu mestnega vodovoda za leto 1903; o pogodbi s polje delskim ministrstvom, tičoči se napeljave vode v žrebčarno na Selu; o prošnji dedičev Marije 1. Pongratzove za odpis predpisane svote za večjo porabo vode.
— Misijoni tu, misijoni tam. Kaj imamo zdaj »misijonarjev« — kar čudo je. Lazaristi, frančiškani, kapucini, jezuviti — že kar do počitka ne pridejo, tako — »misijonarijo«. Uspehi so povsod isti: misijonarji fanatizirajo neumne bab-nice, da kar brenče in da tudi najvarč-nejše izmed njih znosijo na kupe denarja, perutnine in jajc v farovž. . . . One dni so imeli v Vojskem nad Idrijo »m'sjon«. A pomislite, ljudje krščanski, tega »ms'jona« se niso udeležili samo vsakdanji ljudje, počastili so ga s svojo udeležbo tudi gospodje c. kr. drvarji. »Slovenec« se kar topi radosti, da so se tudi c. kr. drvarji udeležili misijona. Pa kaj bi se ne, saj priča udeležba c kr. drvarjev, kako zmagujoče prodira misel krščanska tudi v višjih krogah in kako pridobiva »m'sjo narjem« vedno novih prijateljev. Udeležba c. kr. drvarjev pri »m'sjonu« na Vojskem je svetel moment v zgodovini katoliške renesance. Zdaj imajo tudi v Kobaridu »m'sjon« in so ljudi pošteno zbegali. Seveda nima »m'sjon« druzega namena, kakor ščuvati ljudi proti liberalcem. V Kobaridu ne dobi nihče odveze, če ne obljubi, da ne bo nikdar več čital liberalnih časopisov. Glavno vprašanje pri spovedi je sploh »Soča« in liberalno naziranje. Ljudje so seveda neumni, da se tega boje; pametnejši ljudje pa pravijo: »kaj bo nam dajai odvezo človek, ki je še veliko večji in grji grešnik kakor najslabši med nami« in ne gredo k spovedi. Prav tako! Kdor pa ljubi svojo ženo in svoje otroke, naj tudi teh ne pusti k spovedi, ker so ti »m'sjonarji« sami Liguorijanci.
— Lov na učitelje. »Slovenec« se ziblje v sladkih nadejah. V duhu že vidi slovensko učiteljstvo zbrano krog klerikalne zastave. Ta cilj je vreden pota plemenitnikov, zanj se hoče bojevati, ne samo odločno in dosledno, nego tudi — pošteno! »Slovenec« pa pošten! Kakšno je to »Slovenčevo« poštenje — to so izkazali zadnji njegovi članki. Sedaj mu je zmanjkalo sape in zato poživlja svoje somišljenike iz učiteljskega in iz druzih stanov, da mu pošljejo »natančne informacije« iz učiteljskih krogov. Napravit' hoče nekak »Wohlfart8ausschuss« za učitelje Želimo »Slovencua prav obilo vspeha in lahko ga zagotovimo, da že iztakne tu in tam kakega učitelja, ki se je doslej delal naprednjaka ne iz prepričanja nego iz prozornih namenov in ki se zdaj jezi, da se njegovi nameni niso posrečili. Vsak stan ima take elemente. Tak n. pr. je jeden tistih »naprednih učiteljevo, ki zdaj straši po »Slovencu«. Naši so ga obvarovali, da je dobil samo grajo, a ker naš list neče služiti njegovi maščevalnosti, se je zatekel k »Slovencu«. Take ljudi privoščimo klerikalcem prav od srca, prepričan pa naj bo, da znamo ločiti zrnje od plevela. Kakor doslej, tako bomo tudi v naprej učitelje, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti, vedno podpirali in se bo naša stranka z vso vnemo zavzemala za tiste učitelje, ki so vredni zaupanja.
