05S4 AA
60100200
KNJIŽNI!
PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVIII. Št. 103 (11.231)
TRST, sreda, 19. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 dp l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, dn 8 maja 1945 pa v osvoboienom Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MRZLIČNA PRIZADEVANJA VLADE, Dfl BI PREPREČILA REFERENDUM
Spadolini bo zahteval zaupnico
glede novega zakona o odpravninah
Nov dokaz šibkosti petstrankarske vlade - Kasacijsko sodišče bo do konca meseca sklepalo, ali bodo referendum preklicali - Volilna kampanja se nadaljuje
Giovanni Spadolini
RIM — Kljub temu, da je do pred kratkim zagotavljala, da tega ne bo storila, je Spadolinijcva pelstrankarska vlada sklenila zahtevati glasovanje o zaupnici, ker ji sicer ne bi uspelo pravočasno sprejeti nov zakon o odpravninah, ki bo moral preprečiti referendum, katerega so že napovedali za 13. junija. S tem sklepom bo avtomatično odpadlo vseh 1300 popravkov, ki so jih vložili misovci in radikalci. Spadolini je sinoči, potem ko se je posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin strank vladne večine, sklical vladno sejo, na kateri mu je vlada, kot je že v navadi, pooblastila predsednika vlade, da zahteva glasovanje zaupnici. Vladna večina bo zahtevala glasovanje o prvem členu novega zakona, opustila bo 2. člen (za katerega so predložili le malo popravkov) ter bo združila 4. in 3. člen: tako bodo glasovali o zaupnici kar trikrat, nakar bo sledilo tajno glasovanje o celotnem novem zakonu o odpravninah.
Predvidevajo, da bo ves postopek trajal do poznih sobotnih večernih ur, ali pa morda celo do nedelje
(Ulili lili IIUMIIIIIMIIIIlllUIIIIMIIIfllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIUI 111111111111111111111111111111 Hill llllfllllllHIII
GLEDE «S0ČASN0STI» PRI POGAJANJIH 0 POGODBAH
Sindikalna zveza zahteva od Spadolinija pojasnila
Confindustria vztraja na nepopustljivem in izzivalnem stališču - Potrjena 4-urna stavka 28. t. m.
RIM — Predsednik vlade Spadolini bo jutri pojasnil Latni, Car-niliju in Benvenutu, kaj je dejansko mislil s pojmom «,sočasnosti*, ki jo .je priporočil na predvčerajšnjem občnem /.boru lombardijskih industrijcev glede začetka poga janj o obnovitvi delovnih oogodb za posamezne stroke in pa rozgo varov med sindikati in delodajalci v zvezi s splošnim vprašanjem str« škov za delovno silo. Vsaj tako upajo v sindikalnih krogih, k' so sestanek zahtevali, ker je bil Spadolini v Milanu sila dvoumen in je bilo njegov poseg mogoče tolma čiti na različne načine.
Spričo take bržkone hotene ne jasnosti je tudi vsedržavno vodstvo enotne zveze CGIL. CISL, UIL v s klepnem dokumentu, ki ga je sprejelo včeraj soglasno, potrdilo na čelno stališče sindikata: če pomeni (sočasnost*, da sc začnejo no Saian.ja o pogodbah, pri katerih naj bi razpravljali tudi o splošnejših problemih, kot so socialne dajatve, mobilnost delovne sile, de lovni čas in storilnost, so sindikati za to. Če pa misli Spadolini na Sočasna -»centralizirana* pogajanja med osrednjim vodstvom zveze in Confindustrio, med katerimi na.j bt Dostavili na kocko tudi vprašanje draginjske doklade, se krepko mo ti in pastavlja v dvom same od •tose med vlado in sindikalnim gibanjem.
Ton dokumenta glede tega vprašanja .je zelo oster, in sindikalisti očitajo predsedniku vlade, da ni razumel predsednika Confindustrie Merlonija (ki .je bil v Milanu spre govoril pred njim), ko je poudarjal izzivalno stališče gospodarjev Še veliko huje pa bi bilo, če bi Ra bil razumel in s svojo dvoumno stjo vsaj posredno podprl, ugotavljajo v sindikalnih kroeih. čeprav Pričakuje jo pojasnil, je Da Spado lini jev poseg močno vznejevoljil sin dihate, kar se odraža tudi v do bumentu. ki namiguje na ’ nesoglasja v vladi, ko hvali tiste, ministre, bi zagovarjajo takojšen začetek uo Rajanj o pogodbah vsaj za držav Da podjetja, pri čemer bi ostala Confindustria povsem osamljena.
Določeno ohladitev odnosov s Spadolini.,em odraža tudi utemelji t«v 4 urne stavke ki bo 2o. t.m. za.iela na Jugu vse delovne kute Rorije. v srednji in severni Italiji Da le industrijske delavce, z izie Dio osebja podjetij, katerih združenja (Confapi Confartigianato Cispel) so že izrazila pripravijo Dosl začeti pogaian.ja o onnovitv; Dogodb, ali bodo to storila pred stavko (pri čemer sindikati raču-Dajo na državna podjetja). Stavka Di namreč več naperjena le «proti izsiljevanju Confindustrie*. ampak tudi proti gospodarski politiki vla de. Po jutrišnjem razčiščenju s Spadolini jem bo njegove odgovore penilo tajništvo enotne zveze, ki •le vsekakor prejelo od vodstva do lastilo, da priredi sredi junija ''sedržavno protestno manifestacijo v Rimu.
Medtem je včeraj generalni rav-Datelj Confindustrie potrdi! nepo Dustljivo stališče in ponovil grož-D.io o odpovedi sporazuma glede ■ draginjske doklade. Dejal je. da bodo šli zasebni Industrija svojo bot. tudi če bi državna podjetja ^Prejela pogajanja. V pomoč mu J® pritekel nekdanji predsednik Confindustrie (in še prej guverner državne banke) Guido Carli ki v bistvu poziva državna podiet.ia. naj d« pustijo Confindustrie same. Prav
nasprotnega mnenja je pa minister za državne udeležbe De Micuelis. ki se je na skupščini voditeljev državni podjetij zavzel za nujen začetek pogajanj o pogodbah, čeprav ,ie pristavil, da ne smejo poviški presegati ravni dogovorjenih 16 od stotkov rasti inflacije
Sporen sporazum v LGS o kmetijskih cenah
BRUSELJ — Navzlic odločnemu nasprotovanju Velike Britanije- in ob vzdržanju Danske in Grčije so včeraj kmetijski ministri EGS odo brili kompromis o cenah pridelkov. Za Italijo se bodo kmetijske cene povišale v povprečju za 13,2 odstotka (upoštevajoč tudi razvrednotenje (zelene lire* za 2,5 odstotka). Tokrat prvič niso dosegli soglasja in so glasovali z večino, ni pa še znano. kako bo reagirala angleška vlada.
RIM — Kdor je utrpel škodo za radi vojnih dogodkov, mora potrditi vlogo za odškodnino do konca mese ca. Če bi tega ne storil, bi izgubil vsako pravico in bi pristojni uradi uničili v preteklosti vložene vloge.
zjutraj. Postavlja se vprašanje, kako bi se izognili stavki letalskega prevoza, ki onemogoča številnim poslancem, da bi bili prisotni v parlamentu: kaže, da je vlada dala na razpolago tri vojaška letala, da bi se tako izognila prevelikemu številu odsotnih v zbornici, kar bi u-tegnilo biti zelo nevarno. Ko bodo odobrili nori zakon v poslanski zbornici, se bo slednji moral vrniti vsaj za en dan v senat, ki ga mora dokončno odobriti. Komaj takrat ga bodo objavili na Uradnem vestniku in bo postal pravomočen. Zatem bo zakon moralo proučiti kasacijsko sodišče. ki bo moralo izreči svojo sodbo ob tem, ali je novi zakon tako različen od starega, da je referendum odveč. Do svojega sklepa bi kasacijsko sodišče moralo priti konec tega meseca.
Vsa zadeva ponovno priča o šibkosti Spadolinijeve vlade in pravzaprav vsega parlamenta, kjer se je velika večina izrekla proti referendumu, katerega je zahtevalo več kot 800 tisoč italijanskih državljanov. Tudi sindikalne organizacije so bile po večini proti referendumu. Vodstvo sindikalne federacije CGIL. CISL in UIL je še včeraj zahtevalo čimprejšnjo odobritev novega zakona o odpravninah, da bi končno lahko začeli pogajanja za obnovitev delovnih pogodb. Nad vso zadevo je nekako lebdel strah pred ljudskim glasovanjem, ki bi utegnili spraviti v nevarnost petstrankarsko vlado in z dejstvi demantirati stališče sindikalnih organizacij. Medtem je seveda predvolilna kampanja *v teku. Opazovalci v Rimu pravijo, da je doslej že veljala nekaj des- rin milijard lir.	R. G.
I teški oborožitvi popolnoma prekinili j namestitev novih strateških raket in izboljšavo že obstoječih.
V Washingtonu so Brežnjevemu govoru posvetili veliko pozornosti in izrazili prepričanje, da dopušča možnosti za začetek sporazumevanja. Zavrnili pa so sovjetski predlog o zamrznitvi sedanje strateške oborožitve, češ da to pomeni le potrditev sedanje prednosti Sovjetske zveze na tem področju.
NEW YORK, LONDON, BUENOS AIRES — Generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuellar je opravičil včerajšnji premor v falkland-sko-malvinskiii pogajanjih, da bi lahko Argentina proučila nove britanske predloge, ki jili je s seboj prinesel stalni predstavnik Velike Britanije pri OZN Antlionv sons. Napovedni ie tudi, da se bo danes ali najkasneje .jutri ločeno sestal z britanskim in argentinskim predstavnikom. De Cuellar je tudi opustil svoj običaini opiimizem in ni skrival zaskrbljenosti. «Prepri čan sem, da čas ne dela v korist miru*, je poudaril.
Trenutno ni še znano, kakšne predloge je s seboj prinesel iz Lon dona Parsons, a po vsem sodeč je britanska vlada pristala le na malenkostne formalne koncesije, ki ne spreminjajo bistva, da so nam reč za Argentino nesprejemljive. London je baje ouustil zahtevo, da bi se ix> argentinskem umiku pridružili upravi OZN tudi predstav-niki prebivalstva, a vztraja pri doslednem spoštovanju resolucije 502 varnostnega sveta in zahteva, da premirje jamčijo /DA s svojim vojaškim kontingentom Vsekakor so novi predlogi le taktična koncesija, da bi naprtili Argentini krivdo za morebitni diplomatski neuspeh. Nekaj podobnega je pred dnevi storila tudi argentinska vlada, ki se ie odpovedala
iMiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiMiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiMiiuiiiiHUia
Britanci izražajo razumevanje za italijansko ukinitev sankcij
NEW DELHI — Zahodni diplomatski viri v New Delhiju zatrjujejo, da so islamski gverilci povečali svojo dejavnost v južnem delu Afganistana.
Brežnjev zavrnil Reaganove predloge
MOSKVA — Sovjetski voditelj Leonid Brežnjev je včeraj ugodno ocenil ameriški predlog za začetek pogovorov o omejitvi strateške oborožitve. vendar je odločno zavrnil Reaganovo stališče, naj se ve esili že na samem začetku odpovesta tretjini strateških jedrskih raket. Brežnjev. ki je po nekajdnevni odsotnosti, tokrat spregovoril na kongresu sovjetske mladine, je poudaril, da je to stališče za Sovjetsko zvezo nesprejemljivo, ker bi jo postavilo v podrejen položaj. ZDA je očital, da si veliko več prizadevajo za vojaško premoč kot pa za dejansko omejitev in zmanjšanje jedrske oborožitve. Predlagal je, naj se velesili raje domenita, da bosta že takoj po začetku pogovorov o stra-
Zaradi vsedržavne stavke ti-karjev jutri dnevniki ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v petek, 21. t.m.
UTEMELJITEV* OBSODBE PROF. SAMA PAHORJA NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU
«RABA SLOVENŠČINE BI PRIVEDLA V KAOS IN ODVEČ JE POJASNJEVATI ZAKAJ...»
^Slovencev je na Tržaškem kvečjemu 10 odstotkov, da o mestu sploh ne govorimo* Samo Pahor je bil <odstranjen iz dvorane*, ker je motil reden potek obravnave
V kancliji tržaškega sodišča je predsednik sodnega zbora dr. Brenči deponiral utemeljitev razsodbe, s katero je sodišče 3. t.m. potrdilo obsodbo prof. Sama Pahorja na 60.000 lir globe, češ da ni hotel izročiti osebnih dokumentov mestnemu redarju (dejansko je Pahor hotel z njim lc govoriti v slovenščini, preko tolmača). V prvem delu utemeljitve so na kratko obnovljeni dogodki in je obrazloženo, kako je prišlo do razsodbe ustavnega sodišča ter je v štirih vrstah (!) povedano, kaj ta razsodba vsebuje.
Nadaljevanje utemeljitve je zanimivo, zato ga objavljamo v daljšem izvlečku:
*Na današnji razpravi je Pahor pnnovno vztrajal in govoril v slovenščini ter je bil odstranjen iz dvorane, ker je motil reden potek razprave.
Sodni zbor, potem ko je slišal tožilca in obrambo, meni, da je pretorjeva razsodba povsem pravilna in se sklicuje na tiste utemeljitve.
Opozoriti je treba, da so razsodbe ustavnega
sodišča obvezujoče samo kar zadeva končno odločitev, ne pa kar zadeva utemeljitev v kateri ustavno sodišče izraža ocene, ki jih mora upoštevati zakonodajalec in ne sodnik.
Sicer pa je utemeljitev sama dokaj kontradiktorna, saj po eni strani trdi, da ima priznana slovenska manjšina pravico do rabe svojega jezika v odnosih z oblastmi, po drugi strani pa, da ni rečeno, da je treba do slovenske manjšine uveljavljati podobna določila kot na Tridentinskem - Južnem Tirolskem in v Dolini Aosta. To je, če naj rabimo besede ustavnega sodišča o neki drugi točki, razumljivo «po logiki, prej kot pravno*: one so manjšine glede na celotno Italijo, v svojih deželah in pokrajinah pa so večina medtem ko so Slovenci manjšina tudi v tržaški pokrajini kjer dosega kvečjemu 10 odstotkov prebivalstva, da o mestu sploh ne govorimo. Dokler zakonodajalec ne bo poskrbel na racionalen način, bi dovoljenje posplošene rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi privedlo v kaos — in odveč je pojasnjevati zakaj*.
V	PRIČAKOVANJU ARGENTINSKEGA ODGOVORA NA BRITANSKE PREDLOGE
Premor v prizadevanju združenih narodov za mirne rešitev falklandskega spora
V	Londonu in Buenos Airesu že veje ozračje skorajšnjega vojaškega obra-Do konca tedna bo jasno ali bo vendarle prevladala razsodnost
cuna
LUKSEMBURG, LONDON, RIM — | Italijanske politične stranke so Čeprav je britanska vlada uradno | včeraj izrazile med seboj zelo na-
ugodno ocenila sedemdnevno podaljšanje gospodarskih sankcij EKS proti Argentini in je zunanji minister Pym izjavil, da je treba v tem času tako ali drugače najti zadovoljivo rešitev za falklandsko krizo, je britanska javnost z nezadovoljstvom sprejela vesti iz Luksemburga. To še posebej velja za odločitev Italije in Irske, da ne bosta več bojkotirali argentinskega gospodarstva. V krogih zunanjega ministrstva pa se poleg tega prav dobro zavedajo tega diplomatskega poraza, ki je obenem tudi v opomin londonski vladi, da EGS ne namerava brezpogojno podpirati Velike Britanije.
Britanski poročevalci iz Luksemburga sicer poročajo, da je Italija preprečila sprejem enotnega stališča glede sankcij proti Argentini, vendar kažejo veliko razumevanje za odločitev rimskega parlamenta in še posebej poudarjajo, da je 40 odstotkov Argentincev italijanskega porekla, kar je nedvomno vplivalo na italijansko vlado.
Italijanski zunanji minister Colom bo je po predsinočnjem zasedanju v Luksemburgu izjavil, da so predstavniki drugih držav razumeli položaj, v katerem se je znašla italijanska vlada. Pri tem pa je poudaril, da Italija še naprej politično podpira Veliko Britanijo in se zavzema za miroljubno rešitev tega zapleta pod okriljem Združenih narodov ter da ne.bo na noben način ovirala izvajanja sankcij, proti Argentini, Glede na politične posledice italijanske odločitve pa je povedal, da bodo te manjše kot je bilo pričakovati.
sprotujoče si ocene Colombovega za držanja v Luksemburgu. Socialistični tajnik Craxi je izjavil, da je EGS glede gospodarskih sankcij proti Argentini zgrešila že od samega začetka in da je zato italijanska vlada pametno ravnala, ko je upoštevala zahteve parlamenta. Omikani svet si namreč, po njegovem, ne priča kuje od Velike Britanije preizkusa njene vojaške moči, ampak določeno mero modrosti in daljnovidnosti za kompromisno rešitev. Stališče italijanske vlade je podobno ocenil tudi predsednik krščanske demokracije Piccoli. Odgovoren za mednarodne odnose pri KPI Pajetta je izjavil, da komunisti podpirajo odločitev vla de in da Italija ni sedaj nič bolj osamljena, povečal pa se ji je u-gled v okviru mednarodne skup nosti.
Drugačnega mnenja so bili predstavniki socialdemokratske in libe ralne stranke, član vodstva PSDI Einocchiaro je poudaril, da si je Italija s svojim vztrajanjem v Luksemburgu zapravila zaupanje drugih članic EGS in da je zadala hud udarec zahodnoevropski solidarnosti. Tajnik tiberalne stranke Zanone je prav tako izrazil obžalovanje, da je Italija s svojo odločitvijo ostala o-samljena in je razbila enotnost EGS.
VARŠAVA — Medtem ko poljski vojaški režim mrzlično išče kako rešitev, ki bi v državi omogočila sin dikalno delovanje, ne da bi sindikati avtomatično padli pod vpliv Solidarnosti, se nadaljujejo stiki s poljsko Cerkvijo: Slednja pa kljub svoji
previdnosti vztraja pri ugotovitvah, da ne bo miru brez dogovora z vsemi družbenimi silami vključno s prepovedanim sindikatom Solidarnost.
TEHERAN — Po skoraj dvajse tih mesecih vojne .je iranski vojski uspelo skoraj v celoti izgnati iraške vojake z ozemlja, ki ga je Bagdad zasedel septembra 1980. Sedaj se bijejo zadnji boji za osvoboditev Horamšarja, obe armadi pa si že stojita nasproti vzdolž vse meje.
predhodnemu priznanju argentinske suverenosti nad otočjem.
Medtem pa so v Londonu vsi prepričam, da bo ta teden, če ne celo prihodnjih 48 ur odločilnih. O tem ne dvomi premier Margaret Thatcher, ki je včeraj izjavila, da bo njena vlada počakala le dan ah dva na argentinski odgovor in da še ne boji uporabe sile za rešitev krize. Britanski (vojni direktorii* se je včeraj ponovno sestal, da bi proučil najnovejša dogajanja. Kot kaže, hoče britanska vlada počakati še nekaj ur preden da zeleno luč za invazijo. O tem je kot kaže prepričanii tudi laburistična opozicija, ki zahteva od vlade, naj po čaka vsaj 48 ur preden bi po diplomatskem neuspehu sprožila splošen spopad. Thatcherjeva je to zahtevo že zavrnila. Bodrijo jo zadnja proučevanja javnega mnenja, iz katerih izhaja, da je večina prebivalcev za invazijo. Veliko Brita-ni.jo .je zajela prava neustavljiva želja po vojaških uspehih ob spoznanju svoje tehničnovojaške pre moči. Britanska (task force* je po pisanju londonskega časopisja v stanju, da lahko vsak čas začne invazijo, saj se je letalonosilka Hermes prvič odkar je izplula iz Velike Britanije približala Falklan-dom na operativno daljavo. Prav tako lahko vsak trenutek Dosežejo izkrcevalne etnote iz Canberre
V Londonu veje torej veter vojaškega obračuna, ozračje vojne pa je prisotno tudi v Argentini. Zuna-nanji minister Costa Mendez je včeraj z vojaškim odborom proučeval nove britanske predloge. Kljub po manjkanju uradnih izjav pa vlada v Buenos Airesu malodušje in pesimi zem. Vsi pričakujejo najhujše, pred vsem pa argentinski generalštabi, ki se na vse kriplje trudijo, da bi na kak način preprečili britansko invazijo na Falklandsko otočje, saj se dobro zavedajo, da bi argentinski vojaški poraz pomenil tudi konec sedanjega vojaškega režima. Nič čudnega torej, da napoveduje sedaj argentinska hunta liberalizacijo režima in postopno uvajanje političnih svoboščin. Hunta je do grla zabredla v kalne vode falklandske krize, da bi jo val vojaškega neuspeha zalil.
Kljub protislovnim vestem se Argentini z vojaškega vidika obetajo slabi časi. Na Falklandsko otočje so strpali cvet svojih enot, ki pa
NA GRMADO!