— V marnberškem konzumu je sedaj živahno življenje. Kupčija je sicer obtičala, a zato   prihajajo  skoraj  dan za dnevom razni  ljudje   obiskat  in zdravit bolnika. Konzumovi konji, katere se krmi s koruzo in katerim  se polaga   seno kot stelja, so sedaj noč in  dan  vpreženi, da privažajo iz Ljubljane in Maribora razne dohtarje in  šarlatane,  ki  skušajo rešiti, kar se več rešiti ne da. Posebno mojstra Pelca je pogostokrat videti.   In vsi ti se hudo  jeze, da se  je   sodnija predrznila ukreniti parkrat   hišno   preiskavo   in da sedaj sodna komisija  konzumovo premo ženje inventira in da isto inventira drugače, kakor so to storili konzumarji. Jeden teh prijateljev konzuma se je sedaj oglasil v »Slovencu«,  a ne da bi stvarno izpodbil in ovrgel »Narodovih« senzacijo-nalnih razkritij, ampak ta poštenjak proglaša vso »gonjo« proti konzumu kratko-malo kot čisto navadno »obrekovanje« dr. Pikla, katero je vzbudilo  po  celem slovenskem   Štajerju   splošno   ogorčenje in katero obsojajo celo vsi pošteni liberalci. Ta je pa lepa!   »Slovencev« dopisnik je ali tako zabit ali tako brezvesten, da noče vedeti in povedati, da so vse falzifikacije, katere je naš list razkril, črno na belem dokazane, ker so vsi falsifikati pri sodniji shranjeni.   Vklub   temu   dejstvu, vklub temu, da sedita glavna »markerja« Klobučar  in  Seliškarv preiskovalnem zaporu, in da   preiskava spravlja  dan za dnevom uprav gorostasne nove stvari na dan, — vklub vsemu temu   se upa »Slovenec«  govoriti o obrekovanju.   Še več! Ta žlindrasti list  se  celo   predrzne svet »farbati« z  lažjo,  da  so  vsi konzumovi dolgovi   do  vinarja   poplačani  in  da se živa duša  ne  more  pritoževati,  da ima kako škodo.   To je že vrhunec brezvest-nosti.   Trgovinski   dolgovi  konzuma so sicer plačani, a dolg  pri marnberški posojilnici po 57 000 K s prit. in pri »Ljudski posojilnici po 55.000 K (za katere je marnberška porok)  še obstoji  in ker ta dva velikanska dolgova  nista pokrita, bode marnberška posojilnica, oziroma njeni   zadružniki trpeli neizmerno    škodo.    Brezsrčno in brezvestno lopovstvo je, če  se hoče to pred svetom prikrivati  in mnenje vzbujati, da je vse v redu. V dalnjo polemiko se ne spuščamo, ker preiskava še ni do gnana; a toliko tudi mi že danes povemo, da ko bo sodnija svoje delo dovršila, ne bode   »Narod«  molčal  kot  grob, ampak bode »Slovenec« zaprl svoja  predala. In v luknjo ne bode šel  »obrekovalec« dr. Piki (kateremu »Slovenec« to prerokuje), ampak v luknjo bode šla tista »katoliška« druhal, ki je s svojo nečuveno brezvest-nostjo pokopala ne samo marnberško posojilnico, ampak tudi sploh vso slovensko stvar tam ob Dravi.
— Za tukaj" — pet dni zapora, Zadjič smo poročali, da je neki reservist, ker se je pri kontrolnemu shodu oglasil s slovenskim tukaj, dobil pet dni
zapora i u bil takoj po patrulji odpeljan. Z zadovoljstvom konstatujemo, da je bila po končanem kontrolnem shodu dotičnemu reservistu kazen odpuščena in isti takoj izpuščen, ker se je izkazalo, da se je le pomotoma slovenski oglasil.
— Repertoire slovenskega gledališča. Jutri je premijera velike francoske drame iz gledališkega življenja »Z a z a«. Glavno ulogo pevke in igralke Zaze igra gdč. R a c k o v a. Velike uloge imata tudi g. H a š 1 e r in g. L i e r. — V petek je operna predstava; v nedeljo pa sta dve predstavi.
— Predavanja prof. dr. Šercla. Opozarjamo novic, da ima v sredo, dne 26. t. m., vseučiliški profesor gosp. dr. šercel v »Mestnem domu« že naznanjeno predavanje o Rusiji.
— Ustreljen z revolverjem. Josip Battistella in Ivan Vizintin ter brat Josip v Ronkah se že kaka tri leta niso mogli prav trpeti. Včasih se je zdelo, da to neprijateljstvo sploh ne obstoji več, ali če so bili malce vinjeni ter so se kje do bili, pa se je pokazalo sovraštvo. Dne 10. t. m. je hotel Battistella baš oditi iz gostilne, kjer je bil oče Vizintinov, ko sta vstopila ona dva ter prisedla k Battistelli in se začela prijateljsko pomenkovati, tako, da bi ne bil nikdo slutil, da se zgodi čez malo časa — zločin. Okoli 11. ure so šli v kavarno, oba Vizintina in Battistella. Ali komaj so se vsedli, je stopil slednji h kavarnarju, naj mu da kako ostro orožje, kar pa je kavarnar zavrnil. Brata Vizintina sta odšla iz kavarne na bližnje dvorišče po lopate, katere sta rabila čez dan, Battistella pa je tekel domov — po revolver. Z nabitim revolverjem je dohitel potem brata Vizintina na trgu ter ustrelil na Ivana, katerega je zadel v pljuča, drugega je obstrelil na roki. Ivan Vizintin je sto« ril potem še kakih 50 korakov ter padel na tla. Prenesli so ga v kavarno Marti-nijevo, kjer je konstatirala za jedno uro tja došla komisija, da je ubožec smrtno ranjen. Prenesli so ga domov, kjer je drugo jutro okoli 5. ure umrl. Zapustil je ženo z dvema otrokoma. Zaprli so nato Battistello, pa tudi pokojnikovega brata, kateri je Battistello obdelal z lopato. Pripeljali so oba v goriško bolnico.
— Vojaštvo pripravljeno. Jeden bataljon 27. pešpolka je dobil povelje, da mora biti pripravljen za odhod v Trst, kjer se je bati zopet štrajka.
— Črevljarski štrajk. V Pulju štrajkajo vsi črevljarski pomočniki.
— Samomor v tujini. Mihael Strah iz Tihaboja pri Trebnjem se je v VVolfurtu na Predarlskem obesil, najbrž vsled slabih razmer, ker so našli pri njem samo 13 vin.
— Mlade tatice. Nedavno smo poročali, da hodijo po hišah tri mlade deklice, ki poprašujejo po strankah, o katerih vedo, da ne stanujejo v hiši. Ako na nikogar ne nalete, potem vzamejo seboj, kar morejo v naglici po sobah in kuhinjah dobiti. V soboto popoludne so se to mlade tatice ujele. Posestnica Marija Ahli nova na Karlovski cesti je namreč ome njenega dne zasačila v svoji spalni sobi dve deklici, ko sta ravno raziskavah v omari po predalih. Marija Ahlinova je hitro zaklenila vrata in poklicala policijskega stražnika. Deklici, ki sta stari vsaka po 12 let, sta takoj priznali celo vrsto tatvin in tudi povedali, da je bila ž njima še jedna deklica. Deklice so kradle kakor Brake in vse jim je prišlo prav. Kradle so ključe od vrat in omar, klobase, čebulo, piske, smetano, mleko, jabolka, žepne rute, obrisače itd. Na Starem trgu so zaklenile nekega gospoda v sobo in so ključ od sobnih vrat odnesle. Pri deklicah so se doma izvršile hišne preiskave in so se našle pri prvi v peči skrite srebrne žlice, ki so bile ukradene 10. t. m. zasehnici Pavli Namre v VVolfovih ulicah št. 1, potem dve drugi majhni žlici, 5 različnih ključev, dežnik, 3 žepne rute, zaznamo vane s črkami I. P. in I. M in rokavice; pri drugi deklici se je dobilo 14 žepnih rut, zaznamovanih s črkamt E A., M. K., I. E., I. P. in A. N, potem so se dobile črne nogavice, pas, predpasnik in dva ključa, pri tretji deklici pa se je našla le ena žepna ruta s črko I. P. Dobro bi bilo, da bi se oškodovanci oglasili pri policiji.
— Prašiča aretiral. Neki zlobnež je danes ponoči odprl hlev Ane Ter-šanove na Poljanski cesti št. 60 in spustil
tri prašiče na prosto. Jed nega prašiča je dobil ponoči blizo mitnice na Poljanski cesti policaj, kateri ga je podil pred seboj, da bi ga spravil v Predovičev hlev. Prašič pa je policaju ušel na sejmišče in tukaj sta s policajem dirjala semtertje, dokler ni prišel še jeden policaj in pomagal prvemu ujeti prašiča in ga spraviti v hlev. Druga dva prašiča je našla Ana Teršanova doma v gnoju zarita.
— Preprečen samomor. Včeraj popoludne priletela je neka gospodična vsa preplašena do policijskega stražnika in ga prosila, naj gre brž v stanovanje trgovskega pomočnika, kateri se hoče ustreliti. Policaj je šel z gospodično v dotično stanovanje in našel trgovskega pomočnika zamišljenega sedeti pri mizi. Stražnik mu je vzel revolver in odšel. Gospodična pa je obupanega in razburjenega trgovskega pomočnika potolažila in pomirila.
— Poštni konj in avtomobil.