Vse priznanje človeku, ki iz rakava tako kratko in jedrnato natrese toliko modrosti o slovenski manjšini na Tržaškem, in to modrost opremi z bogatimi podatki, o tem, koliko nas je in kje nas živi več, kje pa manj. Od (utemeljitve* obsodbe Sama Pahorja, če je tista poldruga stran neurejenih stavkov sploh vredna takega naziva, se imamo marsikaj naučiti. V njej na primer najdemo avtentično razlago nedavne razsodbe n-stavnega sodišča, pa tudi razlago, kateri deli besedila ustavnih sodnikov so obvezujoči za ostale sodnike, kateri pa za zakonodajalec, oziroma politike, če naj rabimo pravilno besedo.
Da je ta beseda pravilna, pričajo nadaljnje ugotovitve v (utemeljitvi* razsodbe. V ujih beremo, da je ustavno sodišče v svoji razsodbi v protislovju, ker priznava Slovencem kar jim po vsakršni logiki no gre, na znanje jemljemo nove podatke o številu Slovencev na Tržaškem in v mestu samem, slišimo novo kritiko na račun zakonodajalca, ker še ni (fej ga bodi!) uredil tega vprašanja, pa ne kakorkoli, ampak na (racionalen način* in je s tem potisnil v šmir ubogega sodnika, ki sc mora postavili na okope javnega reda, da bi Samo Pahor s svojo slovensko govorico ne povzročil splošnega kaosa — in odveč je pojasnjevati zakaj, saj je to vendar vsakomur znano.
Ne da bi hoteli nadalje razglabljati o tej razsodbi, lahko rečemo, da je res enkratna. V dolgih letih naših prizadevanj za priznanje na. rodnostnih pravic na vseh ravneh smo doživeli marsikaj, tudi mnogo hujšega od te razsodile. Kadar smo imeli opravka s pomembnimi inštitucijami smo morali tuji pogosto zavračati obtožbe, ki so bile nam nenaklonjene ali nasprotne, a so vendarle vsebovale neko osnovno logiko, bile so osnovane na neki sicer nam nenaklonjeni, a vendarle racionalni politični liniji.
Tokrat pa tega ne moremo trditi. ((Utemeljitev*, ki smo jo prebrali, nas po svojem žargonu in tndi po svojem tonu vse preveč (pomirja na ustaljene parole melonarskih veljakov in njihovih zaveznikov v sedanji bitki proti strašilu, ki odgovarja na ime (dihinguismo*. in če je res. da je kdo že primerjal Sama Pahorja z don Kihotom ter s tem tudi jasno opredelil, kam veje veter, ki poganja mline, proti katerim se španski vitez bori, je treba tndi reči, da tako zaganjanje proti Slovencem in proti vsemu, kar je s Slovenci povezano, krepko spominja na še kar običajni srednjeveški obred, ko se je ljudstvo odrešilo vseh tegob s tem. da je izbralo grešnega kozla in začelo proti njemu rjoveti: (Na grmado, na grmado!* (bbr)
S poročilom predsednika Stojanoviča začetek kongresa bosanskih komunistov
jih sedaj s prekinjenimi dobavami zaradi britanske blokade ne morejo oskrbeti niti z najnujnejšim, da že proučujejo, kako bi pitno vodo s padali spuščali obleganim enotam. Morala se Kot kaže krha zaradi neprestanih britanskih napadov, da morajo biti argentinski vojaki skoraj neprešlano na položajih, kar je
do skrajnosti izčrpajoče. Sama vojaška kronika pa ne beleži nič novega. Britanci so včeraj zaradi okvare izgubili en helikopter, posadko pa pravočasno rešili. Argentinci pa so baje že pripravili koncentracijska taborišča kamor tlačijo Argentinci nenaklonjene prebivalce Falklandskega otočja.
Deželni sindikat CGIL o vprašanjih manjšin
Sindikat CGIL dežele Furlanija - Julijska krajina uresničuje raziskovalno delo o vprašanjih etničnih in jezikovnih manjšin z vrsto pobud. Ta vprašanja so od nekdaj v središču pozornosti sindikata, še posebej v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer predstavlja obstoj pomembnih manjšinskih skupnosti družbenogospodarsko, etnično in politično bogastvo velike vrednosti.
V	dneh 28. in 29. t.m. bo potekal v Trstu vsedržavni simpozij o vprašanjih etničnih in jezikovnih manjšin v severni Italiji, pri katerem bodo sodelovali izvedenci in dva med najvplivnejšimi državnimi voditelji CGIL, namestnik vsedržavnega tajnika Ago-stino Marianetti in zvezni tajnik Bruno Trentin, ki je odgovoren pri osrednjem vodstvu za vprašanja reforme države.
V	prihodnjih dneh bodo priredili posebni srečanji, ki bosta služili tako pripravi za vsedržavni simpozij, kot tudi za priložnost avtonomne preučitve in izdelave stališč. V četrtek, 20. t.m.. prireja deželni CGIL v sejni dvorani zavoda (Malignani* v Vidmu posvet o (Sindikatu in furlanskem vprašanju*, v soboto, 22. t.m., pa v slovenskem Kulturnem domu v Gorici srečanje o (Slovenski narodnostni manjšini*.
SARAJEVO — Včeraj se je v I spodarske rasti poudaril, da so v kulturnem centru Skenderija začel zadnjem obdobju dosegli hitrejšo di-9. kongres Zveze komunistov Bosne I namiko rasti kot v prejšnjih sred
in Hercegovine. Na prvem plenarnem zasedanju so delegati poslušali referat predsednika CK ZK BiH Nikola Stojanoviča, potem pa so nadaljevali delo v kongresnih komisijah.
Predsednik CK ZK BiH Nikola Stojanovič je v referatu o nalogah ZK te republike v nadaljujem razvoju socialističnega samoupravljanja ter dinamične in skladne go-
Porota newyorškega sodišča razglasila za krive 6 pripadnikov ustaške skupine
NEW YORK — Zvezna porota neuyorškega območnega sodišča je razglasila za krive šest pripadnikov teroristične organizacije (Odpor* zaradi nasilja, ki so ga izvajali v zadnjih 6 letih po vseh ZDA, medtem ko je dva obtožena oprostila.
Državni tožilec Buskin je pred tremi meseci sprožU postopek proti tej skupini teroristov in jih obtožil, da so sodelovali v organiziranem kriminalu in zaroti. Teroristi so izvedli nekaj umorov, nakopičili orožje in razstrelivo, izsiljevali ameriške državljane in sicer pod pretvezo (boja za ustanovitev neodvisne Hrvaške, odcepljene od Jugoslavije*.
Potem ko jim ni uspelo ta proces razbiti na deset posameznih sojenj, niti s političnimi pretvezami o razmerah v Jugoslaviji in odnosih z ZDA vplivati na poroto, so branilci obtoženih poskušali teroriste predstaviti kot (miroljubne družinske ljudi, verne katolike in zveste domoljube*.
Zvezna porota je štiri obtožene spoznala za krive na podlagi obeh ključnih delov obtožnice, dva pa zaradi enega ali drugega dela. Na podlagi celotne obtožnice so spoznali za krive Anteja Ljubesa, Mileta Markiča, Milana Bagariča in Ranka Primorca, medtem ko je Vinko Logarušič kriv samo zaradi organiziranega kriminala, Drago Sudar pa zaradi zarote. Sodišče je oprostilo krivde Andjelka Jakiča, ki je bil obtožen, da je vodil omenjeno teroristično organizacijo, kot tudi Ivana Mišetiča, Mileta Bobana in Mira BiošiČa.
Gre za drugo skupino ustaških teroristov, ki so jim sodili v Nevv Yorku v zadnjih desetih mesecih. Junija lani so 5 članov iste teroristične organizacije obsodili na 20 do 35 let zapora.
Dokončno sodbo bo 30. junija razglasila sodnica Motley, ki so jo nedavno postavili za glavnega sodnika newyorškega območnega sodišča, (dd)
njeročnih planskih obdobjih — ob večji rasti storilnosti dela od jugoslovanskega povprečja. To je prispevalo k zaustavitvi nadaljnjega povečanja relativnih razlik v stopnji go spodarske razvitosti BiH v primerjavi s povprečno ravnijo razvitosti Jugoslavije
Po njegovi oceni je eden največjih dosežkov v razvoju povečanja stop nje zaposlenosti prebivalstva, ki znaša približno 20 odstotkov ali blizu 900.000 delavcev. Od 7. kongresa do zdaj se je število zaposlenih povečalo za 137.000. To je po Stojanovičevih besedah rezultat, ki ima zgodovinsko vrednost in pomen za BiH in je najboljši kazalec, da uspešno nadaljujejo gospodarsko in socialno preobrazbo BiH.
Med vrsto podatkov o hitrem ra zvoju BiH je Stojanovič navedel, da je proizvodnja v kmetijstvu naraščala po dvakrat višji stopnji kot v prejšnjem lanskem obdobju. Ocenjujejo. da so v minulih treh setvah pridobili 36.000 hektarjev novih obdelovalnih površin, kar daje upanje, da bodo zaustavili dolgoletno zmanjševanje kmetijskega zemljišča in o puščanje obdelovalnih površin.
Predsednik CK ZK BiH je zatem rekel, da si ZK ni delala utvar, da je dolgoročne cilje in nekatera zapletena družbenogospodarska vprašanja mogoče hitro in preprosto reševati, vendar prav. tako ne misli, da je to mogoče doseči brez večjih prizadevanj socialističnih samo upravnih subjektivnih sil, torej da bi proces tekel sam po sebi in stihij-
sko. Uspeh ZK v BiH je v tem, da je po njegovi oceni kontinuirano zagotavljala aktiven odnos do socialističnega samoupravljanja, (dd)
Kmalu zamenjave v predsedstvu SZDL
LJUBLJANA — Republiška konferenca SZDL bo na svoji seji 2. junija razrešila 7 članov predsedstva, ker so izvoljeni na nove dolžnosti in izvolila 7 novih. Med člani predsedstva, ki odhajajo na nove dolžnosti, je tudi dolgoletni predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Na svoji včerajšnji seji je predsedstvo predlagalo, naj do konca mandata predsedstva, ki poteče konec prihodnjega leta. opravlja dolžnosti predsednika Franc Šetinc.
Predsedstva RK SZDL je obravnavalo tudi dosedanjo učinkovitost organizacije in ugotovilo, da ne skrbi dovolj odgovorno za demokratiza-zacijo političnega sistema. Ob splošnih smernicah za delovanje organizacije so sprejeli tudi pobudo, naj bolj tvorno sodeluje pri izbiranju vprašanj, s katerimi se ukvarjajo delegatske skupščine in poskrbi, da bodo na dnevnih redih delegatskega odločanja zares najpomembnejša vprašanja. Predsedstvo RK SZDL je proučilo tudi stanje na področju telesne kulture v republiki in pri tem ugotovilo vrsto nepravilnosti. Vrsta klubov tudi po prejšnjih opozorilih še ni uredila finančnega poslovanja, plačevanje igralcev presega dogovorjene vsote in poteka mimo tekočih računov, (jp)
OBČANI BODO NEPOSREDNO SODELOVALI PRI VAŽNI IZBIRI
Pozitivna pobuda zgoniške občine za izdelavo regulacijskega načrta
Med občane bodo porazdelili vprašalne pole, da bi izvedeli za njihova mnenja, želje in potrebe, ki naj bi se jih nato poslužiU pri izdelavi variante regulacijskega načrta
Zgoniška občina bo začela v teh dneh razdeljevati občanom posebne vprašalne pole, da bi izvedela za njihova mnenja, želje in potrebe, ki naj bi se jih nato poslužila pri izdelavi variante splošnega regulacijskega načrta. Občina je prav v ta namen ustanovila pred časom urbanistično komisijo, ki bi pregledala in preštudirala sklop kompleksnih teritorialnih in urbanističnih vprašanj in tako uskladila splošni regulacijski načrt deželnemu urbanističnemu načrtu. Da ne bi postal ta prehod zgolj avtomatično sprejemanje in presnavljanje čisto teoretskih in na risalnih mizah predlaganih rešitev, je komisija sklenila, da se v teku del posvetuje s prebivalstvom.
Ta »posvet* bo razdeljen v bistvu v dva dela. Občani so najprej vabljeni, da izpolnijo vprašalno polo. Urbanistična komisija bo nato na podlagi njihovih odgovorov in v luči dosedanjih urbanističnih raziskav o teritorialnem razvoju občine, izdelala prve predloge za varianto. Naknadno se bodo upravitelji srečali na javnih skupščinah po vaseh z občani, da bi jim orisali te predloge, na teh skupščinah pa bo mogoče tudi podrobneje preučiti splošne potrebe novega regulacijskega načrta.
Delo komisije ne bo lahko, saj bo prejela na kopice odgovorov, ki bodo odražali želje in hotenja posameznikov, na podlagi le-teh pa bo morala izoblikovati razvojni načrt, ki bi zado-
stil realnim splošnim koristim celega področja. V ta namen si je zadala komisija ob začetku svojega dela dve bistveni nalogi, ki bi se morali odražati v novem regulacijskem načrtu. Načrt naj bo, prvič, tak, da bo zagotavljal vasem zgoniške občine normalen ali «naraven» razvoj, kar pomeni, da mora le ta nuditi predvsem domačemu prebivalstvu možnost, da zadovolji svoje stanovanjske in druge potrebe, omogočati pa mora tudi, da se bo občina razvijala brez odseljevanja in tudi brez priseljevanja. Nadalje — drugič — pa mora načrt prispevati k temu, da se v občini ohranijo in razvijajo tradicionalne gospodarske dejavnosti (v prvi vrsti kmetijstvo), ki so trdna osnova za ohranitev tako narodnostnega kot tudi naravno-ambientalnega značaja naših krajev.
Vprašalnik sestavlja dvajset vprašanj, ki se nanašajo na potrebe po gradnji novih stanovanj, po popravilih starejših gradenj, po ustreznejših stanovanjskih pogojih, zadevajo pa seveda tudi kmetijske dejavnosti, potrebe po okrepitvi teh .dejavnosti s primernimi objekti in še druge.
Občani zgoniške občine bodo imeli teden do deset dni časa na razpolago za izpolnitev obrazcev, nakar se bo začela za komisijo težka naloga pregledovanja in usklajevanja dobljenih odgovorov. Po vsej verjetnosti bo občina izdelala dokončno varianto v teku nekaj mesecev.
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
FAŠISTE MOTI DENARNA POMOČ DELAVCEM BIVŠE TOVARNE SIRT
128 odpuščenim delavcem je deželna uprava svoj čas nakazala po 400.000 lir na osebo - Izglasovane štiri norme manjšega dometa - Danes začetek razprave o enotnem besedilu deželnih zakonov o javnih stanovanjskih gradnjah
SKLEP JE STOPIL V VEUAVO Z ZAČETKOM MAJA
V tržaški občini občutno podražili kosila v otroških vrtcih in šolah
Odločitev je izzvala oster protest prizadetih staršev - V okoliških občinah so bili poviški prispevkov za menze mnogo manjši
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji najprej vzel na znanje odgovore, ki so jih dali nekateri odborniki na vrsto vprašanj, ki so jih v zadnjem času sprožili posamezni svetovalci. Tako je odbornik za delo Renzulli poročal o pomoči, ki jo je deželna uprava priznala skupini 128 delavcev bivše steklarne Vetrobel oziroma bivše SIRT, ki so kakor znano pred časom prišli ob delovno mesto zaradi ukinitve proizvodnje v tem obratu. Vprašanje je sprožil misovski svetovalec Morelli, ki ga očitno moti, da deželna uprava priskoči na pomoč delavcem, ki so ostali čez noč na cesti. Odbornik Renzulli je pojasnil, da je deželna u-prava svoj čas nakazala po zakonu štev. 43 iz leta 1975 vsoto 51.200.000 lir; sredstva je prejela tržaška občina, in naj bi jih porazdelila (po 400.000 lir na osebo) 128 delavcem, bivšim nameščencem SIRT, in sicer 73 delavcem, ki so uspešno opravili prekvalifikacijske tečaje AN CIFAP in 55 nameščencem, ki se tečajev niso mogli udeležiti zaradi starostne dobe, zaradi invalidnosti ali zaradi tega, ker so pripadali u-radniški kategoriji.
Nadaljnja obravnavana vprašanja
Na volitvah 6. in 7. junija
Oddali bomo tudi preferenčni glas
Za prihodnost Trsta in tudi za reševanje naših nerešenih vprašanj so junijske upravne volitve velikega pomena. Zaradi tega ne moremo slovenski volivci imeti nobenega dvoma, za katero stranko bomo glasovali, ko se bomo 6. ali 7. junija podali na volišča. Podprli bomo samo stranke, ki se najbolj dosledno zavzemajo za reševanje odprtih problemov, s katerimi se dnevno sooča slovenska narodnostna skupnost. Slovenski volivci moramo torej izbirati samo med tremi strankami in sicer med KPI, PSI in SSk. Vsakomur mora biti jasno, da vsak glas, ki bo oddan drugim strankam, pa čeprav so njihova stališča do odprtih vprašanj slovenske manjšine dokaj naklonjena, izgubljen in ne bo koristil naši stvari.
Zavedati se moramo tudi, da je istočasno izredno važna številčna in kakovostna prisotnost slovenskih svetovalcev, ki jih bomo izvolili v občinski, oziroma v pokrajinski svečki lahko najbolje zagovarjajo interese slovenske narodnostne skupnosti. Zato je važen vsak glas, posebno pa je še važen vsak preferenčni glas, s katerim volivec neposredno glasuje za izbranega kandidata. Potem ko bomo na glasovnicah prekrižali volilni znak stranke, za katero smo se odločili glasovati, bomo še zapisali ime kandidata, oziroma številko, s katero je označen na kandidatni listi. Z našimi preferenčnimi glasovi moramo omogočiti izvolitev vseh tistih slovenskih kandidatov, ki imajo realne možnosti, da bodo v skupščinah obeh najvažnejših krajevnih ustanov zagovarjali in branili naše interese.
Vedeti moramo tudi, da bo vsakdo, ki se iz kateregakoli razloga ne namerava udeležiti volitev, oziroma vsaki volilni upravičenec, ki se nagiba k temu, da bi sploh ne glasoval, s takim zadržanjem samo škodoval naši narodnostni skupnosti, ker bi se na tak način okrepile samo tiste sile, ki zavirajo naš razvoj in uveljavlja nje naših pravic.
Volilna kampanja medtem prehaja v Živahnejšo fazo, poleg že napovedanih nastopov vsedržavnih tajnikov KPI in PSI Berlinguerja in Craxija, gre zabeležiti, da bo v pe tek, ob 18. uri, v avditoriju govoril tudi vsedržavni tajnik socialdemokratske stranke Longo. V okviru predvolilne razprave pa bo danes, ob 18. uri, na sedežu Liste za Trst na Korzu Saba javna debata, na kateri bodo Lokar in Dolhar za SSk ter Giuricin in Gambassini za LpT razpravljali o perečih problemih mesta. Jutri pa bo mladinska sekcija SSk na strankinem sedežu priredila srečanje med svojimi mla dimi kandidati.
Zadnji mesec šolskega leta je prinesel staršem, katerih otroci obiskujejo otroške vrtce in šole s celodnevnim poukom v tržaški občini, neljubo in predvsem »slano* presenečenje: občina je brez vsakega predhodnega obvestila občutno zvišala ceno njihovih prispevkov za plačevanje stroškov občinskih menz v vrtcih in šolah. Ta povišek je še toliko bolj presenetljiv, ker je bistveno višji od poviškov, ki so ga za podobne storitve uvedle okoli ške občine, pa čeprav so se pri uvajanju poviška tako. tržaška kot ostale občine »držale* istega zakonskega določila o financah krajevnih uprav.
Na podlagi tega določila (iz februarja letos) je tržaška občina zvišala prispevek staršev za menze v otroških vrtcih od 12 tisoč lir na 25 tisoč lir mesečno, starši, ki imajo svoje otroke v šolah s celodnevnim
poukom, pa bodo morali plačati za kosila otrok v šolski menzi od 1. maja dalje 30.000 lir na mesec, namesto poprejšnjih 18 tisoč. V prvem primeru je povišek več kot stoodstoten, v drugem pa 60-odstoten, medtem ko predvideva vladni odlok le 20 odstotni povišek prispevkov.
Okoliške občine so se držale tega navodila. Tako je dolinska občina zvišala ceno prispevka za menze v otroških vrtcih in vt šolah s celodnevnim poukom od *12 tikoč lir na 14.500 lir, starši, ki imajo otroke v vrtcih in šolah v občini, a stanu jejo izven občinskega teritorija, pa bodo morali (kot je bilo že poprej v veljavi) plačati dvojno ceno. Poviški niso izzvali pri prizadetih nobenih večjih protestov.