Na cesti med Švico in Dobrovo srečal je včeraj popoludne poštni voz iz Polhovega gradca avtomobil. Konj se je ustrašil in skočil na stran ceste, da se je poštni voz prekuonil po strmini. Voz se je razbil in so morali potem pošto na navadnem kmetskom vozu prepeljati v Ljubljano. Posti-ljon Jože Koritnik je na glavi poškodovan. Avtomobil je bil menda Codellijev.
— Nezgode. V soboto popoludne je v hlevu v Sv. Florijana ulicah št. 22 udaril konj s kopitom hlapca Pavla Drobnica v čeljust, mu zbil zob in ga hudo ranil. — Jernej Ravnikar, delavec pri Pe-trinu v Hrenovih ulicah, doma v Št. Ru-pertu na Dolenjskem, se je pri delu pre vzdignil in je dobil kilo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
— Nezgoda na železnici. Med postajama Zalog in Laze je bil danes ponoči neki vulgo Bolskan, delavec v papirnici v Vevčah od vlaka povožen. Odrezalo mu je obe nogi. Čuvaj ga je našel mrtvega na progi.
— Tatvina. Hlapcu Ivanu Kračunu na Poljanski cesti štev. 50, je neznan tat ukradel iz hleva obleko. Sumljiv je tatvine neki hlapec, ki je pri Materniku služil in 19 t. m. pobegnil iz Ljubljane.
— Nogo zlomil. Arhitekt kranjske stavbne družbe, g. Anton Wolf, je danes ponoči na Marije Terezije cesti padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z izvoščekom domov.
* Najnovejše novice.   K r u p p
umrl. Tajni svetnik in izdelovalec kano nov Alfred Krupp, je umrl  v Essenu od kapi  zadet. — Konkurz  je napovedala posojilnica in  hranilnica v Nuss-dorfu pri Dunaju. — Procesa \Volf-Schalk, ki se bo začel v Mostu v sredo, bo trajal 8 dni, ker je poklicanih 75 prič. —  Grozna  nesreča   na   morju. V Črnem  morju  se je  potopila it»li|anska ladja »Bosma«, ki ie imela seboj 237 pot nikov in 3500 ton  pšenice.   82 potnikov in del posadke  je  utonilo. — Znanega italijanskega roparja »Biondino« je  neki  gozdar v Cascini  ujel. — Hud župnik.   Grško-katoliški župnik Stetkie-wicz v Lvovu, ki je  nekega posestnika pred   altarjem   s   svečnikom   udaril po glavi, ker se je, dasi Malorus, poročil z neko Poljakinjo  v katoliŠi cerkvi, je bil obsojen  na  globo   100 K. — Telefonska zveza med Rimom in Parizom se odpre te dni. Zveza meri 1593 km ter je najdaljša med dosedanjimi zvezami. — Naslednik škofa Brv n veha bo na slovni   škof   Krassl.   — Avstrijska anti-duel liga   bo   imela ustanovni zbor dne 3, in 4. decembra pod predsedstvom  barona  Chlumeckega. — Zaradi volilnih sleparij je bil dunajski krščanskosocialni občinski svetnik L as s-mann obsojen v tritedenski zapor. Lass-mann je po poklicu sluga pri deželnem zboru. — Napadalec na guvernerja Obolenskega je bil na prošnjo napa denega   pomiloščen v dosmrtno prisilno delo.   —   27   vojakov   pred vojno sodišče postavi vlada v Genevi, ker so se zoperstavili povelju pri zadnjih rudarskih  štrajkih. — Šest lovcev ponesrečilo.   Na Garda jezeru je lovilo šest lovcev divje race.   Vihar pa je čoln pre-vrgel in vseh šest je utonilo.
— Pariška zastavljalnica je imela leta 1900 56,264 373 frankov dohodkov. Zastavljalci so vplačali 3 456.790 fr. obresti in pristojbin. Na 1,119.888 zastavljenih predmetov se je izposodilo 35846 066 frankov ali povprečno na predmet 3518 fr. Povprečno se zastavi vsako leto 350.000 žepnih ur in 60.000 poročnih prstanov. Kakor hitro nastopi hladnejši čas, prihajajo zastavljalci trumoma po posteljne odeje in toplejšo obleko ter prinesejo letno. Biciklov se zastavi vsak mesec nad 6000.
Društva.
— Dijaško podporno društvo „Radogoj" je imelo svoj letošnji občni zbor v soboto, dne 22 novembra v mestni dvorani. Pokazala   je že pičla udeležba pri tem zborovanju, da pojema med nami zanimanje tudi za najpotrebnejša društva. Tistoso pokazala pa tudi poročila tajnikova in blagajnikova. Iz tajnikovega poročila posnemljemo naslednje: Društvo, ki ima  namen  podpirati  slovenske visoko-šolce vseh slovenskih kronovin. je imelo svoje poverjenike na Dunaju, v Gradcu, v Pragi in Inomostu. Z* Dunaj mu je neu trudljiv poverjenik g. dr. Fr. Simonič, o. k. vseuč. knjižnice kustos, v Gradcu je oskrboval ta posel g. dvorni svetnik in vseuč. profesor dr. Gregor Krek, v Pragi g. Jan Vlad. Hraskv c. kr. profesor češke tehnike in v Inomostu c. kr. vojni kurat J. Klo-bevs. Odpovedal se je poverjeništvu proti koncu šolskega leta g. dr. G. Krek v Gradcu ker se je za stalno  preselil v L)ubl|ano. Odbor  mu je  poslal   za mnogoletni svoj trud v korist  društva  in   blagor slovenskega dijaštva pismeno zahvalo ter naprosilo za n|egovega naslednika g. dr. Benjamina Ipavica. — V teku leta je reševal odbor mnogo prošenj za jednokratne podpore ter pomagal, ako je  količkaj dopuščalo gmotno društveno stanje, posamezne vredne prosilce iz stisk. V skupni seji dne 28 junija se je posvetoval odbor o nekih društvenih nedostatkih  in o tem, kako bi se mogle podpore deliti le resnično potrebnim dijakom. — V seji dne 18. septembra je dovolil odbor redne podpore za š. leto 1902/3 in sicer tako, da dobi 15 prosilcev po 200 K v mesečnih obrokih po 20 K. Izmed podpirancev jih študira na Dunaju 13, in sicer 6 pravnikov, 6 modroslovcev, 1  medicinec, v  Gradcu 2,  in sicer oba pravnika, v Pragi 1 modroslovec. Po kro-vovinah  je 11  s Kranjskega, 2 s Štajerskega, 1 s Primorskega in 1 s Koroškega. Odbor je vložil običajno prošnjo za redno podporo na si.  deželni odbor kranjski, a prejel  ni za  to leto še nič, ker deželni zbor ne zboruje. Z* vzajemno delovanje v  korist  ubogim  vseučiliščnikom  se je zanimala  le  ptujska   posojilnica, katere predsednik je  želel vedeti imena »R*do-gojevih« podpirancev, ztto da podeli posojilnica   nekaterim   drugim   tudi sama svoje podpore. Ne more se tu dovolj priporočati  onim zlasti večjim posojilnicam, ki ne služijo zgolj strankarskim namenom, nego nego ima;o njih vodstva tudi še kaj smisla za človeko- in rodoljubje, da bi pri vsakoletnih računskih sklepih od prebitkov naklonile kake  zneske ali h glavnici ali k rednim dohodkom društva »Radogoja«. Poročilo obžaluje   naposled brezbrižnost mnogih  dobro  situiranih  rodoljubov, ki poznajo uboštvo naših  vseučiliščnikov, a ne store nič za njega olajšanje, graje pa ostro   konečno tiste, ki so sami uživali podpore, brez kojih bi morebiti ne bili mogli doseči svo|ega cilja, pa čisto pozabljajo svoje naslednike trpine. Zato je odbor sklenil   začeti   novo   akcijo   za pozdiga društva ter bode skušal pr dobiti društvu kolikor mogoče  novih   ustanovnikov in podpornikov, nekdanje   svoje podpirane^ pa, ki so že dosegli stalne službe, v kate. nh jim je že mogoče vračati prejete podpore   opomnti   njihove  dolžnosti. — Ne moremo si kij, da bi ne priporočili tudi mi kar najtopljeje društvo »Radouroj« vsem rodoljubom  v blago   podporo.  Ako bi le količkaj  več  zmisla  bilo   med   nami za siromašno, a nadarjeno  našo akademično mladež,  lahko  bi to  društvo podeljevalo dvakrat tolikemu številu in dvakrat tako velike podpore, nego jih more deliti sedaj.