Devinsko - nabrežinska občina je pripravila odlok za povišek prispevkov za menze, ki ga mora še odobriti nadzorni odbor. Po tem odlo-
JUTRI NA VSEH OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH
Številni gostje iz Slovenije bodo podelili brnlne značke
Vedno znova ugotavljamo kako je branje — če je seveda neprisiljeno — slovenske knjige, pa naj bo v prozi ali v stilih, velikega pomena za vsestransko rast naših najmlajših, ki preko umetniško za pisane besede spoznajo dela naših literatov, si širijo obzorja, obe nem pa gojijo lep jezik. V sodobnem času. ko televizijski programi in brezštevilni stripi dobesedno preplavljajo otrokov svet — za za mejce pomeni to tudi močno infiltracijo italijanskih sredstev množičnega obveščanja — je pobuda bralnih značk zelo pomembna, saj se tekmovalno vzdušje za prejem značke spremeni v konstruktivno branje avtorjev, ki so mladim po vsebini in po načinu podajanja svojih zgodb, najbližji.
Pobuda o podeljevanju bralnih značk je nastala v Sloveniji že pred veliko leti. Na Tržaškom jo
Kam oddati prijave osebnih dohodkov
Zadnjega v mesecu, to je 31. maja. zapade rok za prijavo dohodkov. V ta namen bodo odprti občinski uradi in izpostave na vsem tržaškem ozemlju.
Podjetja, stanovske organizacije, profesionalne pisarne lahko oddajo obrazce št. 740 in 101 u-službencev v občinski hiši na Trgu Largo Granatieri 2 vsak dan, razen ob nedeljah, in sicer od 8.30 do 13. ure. Obrazci se oddajo v sobi št. 195, v isti sobi se oddajo tudi obrazci št. 750, 760, 770 in 770 bis.
Posamezniki bodo lahko oddajali obrazce vsak dan. razen ob nedeljah, od 8.30 do 13. ure v naslednjih občinskih uradih in izpostavah:
Na zahodnem Krasu na Proseku št. 220; na vzhodnem Krasu na Opčinah v Proseški ulici št. 28; v Rojanu, na Greti in v Bar-kovljah v Ul. SanCErmacora št 3: na Kolonji in v škorklji v Ul. Ko-lonja št. 30; v Novem mestu in
pri Novi mitnici / Ul. Battisti št. 14; pri Sv. Vidu in v Starem mestu v Ul. Combi št. 13 (osnovna šola »De Amicis*); pri Stari mitnici v Ul. Foscolo št. 7; pri Sv. Ivanu na Bošketu št. 3/f; pri Kja-dinu in na Rocolu v Ul. dei Mille št. 6: pri Sv. Jakobu v Ul. Ca-prin št. 18/1; v Skednju in Čarboli v Ul. Roncheto št. 77; pri Val-mauri in v Naselju sv. Sergija v Stari istrski ulici št. 42.
Obrazci za prijavo dohodkov, vključno obrazci št. 101, se lahko pošljejo po pošti s priporočenim pismom in sicer na okrožni urad za prijavo dohodkov. Obrazce št. 740 je treba oddati, ko jih ne pošljemo po pošti, v posebni kuverti, ki mora ostati odprta.
Javni uslužbenci lahko oddajo prijave v uradih, kjer so zapo sleni. Upokojencem, ki prejemajo samo eno pokojnino, ni treba izpolniti obrazca št. 201. seveda če niso dolžni izpolniti obrazec št. 740.
je prva osvojila osnovna šola »F. Milčinski* na Katinari pred desetimi leti, iz leta v leto pa se krog njenih privržencev vneto širi Vsem osnovnošolskim in srednješolskim dijakom bodo jutri podelili na šolah bralne značke ob prisotnosti najuglednejših slovenskih mladinskih pisatel.jev, oziroma urednikov in sodelavcev Mladinske knjige. Pred opensko osnovno šolo «F. Bevk* se bodo vsi gostje zbrali ob 9.30 in skupaj z učenci s kratkim programom počastili tretjo obletnico poimenovanja te šole po priljubljenem pisatelju. Slovenski ustva rjalci si bodo nato porazdelili naloge: Niko Grafenauer in Borut Ingolič bosta podelila ob 10. urt značke na openski nižji srednji šoli; pol ure zatem bosta v osnovni šoli »F. Bevk* podel ievali značke Ela Peroci in Jelka Raichman, na osnovni v Gropadi bo podeljevanje za šole iz Trebč, Gropade in Bazovice ob 10. uri ob prisotnosti Ivana Minattija in Marjance Jemec, ki bosta delila značke in diplome tudi na Katinari ob 11.15; na ro-janski osnovni šoli «Bazoviški junaki* bo podeljevanje ob 10. uri tudi za učence iz barkovljanske šole «F. S. Finžgar*, udeležila se ga bosta Miha Mate in Božo Kos. ki bosta ob 11.15 v osnovni šoli Donadoni. Niko Grafenauer in Jože Šmit bosta ob 11. uri v osnovni šoli Prosek - Križ. Berta Golob pa bo na repentabrski šoli ob 10.30.
• Tržaška občina sporoča, da bo zaradi radikalnega čiščenja cest danes prepovedano parkirati vozila v ulicah Vecellio, Gatteri, Alfieri in Pietš.
On pleše, ona poje,
BREDA
joče. Celi družini Moka čestita TFS Stu ledi, mali Bredi pa želi petja in plesa polno življenje.
Čestitke
ku se bodo cene prispevkov za otroške vrtce povišale za 2 tisoč lir (od 8 tisoč na 10 tisoč lir), medtem ko bedo morali za menze v šolah s celodnevnim poukom plačati starši prav tako 10 tisoč lir.
V repentabrski občini doslej še ni bilo poviškov, tako da plačujejo starši za menzo v otroških vrtcih še vedno lani določeno vsoto 15 tisoč lir. Prav tako je tudi v zgoni.ški občini v, veljavi, cena, ki so jo bili za ta prispevek določili ob začetku le-1 tošnjega šolskega leta in sicer 12 tisoč. lir. mesečno.
Miljska občina se je pri zvišanju cen držala poviška v višini 20 odstotkov; starši otrok bodo tako plačevali odslej (glede na njihove dohodke) od najmanj 10.800 lir, do največ 21.600 lir mesečno za menzo v vrtcih in šolah (poprej je cena nihaja od 9 tisoč do 18 tisoč. lir).
Razlike med cenami, ki jih je uvedla tržaška občina, in cenami drugih občin, so očitne. Najverjetneje je tem razlikam botrovalo različno «tolmačenje» vladnega odloka: medtem ko so se okoliške občine omejile zgolj na povišanje poprejšnje cene, je tržaška občina vključila v povišek stroške upravljanja celotne službe (stroški za osebje in druge).
Tolikšen povišek je kaj kmalu izzval ostre proteste prizadetih staršev, saj leti smatrajo, da je res pretirano visok. Na nekaterih šolah s celodnevnim poukom se je del šolarjev odrekel kosilu v šolskih menzah in se raje zadovoljil s sendvičem. Upad števila kosil so zabeležili tudi na nižji srednji šoli »Fran Levstik* na Proseku (pred uvedbo odloka je kosilo v šolski menzi približno 90 dijakov, po uvedbi pa se je njihovo število zmanjšalo za tretjino), o čemer je pred dnevi razpravljal zavodski svet šole. Ob vsem tem se seveda poraja vprašanje, zakaj se je tržaška občina odločila za tak nesorazmeren porast prispevka za menze. Ali ne bi bilo bolje, da bi za uvedbo poviška počakala na začetek novega šolskega leta in se tako izognila številnim protestom?
• Zaradi običajnih del bo predor pri Montebellu zaprt avtomobilskemu prometu danes in jutri ponoči.
so se nanašala na promet po cesti, ki vodi k prelazu «Premollo», na pravilno izvajanje deželnega zakona štev. 92 iz leta 1981, ki se nanaša na osebje deželne upave, na delovanje avtonomnih turističnih ustanov v deželi, na prisotnost vojaških služnosti na deželnem ozemlju in na tepi-stičen izpad nekaterih furlanskih vročekrvnežev, ki so ob neki nogometni tekmi v Vidmu poškodovali s kamni neki avtobus s tržaškimi navijači.
V drugem delu seje je skupščina izglasovala štiri nove zakonske norme. Prvi zakon določa, naj se bančne obresti na zneske, nakazane krajevnim ustanovam za izvajanje nalog, ki jih predvideva člen 11 deželnega statuta, namenijo samim krajevnim ustanovam. Drugi zakon vnaša v zakonodajo neko integrativno normo v zvezi z vzdrževanjem gozdov, tretji p predvideva ustanovitev posebnih študijskih štipendij za raziskovanja na kmetijskem področju, Vse tri norme so bile sprejete soglasno. Z večino glasov (svetovalci KPI, DP, FdUP in MSI so se pri končnem glasovanju vzdržali) pa je bil sprejet zakon, ki predvideva možnost, da kmetijske zadruge odkupijo od deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) naprave za skladiščenje in predelavo žitaric v Furlaniji - Julijski krajini.
Pred zaključkom seje je deželni svet izvolil posl. P. Brescianija za novega člana paritetne komisije za obravnavo vprašanj, o katerih govori člen 65 deželnega statuta (gre za prehajanje državnih uradov v Furlaniji - Julijski krajini pod okrilje deželne uprave).
Danes pa se bo deželna skupščina spoprijela z zakonskim osnutkom, ki predvideva združitev dosedanjih deželnih norm s področja javnega gradbeništva v enotno besedilo. Poleg osnutka, ki ga je predložila večina, sta predvidena tudi osnutka opozicije, ki sta ju vložila predstavnik DP Cavallo in predstavnik KPI Lanzerotti. Gre za precej zajeten material (zakonski osnutek večine obsega skoraj 150 členov, najavljeni pa so tudi številni popravki), zaradi česar je deželni svet sklenil, da bo danes, jutri in po potrebi tudi v petek, zasedal po ves dan.
Direktna telefonska povezava z Avstralijo Japonsko in J. Afriko
Z današnjim dnem se bodo tržaški naročniki družbe SIP lahko neposredno povezali z Avstralijo, Japonsko in Južno A-friko. Predklicne številke so za Avstralijo 0061, za Japonsko 0081, za Južno Afriko pa 0027.
GOSTOVANJE SARAJEVSKEGA NARODNEGA POZORIŠTA
Drevi v Kulturnem domu v Trstu Andžičeva drama Omer-paša Latas
Drama obravnava dogodke v Bosni v letu 1851
URADNO SPOROOtO ŠOLSKIM SKRBNIŠTVA
OBJAVILI SEZNAM PREDMETOV ZA MATURE NA NAŠIH ŠOLAH
Letos bodo prvič polagali zrelostne izpite tudi na poklicnem zavodu za industrijo in obrt «J. Stefan
Šolsko skrbništvo je včeraj urad no sporočilo seznam predmetov, ki bodo prišli v poštev na letošnjih zrelostnih izpitih na slovenskih višjih srednjih šolah.
Na vseh šolah bodo pisali prvo nalogo iz slovenščine, druga naloga pa bo za posamezne šole različna. Na klasičnem liceju oodo pi šali nalogo iz grščine, na znanstvenem liceju iz matematike, na učiteljišču iz latinščine, na trgovskem
za učiteljišče slovenščina, italijanščina, pedagogika in matematika, za trgovski tehnični zavod pa poleg slovenščine in italijanščine še trgovinstvo in blagoznanstvo. Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt bodo na oddelku za kemijske operaterje ustno izpraševali dijake iz slovenščine, italijanščine, fizike z laboratorijem in iz kemije — fizike in analizami; na oddelku monterjev RTV iz slovenščine, ita
tehničnem zavodu iz knjigovodstva. | lijanščine, matematike ter elektro-Na poklicnem zavodu- (tokrat bodo	--
na te.i šdli prvič opravljali zrelost ne izpite) bodo na oddelku za kemijske operaterje ..pisali, praktično vajo iz kemijskih napeljav in risanja. na oddelku monterjev RTV iz fizike in na oddelku za orodne mehanike iz tehnike proizvajanja z risanjem.
Za ustni del izpita pridejo za klasični licej v poštev sledeči pred meti:	slovenščina, italijanščina,
zgodovina in prirodoslovne vede.
VLAMLJALI SO V STANOVANJA V NAŠEM MESTU
Trojica rimskih tatičev obsojena na tri leta ječe
Policija jih je zasačila med enim od njihovih «podvigov» februarja letos
Tržaško sodišče .je izreklo včeraj dokaj trdo kazen trem rimskim ta tičem, ki so februarja letos kradli v stanovanjih v našem mestu. Vse tri, 26-letnega Giuliana Palmacci-ja, 27-letnega Enrica Gelardija in prav toliko starega Franca Maz-zellija, je spoznalo za krive tatvi ne v stanovanju Angele Danelon na rebri Madonna di Gretta 2/1 in jih obsodilo vsakega na 3 leta ječe in na 300 tisoč lir globe.
Trojica .je bila obtožena kar 24 tatvin, ki so jih zabeležili v Trstu (v predelih na Greti, Rojanu, Sta rem mestu) od srede lanskega decembra do začetka februarja le tos, v katerih so si stanovanjske miši prilastile za približno 150 mi
Mladi amaterji iz Boljunca jutri v Bohinjski Bistrici
lijonov lir raznoraznih dragoceno sti in blaga.
Sodišče jih je za 23 od tatvin oprostilo zaradi pomanjkanje dokazov, «zašilo» pa jih je za tatvino, ki so jo izvedli v škodo Angele Danelon 9. februarja letos (odnesli so za 40 milijonov lir dragocenih predmetov in krznenih plaščev), ko jih je policija izsledila, onesposobila in predala sodnim organom.
DANES IN JUTRI
Bencin tankajo samo na avtocesti
Bencinske črpalke v Italiji bodo danes in jutri zaprte ter jih bodo ponovno odprli šele ob 7. zjutraj v petek, 21. maja. Stavko so oklicale sindikalne organizacije bencinarjev (Faib, Figisc in Flerica - Cisl), ki zahtevajo kakor znano za upravljal-ce črpalk večji delež od sredstev, kasiranih pri prodaji goriva. Zaprte bodo tudi samopostrežne in nočne črpalke, delovale pa dobo črpalke na avtocestah.
Danes praznuje 15. rojstni dan MAUR1ZIO JERMAN. Iskreno mu čestitajo starši, nona in nono.
V sklopu republiške gledališke revije »Naša beseda* nastopi jutri v Bohinjski Bistrici mladinska gledališka skupina SPD »France Prešeren* iz Boljunca z gledališko lepljenko Marka Kravosa in Sergeja Verča «S kakšno pravico ti rečem dober dan?*. Mlade boljunske gledališke ljubitelje in njihovo uprizoritev je republiški selektor Jože Vozny uvrstil med deset najboljših slovenskih mladinskih odrov, kar
Dva dni stavk« v čistilnici Aquila
Delegacija, zaposlena v čistilnici A-quila v Žavljah in v razpečevalnem j središču v Viscu, je včeraj upri-\ zorilo celodnevno stavko, kateri bo i danes sledila podobna prekinitev de-! la s strani tistega osebja, ki se ni | moglo udeležiti včerajšnje. Stavko je ) oklical koordinacijski odbor delav-nedvomno pomeni zavidljiv uspeh za cev grupe Total, in sicer zaradi ne-mlade Boljunčane, kot tudi pomemb- I popustljivosti družbe pri pogajanjih no kulturno priznanje za vse, ki po- I za obnovitev integrativne delovne poskušajo z drugačnim, nemara času | godbe. Koordinacijski odbor se je in potrebam primernejšim načinom 1 sestal 6. maja v Milanu, kjer je dela odpirati v mladih prirojeno slo j glavni sedež Total, vodstvo družbe po igri, plesu, petju in izpovedi. Za [ pa ne le, da je pokazalo popolno kroniko naj zabeležimo, da se je iz , zaprtost do zahtev v zvezi z inte-našega zamejstva zadnjič pred sed- grativno pogodbo, temveč tudi ni mirni leti udeležilo podobnega sre- dalo predstavnikom delavstva nobe-čanja le v spominih še živo Sloven- nega zagotovila glede nadaljnje uso-sko amatersko gledališče iz Trsta, i de tržaške čistilnice.
tehnike in elektronike-,- na oddelku za orodne mehanike pa iz slovenščine, italijanščine, elektrotehnike in elektronike ter iz matematike.
NOCOJ V BRIŠČKIH
Izredno zanimiv folklorni program
V dvorani hotela Cristallo v Briščkih bo drevi, ob 20.30 nastopila znana folklorna skupina «Kočo Racin* iz Skopja, ki se bo zamejskemu občinstvu predstavila s pretežno makedonskimi plesi, spored pa bodo dopolnili s koli iz šumadije in Slavonije ter s spletom jugoslovanskih in partizanskih plesov. Spet se nam torej ponuja priložnost za izreden kulturni užitek, ki ga res ne velja zamuditi. Gostovanje makedonske folklorne skupine prireja KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev.
Odvetnik Romano prijavil dva tržaška sodnika
Giuseppe Romano, vsedržavno znani odvetnik iz Vareseja, ki je v Trstu branil notarja Sandrinellija in njegovo hčer Tiziano obtožbe, da sta izvozila iz Italije več milijard lir (dejansko sta bila preteklega 7. a-prila obsojena skupno na 4 leta zapora in plačilo približno štirih milijard denarne kazni in globe), je v preteklih dneh vložil prijavo proti tržaškemu namestniku državnega pravdnika Driganiju in preiskovalnemu sodniku Colarietiju. Kot znano so karabinjerji, nekaj minut po o-menjeni razsodbi 7. aprila, aretirali odvetnika Romana pod obtožbo, da je lažno pričeval, osebno pomagal nekemu obtožencu in da si je skušal podrediti pričo.
D revi bomo imeli v gosteh Narodno pozorište iz Sarajeva, ki bo uprizorilo v tržaškem Kulturnem domu izvirno dramo mladega bosanskega dramatika Duška Andži-ča rOmer-paša Latas*.
Drama obravnava dogodke v Bosni v letu 1851, v času, ki je zajet v precep med nedosegljivostjo svobode in nezmožnostjo uresničitve pravičnih ciljev, kjer pa vladajo nesreče, lakota in strah. Zlo, (ne) prijateljstvo, izdaja, čas — to so osrednji motivi te igre, ki pripoveduje o nemoči sožitja med idealom in zlom ter o uničenju človeka v času.
Osnovni dramski motiv je osnovan na spopadu med Omerjem-pašo Latasom in Ivanom Franjem Jukičem, ki sta zaprta v areni zla. Vsi liki, ki jih avtor obravnava, so precizno izrisani, še posebej pa lika Omerja-paše in Ivana Franja Jukiča; prvi z asketskim in suhim, toda ostrim izrazom, drugi pa s prvinami, ki jih ta vloga vsebuje: intelektualizem, prosvetiteljstvo, neizprosen boj za obče narodove koristi.
Andžičev jezik je skop, natančen v metafori in pregneten z izpovednostjo. To je ena od odlik te drame, ki se dramaturško udejanja skozi prizmo postopnega toda zelo natančnega odkrivanja posameznih likov. Do nas prihajajo koi skozi nekakšno gledališko kopreno in nas počasi peljejo v presenetljivi finale.
Avtor Duško Andžič, ki je tudi režiser sarajevske uprizoritve, se je rodil leta 1943 v Belohču. Gimnazijo in filozofsko fakulteto — oddelek za gledališko umetnost — je dokončal v Sarajevu. Z režijo se je začel ukvarjati leta 1960 v amaterskem gledališču rHasan Ki-kič», kjer je za režijo rCiganske poezije» in «Ponočnega bluesa» prejel vrsto republiških in medrepubliških nagrad na festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč na Hvaru. Nekaj nagrad je prejel tudi za svoje televizijske in radijske drame. Od leta 1968 je v službi na sarajevski televiziji, kjer je bil najprej asistent režije, zdaj pa je režiser.
Krstna uprizoritev te drame je bila na deskah sarajevskega Narodnega gledališča že leta 1977. Od takrat je ta predstava prejela že celo vrsto nagrad. Naj jih na kratko omenimo: leta 1977 na gledališkem festivalu v Jajcu štiri nagrade za najboljšo domačo dramo, za dve moški vloai ter nagrado občinstva; leta 1978 šestoaprilsko nagrado mesta Sarajevo ter še istega leta na 23. Sterijinem pozor ju v Novem Sadu dve nagradi — za moško vlogo ter za najboljšo predstavo. Prav tako leta 1978 so bili novosadski gledališki umetniki na Festivalu domače drame v kraju Brčko deležni še treh nagrad: za najboljšo predstavo, za najboljši tekst ter za najboljšo moško vlogo.
Sktatka uprizoritev, ki se nam obeta kot zanimiv in poln gledališki večer.
Nabiralna akcija za družino Ladavac
Predstavnik mittelevropejcev v novoustanovljeni grupaciji Movimento Trieste Paolo Parovel je včeraj izdal tiskovno poročilo, s katerim obsoja zažig jugoslovanskega avtomobila s strani nacionalistov in napoveduje odprtje nabiralne akcije, da bi prizadeti družini poravnali škodo.