— „Emil Zola o literaturi in telovadbi." — Včerajšnje pr->d *vanje »Splošnega slov. ženskeg* društva«, na katerem je imel besedo g. dr. Viktor M u r-nik, je bilo kakor prvo, zopet jako dobro obiskano, kar je pravzaprav dokaz, da je bila neopravičena trditev g. predavatelja, ki jo je izrekel spočetka predavanja, češ da se zanima danes za telovadbo in vse kar je ž njo v zvezi prav neznaten del občinstva in zlasti še neznatnejši del — ženstva. A prav to je bilo pri predavanju jako mnogoštevilno zastopano. In ako se je udeležil predavanja res kdo samo iz radovednosti, sledil mu je gotovo z največjim zanimanjem in je moral končno gotovo pritrditi besedam g. predavatelja in Zole, ki ga je pustil g. dr. Murnik tu-patam govoriti. Gotovo je res, da bega in hiti dandanes človeštvo le za pretiranim duševnim delom: živci se napenjajo do skrajnosti, najraznovrstnejše iznajdbe so na dnevnem redu, pri tem pa telo hira in slabi. Obraniti živce, duh v lepem skladu z mišicami, pobrigati se za to, da ostane med živoi in telesom ravnotežje, na to ne misli skoraj nihče. Danes je l|udem telovadba, t. j. enakomerno gibanje telesa le — šport. V resnici pa je telovadba potreba, zahteva, ki se gotovo maščuje, ako se ji ne zadovolji. Zola ob žaluje v svojih razmotrivanjih, da ne utegne raziskavati pri posameznih narodih kolik vpliv je imela telovadba na razvoj literature. Vsekakor je res, da je telesnih slabičev čimdalje več na svetu, a hirav, pomehkužen človek, pomehkužen narod ne more ustvariti nič v resnioi velikega. Prenapeta struna mora končno počiti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ormož 24. novembra. Okrajni zastop ormoški je danes soglasno izvo lil načelnikom dr. 0mulec a, podna-čelnikom Ivana Kočevarja, za odbornike pa: Aloj zija Miki a, Jakoba Zadravca, Leopolda Potovarja, Martina Staniča in Florijana Kuharica
Dunaj 24. novembra. Osrednja zveza avstrijskih industrijalcev je imela včeraj svoje zborovanje, katerega sta se udeležila tudi ministrski predsednik Korber in trgovinski minister C ali. Korber je imel velik govor o avstro-ogrski nagodbi in o vplivu, ki ga more imeti obstrukcija na vse gospodarsko življenje Izjavil je, da hoče slej kakor prej pospeševati produkcijo. Tukajšnji listi povdarjajo, da še ni bila zveza mej politiko in gospodarstvom tako pojasnjena, kakor v tem Korber-jevem govoru.
Dunaj 24. novembra. Cesar se počuti razmeroma dosti dobro in se je brez težav sprehajal v Schonbrunskem parku.
Dunaj 24. novembra. Večerni list „Neue Fr. Pr." javlja, da gore petrolejski vrelci v Boleslavi.
Praga 24. novembra. Včeraj se je konstituiral kuratorij umetniške galerije za Češko.
Petrograd 24. novembra. Vseučilišče v Dorpatu je imenovalo grofa Leva Tolstega častnim doktorjem.
Bero lin 24. novembra. Kleparski pomočnik Moser je v neki tukajšnji banki napadel blagajnika in ga z bodalom težko ranil. Poropati ni mogel ničesar.
Novi York 24. novembra. Uradno se razglaša, da je revolucija v Kolumbiji vsled porazumljenja nasprotujočih si strank končana.
Borzna poročila.
Žitne cene v Budimpešti
dne 24. novembra 1902. Termin.
PSenica za april.....za 60 kg K   7 73
Rž „ april......, 50 „    „6 68
Koruza   „ maj.....„ 60 „     „ 680
Oves      „ april.....„ 60 ,    a 639
E rek ti v. 5—10 vinarjev viSje.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev 29. Dr. pr. 1227
V torek, 25. novembra 1902.
\otoNt: UTovosl!
Prvič na slovenskem odru:
Slika iz življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Pierre Berton in Charles  Simon. Režiser Fr. Lier.
Blagajnica it odprt oh 7. ori. — ZaitUk ob lfJL «ri. — Ion« po 10. uri. Prihodnja predstava bode v petek, 28. novembra.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Mateorologićno poročilo.
Višina nad morjem 800*9 m. Srednji srečni tlak 788-0 mm.
Nov. |	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	11 "i* O. v
22.	9. zvečer	744 0	— 86	si. jvzhod	megla	d
23.	7. zjutraj 2. popol.	743 6 7417	—128 — 6'8	si. jvzhod al. jug	megla jasno	O o
s	9. zvečer	§7415	— 124	si. jug	jasno	1
24. *	7. zjatraj 2. popol.	7414 7394	— 14 5 — 88	si. jug si. jug	megla jasno	o o
Srednja temperatura sobote in nedelje 2'9° in 0 4°, normale: 3 7° in 3 5°.
Rodoi Ina (■»■■kI. Pece, Stupa r naznanjajo prijateljem in znancem da jim je umrla pre jraga sestra, svakinja in teta, dobra gospa
Cena Jurlanova
Pokopali jo bodo v torek popoldne, dne 25. t. m. na pokopališču pri sv. Roku.
Bodi njeni plemeniti duSi zemljica lahka <29ll)
V Metliki, 23. listopada 1902.
Zahtevajte
v prodajalnah, v  kavarnah in v gostilnah
T7- orig-iia.alxa.ili steklenic a. la.. vW
Posojila
daje samodajalec zanesljivim ljudem, ti.I«*tineli, Berlin, Wil-helmshavenatr. 33 N. Ruckg (2905;
Poskusite
J. Klauer-jev
Jriglav'
naravui pastllnski ■ I *U •»>1
Ogreva in oživlja želodec in telo.
Probuja tek in prebavo.
r>aje dobro spanje. (415-233
Edini založnik In Imetniki
Edmund Kavčič v Ljubljani.
(2837-4)
Varuj M v* j* ženo!
Pz» TUko rodbino n»jt»in.j*ol fkujijjo t otrolkih .ad.y.h ■ će»^ ti.oč ••hT.lnurd pi.mi poiilj. di.kr.tno c. »0 »in. t »t»U. ai»nik»li gO»P»
a. Kanpa,
Berlin S. W. 210 IJn-danatr...« .7.
Radi bolezni se takoj proda
dobro vpeljana
trgovina z mesenino
(charkuterijami). (2908—1) Natančneje v uprav. »Slov. Naroda«.
Pri magistratu v Karlovcu (na Kupi) na Hrvatskem se popolni od 1. Januarja 1903 več mest
d a carjev za vino in mitničarjev.
Reflektanti naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje, z dokazi o službovanju pri tej stroki, najdalje do 1. decembra 1902 na podpisani magistrat.
Plača po dogovoru in porabljivosti.
Magistrat v Karlovcu na Kupi
Hrvatska. .2825-3.
Št. 1224.
(2908—1)
Ma mr.Ntni slovenski dekllšh.1 8razrednici v nLJubljani je
stalno popolniti
dvoje na novo osnovanih, učnih mest
s službenimi prejemki, kakor jih ustanavlja zakon z dne 14. maja 1898 dež. zak. št. 25 Oziralo se bode v prvi vrsti na prosilke,  ki so izprašane za meščanske šole iz
II. ali III. strokovne skupine.
Prošnje je vlagati predpisanim potom
AAO"   do 31. grudna 1902 AAA
pri podpisanem šolskem oblastvu.
Po določenem roku dospele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bodo
upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 20. listopada 1902.
Razglas.
Dne 15. decembra t. I. ob 9. uri dopoludne vršila se bode v občinski pisarni na Vrhniki
ponudbena razprava radi oddaje zgradbe novega, dvonadstropnega deškega in dekliškega, 10 razredov obsegajočega šolskega poslopja na Vrhniki.
Oddajalo se bode zidarsko, tesarsko, kleparsko, mizarsko, ključarsko, pleskarsko, steklarsko, slikarsko delo in dobava železnine.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki so razgrnjeni pri navedenem ob činskem uradu v navadnih uradnih urah in so vsakemu na razpogled.
Zapečatene ponudbe, katere je obremeniti a 5%nim vadijem, določenim na podlagi proračunjenih skupnih zneskov in v katerih je navesti posamezne cene, in na njih podstavi določene skupne zneske, so vložiti do določenega termina, t. j. 15. decembra t. 1. do 9. ure zjutraj. — Določuje se, da se ponuja bodisi na posamezna dela, bodisi na vsa dela skupaj.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogodbam odgovarjale, ali na take, katere se bodo pogojno glasile, ali na prekasno vložene se ne bode oziralo.
ŽuLpa.r2LStT7"© na, T7"r±un.IIs:i
dne 24. novembra 1902. (2907—1) Župan: Gabrijel Viktor Jelovsek.
Velika božična prodaja
= y »Angleškem skladišču oblek" mm
Ejubljana, vogal sv. petra in Restjeve ceste Stev. 3.
Največja zaloga konfekcij za dame in dekleta, kakor: paletoti, jopice, plašči, ovratniki, kostumi in krila, dalje športne in zimske suknje za gospode, haveloki in obleke, kožuhi za ****** mesto in za potovanje itd. itd. ******
Najboljše blago!    Cene brez konkurence!    Točna postrežba!