VOLILNA ZBOROVANJA
K P I
DANES; ob 12. uri na Trgu Gia-rizzole, Arturo Calabria; ob 17. uri v Ul. Battera, Stelio Spadaro; ob 17.30 v Ul. Patrizio, Giorgio Vascot-to, Devana Černič; ob 18. uri v Ul. Costalunga, G. Vascotto, D. Černič; ob 19. uri na Trgu Cavana, A. Calabria.
JUTRI: ob 11. uri v Ul. sv. Marka, Perla Luša; ob 11.30 v Ul. Be-nussi, Jole Burlo; ob 16. uri v Ul. Leo, P. Luša; ob 16.30 v Ul. Ippo-dromo, P. Luša; ob 17. uri v Ul. delle Torri. Franca Cuffaro; ob 17.30 v Ul. Bonazza, Giorgio Vascotto; ob 18. uri v Skednju, Fausto Monfalcon; ob 19. uri na Trgu Pe-stalozzi, Arturo Calabria; ob 20.30 v Gropadi, Stojan Spetič in Giorgio De Rosa.
Šolske vesti
20. t.m. bo podeljevanje bralnih značk v naslednjih šolah z naslednjimi ustvarjalci iz matične domovine: srednja šola Opčine ob 10. uri Niko Grafenauer in Borut Ingolič; osnovna šola Opčine ob 10.30 Ela Peroci in Jelka Raichman; osnovne šole Trebče, Gropada in Bazovica v Gropadi ob 10. uri Ivan Minatti in Marjanca Jemec; osnovna šola Katinara ob 11.15 Ivan Minatti in Marjanca Jemec; osnovni šoli Rojan - Barkovlje ob 10. uri Miha Matč in Božo Kos; osnovna šola Donadoni ob 11.15 Miha Mate in Božo Kos: osnovni šoli Prosek in Križ ob 11. uri Niko Grafenauer in Jože Šmit: osnovna šola Repentabor ob 10.30 Berta Golob.
Sprejem dragih gostov bo pred šolo France Bevk na Opčinah ob 9.30.
Dne 18. t.m. je preminila moja draga mama
ROSA VODOPIVEC vd. PURGER
Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v mačkoljansko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Elvira, vnukinja Arlella z družino ter drugo sorodstvo
Trst, 19. maja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Gledališča
VERDI
V petek ob 20.30 peti koncert spomladanske simfonične sezone, ki ga bo vodil Pinchas Steinberg. Na pro gramu Beethovnove skladbe. V so boto ob 18. uri bodo koncert pono vili. Pri blagajni gledališča pro daja vstopnic za oba koncerta (tel 631-948).
«lCl PP
Ariston 18.00 - 20.00 - 22.00 «Brea-ker Morant*. Režija Bruce Bere-sford.
Ritz 17.00 «11 giustiziere della notte 11.». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 18.00 «Zombi». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 «Agenzia Riccardo Fin-zi... praticamente '"etective». Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Intime sensazioni». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Anrora 16.15 «Sballato, gassato, com-pletamente fuso».
Cristallo 17.00 «La guerra del fuo-co». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00—22.00 «11 pianeta del terrore». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «T1 grande am-plesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Počitek.
Vittorio Venoto 16.30 «L’ultima fol-lia». Mel Brooks.
Mignon 15.30 «Reds». Barvni film za vse.
Radio 15.00 «Le quattro ragazze por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lirtniere 17.00 «Harold e Maude». Barvm film za vse.
Predavanja
V NEDELJO POPOLDNE V NABREŽINI
Lep koncert mladinskega zbora iz Slovenj Gradca
Na povabilo SKD ilgo Gruden» je v nedeljo popoldne gostoval v Nabrežini mladinski pevski zbor <tFra-njo Vrunč» iz Slovenj Gradca. Mladi gostje iz Slovenije, ki jih vodi komponist Jože Leskovar, so nabrežin-sko publiko prijetno presenetili s ču dovito zvočnostjo in z zelo dobro izvedbo celotnega zahtevnega programa. Mladinski zbor iz Slovenj Grad ca je na republiški ravni precej znan zborovski ansambel, na letošnjem celjskem festivalu pa je osvojil srebrno značko, za kar nosi dobršen del zaslug prav pevovodja Leskovar, ki, kot je potrdil nedeljski nastop v zamejstvu, izvaja dobro zamišljen koncertni program.
Mladim pevcem in njihovemu dirigentu sta izrekla dobrodošlico tajnica SKD «lgo Gruden» prof. Marinka Terčon in predsednik nabrežin-skih zborov Martin Petelin, gostovanje pa se je uvrščalo v že izpeljano dolgoletno sodelovanje med na-brežinskim društvom ter kulturnimi organizacijami iz Slovenj Gradca.
V dneh 20. in 21. maja oo gost Združenja Italija - ZSSR profesorica Lija Kodjakova z moskovske u-niverze. Poleg že prej programiranih srečanj s predavatelji ruskega jezika bo predavala v prostorih našega Združenja v Ul. Torrebianca 13/L dne 21. maja ob 17. uri na temo: «Razvijanje pogovornega jezika in splošni podatki o ZSSR*. Predavanje je odprto za vse občinstvo.
Društvo slovenskih upokojencev vabi na predavanje Milana Pahorja, ki bo v petek. 21. maja ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Razstave
KD Jože Rapotec vabi na ogled etnografske razstave in razstave slik amaterskega slikarja Josipa Bandija v srenjski hiši v Prebene-gu, vsak dan od 18. do 21. ure.
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina in Zveze slovenskih kulturnih društev v petek. 21. maja, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v-Bol juncu
Koncert mešanega pevskega zbora Bauerscher Gesangverein Giessen
Dirigent: JOHANNES GUSTAV
Usp«h Fontanota iz Doline na tekmovanju barmanov na Bledu
Dolinski gostilničar Ezio Fontanot, upravnik Zadružne gostilne, je na mednarodnem tekmovanju barmanov na Bledu dosegel izreden uspeh, zasedel je namreč prvo mesto s koktajlom «Dolina 82».
Ezio Fontanot je na podobnih tekmovanjih dosegel že vrsto priznanj v deželnem, državnem in mednarodnem merilu.
Preteklega 14. in 15. maja se je pod pokroviteljstvom Turističnega društva Bled odvijalo v Park Hotelu, v gorenjskem biseru, tekmovanje barmanov v pripravi dolgih pijač (long drink). Sodelovali so mojstri iz vseh jugoslovanskih dežel in pokrajin ter iz Italije in Avstrije. Italijansko združenje barmanov (AIBES) je na tekmovanje prijavilo Ezia Fontanota in Sergia Fuoca, barmana hotela Europa iz Sesljana. Vseh tekmovalcev je bilo 37. Mednarodni žiriji pa je predsedoval Alfred Polak, predsednik Društva barmanov Slovenije.
Ezio Fontanot je v bojeviti konkurenci zasedel prvo mesto s pol-
Izleti
Včeraj-danes
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,5 stopinje, najnižja 16. ob 18. uri 21,6 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, veter 12 km na uro Vzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj.
Danes, SREDA, 19. maja
PETER CEL.
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 15.03 — Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 15.53 Jutri, ČETRTEK, 20. maja BERNARD
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Redivo, Michele de Cristini, Elena Babic, Manuela Kovač, Giulia Furlani.
UMRLI SO: 93-letna Maria Pic-chiolutto vd. Tamaro, 65-letna Egi-sta Marcheggiani, 46 letni Luciano Quargnal, 75-letni James Petz. 58 letni Danilo Merlach, 88 letna Ada Stalizzi vd. Grando, 77-letna Emilia Cocolo vd. Feletti, 54-letni Piero Be-nedbUo, 92 letni Giuseppe Makovec 86-letna Elisabotta Dinnjes vd. Pi Pan, 71-letna Margherita Stulle por Derossi, 89 letna Olga Fazzini vd Isola, 52-letni Giovanni Bratovich, 82-letna Lidia Gravazzi vd. Distefa ho, 78-letna Rosa Vodopivec vd Purgher, 61-letni Giuseppe Gridolfi
KASTA prireja v soboto. 5. junija 1982, avtobusni „ izlet „ y Anhovo z ogledom Soške elektrarne ter Vinske kleti v Dobrovem. Vpisovanje v Tržaški knjigami vsak dan po 18. uri do 25. t.m.
Slovensko planinsko društvo - Trst
priredi v nedeljo. 30. maja, avtobusni izlet v Rezijo na vsakoletno srečanje s planinci pobratenega društva Integral. Iz Zamlina nas bodo rezijanski vodiči spremljali skozi Solbico na izredno razgledno planino Pusti gozd, kjer se bomo ustavili in nato vračali v Ravenco po grebenu hriba Tulsti ter skozi pla nino Goslo. Skupno je tri in pol ure prijetne hoje — torej je izlet primeren za vse. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno sobote, 22. maja.
Združenje Union - Podlonjer Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Avstrijo - v Železno Kaplo, ki bi moral biti 25. aprila, dne 23. maja. Prostih je še nekaj mest. Informacije in vpisovanje v Ulici Valdirivo 30. tel.: 64-459 ali 73-28 58 jutri in v petek od 17. do 19. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine. Žavlje.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como, Opčine, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165: Opčine: tel, 211001: Prosek: tel 225 141: Božjl polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel 213 137: Milje: tel. 271124
SLOVENSKO ,5 STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE NARODNEGA POZORIŠTA IZ SARAJEVA
Duško Andžič
«OMER PASA LATAS» (jedilište)
Režija:	DUŠKO ANDŽIČ
Danes, 19. maja 1982, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU ABONENTI SSG IMAJO PROST VSTOP.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
* # •
F.DUARDO DE FILIPPO
DOLGONOGE LAŽI
Danes, 19. maja, ob 13. in ob 20. uri v Tolminu.
V	petek, 21. maja. ob 19.30 v Ajdovščini
• « *
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
V	soboto, 22. maja, ob 20.30 -IZVEN ABONMAJA.
V	nedeljo, 23. maja, ob 16. uri — ABONMA RED G (popoldan na dan praznika).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
nim številom točk; v svoj zmagoviti recept pa je vnesel pet desetin Muske vodke Negroni, dve desetini jaf-fa aperitiva Cora, dve desetini koktajla Negroni in eno desetino Aperol Barbieri z dodatkom džusa Aranca Fruit. Koktajl je Ezio serviral z rezino pomaranče in češnjo.
Svoj koktajl je Ezio Fontanot poimenoval Dolina 82. Prvega mesta se je dolinski gostilničar zelo razveselil in je sklenil, da bo za proslavitev zmage dal pokusiti svojo mojstrovino znancem in prijateljem, ki se bodo danes pod večer oglasili v Zadružni gostilni v Dolini. Kot zmagovalec je Ezio prejel pokal in diplomo, Društva barmanov Slovenije.
(ris)
Razna obvestila
Osnovna šola Fr. S. Finžgar v Barkovijah obvešča učence, d:, se bo danes, 19. maja, pričel redni pouk.
SKD Igo Gruden - Nabrežina vabi V soboto, 22. t.m., ob 20.30 v društveno dvorano na recital poezij Cirila Zlobca v izvedbi dramske skupine KD Vesna I- Križ. Režija M. Sosič, scena J. Žerjal.
Slovenska gobarska družina - Trst vabi v petek, 21. maja, na četrti občni zbor, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Prvo sklicanje zbora bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.30. Dnevni red občnega zbora je sledeč: otvoritev in sprejem dnevnega reda, čitanje zapisnikov, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija poročil, razrešnica upravnemu odboru, volitve, razno. Člane gobarske družine in simpatizerje vabimo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Člani bomo mimogrede poravnali letošnjo članarino, simpatizerje pa vabimo, da se vpišejo v gobarsko družino.
V barkovlJanškem društvu je od prta razstava risb in dokumentov, ki pričajo 180 let obstoja naše šole. Razstava bo odprta danes, 19.5. od 16. do 19. ure.
Planinski odsek ŠZ Sloga v sodelovanju s ŠD Primprec, Gaja in Zarja ter KD Primorec, Slovan in Lipa organizira družinski izlet na tradicionalno srečanje mladih planincev Primorske na Vremščici, dne 23. maja 1982. Zbirališče v Bazovici ob 8. uri; odhod z osebnimi avtomobili. Srečanje ob 11. uri na vrhu Vremščice.
Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino vabijo slovenske dijake na 2. mladinski raziskovalni tabor »Doberdob 82» 30. avgusta - 1L septembra 1982. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: SLORI, Trst, Ul. Gallina 5/IV. od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4. od 8. do 13. ure; ZSKD, Gorica, Ul. Croce 3, od 12. do 14. in od 16. do 19. ure.
KD Vesna priredi v nedeljo. 23. maja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu revijo pevskih zborov «Pesem ne pozna meja». Nastopajo zbori društev Svoboda II (Trbovlje), F. Zgonik (Branik), Svoboda (Pridvor), Primorec (Trebče), Jezero (Doberdob) in Vesna (Križ), kot gost pa zbor «Bilka» iz Bilčovsa na Koroškem. Zbore bo spremljala godba na pihala iz Križa.
Kulturno društvo Rdeča zvezda prireja dne 23. maja kulturni večer z umetniškim društvom Jože Koren-čič iz Zgornje Kungote pri Mariboru. Na sporedu bo dramska skupina s komedijo Jimi odhaja in koncert ženskega pevskega zbora. Prireditev, s pričetkom ob 17. uri, se bo odvijala v Zgoniku na dvorišču pri Petelinovih.
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
prirejata v soboto, 22. in v nedeljo, 23. maja 5. razstavo domačih vin na dvorišču društvenega sedeža v Lo-njerju. Program: v soboto ocenjevanje vin in zabava ob zvokih domačega ansambla, v nedeljo pa razstava. kolesarska dirka in ob 17.30 nagrajevanje zmagovalcev vinogradnikov. Sledila bo zabava z Veselimi godci iz Boljunca, delovali pa bodo tudi kioski.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16 do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Cerovljah, po pesniku, skladatelju in narodnemu buditelju Miroslavu Vilharju obvešča, da bo slovesnost poimenovanja šole v nedeljo 23. maia ob 16 00 na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi ljubite-■ ji «'ovenske šole!
KD Slovan — Padriče obvešča pevke in pevce, da so pevske vaje za bližnji nastop, ob torkih :n petkih (skupno). Prosimo za točnost!
KD Slavec Ricmanje Log vabi v soboto, 22. ma ia ob 20 30 na večer zborovskega petja s sodelovanjem mešanih zborov Lipa iz Bazovice, Primorec iz Trebč in Slovan iz Padrič.
Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg« priredi 25.. 26. in 27 junija letos 15 razstavo vin. Vinogradniki iz tržaške občine, ki bi radi razstavljali svoj pridelek na razstavi so naprošeni. da telefonirajo najkasneje do 26 maja na št 220495.
ZARADI VELJAVE STAROKOPITNIH ZAKONOV
Zasebna avtobusna podjetja odrekajo APT da bi prirejalo izlete s svojimi vozili
Potem ko so zasebno podjetja odstopila APT nerentabilne delavske in dijaške proge, hočejo ohraniti dobičkonosne izlete z avtobusi - Je bilo APT prijavljeno sodniku ?
Odkar se je bencin podražil so se ljudje pričeli bolj zanimati za izlete z avtobusom. Zakaj ne bi bilo tako, ko se vendarle vsedeš na avtobus v Gorici, ta pa te pripelje, ne da bi bil zaposlen z nekajurno vožnjo za volanom, na smučišče na Nevejsko sedlo ali v Sappado, na parkirišče pred gondolo v Benetkah, pred Postojnsko jamo, ali kamorkoli že. Za vožnjo z avtobusom boš porabil manj kot za bencin, olje, avtocesto, prišel boš na tvoj cilj kar precej spočit. V avtobusu pa se boš v družbi prijateljev le zabaval. Za vožnjo pa bo skrbel le šofer, ki dela, običajno nadure, skoro vsako nedeljo.
Avtobusni izleti so za avtobusna podjetja zelo zaželen in tudi donosen posel. Zaradi tega se avtobusna podjetja kar trgajo za kliente.
Zaradi tega imajo nekatera zasebna avtobusna podjetja, ki imajo svoj sedež v Vidmu, Palmanovi ali Romansu, podružnice v Gorici in ponujajo svoje usluge društvom Gorice in podeželja, ki želijo na take izlete. Za take avtobusne izlete si prizadeva seveda tudi pokrajinsko avtobusno podjetje APT.
Doslej ni imelo APT sreče s takimi vožnjami, ker je imelo na razpolago v glavnem stare avtobuse, ki so bili v prometu še ko so proge, ki jih danes vzdržuje APT, imela v zakupu podjetja Ribi, Petruz, Ison-zo, Gradese. Ker je APT prevzelo vse službe bivšega podjetja Ribi je imelo tudi tri dovoljenja za turistične prevoze, ki pa so bila vezana na stare avtobuse s starimi registrskimi tablicami. Po obstoječih pravilih ne bi bilo smelo APT vršiti turističnih izletniških voženj z drugimi avtobusi, pa čeprav je v zadnjem času nabavilo nekaj novih avtobusov.
Podjetja Isonzo, Petruz in Gradese so lani h letos odstopila linijske proge pokrajinskemu avtobusnemu podjetju in s tem v zvezi tudi nekaj starih avtobusov. Obdržala so nove avtobuse in s temi vozijo ljudi na izlete. Sedaj ta podjetja oporekajo APT, da prireja avtobusne izlete. Ker pa nimajo dovolj lastnih avtobusov morajo prihajati po njih nalogu po goriške izletnike avtobusi z registracijo UD in VE. In teh je kar precej. Ista podjetja hočejo da bi jim tukajšnje občine, med temi goriška, izdala dovoljenje za turistične avtobuse. Hočejo pobrati torej vso prometno smetano, potem ko so se rešila dijaških in delavcih prog, ki niso bile rentabilne.
Pravijo da je neko zasebno podjetje pred dnevi prijavilo sodniku goriško pokrajinsko avtobusno pod-
jetje, ker da je vozilo dijake na izlet, ne da bi imel pristojni avtobus dovoljenja za tako vožnjo.
Včeraj so se na goriški pokrajinski upravi sestali zastopniki APT in nekaterih zasebnih avtobusnih podjetij. Slednji so oporekali pokrajinskemu podjetju da vrši te vožnje in da jim ne dajo občine več dovoljenj za turistične vožnje. Zastopniki APT pa so povedali, da je na Goriškem dovolj dela za vse, tako za avtobuse pokrajinskega podjetja kot zasebnikov. Zakaj bi se torej kregali?
Mnenja pa smo, da niso vode pomirile. Nekatera zasebna podjetja hočejo zase donosne turistične vožnje. Pokrajinsko avtobusno podjetje, ki je po sili razmer deficitarno
ker skrbi za prevoze dijakov in delavce, pa bi z dohodkom turističnih voženj lahko vsaj nekoliko
zmanjšalo primanjkljaj, ki mora plačati pokrajinska torej vse prebivalstvo.
ga itak uprava,
Za tovarno SIMO ni kupcev
Tovarne SIMO v Tržiču noče nihče odkupiti. Razpisana je bila že četrta dražba, z nižjo odkupno zahtevo od prejšnje. Izklicna cena za četrto dražbo je 3.148.000.000 lir za vse naprave te tovarne, ki je že več časa zaprta. Ponudbe sprejema pisarna notarja Flore v TVstu.
10 UVRŠČENIH OD 25 NASTOPAJOČIH
Goriški dijaki uspešni na tekmah v Montecatiniju
Dijakinje in dijaki trgovskega zavo-da clvan Cankar» uspešni v tipkopisu
Tudi letos so se dijakinje in dijaki tretjih razredov slovenskega trgovskega zavoda »Ivan Cankar» iz Gorice udeležili vsedržavnega tekmovanja v tipkopisu in stenografiji, ki je bilo konec aprila v Montecatiniju. Na to tekmovanje so prišli tisoč dijakov iz vse države. Poleg teh so bila tudi tekmovanja za odrasle, tipkarice, novinarje, stenografe, itd.
Slovenski dijaki iz Gorice so sodelovali po svojih kapacitetah v raznih kategorijah. V kategoriji 300 udarcev na minuto se je Pavel Bagon uvrstil na 14. mesto. To je pohvale vredno, saj je bila konkurenca precejšnja. Lahko povemo, da se niso tekmovalci podobnih italijanskih šol iz Gorice uvrstili v to zahtevno kategorijo.
V kategoriji 250 udarcev na minuto je bila dijakinja slovenske šole
S posveta o slovenskih vprašanjih v Ronkah
Posvetovalna komisija za slovenska vprašanja pri večnamenskem kulturnem središču je prejšnji večer zbrala v sejni dvorani občinskega sveta v Ronkah lepo število na območju Tržiča živečih Slovencev, da so se pogovarjali o nekaterih pobudah, ki jih bodo iz-vetjli. v kratkem. Med drugim je na sporedu tretje srečanje slovenskih učencev iz Ronk, ki bo po vsej verjetnosti v nedeljo, 13. junija, dopoldne. Kakor smo zapisali že v poročilu o tem posvetu, so zelo
POGLEDI RAZVOJNE DRUŽBE INDUSVI
USPEVA SAMO MALA IN SREDNJA INDUSTRIJA
V okviru globalne strategije za odpravo krize bi bilo potrebno premostiti pokrajinske meje
V pokrajinski pajači se je predsednik Cumpeta z odbornikoma To-matom in Bressanom sestal s predsednikom finančne družbe INDUSVI Guerro. Sestanku sta prisostvovala tudi direktor družbe Tamaro in di rektor zveze industrijcev Zandome-ni. Pogovor je tekel o možnostih, ki jih ima družba INDUSVI, da v sodelovanju s krajevnimi ustanovami pomaga pri zdravljenju goriškega gospodarstva, ki je, kot je že dolgo znano, zašlo v hudo krizo, iz katere se nikakor ne more izmotati.
Predsednik pokrajine Cumpeta je uvodoma poudaril, da ustanova, ki jo on vodi. lahko opravi dobro posredovalno vlogo med različnimi dejavniki upravne in proizvodne na rave, da bi spodbudili gospodarski napredek. Pri tem pa je poudaril, da je potrebno ubirati nova pota. Pokrajina, je še dejal Cumpeta. je od samega začetka z zanimanjem spremljala razvoj družbe INDUSVI in sedaj pričakuje od nje otipljive rezultate.
Predsednik Guerra je uvodoma dejal, da bo mogoče gospodarske težave odpraviti edinole na takšen način, da bodo premostili pokrajinske meje in se odpovedali anahronistični industrijski politiki. Poudaril je potrebo, da se odgovorno pritegnejo k sodelovanju sindikalne or ganizaci.ie in da bo proizvodna po litika počivala na takšnih proizvod nih enotah, ki sedaj edine lahko zagotavljajo rentabilno proizvodnjo, to pa so samo majhna in srednje velika industrijska podjetja.
Guerra je nadalje dejal, da je INDUSVI spoznal, kakšne so proizvodne kapacitete in da se bo zato oklenil globalne strategije, v kateri
bosta svoje mesto imeli tudi trgovinska zbornica in goriška hranilni ca, ki sta v zadnjem času sklenili pristopiti k razvojni finančni družbi, ob njiju dveh pa še poglavitne krajevne ustanove. Sestanek so sklenili z obojestransko obvezo, da bodo ohranjali in razvijali stike, ki naj v najkrajšem času zagotovijo u-strezne oblike sodelovanja.
Dokrdobke na izletu v Benetkah
Članice ženskega odseka KD Jezero so v nedeljo, 9. maja, skupaj z ženskami iz pobratene Prvačine priredile izlet v Benetke in Beneško laguno. Na pot jih je odšlo kar 56, videle pa so marsikaj zanimivega. Tako so si ogledale steklarno na otoku Murano, kjer jih je nadvse pri jazno pričakal predstavnik zadruge steklarjev ter jih seznanil s pra izvodnim postopkom ter z nadvse bogato in dolgotrajno tradicijo muranskih steklarjev. V Buranu so si nato Doberdobke in Prvačkovke o-gledale razstavo svetovno znanih čipk. Tudi tu so bile deležne nadvse prijaznega sprejema in pozornosti. Tako jih je predsednica zadruge čipkaric seznanila z zaplete nim postopkom izdelave čipk. Delo je kolektivnega značaja in ga opravlja po navadi skupina 6 do 7 žensk, od katerih je vsaka specializirana za posebno vrst vboda.
V popoldanskem času so si udele ženke ogledale nekaj beneških kul turnih spomenikov: baziliko na otoku Torcello. dožev. palačo, cerkev sv. Marka in še kaj. Z izletom so bile nadvse zadovoljne.
visoko postavili cilj, da bi vzpostavili stik s čimvečjim številom naših rojakov na tem območju, katerih število sega do kakšnih tisoč. Stopnja njihove zavednosti pa je pri njih zelo različna. Poleg osve-" ščenih Slovencev, takšnih, ki na območju Tržiča živijo že dolgo časa, in onih, ki so se priselili po vojni, je vedno več tudi takšnih, ki se vtapljajo v večinskem narodu, čutijo pa se še vedno. Slovence,. V takšnih zelo zapletenih razmerah je nujno potreben večstopenjski pristop, da bi v njih zbudili zanimanje za jezik in za aktivno pripadnost na ši skupnosti. Ne nazadnje je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da boj naše skupnosti za obstoj in razvoj razumejo in podpirajo tudi odprli Italijani, katerim je prav tako potrebno odkazati mesto v tem proce su demokratizacije in humanizacije odnosov, ki lahko prispevajo k u-stvarjanju dobrega političnega o-zračja, v katerem bo življenje naše skupnosti lažje in uspešnejše. (Na sliki predsednik posvetovalne ko-
misije za slovenska vprašanja prof. Karel Černič s sodelavci).
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabi na
KLAVIRSKI KONCERT
(II. zaključni nastop)
Danes ob 20.30 v prostorih v Ulici della Croce 3.
Vabljeni!
Kronika beleži več prometnih nesreč na cesti Tržič-Gradež. Zaradi tega so včeraj na tej cesti, na križišču Bistrigna, kjer je odcep v Štarancan, namestili semafor. S tem mislijo seveda omejiti hitrost avtomobilistov in motociklistov. Sedaj bo semafor deloval od 7. do 20. ure, poleti .p« do 22. ure.
Helena Vogrič dvaindvajseta. Na 16. in 23. mesto sta se v tej kategoriji uvrstili tudi dve dijakinji goriške sorodne italijanske šole.
V kategoriji 240 udarcev na minuto so bili Flavij Mozetič dvanajsti, Aleksander Peric šestnajsti, Edi Kobal enaindvajseti; na enakem mestu je bila Rozana Lavrenčič, na 23. mestu pa Nadja Žnidarčič. V kategoriji 180 udarcev na minuto pa so bili Darja Vižintin enajsta. Andrej Fajt šestnajsti, Mavricij Peric pa osemnajsti.
Rezultat kaže na dobre programe in pouk na trgovskem zavodu »Ivan Cankar*, saj se je kaj deset dijakov od 25. nastopajočih uvrstilo na precej dobra mesta.
Prisbevki
Namesto cvetja na grob Pierine Hoban so stanovalci iz Ulice Tici-no in Tagliamento prispevali v SKLAD ZA PARTIZANSKI SPOMENIK V ŠTANDREŽU: Gino Moretti
10.000,	Miljo Gabrijelčič 20.000, A-dolfo Zorn 10.000, Igor Pavlin 5.000, Nadja Vižintin 10.000, Assirelli 10 tisoč, Mirko Mučič 10.000, Ivo Če-ščut 10.000, Ivana Bon 10.000, Ema Lupin 10.000, Stanko Zorn 10.000, Pavlin Damjan 10.000, Klavdij Volčič 10.000, Pavla Volčič 3.000, Ivanka Zorn 10.000, Lucijan Zorn 5.000, Meri Sancin 10.000, Gušto Kužlin
5.000,	Franc Mozetti 5.000, Andrej Paulin 5.000, Angela Percipiano 10 tisoč, Ermanno Pirondini 10.000, Gi-zela Zotti 5.000, Marička Marchi 5.000, Ana Pisk 5.000, Rudi Šuligoj 5.000, Franko Marvin 5.000, Silvana Makuc 15.000, Pepca Tabaj 5.000, Pavel Drosghic 5.000, Mirko Marchi 10.000, Danilo Lupin 5.000, Lina Devetak 10.000, Janko Zavadlav 10 tisoč. Viktorija Mučič 10.000, Alojz Mučič in žena Rozika 50.000 lir.
V spomin na Pierino Hoban darujeta Cirila in Boris Gomišček 20.000 lir za kulturno društvo »Oton Župančič*.
Za društvo »Pionieri volontari del pronto soccorso* sta darovala Pino Slemitz 5.000 in Otello Blasig 50 tisoč lir.
Prireditve
POPRAVEK
V našem včerajšnjem poročanju o srečanju Glasbenih šol Primorske v Novi Gorici je pomotoma izostalo ime nastopajočega kitarista Marka Ferija, gojenca šole Glasbene ma tiče iz Trsta.
SLOVENSKO I*.STALNO ■^GLEDALIŠČE y V TRSTU
GOSTOVANJE NARODNEGA POZORIŠTA IZ SARAJEVA
Duško Andžič
«OMER PAŠA LATAS» (jedilište)
Režija:	DUŠKO ANDŽIČ
Jutri, 20. maja. ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI.
ABONENTI SSG IMAJO PROST VSTOP
Skupina 75 in ZSKD vabita danes, ob 20.30 na predvajanje diapozitivov Dia Primorska 82. Prireditev bo v Kulturnem domu.
Društvo slovenskih upokojencev vabi v soboto, 22. t.m. ob 17. uri na večer slovenske umetniške besede, ki bo v predavalnici v Ulici della Croce 3, v izvedbi gledališkega i-gralca Staneta Raztresena. Vstop-nine ne bo.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 23. t.m. izlet-pohod v neznano Zbirališče ob 8.30 na Travniku, ob 8 45 pri gostilni Pahor v Jamljah. Povratek predvidoma okrog 15. ure.
30. maja priredi društvo za člane in prijatelje enodnevni izlet na Porozen. Podrobnosti o poteku izleta bodo sporočili v prihodnjih dneh.
Gledališča
SKUPINO SO USTANOVILI V PONCDCLJEK
V Doberdobu delujejo prostovoljni gasilci
Za sedaj se s to službo ukvarja 25 oseb ■ Poziv k sodelovanju prebivalcev okoliških občin
KD RDEČA ZVEZDA
Makedonski večer
pod pokroviteljstvom ZSKD
s folklorno skupino KOČO RACIN Iz SKOPJA V dvorani hotela Cristallo, v Briščkih, danes, 19. maja, ob 20.30
GORIPLAST
S.N.C.
LASTNIKA PAHOR IN SGUAZZIN
Nova trgovina — Ul. Mazzini. 4 — GORICA — Tel: 33656
O strokovnjaki za termične, akustične in kondenzne izolacije
•	postavitev vseh materialov (stenskih tapet, podov, pleskanja, moquettes, stenskega blaga in obešenih stropov) s specializiranim osebjem
•	popravila in vzdrževanje nepremičnin
Na pobudo doberdobske občinske uprave so se v ponedeljek sestali prostovoljni gasilci, ki delujejo v tej občini. Na sestanku se je zbralo 25 oseb. Le te bodo odslej dalje sestavljale prvo skupino, ki bo skrbela za varstvo dobrin. Za načelnika so izbrale Jožefa Semoliča in Silvana Ferfolje. Na sestanku so se dogovorile o akcijah novoustanovljene skupine. Naslednji teden se bodo sestale z gospodarji, ki bodo pokazali, kako se uporabljajo naprave za gašenje požarov in za druge oblike reševanja. Te naprave imajo že v Doberdobu.
Naj ob zaključku dodamo, da do-berdobska gasilska služba neuradno deluje že lepo vrsto let. Občinska uprava poziva vse, ki se jih to tiče ali jih kakorkoli zanima, posebno prebivalce Dola, Jamelj in Poljan, da se pridružijo prostovoljni gasilski službi. Vse podrobnosti nudijo občin ski uradi ali pa posamezni člani te skupine.
Proračun Tržiča v občinskem svetu
V Tržiču se bo danes zvečer sestal občinski svet. Začeli bodo razprav-
ljati proračun občine za letošnje leto. V letošnjem proračunu te ob čine je veliko denarja namenjenega investicijam. Nadaljujejo namreč z gradnjo metanovodske mrože in v to je tržiška občina vložila precej denarja. Predvidevajo, da bo razprava zelo huda, saj demokristjanska opozicija ne skriva namena, da bi kritizirala večinsko koalicijo PSI-KPI-PSDI-PRI, to predvsem zaradi tega ker bodo v Tržiču prihodnje leto občinske volitve.
V avditoriju bo /utri zvečer ob 21. uri na pobudo krožka Micron C, komična predstava »Non pil) pingui-ni». Izvajata florentinska umetnika Paolo Hendel in Daniele Trambusti.
Kino
Gonco
VERDI 18.00-22.00 »LTiltima follia di Mel Brooks*. M. Brooks.
CORSO 18.00—22.00 »Guerre tra po-lizie*. N. Mariene. Prepovedan mladini pod 14. letom.
V1TTORIA 17.00-22.00 »Pomo Casanova supersex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSi()R 18.00-22 00 »Movimen-ti notturnis.
PRINCIPE 18.30—22 00 «L'astronave atomica del dottor Quatemas».
Aova (.oricu tu okolica
SOČA 18.00—20.00 »Imperij vrača u-darec*. Ameriški film.
SVOBODA 18 00 20.00 »Očarljivi Os-kar». Nemški film.
DESKLE 19.30 »Nisem jaz on je». Francoski film.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute.
Ul. C. Cosulich. tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10. tel. 84 576.
Zapustila nas je naša draga sestra in teta
JOŽEFA FERLETIČ vd. BOŠTJANČIČ
Pogreb bo danes, kopališče.
19. maja, ob 16.30 iz Palkišča na po-
Žalujoče sestre in nečakinje
Palkišče. 19. maja 1982
VOZILI SMO SE ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ritmo abarth 2000 - iskri žrebec iz Fiatovega hleva
ilo petindvajset Lskrih konjičev so skriva pod pokrovom zadnjega ritma, ki se je rodil v sodelovanju z Abarthom, nekoč mehanično delavnico, danes tovarno, ki se je že leta in leta specializirala v friziranju motorjev, športna izvedba ritma ima torej dvatisoč-kubični štirivaljni vrstni motor, z dvema odmičnima gredima v glavi, ki je vgrajen prečno. Zrno re, kot smo rekli, 125 KM (se pravi 5 KM manj kot alfetta 2 0, ki pa ie skoraj 200 kg težja) pri 5 800 obratih v minuti in največji navor 17,5 kpm pri 3500 obratih.
Ves zunanji videz ritma abarth priča o njegovi dirka'ni nagnjenosti. Od osnovne različice se razlikuje zaradi dveh spojlerjev (spredaj in zadai), v sprednjega sta vgrajena dva dodatna žarometa, ki ju je moč zamenjati z meglenkami. zaradi črnih ali rdečih črt, ki tečejo od prednjega do zadnjega blatnika in se končajo v napisu »ABARTH 2000», zaradi zelo lepih platišč iz lahke zlitine, ki so obuti v široke Pirellijeve gume P3 135/70 HR 14 ter zaradi raznih napisov abarth in škorpijonov., ki so simbol turinske tovarne. Pirei-lijevc gume dajejo ritmu ne samo športni videz, temveč istočasno odločno prispevajo tudi k legi na cesti, ki je zelo dobra, saj so spričo visokih zmogljivosti morali spremeniti obese in vzmetenje. Ritmo abarth je praktično prikovan na cesto in le v ozkih in zelo hitrih ovirikih lahko pride do nevšečnosti za šoferja.
Avto je namenjen ljubiteljem športne vožnje, pravi turinska tovarna. ki pa se istočasno nočejo odreči udobju, ki jo nudi limuzina. In sedež so res prej primerni za potovalno limuzino kot za športno vozilo, v smislu, da so zelo udobni, da pa nudijo manj opore v ovinkih, kot bi bilo pričakovati. Poleg tega so nekoliko prekratki. So pa zato zmogljivosti športnega ritma res vsega spoštovanja vredne. Največja hitrost malenkost presega 190 km na uro, in tudi po speški so zelo dobri: hitrost 100 km na uro doseže ritmo abarth v pičlih 8,7 sekunde, kilometer brez zaleta prvozi v 30.2 sekunde. Dober del zasluge gre tudi petstopenjskemu menjalniku. Ko smo že pri prenosu moči, naj omenimo, da ima ta športna različica ritma kolutni zavori spredaj, bobna zadaj seveda s servojačevaleem.
Ob predstavitvi smo se že spra sevali, zakaj nima ritmo abarth elektronskega vbrizgavanja goriva, temveč se zadovoljuje z We-brovim uplinjačem. še zlasti, ker ima na primer pri istem motorju elektronski sistem vbrizgavanja. NTa to vprašanje pa še nismo dobili odgovora. Ob koncu naj o-menimo še ceno: ritmo abarth velja trenutno nekaj več kot 13 milijonov lir.
Nedaleč od Dortmunda v Freie-nohlu v samem osrčju Zvezne republike Nemčije se nahaja obrat »Dehler Yachtbau GmbH», največja zahodnoneniška ladjedelni ea športnih jadrnic. Skoraj tisoč kilometrov bolj južno se v čer varski marini ziblje devet Dehler-jevih jadrnic, med njimi kar 6 «dahler 37». In prav ta 11.30 metrov dolga jadrnica zasluži upravičeno, zaradi svoje cene in luksuza, naziv kraljice Adriatourovega brodovja. V glavni sezoni od junija do vključno septembra stane enotedenski čarter 3 700 mark (približno 2.250.000 .lir,),,,Povsem ra- , /umljivo torei, da si lahko tako jadrnico privoščijo lahko le Nemci. O nakupni ceni je bolje, da sploh . ne spregovorimo, a kljub temu mislimo, da je bila izbira te jadrnice za Adrialour posrečena, saj je treba upoštevati, da so do-sedaj glavni Adriatourovi klienti prav Nemci, ki to jadrnico do bro poznajo, saj je večina opravila pomorske izpite prav na De-hlerjevih jadrnicah. Ob tem je treba navesti zanimivo dejstvo, da je v ZRN precej oseb. ki ima jo pomorski izpit, ne da bi bili lastniki jadrnic.
Seveda so za naše sredozem ske pojme in okuse Dhlerjeve jadrnice skoraj pretirano luksuzne, kar velja predvsem za <?dehler 37». Že na prvi pogled je jasno, da je ta jahta nastala za potrebe severnih morij, kjer med kri šarjenjem prebijemo dobršen del dneva v podkrovju. Prav tako je pred neugodnimi vremenskimi razmerami skrbno zaščiten kokpit, ki ga lahko naknadno zavarujemo s platneno streho. Na krovu se lahko tudi sončimo na najbolj zavarovanem delu palube nad dnevno kajuto. Seveda se taka jadrnica dobro obnese tudi v Sredozemlju, a za naše pojme so razne tehnične rešitve čisto odveč. Prav tako dvomimo, da se bo ta jadrnica uspešno prilagajala lahkim severnojadranskim sapicam.
Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov: dolžina 11,30 metra, dolžina vodne črte 8,00 metra, maksimalna širina 3,45 metra, teža 5,80 tone. ugrez 1,80 metra, 240-Utrski vodni rezervoar in 180 litrski tank
ZASTOPNIK FIAT
Proseška ulica 237
Opčine
Tel. 61-550
Novi in rabljeni avtomobili, ' pl a«i Rf 'fia • barake dO‘42 mesecev brez menic in akontacije: Fiat 127'special 76, 128 special 75, 131 1300 70. 131 1600 70-77, 130 coupe’ 73, 850 special 71, 124 1200 09. Ritmo 05 CL 79. Citroen Diane 6 80. Innocenti Mini 90 SL 78, Aulobianehi A 112 Abarth 77. Ford Taunus 130 GI. 80, BM\V 318 78, Alfetta 73-74-75, Giulia super 1300 76. Fulvia coupe’ HF 73.
Darovi in prispevki
S SEVERNEGA MORJA NA SINJI JADRAN
Nemška jahta «dehler 37»
Pri Adriatouru kar šest takih jadrnic
za gorivo 30 konjskega notranjega motorja yanmar, površina jader pa je 63.2 kvadratnega metra. Glavno jadro meri 23,4 kvadratnega m?tra, genova 39.8 kvdratne ga metra, špinaker pa 85.3 kvadratnega metra.
Ob prvi obletnici smrti brata A-lojza Perica darujeta sestri Ida in Slava 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na pok. Franca Gusti-nija, Mitjevega dedka, darujejo u-čenci in učiteljice 31.000 lir za osnovno šolo v Borštu.
Ob prvi obletnici smrti Mirka Gla-vine darujejo družine Glavina in Šain 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca ter 10 tisoč lir za sekcijo VZP1 Boršt -Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Karle Tence darujejo Adelina in To jo 10 tisoč za ŠD Vesna, Dauči in Marta
10.000	za dekliški zbor Vesna, Nan-di in Gizela Sedmak 5.COO za moški zbor Vesna in 5.000 za Godbo Vesna iz Križa ter Srečko Sedmak (Prosek) 20.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk.
Ob 40-letnici za svobodo padlega Emila Gerdola daruje sestra Maruška 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice,
Pepi ŠtoKa (Kontovel 287) daruje
10.000	lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Karlino Tence darujeta Danica in Zlatan Bogateč 10.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Namesto cvetja na grob Stanka Hmeljaka daruje Ladi Rebula 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na bratranca Maria Pirca. preminulega v Švici, daruje Ladi Rebula 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Vido Šuman darujejo Mira, Marija in Darinka 25.000 ter Milica Sancin 5.0C0 lir za KD Ivan Grbec.
V	počastitev Vide Šuman daruje Marija Sancin 5.000 lir za KD Ivan Grbec.