Svoje cenjene odjemalce vljudno prosim, da si svojo potrebo za božične praznike kolikor možno preskrbijo že zdaj, ker ravno pred prazniki radi velike gneče bržkone ne bodo imeli dovolj časa in prostora za izbero blaga.
Z velespostovanjem
(2878-3)
Ces. kr. avstrijski
državne že'eznlce.
F. M. Netschek — Oroslav %ernalovit.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
vel ia ven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod is Ljubijant juž. kol. Proga ces Trhli. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Frj^jzenafeste, Inoinost, Monakovo, Ljubno čez iseizihai » Aussee Solnograd, čez Kit u-Reifhng » Srevr, v Line na Dunaj »ia Amstetten. — Ob 7. ari 5 a» zjatraj osobni vla* v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Frsnzeusfeste, L-uhuo, Dnnaj, čea tteizthaJl t Soluograu, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osohni vlak v Trbia, Pon-tabe), Beljak, Celovec, Liubno, Selztha!, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, £• ranzensfeste, Monakovo, Ljubno cez Sslz-tbal v Solno^raa, Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inumost Bregenc, Curih, Gen.-vo, Pariz, čez Klein Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Mrrijne vare, Heb, Frsuizove vare, Karlove vare, Prago Lapsko, na Dunaj Cez AmUetteo. — Ob 1U. nn ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi 1 in 11. razreda.) — Proga V Nuvo mesto ln v iocevjo. Osobni vlaki; Ob 7 ari 17 m z;atr*j v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari & m popoludne istotako, ob 7 ui 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnaoa v LJubljano juž. kol. Frcga :i Xri.ua. Ob 3. uri m zjutraj osobni vlak e Ouuaja Cez Amstetten. Monakovo, Inomost Franzenbfe&te, S<>lnogr*d, Line, oteyr Isl, Aussee, Lja-bio Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda;. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri lb m dopoludne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Kaiiove vaie. Heb, Marijme vare fueu, Budejevice, Boinograd, Line, Steyr Pariz, Genevo, Conh, Bregenc, inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein Ljubno, Celovec, St. Mcnor Pontabei. - Ub 4. uri 44 m popol udu* csobni viak z Danaja, Ljnbna, Selztnala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstesta, Pontabla — Ob b. ari 5i m zvečer odobni vlak k Ducn,a. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Crea Selz-thal iz Inomosta, Solnograda — Prog. ig Hovoga mtiU in Jiosovja. Ouunui vlaki j Ob ti. ari 44 m zjatraj iz Novega mesta iu Kočevja, ob 8, uri W m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob a. ari !io m zvečer istotako. — OoLnoa li izubijane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob i. uri 28 rc zjatraj ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 ari .5 m, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikib m samo v oktonrn. — Prihod v Ljubljano arž. kol. Iz iamjiii^ Mešani vlak*.: Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob b. ari 1.0 m zvečer m ob b ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob neatljab in praznikih in samo v r.k- tj)
Veliko pzdovje
kakih 1000 hektarov ali več, zlasti brez zgradb,
^mr se kupi.
Natančne ponudbe pod Z. \V. 'HtSt na Rudolfa HoHHe, Bagel (Zag. B 564). (2861)
(2909J firm. 146/2.
Opravilna StevUka  grm. p. t. i._i07/3.
Iztris firme.
Izbrisala se je v registru za firme posameznih trgovcev.
Sedež firme : Kandlfa §»»r-l Ra-dolfovem. Besede firme: Frane I"luta r. Obratni predmet: trgovina z lesom, mesarija in krčma. Datum vpisa: 22. november 1902.
C. kr. okrožna kot trgovinska sodnija Rudolfovo,
oddelek L, dne 20. novembra.
2786
Oeliko denarja!
do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek) Natančneje pod „Reell 118" na Anncncen Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. H
Iužiti I ižek). I n-Ab- I
ar. 6.
Popravila "Sfst*
■ vr'     ■ vseh sistemov točno,
dobro in ceno.
Prodaja
najboljšega olja za šivalne stroje, igel, delov in pristojnih potrebščin, aparatov za razna šivalna dela,
Singer Co. delniška  družba za
šivalne stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4
in v vseh filialkah. (2904—1)
Edina zaloga na Kranjskem:
lekarna Pieeoli
„Pri angelju'-Ljubljana, Dunajska cesta.
Zeleznato vino	LEKARJA Pieeoli-ja v Ljubljani. Dobiva sevlekarnah
^ krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe	1 JI
PolllteriiUa steklenica velja 9 R.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Ciabrljel JPIeeolI v lijiililjunl točno, ako se mu posije (2910)      znesek po postnem povzetju.       a U)
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0606