Ob prvi obletnici smrti sestre Eme Colja - Tomažič darujejo Just z ženo Sonjo in hčerko Lili 25.000 za Dijaško matico, 25.000 za Glasbeno matico. 25.000 za TPPZ Pinko Tomažič,
25.000	za Študijsko knjižnico Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah in
25.000	Ur za šolo Pinko Tomažič v Trebčah. V isti namen -daruje sestra Olga 25.000 za Kulturno društvo pri Sv. Jakobu in 25 000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Maria Pirca darujejo starši Ivanka in Mario ter brata Milko in Ludvik z družinama 75 tisoč, družini Perčič (Saiež 43) 20 tisoč in Furlan (50) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	počastitev spomina Emila Da-nielija in Karline Sedmak darujeta družina Ciani in Pepca Bandelj 10 tisoč za devinsko nabrežinsko godbo, 10.000 za Amaterski oder Jaka Štoka in 10.000 lir za Tržaške skavte.
Ob rojstnem dnevu pok. mame da-I ruje Ljudmila Jogan 10.000 Ur za j mladinski pevski zbor Glasbene ma-! tiče.
I V počastitev spomina pok. Marije i Glavič daruje Albiha Bavčar 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobo
jSfyf*Š W%. ‘H
i Ob peti Obletu id Smrti ‘tete Befte I daruje^ta/To “titižnitmCičtž dr(C!tTljj*jj j 15.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin na Ferdinanda Daneva ■ daruje družina 30.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob priliki plačila društvene člana rine za leto 1982 darujejo Pavlo Košuta 3.000, Niko Sirk 3.000, Milko Sedmak 1.000, Lucijan Tence 8.000, Marko Laclii 1.000, Vladimir Tence
8.000,	Giorgio MapelU 3.000, Bo-
ris Košuta 10.000, Tibaldi 3.000 in Ennio Bogatez 5.000 Ur za ŠD Mladina.
V	spomin na mamo Karlino Tence darujejo otroci z družinami 40.000 Ur za godbo na pihala Vesna iz Križa,
Namesto cvetja na grob Karline Tence darujejo Marička, Petrina in Gizela 10.000 Ur za godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na Slavo Tence vd. Košuta darujeta Ida in Drago Purič
10.000	Ur za vzdrževanje doma A. Sirk.
Namesto cvetja na grob Slave Tence vd. Košuta daruje Gigka z družino 10.000 lir za KD Vesna,
Namesto cvetja na grob sestrične Karle čok por. Kiiider darujejo Marica in Mirko Čok 10.000 za ŠD A-dria in 10.000 za KD Lonjer - Ka-tinara, Marija in Lovrenc Žerjul 10 tisoč za ŠD Adria in 10.000 za KD Lonjer Katinara ter Berta Sede-učič in družina 10.000 za KD Lonjer Katinara in 10.000 Ur za ŠD Adria.
V počastitev spomina Vide šuman darujeta družini Brajkovič in Udovič
15.000	za KD Gerbec in 15.000 Ur za Dom J. Ukmarja.
Ob zaključku rekreacijskega tečaja v Trebčah darujejo tečajnice 14
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20. tel.: 790348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO Alfetta 2000 L 80 - 77. Alfetta 1800 - 77 - 76. Giuliet-ta 1600 79 - 78, Alfasud Sprint Veloce 1500 81) ■ 79. Alfasud 1300 81. Alfasud 1200 'n 75. Alfasud 1200 75. FIAT 131 Su-permirafiori 80. 131 Mirafiori 1300 77 - 75, 125 special 70. Pan da 30 81, 127 Šport 81, Rittno 105 TC 81, Ritmo 65 CL 79. TALBOT Subeam 1300 GLS 81. Solara 1GOO SX 81. RENAULT 5 Alpine 79 -81. GOLE GTI 80.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3-MESEČNO GARAN CIJO. OBIŠČITE NAS!!!
Drugi darovi in prispevki na zadnji strani.
tisoč za os. šolo Pinko Tomažič in L4.000 Ur za ŠD Primorec.
V	spomin na pok. KarUno Tence daruje Anica Tence - Oščinova z družino 10.000 lir za dekliški zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Slav« Tence vd. Košuta daruje družina Košuta (Križ 276) 10.000 lir za vzdr zevanje doma A. Sirk.
V	počastitev spomina Slave Tence vd. Košuta daruje družina Doljak (Nabrežina - postaja) 10.000 Ur za KD Vesna.
V	spomin na msgr. Alojza Rozin v na, dolgoletnega župnika v Trebčah so darovali za cvetje in lačne po svetu: Slava CarU (14 ) 5.000, druž. Eabrizi 10.000, Rasa Carli (21) 10 tisoč, Lidia Čuk (20) 20.000, Ema Kralj (44) 10.000, Marija Kralj (44)
15.000,	druž. Kralj - Berdon 10.000, Alberta Marži 10.000, Križmančič E-lizabeta 10.000. druž. Cergol 15.000, druž. Furlan 15.000, Silvana CarU (221; 10.000, Colautti Elizabeta 10 tisoč, CarU Marija (22) 10.000, Možina Justina (132) 10.000, Možina Elvira (134) 10.000, druž. Sivitz 50 tisoč, Čuk Francka (109) 5.000, Ne-vija in Klavdija Žerjal 35.000. Mirjana Čuk 5.000, Clara, Neva in Vilma CarU 15.000, Carli Justina (182)
10.000,	Carli Bernarda (183) 5.000, Carli Ada (22) 10.000, Padovan Ne-rina 5.000, Purinani Aurelia 10.000, Vidau Gizela 20.000, Emica Škabar
5.000,	Vida Ciocchi 5.000, Kralj Evgenija 10.000, Vremec Nerina 5.000, Vitale Carmela 5.000, Rupel Marija
5.000,	Kralj Dina (22) 10.000, Legiša Suzana 10.000, Nerina Carli (55) 15 tisoč, Emilija Kralj (218) 5.000,
AVTOŠOLA DARIO
Dario Bortuzzo
TRST — UL. BARBARIGA 7/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdaj vam zapade vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregledi v našem sedežu
•	Hitri in dopolnilni tečaji
•	Avtomobilske pratike
atu
JADRALNA SOLA «NAUTICLUB» .
•	Tehnični in administrativni servis
•	Pratike za registracijo plovil
•	Dovoljenja za upravljanje ladrnic in motornih čolnov
•	DOPOLNILNI TEČAJI
	
	

jrrtLtf

duadrifo^lio s.«. c.
Avtorizirana mehanična delavnica
VAM NA RAZPOLAGO 20-LETNA IZKUŠNJA
34128 TRST
UL. ALFONSO VALERIO 148 TEL.: 54432
CARROZZERIA Lastnik Francesco Lionetti & C.
CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA DELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV
Ul. Caboto 23 — Trst Telefon 040/829-885
•	avtoelektrični servis
•	barvanje
•	naravnava karoserije na »car bcnch»
•	toplo čiščenje avtomobilov
in večjih prevoznih sredstev
•	servis proti rji «Dinitrol & Waxoyl»
•	popravila izpušnih cevi
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Zgodovinski izvir Tibere
13.00	Dan za dnem
13.30	Dnevnik
14.00	Danes v parlamentu
14.10	Rim: Tenis
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.55 Calciomatto
18.20	Problemi gospoda Rossija
18.50	Colorado — 1. del TV filma
19.45	Almanah
20.00	Dnevnik
20.40	Kojak:
Terapija z dinamitom,
TV film
21.35	Quark,
potovanje v svet znanosti
22.15	Filmske novosti
22.20	športna sreda Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Zemljepisne pole:
Romunija
14.00	Popoldanski spored ob priliki kolesarske dirke «05. Giro d'ilalia»
14.30	Flash Gordon — 5. epizoda
15.00	Etapa v besedah in glasbi
15.20	V evroviziji:
«05. Giro dTtalias
16.10	Posvečeno zmagovalcu
16.45	Program za mladino Svet v vesolju — variete
17.10	«Giro» v kuhinji
17.35	Jutrišnja etapa
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Šport
18.30	Programi pristopanja
18.50	Dober Večer s. . . svetovnim prvenstvom
19.45	Dnevnik 2 — Poročila
20.40	Tribuna referenduma
Tiskovna konferenca radi kalne stranke
21.15	Primer Murn
22.05	Gilberto Gil:
> Dokumentarni film o Afriki E 22.45 Skrivnostni svet Arthura C. | Clarka
i 23.15 Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.30	Poklic staršev
tretji kanal
17.20	Koncert:
Kinks in Electric Light Or-cbestra
18.30	L’orecchiocchio. glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Novinarski poklic
20 05 Življenje in delo otroka v 19. stoletju
20.40	2022: Preživeli — film seph Cotten
22.15	Dnevnik 3
22.50	Oddaja o medicini
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 11.05 TV v soU: M' smo Titovi -- Tito je naš; Vzhodna Makedonija; Zani,-i*o p«to vaflje: ^TBiOtSgijai Predeli’ In ljudjer' Pdklič;'
Ji eir Siiit-V Zg V>4*. mm . u>
11.00	in 18.30 Poročila
18.35	Ciciban, dober dar
18.50	Druižna Smola, risana serija
19.15	OkrogU svet
19.30	Obzornik
19.45	Naša pesem skozi besede
20.24	TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.05	Film tedna:
Obraz v množici
23.00	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
23.05	Poezija NOB:
Zimzelen pod snegom
23.25	Poročila in poročilo z 8 kongresa ZK BiH
Koper
13.30	Odprta meja
V oddaji »Odprta meja« bodo med drugim tudi naslednji prispevki:
TRST — Revi ja mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad« NABREŽINA — Dekliški pevski zbor »Igo Gruden« in še kulturna napoved
18.00	Z nami pred kamero
18.05	Dnevnik — vesti
18.30	TV šola
19.00	Poje Mirko Cetinski
19.30	Z nami pred kamero: Stičišče — Dve minuti — Kulturne prireditve
20.15	Dnevnik danes
20.30	Inšpektor Bluev,
TV film
21.15	Visok pritisk, glasbena oddaja
22.00	Dnevnik danes
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah; Slo vensko planinstvo na Tržaškem:
8.45	Glasbene skice; 9.30 Alternativna kozmetika; 10.10 Koncert;
10 45 Oddaja za 1 stopnjo osnovne šole: 11.30 Poldiwni.ški ra-gledi: Literarni Usti; 12.00 Po' " Matajur jan; Beležka, vmes lahka glasba: 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje»;
13.40	Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček:	«Pojte. pojte,
drobne ptice*; 14 30 Roman v nadaljevanjih: Lgv Nikolajevič Tolstoj: «Ana Karenina* — 10. del;.
15.00	Ameriški gledališki mušica).;
16.00	12 let strategi je napetosti v Italiji; 16.35 «Motivi z malega za . slona: 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: pianistka Verenka Terčelj: Skladbe slovenskih avtorjev:
18.00	Pesniki so čudenje sveta:
18.20	Priljubljeni motivi: 18.40 Iz beležnice Viljema Černa.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00. 15.00 Po ročila; 7.10 Glasba za dobro jutro;
7.45	Cestne razmere: 8.15 Radijski. televizijski in filmski spored:
14.00	Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene žel je poslušalcev po telefonu; 15.30 Z našimi glasbenimi u metniki: Igor Ozim; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik — Aktualna tema; 17.35 Glasbeni kiosk:
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12 30, 14.30, 15.30, 17.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je. . .; 10.15 Orkester Heinza Kiesslinga; 10.45 Mozaik;
11.10	Otroški kotiček; 11.32 Kirn; svet mladih; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 14.00 1/ Rima s simpatijo: 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Glasbena oddaja; 15.33 Radio rock: 10.00 Na prostem: 16.10 Brez besed:
16.45	Ansambel Galletti; 17.00 Jezikovna pravila: 17.07 Sestanek z našimi popevkarji: 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . .: 18.00 G. Verdi Belcanto: 18.30 Muratti mušic;
19.10	Večerni zbori.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00,
13.00,	14.00, 17.00. 19.CO Poročila; 6.03 Almanah: 0.00 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio ančl/lo; 11.10 Pisah. spored: 11.34 Jud V debi -fašizma. 6. uad&l.fo
JfcOfl, ffijjCa^jlsiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.21 «Giro d’Italia»; 16.30 11 Paginone, zvočna rubrika: 14.23 Glasba in posve ‘ ti; 15.00 Glasba, glasba; 15.05 «65. Giro d’Italia»; 16.30 II Paginone. zvočna rubrika; 17.30 Master under 18;	18.00 Novosti na ploščah;
18.30	Globetrotter; 19.30 Radio I -jazz: 20.00 Radio 1 — predstave;
21.00	Operne strani; 21.25 Skrivnostma Italija: 21.52 Njihovo življenje; 22.22 Avtoradio flash,
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00,
13.00,	15,00. 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije: 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših spore dav; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško: 10.05 Glasbena matineja;
11.05	Rezervirano za. . .; 11.40 Lokalne radijske postaje; 12.05 Ali poznate; 12.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 13.10 Vehki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših kra ' .jev, iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15 05 Razmišljamo, ugotavljamo: 15 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja io;
16.00	Dogodki in odmevi; 10.50 Ra-, dio danes, radio jutri; 19.00 Gallus. di Lasso, Costelev in Monteverdi; 19.15 Naš gost: 19.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmo1 vanjih: 20.35 Lahko noč, otroci;
20.45	Minute z ansamblom Vitala Ahačiča: 21.00 Koncert za besedo;
21.25	Angleška klavirska glasba.
jaR€Z
Kramar: Marezige-trdnjava 6. slovenstva v Istri
S temi besedami je pozpival Marežgane v napad verjetno Ivan Babič - Amerikanec. Kot avstrijski vojak je besedi »demoghe« in »daghe« poznal iz vojaškega žargona v tržaškem polku. Besedi pomenita «dajmo - udarimo« in «daj -udari«. «Demoghe, demoghe ai fascisti! Femoli scampar!« približno pomeni:	Dajmo - udarimo, dajmo - udarimo na
fašiste, poženimo jih!«
Fašistom je trda predi., in začeli so iskati pomoč. Neki fašist, ki ga je ranil kamen, je na karabinjerski postaji povedal, da so eden,1 dva ali trije ranjeni. Zaradi vse večjega in močnejšega pritiska kmetov — obstajajo pa tudi izjave, da je začelo primanjkovati streliva — sta šla F. Tassini in G. Bassadona prosit pomoči in zavetja v vojaško kasarno. Toda dva vojaka, ki sta stražila orožje in strelivo, sta jima odrekla zavetje in jima zaprla vrata.
Ko so kmetje videli, da fašisti ne dobijo pomoči f)ri karabinjerjih in vojakih, so še močneje navalili narije. Strnjenost «drapella» se je začela krhati na eni strani zaradi vse večjega navala kmetov, a na drugi tudi zaradi pomanjkanja streliva.
Na klice »Demoghe, demoghe!« so kmetje z vilami, lo-
patami, kamni začeli obkoljevati fašiste pri vaškem kalu. Prvi so se pognali v beg A. Drass in še dva fašista. A. Drass je na sodni obravnavi izjavil, da se je umaknil «s prostora prepira, drugi so še ostali«. Takoj za njimi so »v strnjeni vrsti« zbežali ostali fašisti, šest po številu. Po izjavi E. Zan-nella so uvideli težko situacijo, v katero so zašli, in jim je uspelo pobegniti, preden so jim napadalci presekali pot. V obroču, ki se je vse bolj ožil in zapiral, so našli vrzel, in sicer po cesti proti Babičem. Prebijali so se med kolonami kmetov. Uradno poročilo navaja, da so se fašisti pognali v beg in razkropili. Ostrino in moč upora Marežganov proti fašistom so dali fašisti sami. V poročilih so navajali, da so se fašisti zaman skušali upirati besni hordi 200 ali 300 kmetov; ali pa »Tragedija se je odvijala bliskovito. Kmetje so bili oboroženi s puškami, revolverji in poljskim orodjem; kdor ni imel boljšega, je vzel kamen, 300 proti osmim. Začela se je strašna bitka. Streljali so z oken in streh. Prvi so bili ranjeni. ,Ni bilo intervencije ne vojakov ne karabinjerjev...«
Državni pravdnik odvetnik Loffredo je množični upor v Marezigah potrdil: «Res se je množica vzdignila proti fašistom in jih zapodila.« Scampicchi pa je v poročilu napisal, da so se fašisti nesrečno razhajkali med polji in nedostopnimi gozdovi, njim nepoznanimi, ker so bili presenečeni zaradi divje horde in tolpe in ker se je nekaj mladeničev zmedlo ob pogledu na kri.
Dosti je bilo pisanja v časopisih pa tudi govorjenja na procesu o karabinjerjih in vojakih, ki fašistom niso pomagali. V’ Marezigah sta bila 2 karabinjerja in 6 vojakov, od katerih so bili 4 na volišču, 2 pa sta v vojaški kasarni stražila orožje in strelivo. To je bil varnostni ukrep, da ne bi šte-
vilčno močnejši nasilno vdrli v kasarno in se polastili orožja in streliva. Eden od fašistov, ki ga je ranil kamen, je prišel k L. Pelosi, namestniku brigadirja, in mu povedal o ranjenih fašistih. L. Peloso so na razpravi proti Marežganom vprašali, če se je v tistem trenutku zavedal, da gre za resno stvar. Odvrnil je, da je šel iz kasarne in videl fašiste, kako z revolverji streljajo v zrak, videl pa je tudi vaščane metati kamne. Tedaj je hotel potisniti fašiste proti občini, toda vrnil se je na volišče, ker so kamni še vedno leteli po zraku in ker je ostal sam. Dejal je: «Na noben način nisem mogel nastopiti proti temu uporu.« L. Pelosa je na razpravi še dodal, da ni pomagal fašistom, ker je imel ukaz bedeti nad voliščem, po vojake pa ni šel zaradi tega, ker je bila kasarna predaleč od volišča.
Nad ravnanjem karabinjerjev in vojakov so se pritožili tudi oblastni organi. Scampicchi je v poročilu napisal, da so se Slovenci uprli z gosto ploho kamnov in strelov, karabinjerja z nekaj vojaki pa nista imela hrabrosti, da bi posredovala. Izredni komisar A. Kozlovič se je na procesu o-pravičeval, da ni mogel iti na trg, ker so streli padali z vseh strani. Upornike je skušal pomiriti, toda ostali so trmasti. Obvestil je tudi karabinjerja, toda tudi ta dva sta, se bala. Komisar volišča L. Corti je izjavil, da vidi krivce v vojakih, ker niso posredovali, in da mu ni znano, zakaj niso vmes posegli karabinjerji, ki so bili v bližnji kasarni. Zagovornik Marežganov na procesu Zennaro je videl glavne krivce za dogodke v Marezigah v karabinjerskem podnared-niku, ki ni imel volje pa tudi ne hrabrosti, da bi posredoval s svojimi ljudmi, s čimer bi se izognili pokolu fašistov. Za to je odgovorna takratna vlada, ki je dovolila, da sta bila
kršena red in zakon. Fašistični dnevnik v Trstu je zahteval, da oblasti s preiskavo ugotovijo, zakaj so se karabinjerji vedli povsem pasivno in niso šli v akcijo, zakaj karabinjerji in vojaki niso dovolili fašistom, da bi se zatekli na volišče, in zakaj je karabinjerski podnarednik De Silvestris odklonil F. Tassiniju in G. Bassadoni zavetje.
Ko ljudje niso več slišali streljanja, so se vrnili v Marer žige. Vrnil se je tudi A. Kozlovič. Okrog poldne so bili pri šoli še ljudje, ki so volili.
Lov za fašisti. Dva kilometra dolg greben med vasmi toka Rokave in še čez in severovzhodnim pobočjem do li-toka Rokave in še čez in severovzhodni mpobočjem do linije Sabadini — križišče stare in nove ceste — Vanganel je bil območje, na katerem so razbesneli kmetje lovili bežeče fašiste. F. Tanassija so dobili »Pod brežino« v dolini potoka Rokave, 20 minut hoda od Marezig, G. Bassadono onstran doline Rokave, onstran mostu proti Truškam, 20 minut hoda od Babičev; F. Giacchina 150 m od Babičev in G. Rizzata na križišču stare in nove ceste Koper — Babiči pri vanganelskem jezu.
Kmetje so se neusmiljeno zapodili za fašisti. A. Genzo je o svojem begu pred kmeti izjavil; »Zasledovali so nas ih zdelo se nam je, da imamo za petami krdelo divjih zv<*ri. Takšni so bili kriki, ki smo jih slišali...« Fašistični dnevnik nekajkrat poročal o lovu na fašiste. «Toda te razbesnele divje zveri... so se vrgle v nesramno iskanje mladeničev in preiskale teren v vseh smereh.« Ali pa-. »Marsikateri ranjeni so iskali rešitev v tem, da so se pognali na odprto polje, drugi bolj boječi in ovirani na begu, so postali žrtve slovenskega krdela.*
KOLESARSTVO
PO PETI ETAPI «CIRA»
Spet zmaga Freulerja
Švicar v končnem sprintu prehitel Mantovanija ■ Danes naporna etapa, ki zna vplivati na skupno lestvico
CASERTA — Tudi peta etapa letošnjega «gira» govori neitalijanski jezik. Po zmagi Saronnija so namreč prvi šli skozi cilj sami tujci, kar še kako »peče* pristaše italijanskih a-sov. Švicar Freuler je torej včeraj ponovil uspeh, ki ga je zabeležil v četrti etapi. V zaključnem sprintu je prehitel Mantovanija, ki je po koncu dirke ostro protestiral, saj ga je Freuler po njegovem oškodoval, ker ga je stisnil ob rob ceste. Tudi Mo-ser, ki je bil četrti, je dvignil glas, kljub vsemu pa žirija ni videla večjih nepravilnosti in je zmago tudi uradno prisodila Švicarju, ki je o-svojil tudi prvo mesto na posebni lestvici za točke.
Sicer pa je bila včerajšnja etapa popolnoma nezanimiva. Ravnina je uspavala kolesarje, ki so štedili moči za današnje napore, ko je na vrsti precej zahtevna etapa. Cilj je namreč postavljen na strmini, pred tem pa je še več kot 10-kilometrski vzpon, ki bo zahteval od kolesarjev vso koncentracijo in vzdržljivost. Zna biti, da bo prišlo na skupni lestvici tudi do večjih sprememb.
Vrstni red pete etape (Rim - Caserta, 213 km)
1.	Freuler (Švi.) s časom 5.33T1” in p.h. 38,357 kmh.
2.	Mantovani (It.)
3.	Gavazzi (It.)
4.	Moser (It.)
5.	Milano (It.)
6.	Kehl (ZRN)
7.	Goossens (Bel.)
8.	Cipollini (It.)
9 Berto (It.)
10. Martinelli (It.) vsi v času zrna govalca.
Skupna lestvica
1.	Hinault (Fr.)	21 ur 14’52”
2	Prim (Šve.)	po 26”
3.	Moser (It.)	34”
4	Saronni (It.)	ros”
5.	Contini (It.)	1’33”
6.	Wilson (Avstralija)	l’F6”
7.	Fignon (Fr.)	1’57”
2	Beccia (It.)	2’05”
9.	Van Impe	2'31”
10	Lang (Pol.)	2'36”
Dirka miru
VARŠAVA — Vzhodni Nemec Olaf Ludvvig je osvojil osmo etapo mednarodne amaterske kolesarske «Dir-ke miru*. Na drugo mesto (178 km
dolge etape od Kutna do Poznanja) se je uvrstil Italijan Patrizio Gam-birasio, tretji pa je bil Sovjet Za-gretdinov, ki tudi vodi na skupni lestvici. Najboljši Italijan, Marco Vitali, je na 10. mestu.
Med moštvi vodi Sovjetska zveza, Italija pa je deveta.
AVTOMOBILIZEM
Rally štirih dežel
TURIN — 12. mednarodni «Rally štirih dežel*, ki bo veljal tudi za evropsko prvenstvo, bo na sporedu v kraju Salice Terme od 20. do 22. maja.
Proga bo merila skupno 1.110 km in bo razdeljena na dve etapi, s 25 posebnimi vožnjami, ki bodo vse potekale na asfaltnem cestišču.
NOGOMET
SINOČI ZA «8. POKAL ALTIPIANO»
Poprečna igra Krasove enajsterice
Igrala je le neodločeno proti ekipi S. Andrea * Danes: Primorec • Libertas
Kras — S. Andrea 1:1 (1:0)
KRAS: Paulin (v 60. min. Paciul-lo), Sugan, Kocman, Blažina, Darko Škabar, Villalta, Di Benedetto (v 75. min. Rudi Purič), Gatta, Fer-folja, Olivo, Lanza.
STRELCA: v 5. min. Olivo, v 53. min. Inchiostri.
SODNIK: Salvagna iz Trsta.
V krstnem nastopu na «8. pokalu Altopiano*, na katerem nogometna ekipa Krasa brani lanskoletni nastop prvaka, so sinoči »rdeče-beli* remizirali s poprečnim moštvom S. Andrea. Za to priložnost so se kra-sovci ojačili s štirimi igralci, kot to predvideva pravilnik tega turnirja. Kras je povedel že v 5. min. s strelom Oliva izven 16-metrskega prostora. V začetku nadaljevanja je imel S. Andrea pobudo v rokah in zasluženo izenačil z zelo lepim zadetkom Inchiostrija. Vsi upi Krasa, da bi
iiiiiMiiiiiiiMiiiiiMiiiiitiiciiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifimiiiMiiiiiiiiiiimiM
NOGOMET
EVROPSKI POKAL UEFA
Drevi drugi del finalu
V tekmi Hamburger SV-Goteborg so izraziti favoriti zahodni Nemci, čeprav so prvo tekmo izgubili z golom razlike
HAMBURG — Nogometna enaj sterica Hamburgerja SV bo skušala ta teden osvojiti dva prestižna naslova. Drevi igrajo zahodnonem ški nogometaši povratno tekmo za pokal UEFA, v nedeljo pa bodo igrali zadnje kolo »bundeslige*. kjer so prvi na lestvici z dvema točkama naskoka pred Kolnom. Skratka, odločilen in naporen teden za zahodne Nemce, ki bodo morali že danes pokazati kaj znajo.
Dievišnja pokalna tekma ne bi smela predstavljati nepremostljive ovire za Hamburger SV. Hrubesch in tovariši igrajo proti Goteborgu. proti kateremu so izgubili prvo sre čanie z 1:0, ko so Švedi dosegli zmagoviti gol samo tri minute pred iztekom tekme. Danes imajo zahodni Nemci izjemno priložnost, da osvojijo prestižni pokal, čeprav so nogometaši Gotehorga dokazali, da
so na tujem zelo nevarni. Poleg tega bo danes v konici napada zaigral tudi Nilson, ki se je v prvi tekmi takoj na začetku poškodoval in za katerega so se potegovali najmočnejši evropski klubi. Na drugi strani pa je tudi Hrubesch v veliki formi, saj je v nedeljo v prvenstvu dosegel kar tri zadetke, poleg njega pa igrajo zelo zanes 1 ji v-) tudi vsi ostali, začenši z Ma gathom, ki igra po operaciji me niskusa kot prerojen.
Tekmo bodo igrali v Hamburgu, to pa bi znala biti za domačine odločilna prednost, ki jo morajo iz koristiti. Srečanje bo v posnetku predva.jala tudi italijanska televi zija v rubriki. »Športna sreda* z začetkom ob 22.20
zmagal, so se izjalovili, saj so streli Oliva in Lanze končali v vratarjevih rokah. (Z.S.)
Dosedanji izidi
Opicina - Zarja	1:0
Opicina Supercaffe - Breg	1:0
Kras - S. Andrea	1:1
Danes ob 20. uri Primorec - Libertas
ZAČETNIKI Opicina — Kras 2:0
KRAS: Purič, Žagar. Umek, Križman, Lucijan Škabar, Škrk, Taučar, Alan Škabar, Lukša, Šuc in Grmek.
V svojem prvem nastopu na drugem turnirju za «Pokal Altipiano* za začetnike je včeraj Krasova enajsterica podlegla domači Polisportivi Opicina z 2:0. Proti objektivno boljšemu tekmecu so se «rdeče-beli» u-pirali le v prvem delu prvega polčasa, nato pa prepustili pobudo domačinom, ki so dvakrat zatresli mrežo, tokrat odličnega Krasovega vratarja Roberta Puriča. (Z.S.)
Dosedanji Izidi
S. Andrea - San Vito	6:0
Opicina - Kras	2:0
Supercaffč - Primorec	2:0
V petek ob 18.50 Libertas - Breg
V PRIJATELJSKI TEKMI
Tesen poraz Krasa v Mariboru
Železničar — Kras	1:0
(0:0)
ŽELEZNIČ AR :	Tomič, Petek
(Daihman), Gagič, Borošak, Pinte rič, Pepelnik. Milenov (Janžeko vič), Šimek (Štampar), Dolič, Koren Kostič.
KRAS: Paulin, Sugan, Štoka. Purič,, Škabar, Vilalta, Škrk, Olivo, Ferfolja, Blažina, Pascutti.
STRELEC: v 93 min. Gagič.
SODNIK: Androvič.
Kras .je gostoval v Mariboru pri Železničarju. Glavni namen tega srečanja je bilo zbliževanje vezi in utrjevanje prijateljskih stikov med društvoma. Na krasnem centralnem igrišču sta enajsterici prikazali privlačen nogomet z razgibanimi akcijami. Priložnosti za zadetek so se vrstile kot na tekočem traku, pri zaključevanje pa sta bili
v	glavnem obe ekipi netočni. Pra
vi	junak srečanja je bil Krasov vratar Paulin, ki je večkrat odlično posredoval in prav malo je manjkalo, da bi »rdeče-beli* odnesli z igrišča delitev točk. Po tek mi so domačini prisrčno sprejeli goste iz zamejstva, ki so jih po vabili na povratno srečanje, ki naj bi bilo letos jeseni na repenskem pravokotniku. (Z.S )
UMETNOSTNO DRSANJE
aPokal Germania* Italiji
RIM — Italija je že drugo leto zaporedoma osvojila »Pokal Germania* v umetnostnem kotalkanju. Njeni predstavniki so namreč osvojili kar dve zlati, tri srebrne in dve bronasti kolajni.
Na drugo mesto se je uvrstila Zah. Nemčija.
TENIS
NA PRVENSTVU ITALIJE
Panatta izločen že v prvem kolu
RIM — Adriano Panatta je poskrbel v prvem kolu mednarodnega teniškega prvenstva Italije v Rimu za neljubo presenečenje: Američan Manson ga je namreč po dveh u rah in osmih minutah igre izločil z izidom 6:2, 2:6 in 6:4.
Več sreče je imel Bertolucci, ki je napredoval v 2. kolo.
Ostali izidi:
Gomez (Ekv.) — Pierola (čile) 5:7, 6:1, 7:5, Noah (Fr.) - Hjert-qvist (Šve.) 6:1, 6:4. Maurer (ZRN)
—	Giammalva (ZDA) 7:5, 6:1, Ta-roczy (Madž.) — Luna (Špa.) 5:7, 6:2, 7:5, Bertolucci (It.) — Palin (F"in.) 7:5, 6:4, Jarrid (Šve.) — Vi-nes (ZDA) 6:2, 6:0, Gerulaitis (ZDA)
—	Iskersky (ZDA) 6:2, 6:3, Higle-ras (Šp.) — Soloinon (ZDA) 4:6, 6:4, 6:0, Nastase (Rom.) — Sagar-ceanu (Rom.) 5:7, 6:3, 6:3, Cano (Arg.) — Ramirez (Meh.) 6:7, 7:6, 7:5, Damiani (Uru.) — Gunthardt (Šve.) 6:2, 6:4.
ODBOJKA
«REVIVAL 1982*
Na Goriškem tri moštva
Za letošnji odbojkarski »Revi val 82» na Goriškem so se prijavile le tri ekipe, in sicer' Naš prapor iz Pevme, z Oslavja in iz Št. Mavra, ŠZ Dom in Kmečka banka iz Gorice.
ZSŠDI je odloči), da se bo letošnji odbojkarski »Revival 82» na Goriškem odvijal zatorej le v e-nem dnevu, in sicer v soboto, 22. maja. Tekme bodo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma «Simon* Gregorčič* (Ulica Monte-santo 84. Gorica) s pričetkom ob 16. uri. Zaželeno pa je. da se igralci vseh treh moštev zberejo na igrišču vsaj pol ure pred pričet kom tekmovanj.
SPORED SOBOTNIH TEKEM
16.00	Kmečka banka Dom
16.45	Naš prapor Dom
17.30	Kmečka banka - Naš prapor
V primeru slabega vremena bodo tekme v telovadnici Kulturnega do ma v Gorici, toda s spremenjenim
urnikom, ki ga bo organizator predhodno javil. Naj še dodamo, da na odbojkarskem turnirju »Revival 82» lahko nastopajo le igralci, ki so dopolnili 24 let in ki ne nastopajo na uradnih odbojkarskih prvenstvih. Turnir je zgolj rekreacijskega značaja, zato je tudi ZSŠDI letos določilo, da se tekmovanje odvija vse v enem dnevu, saj to tudi pomeni srečanje med samimi igralci in preživetje trenutkov v prijateljskem vzdušju za odbojkarsko mro"o.
PLAVANJE
Maraton čez Jadran
BARI — 45-letni odvetnik Paolo Pinto iz Barija bo letos 5. junija skušal preplavati Jadransko morje od Garganskega polotoka do otočka Palagruža. Proga meri 34 morskih milj in je ni doslej še nihče preplaval.
■Mii iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || iiifiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif n iiiiiimt im iiiii m iiimiiiii limit it mi m tu milili mi iiiiii i iiiiiiii tnivm
NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH
MLADINCI
Sovodnje — Miren	0:0
SOVODNJE: Zavadlav, Vižintin, Pahor, Cotič, Vižintin, Černigoj, Con-tin Fajt, Čaudek, Bastiani, Fajt. (Černič, Princi, Contin).
MIREN: Žnidar. Blažič, Pahor, Ferjančič, Ferletič, Marušič, Batistič, Ferjančič, Faganelli, Blažič, Lutman. (Pahor, Govek).
Pred prvenstveno tekmo Sovodnje -Sagrado so odigrali tekmo med mladinskima enajstericama iz Sovodenj in Mirna. Kljub temu, da je bil končni izid 0:0, smo bili priča lepi nogometni predstavi. Obe ekipi sta zaigrali v lepem slogu in sta si bili enakovredni skozi vso tekmo, tako da je bil končni izid vsekakor pravilen.
NARAŠČAJNIKI CGS — Kras	6:0 (5:0)
KRAS: Peric, Doljak (Igor Purič), Grubica, Škrk, Drago Purič, Pascutti, Gastellani, Terčon. Colja. Šuc in Bullo.
Domača ekipa je strla odpor Kraševcev že v prvih minutah srečanja. V prvem polčasu so rdeče-beli puščali nasprotnikove napadalce preveč proste. Tržačani so pri-
*MMMMMtMMMMMMMMMMMMMMMMIM|UMMMMMIIMIIMMMMIMMMMMIMMMMIMUiniMIIIIIIMIMIIIIIIIIIMIMIIMIHl|IMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMMIIMMIIIIIII>UIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl|IMMIIII^MIIIMIMIMMIlMMrilUMIIMMIIMIIIM||Mll||IIIM»IIIMIMIMMIMIIIIIMIIIMIIIIIIIMIMIIIIIIMIMIIMIIIMMMII
KOŠARKA
SLOVENSKE PETERKE V ČLANSKIH IN MLADINSKIH PRVENSTVIH
TUDITOKRA T DOKAJ SKROMNA BERA ZA NASA MOŠTVA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM
Dom — Grado 56:75 (23:30)
DOM: Sancin 8, Mauro Dornik 8,
Nanut, Semolič 8, Čubej, Ziani 13,
Terčič 11, Ugo Dornik 8.
Domovci so v predzadnjem kolu promocijskega prvenstva po priča kovanju klonili vodečemu na skupni lestvici Gradu. Kljub požrtvoval hi igri Bergočevih varovancev ni bilo sploh govora o zmagi, saj so bili nasprotniki telesno močnejši.
Domovci so, žal, izredno slabo pričeli, saj so gostje v prvih minutah srečanja povedli z delnim izidom 10:0. Tedaj so domači le prebili led in začeli vodstvo gostov nekoliko zmanjševati. Z dolgimi in premišljenimi napadi je domovcem uspela marsikatera učinkovita akcija, tako je ob koncu prvega polčasa znašala prednost gostov le sedem točk.
V začetku drugega polčasa pa so igralci iz Gradeža ponovno presenetili »belo-rdeče* in so z delnim izidom 12:4 krepko povedli. Odtlej Smo bili priča izredno dinamični i-8ri, ki pa ni spravila s tira premočnih gostov, ki so vodstvo obdržali do končnega žvižga. (M.Č.)
*...........................................................
NA TRŽAŠKEM
SGT — Kontovel 91:67 (37:35)
KONTOVEL: Emili 10, Vassallo 6, Gulič 29 (9:12), Pupki 4 (2:2), Ban 12 (4:6), Starc 4, Velussi 2.
Kontovelci so v zadnjem kolu promocijskega prvenstva izgubili proti SGT in tako nazadovali v 1. divizijo. Naši so se sicer predstavili v okrnjeni postavi, brez Rauberja in Vremca, kot kaže pa sam končni izid, so naši odpovedali predvsem v drugem polčasu, ko so si domačini priigrali 22 točk prednosti.
Tok"at ie v Kontovelovih vrstah ponovno blestel Štefan Gulič, ostali pa so na žalost naleteli na črn dan.
1. DIVIZIJA
Bor — Saba 69:74 (33:45)
BOR: Canciani 23 (5:13), Ferlu-ga 11 (1:3), Štavar, Gerdol 4 (2:5), Perco 2, Sestan 4. Mesesnel 17 (1:3), Baitz, Berdon 4, Jančar 4 (2:2).
V prvem kolu povratnega dela prvenstva prve divizije so «plavi» na domačem igrišču po dokaj razburljivi tekmi klonili Sabi. Pri tem ima svoj delež tudi sodnik, ki je našim dosodil 26 prostih metov, nasprotni-
JADRANJE
V RAZREDU «OPTIMIST»
Odlične uvrstitve Sirene
V soboto in nedeljo so mladi jadralci Sirene v Cervii jadrali na drugi selekcijski regati za svetovno prvenstvo razreda «optimist». Bili so zelo uspešni, saj so se odlično uvrstili- V konkurenci 107 tekmovalcev so namreč dosegli sledeča mesta: 25. )e bil Davorin Starc, 35. Ariana Bogateč, 36. Peter Sterni, 53. Maksi ferfolja, od 80. mesta dalje pa so Se uvrstili Aram Vodopivec, Aleksander Panjek in Igor Civardi.
Na podlagi rezultatov regat iz Livorna in Cervie obstajajo možnosti, da bosta dva ali celo trije jadralci Sirene izbrani v ožji krog kandida l°v. ki bodo jadrali na tistih selekcijskih regatah, s katerih bo izšla državna reprezentanca za svetovno Prvenstvo. Seveda je zelo težko, čeprav ne nemogoče, da bi kakšen Jadralec Sirene dosegel tak rezultat, da bi prišel v državno reprezentan c°- vendar je za društvo, predvsem Pa za požrtvovalne trenerje, veliko Zadoščenje, da so med najmlajšimi Jadralci taki, ki spadajo med petde-Sfit najboljših v državi.
Poleg rezultatov pa so izjemnega P°|hena izkušnje, ki si jih ha teh Pridobijo, tako jadralci kot trene-rJ»- (m. p.)
Tudi Blohin v tujino?
KIJEV — Skoraj gotovo bo eden ^8 j večjih sovjetskih nogometašev Vseh časov Oleg Blohin po svetov-V.em prvenstvu v Španiji igral v tu Za Blohina se je doslej potego-
valo že več društev kot Real Madrid, Barcelona, Atletico Madrid pa tudi klubi iz Anglije in ZRN.
Nova delovna mesta za italijanske trenerje
MILAN — Ilario Castagner je novi trener Milana, ki bo prihodnjo nogometno sezono igral v B ligi. Odločitev vodstva tega milanskega kluba je novinarjem sporočil predsednik Farina. ki je tudi poudaril, da bo Milan obdržal Baresija, Collovati-ja, Tassotija in Jordana, medtem ko se ne bo mogel okoristiti z argentinskim reprezentantom Hernande-zom.
Prav trenerji so ta čas v središču pozornosti italijanskega nogometnega sveta. Marchesi, trener Napolija, bo namreč prihodnjo sezeno treniral lnter, Bersellini pa bo najbrž pristal prav v Napoliju. Tudi Bologna se je odločila za zamenjavo trenerja in najresnejši kandidat za to mesto je Radiče, medtem ko bo trener Avel-lina Marchioro.
TENIS
Davisov pokal v Cervii
RIM - V Cervii bo od 9. do 11. julija mednarodno teniško srečanje za Davisov pokal med Italijo in Novo Zelandijo.
Organizacija srečanja bo stala
prireditelje 200 milijonov lir.
kom pa celo 55. Kakorkoli že, pa so borovci tudi tokrat izgubili srečanje zaradi površnosti v napadu in naivnosti v obrambi, saj so zagrešili vrsto začetniških napak. Gostje so enostavno izrabljali to, kar so jim naši nudili, tako da so bili vseskozi v vodstvu, čeprav je bil izid v dvomu do 17. minute d.p. Zopet moramo poudariti, da so se Borovi veterani, kljub izkušenosti, obnašali kot novinci. (Cancia)
Autogamma — Kontovel 83:66 (36:33)
KONTOVEL: Emili 7 (1:3). čuk 11 (1:3). Grilanc 2 (2:2), Piras, Daneu 4, Škabar, Starc 35 (6:14), Štoka 6.
Mladi Kontovelci so nepričakovano izgubili proti Autogammi. Naši so bili enakovredni domačinom samo v prvem delu tekme, nato pa so nepričakovano popustili, tako da so si nasprotniki, ki res niso kdove kako močno moštvo, pridobili zanesljivo prednost. V nedeljo je ponovno prišla na dan neizkušenost Kontovelovih košarkarjev, med katerimi se je kot običajno izkazal Damir Starc.
«PROPAGAN DA» Kontovel — Bor	48:88
(27:41)
KONTOVEL: Kompare 6. Dolhar 2, Pertot 6, Škrk 3 (1:3), Pertot 2, Husu, Terčon 27 (1:4), Ban, Cin-gerla 2, Baracci.
BOR: Kovačič 7 (1:3), Sedmak, Žetko 12, Lippolis 45 (1:3), Barut 6, Barini 4, Pertot 12 (2:2), Žgur 2, Matera.
Slovenski derbi med Kontovelom in Borom ni izpolnil pričakovanj. Domačini so bili okrnjeni in so očitno naleteli na slab dan, borovci pa so si priigrali zanesljivo prednost že v uvodnih minutah srečanja, ko so dosegli vse svoje koše v protinapadu. Junak tekme je bil prav gotovo Lippolis, ki je zbral kar 45 točk, ob njem pa so solidno igrali tudi vsi ostali. V Kontovelovih vrstah je ponovno izstopal Terčon, dobro je igral tudi Kompare. (Cancia)
«TURNIR SPITFIRE« Libertas — Jadran 81:100 (36:51)
JADRAN: Granier 13 (3:11), Per-si 18, Kerpan 2, Škerlavaj. Košuta 20 (2:5), Fabi 17 (1:3), Feri 30 (2:6).
V drugem kolu turnirja «Spitfire» so Jadranovi naraščajniki zasluženo premagali postavo Libertasa. Vremčevi varovanci so tekmo osvojili že v prvem polčasu, ko -o po zaslugi Ferija in Persija učinkovito prodirali in zadevali nasprotnikov koš. V drugem delu so naši igra’i nekoliko slabše, bolje od drugih pa sta svoje delo opravila Fabi in Košuta.
Barcolana — Bor 87:103 (48:43)
BOR: Korošec 26 (2:4), Pieri 4, Kovačič 15 (1:1), Tavčar 3 (1:3), Pupulir 7 (1:6), Smotlak, Žnideršič 2. Pregare 13 (1:2), Žerjal, Pisani 29 (3:4), Jogan 2.
Borovci so zmagali tudi v drugem kolu turnirja »Spitfire* in se tako povzpeli na prvo mesto lestvice. Poudariti moramo, da so «plavi», kljub zmagi, igrali zelo slabo predvsem v obrambi. Naši so začeli zelo slabo in šli na odmor s petimi točkami zaostanka. V drugem delu tekme pa so se le nekoliko zbrali in dokončno strli odpor Tržačanov.
Jutri srečanje S. Bencdelto-Kvarncr
V okviru poprvenstvenih nastopov bo jutri zvečer goriška košarkarska peterka San Benedetto, ki si je zagotovila prestop v najvišjo italijansko ligo, igrala proti Kvarneru z Reke, ki igra v 1. jugoslovanski zvezni ligi.
Srečanje San Benedetto - Kvarner bo jutri zvečer ob 20.30 (19.30 po jugoslovanskem času) v športni palači.
prirejajo dirke formule 1 za VN Ka nade, so poimenovali po nedavno smrtno ponesrečenem kanadskem pilotu Villeneuvu.
Dirkališče Villeneuve
MONTREAL - Avtomobilsko dirkališče v Montrealu, na katerem
Danes na Tolminskem dve tekaški prireditvi
Kot smo že poročali, bosta danes na Tolminskem dve večji tekaški manifestaciji: 6. »Tek po ulicah Tolmi-na», na katerem nastopajo pionirji in pionirke (s pričetkom ob 17. uri po jugoslovanskem času), ter 6. «Tek Posočje 82» za člane in članice. Ta drugi tek pa je rezerviran samo za starejše kategorije in bo potekal v obliki ekipnega teka. Tekmovanje se bo pričelo na trgu v Kobaridu, končalo pa se bo v Tolminu.
Vabljeni na prireditev so tudi zamejski tekmovalci: zainteresirani se lahko obrnejo na urade ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta, 2 - telefon 33029) ali v Trstu (Ul. Sv. Frančiška, 20 — telefon 767 304). kjer bodo prejeli vse podrobnejše informacije v zvezi s tekmovanjem.
hajali neverjetno lahko d„ položaja za strel in v 7. minuti so že vodili s 3:0. V druget. polčasu s’ je slika precej spremenila. Domači so nekoliko popustili, Kraševci pa so si ustvarili nekaj zrelih priložnosti za gol. Toda tokrat so odpovedali tudi strelci, ki so zapravili štiri stoodstotne priložnosti.
Najmlajši (Pokal Acquavita) Zaule — Breg 0:4 (0:2)
BREG: Degrassi (Cassani), W. Olenik (Babič). S. Olenik (Ciccot-ti), Kroselj, De Bortoli, Sancin (Ciacchi), Biagi (Kerstič), Boneta, Tul, Godina, Barut.
Breg je proti Zaulam visoko in zasluženo zmagal. V prvem delu prvega polčasa ni kazalo, da se bo igra tako razpletla, saj so napadalci Brega zapravili več stoodstotnih priložnosti, ko je Boneta z močnim strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Od tedaj je bilo vse lažje, minuto pred koncem pa je Biagi podvojil. V drugem polčasu so Brežani še dvakrat zadeli v črno z Biagijem in Barutom, ki sta bila s Tulom najboljša na igrišču.
NAJMLAJŠI
Chiarbola — Primorja 3:0
(1:0)
PRIMORJE: Zetin, Pahor. Gerbo, Micheli, Castiglia, Kemperle, Sedmak, Gava, Simac (Gregorič), Ro-manin Kreči.
V	drugem delu poprvenstva so najmlajši predstavniki Primorja v gosteh visoko izgubili proti solidni ekipi Chiarbele, ki je popolnoma zaslu; ženo osvojila obe točki. Rdeče-ru-meni, čeprav so zaigrali v okrnjeni postavi, so odigrali eno slabših srečanj, kar seveda dokazuje tudi sam negativen izid.
CICIBANI
Montebello — Primorje 2:1
(1:1)
PRIMORJE:	Blažon, FrasineUi
(Štoka). Gerbassi, M. Štoka, Tavčar, A. Tavčar (Ban) in P. Štoka.
STRELEC za Primorje v 6. min. A. Tavčar.
V	prvi tekmi prvenstva cicibanov ie proseško Primorje odšlo z igrišča poraženo, čjprav bi bil remi morda pravičnejši rezultat. Prose-čani so sicer prvi prišli v vodstvo po zaslugi A. Tavčarja, toda gostje so najprej izenačili in v d.p. še podvojili.
H. V.
MLAJŠI CICIBANI
(ZAOSTALI TEKMI)
Domlo — Breg	14:0
BREG: M. Ota. Baso. Kosič, Kozina, Regio, Krašovec, Zupin (R. Gombač. Govoni, L. Žerjal).
Bregovi mlajši cicibani se niso mogli enakovredno upirati proti objektivno močnejši ekipi, saj je Domio drugi na lestvici, poleg tega pa je
pri Bregu manjkalo nekaj igralcev. (M.š.)
Fortitudo — Breg 2:0 (0:0)
BREG: Cah, Basso, Kosič, Kozina, Reggio, Krašovec, Zupin (R. Gombač, Govoni, L. Žerjal, M. Ota).
Breg je igral zelo dobro, zato bi neodločen izid bolje odgovarjal dogodkom na igrišču. Domačini so povedli takoj na začetku drugega polčasa, Breg je nato skozi napadal v želji, da izenači, zaradi tega pa je prav zadnjo minuto prejel še drugi gol. Tokrat gre pohvaliti vso ekipo za zvrhano mero borbenosti. (M.Š,)
Poprvenstvo začetnikov Primorec — Giarlzzole 0'4 (0:3)
PRIMOREC: Della Fontana, Leone, Vasilij Kralj, Ferluga. Mesar, Grgič, Dragoni, Predonzani, Špehar, Canciani, Luca Della Fontana.
Trebenci so spet utrpeli visok poraz na domačem igrišču. Čeprav so bili tokrat prav Trebenci fizično boljši od nasprotnika so vseeno prejeli štiri gole in zasluženo izgubili. Prvi gol je domačine nekoliko potrl, tako da so takoj prejeli še dva
V	Borovem športnem centru
V soboto turnir v «mcd dvema ojjnjema»
V	tem mesecu je v Borovem športnem centru dokaj živahno. Po sobotni zelo uspeli «Reviji vrtcev* bo to soboto zopet živo. V igri med dvema ognjema se bodo namreč pomerile o-snovne šole, ki so na izločilnem turnirju osvojile drugo mesto. Mladi osnovnošolci se bodo tako potegovali za četrto, peto in šesto mesto.
Turnir se bo pričel ob 15. uri, spored pa bo naslednji: Bazoviški junaki - Milje Milje - Karel Širok Bazoviški junaki - Karel Širok
Zbirališče v Borovem športnem centru ob 14.30. (Šušteršič)
gola. V d.p. so se nekoliko opogumili, vendar so gostje predvajali boljši nogomet. Pri domačinih sla tokrat dobro igrala le Dragoni in Grgič. (Bruno)
CGS — Breg	0:0
BREG: Turko, M. Ota. Vodopivec, Mauri, Bevk, Škeržaj, Slavec, Boneta, A. Ota, Prašelj, Švara (Zobec).
Breg je igral proti močnim nasprotnikom in iztržil točko. Brežani bi lahko z malo več sreče tudi zmagali, saj so imeli na začetku
....................n..................................................................................................................................
NOGOMET
PREGLED DRUGE AMATERSKE LIGE
Primorje: po slabem startu dobro končno 4. mesto
Proseška enajsterica je s 35 osvo jeniini točkami končala prvenstvo na četrtem mestu lestvice (lani je Primorje igralo v 3. AL).
V	prvem delu prvenstva je Primorje zbralo 20 točk (8 zmag. 4 re miji, 3 porazi). V nadaljevanju pa je na domačih tleh premagalo le Čampi Eiisi in Roianese, remiziralo proti CGS, Olimpii in Domju, izgubilo proti Krasu in Opicini. Na Proseku .je torej Primorje osvojilo 7 točk, dalo 13, prejelo pa 12 golov.
V	gosteh so Prosečani premagali Zarjo in San Marce, remizirali proti Campanellam. Stocku, Bregu in Libertasu, izgubili pa proti Op. Su percaffe in Zaulam Zbrali so torej 8 točk, dali 10, prejeli pa 11 golov.
Skupno je torej Primorje v po vratnem delu prvenstva zbralo 15 točk, dalo 23 in prejelo prav tako 23 golov.
Na domačih tleh .je torej Primor je v 15 tekmah zbralo 18 točk (7 zmag. 4 remiji, 4 porazi), dalo je 25, prejelo pa 19 golov. V gosteh na so Prosečani osvojili 17 točk (5 zmag, 7 remijev, 4 porazi), dali 24. prejeli pa 18 golov.
Skupni obračun Primorja v le tošn.jem prvenstvu je torej 35 osvo jenih točk (12 zmag. 11 remijev, 7 porazov) 49 danih. 37 prejetih golov
Primorje ie izredno slabo startar lo, saj je do prve točke prišlo šele v petem kolu, do prve zmage pa v
7. kolu v derbiju z Bregom. Vsi so seveda mislili, da bo vodstvo odstra nilo trenerja Kozino, vendar vodite lji so dali zaupanje novemu trener ju in to zaupanje je kmalu nato o brodilo res dobre sadove, saj ie proseška enajsterica z vrsto sedmih zaporednih zmag končala prvi del prvenstva na drugem mestu le stvice. V nadaljevanju pa so Prosečani nekoliko nopustili in s tem so tudi rezultati izostali. Čeprav je proseška enajsterica imela še vedno realne možnosti, da osvoji drugo mesto, sta vodstvo in trener sklenila, da treba v sklepnem delu preizkusiti nekaj mladih sil. Tako se je tudi zgodilo in čeprav ekipa ni dosegla tistih rezultatov, kot so mnogi pričakovali, ie vsa: za d o ščenje, da je letos igralo prvič v članskem moštvu pet mladincev. Za ekipo, ki se .je po enoletnem igra nju v 3. AL vrnila v 2. AL. vse kakor četrto mesto predstavlja lep uspeh.
Naj omenimo še, da smo zabeleži li v povratnem delu pri Primorju štiri izključitve in sicer G. Husuja (Zarja), V. Pertota in Bortolottija (Roianese), W. Pertota (Op. Super-caffč). Na razpolago so prosečani i-meli dve 11-metrovki: prvo je uspešno izvedel De Bernardi proti Roiane-se.ju, drugo pa mu ie ubranil vra tar ekipe Zaule Canziani. Kot v or vem tudi v drugem delu so Pro sečani imeli v korist en avtogol (za
krivil ga je branilec ekipe Čampi Eiisi Zof folij.
Trener Kozina je letos poslal na igrišče kar 27 nogometašev, od katerih je le eden (Di Benedetto) igral vseh 30 tekem, 'la je obenem edini nogometaš naših klubov, ki ie igral letos vse prvenstvene tekme
30 odigranih tekem: Di Benedetto (9); 29:	Caharija. De Bernardi
(18); 28: Schipizza (4); 27: Samese (2); 26: Bortolotti (4); 23: Tomiz za; 22: W. Pertot (D: 21 Novel (9); 20: Štoka. Angileri: 18: V. Pertot, G. Husu; 15: Mikuš: 8: Ada mič; 6: Cauzer, Vidali: 5: Rustia Antoni: 3: Babuder. Trobec. Me den; 2: Bezin, W. Husu; 1: Germa ni. Persi. Zettin. (Bruno Rupel) (Nadalievanie sledi<
AVTOMOBILIZEM
5. RALLY SATURNUS
Izredno zanimanje
LJUBLJANA - Peti rally Saturnus na katerem je zmagal Avstri jec Gerhard Kalnay, dobre uvrstitve pa so pripadle tudi domačim tekmovalcem, .ie nov dokaz kako so take prireditve privlačne za gledalce. Rally, ki se je začel s 74 posadkami v Ljubljani, na cilj v Postojni pa je prišlo 43 avtomobilistov. si je ogledalo več kot 25 Hudi.
I Na clarrnskih ridah ki so bile
pravi naravni amfiteater, se je trlo blizu deset tisoč gledalcev, čeprav .je bil prvi start preizitušnje na tem predelu stare ceste Ljubljana - Po stojna ob polnoči s -obote na nedeljo. tretji pa ob petih zjutraj. Tudi hitrostno preizkušnjo pod snež nikom, ki .je v teh majskih dneh še odet v snežno odejo in še vedno vabi tudi smučar je, ki so se v nedeljo tod pomerili v veleslalomu si je ogledalo več tisoč prija tel.jev avtomobiliskega športa.
Notranjske in primorske gledalce je zlasti navdušil usi*h tekmovalca iz Ajdovščine Silvana Lulika, ki se .je uvrstil v močni mednarodni konkurenci na šesto mesto in je s tem pripravil pravcato presenečenje.
Opazovalec mednarodne avtomo bilske zveze (FIA' Claude Fin iz Montecarla je ugodno ocenil rally. zato .je precej možnosti, da bo pri hodn.ie leto »Saturnus* že štel tudi za evropsko prvenstvo.
Rezultati: 1. Kalnav - Hinterlait ner (Avstrija), ascona 400; 2. Ki-zmič - Šali (Jugoslaviia), renault 5 alpine; 3. Skurič — Franjič (Ju goslaviia). opel kadet: 4. Springer Solkner (Avstrija), golf GTT: 5. Dippolt - Endres (ZRN), kadet GTE: 6. Urban - Bohm (ČSSR), škoda 130 RS: 8. Osterer - Seifrid (Avstrija), escort 2000: 9. Visentin -Travon (Italija), kadet: 10. Lank Taihman (ČSSR), lada.
Jože Dekleva
tekme tri izrazite priložnosti. V ekipi se je poznalo, da je ponovno zaigral Švara, pa tudi vsi ostali so dobro opravili svojo nalogo. (M.Š.) Ponziana — Kras 7:0 (2:0)
KRAS: Robert Purič, Žagar. U-mek, Križman. Lucijan Škabar, Škrk. Tavčar, Alan Škabar, Lukša, Grgič in Grmek.
Proti močni Ponziani je bila okrnjena ekipa Krasa brez moči. V prvem polčasu so se dobro branili, toda v nadaljevanju so precej popustili in rtlesno močnejši domači napadalci so z močnimi streli še petkrat spravili na kolena nerazpoloženega vratarja Puriča. Krašovci so imeli tudi smolo, ker so morali zaradi poškodbe Križmana že od četrte minute dalje igrati z desetimi igralci. (R.B.)
ZAOSTALE TEKME
Danes bodo v raznih mladinskih prvenstvih odigrali več zaostalih tekem. Tako bo v Dolini ob 18. uri tekma mlajših cicibanov med Bregom in S. Giovannijem, za prvenstvo začetnikov se bosta srečala ob
19.15	v Dolini Breg in S. Vito, tekmo najmlajših med Bregom in Por-tualejem pa bodo odigrali prav ta-ly> v Dolini ob 18. uri. Ob 18. uri pa bo zaostala tekma začetnikov v Repnu med Krasom in Campanel-lami.
ODBOJKA
»UNDER 15» (ŽENSKE)
Koniovel osvojil slovenski derbi
Kontovel — Sokol 2:0 (15:10, 15:5)
KONTOVEL: Antoni. Danieli. Gar-bini, Pertot, Prašelj, Ukmar in U-mek.
SOKOL: Antonič, Gruden, Jazbec, Pertot, Pizziga, Rudež, Svetlič, Ušaj, Venier in Visintin.
Kontovelke so v slovenskem derbiju z dokajšnjo lahkoto premagale Sokol. S prikazano igro pa niso zadovoljile, saj so zlasti v prvem setu podcenjevale nasmotnice in igrale pod svojimi sposobnostmi. Nabrežin-ke pa so se potrudile in večkrat spravile v težave domačo šesterko. Kljub temu zaslužijo Kontovelke pohvalo, saj so osvojile končno prvo mesto, ne da bi v teku prvenstva prepustile nasprotnicam niti seta.
(T. C.)
ŽENSKA C 2 LIGA
Sloga zmagala brez težav
Julia — Sloga 0:3 (13:15:, 6:15, 5:15)
SLOGA: Čuk, Maruška. Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan. Tiziana in Lučka Križmančič, Vidali.
V zaostali tekmi je Sloga brez težav premagala Julio s čistim 3:0. Slogašice sicer niso igrale najbolje, vendar je bila razlika med obema e-kipama tako očitna, da ni bila Slo-gina zmaga nikoli v dvomu. Z novima osvojenima točkama je tako Sloga dohitela ekipo Ausa Pav na vrhu lestvice, saj imata obe ekipi enako število točk. Sloga pa je zaradi slabšega količnika v setih na drugem mestu na lestvici. Vendar ima še vedno velike možnosti, da kljub temu napreduje v C-l ligo.
(Inka)
1
m
OBVESTILA
SD Mladina — smučarski odsek
obvešča člane, ki so se ndeležili sklepnega večera, da lahko nabavijo slike nagrajevanja v Križu pri »Foto ’80».
* * #
Jadralni klub Čupa
priredi tečaje optimistov od 19. 6. do 26. 6.; prvi tečaj »surfov* od 19. 6. do 26. 6. in drugi tečaj od 27. 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Prvi tečaj na potovalni jadrnici dn Kornatov od 12. 6. do 19. 6.; drugi tečaj od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in informaeije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04.
ŠK Kras, ***
sklicuje v ponedeljek, 24. maja, ob
20.30	v društvenih prostorih v Zgoniku sejo širšega odbora posvečeno nogometni problematiki pri ŠK Kras. Vabljeni vsi člani društva.
* 4» «
Odbojkarska sekcija SZ Bor
sporoča, da bo seja sekcij« danes, 19. t.m., ob 18. ari.
Uredništvo, uprava, oglasni oddalek
TRST. Ul. Montacchl 6. PP 559	Tal. (040) 79 45 72 (4 linij«) TLX 460270
Podružnico Gorico. Drevored 24 maggio 1	Tal. (0451) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podietio mesečno 120,00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Zoloznlštvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglas)
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st„ viš. 43 mm) 32 400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formotu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član ita1«|anske|
2vaz« Časopisnih I založnikov FIEG*
19. maja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
lzd.itj in tisk. I
7-TT
(Trst
KONEC ZASEDANJA OZN 0 VARSTVU OKOLJA
Iz Nairobija napotki za varstvo okolja v prihodnjem desetletju
Dvanajst držav, med katerimi tudi Jugoslavija, podprlo predlog o ustanovitvi posebne komisije za varstvo okolja
(Dopisnik dela ra Piimorski dnevnik)
NAIROBI — Po enotedenski živalmi razpravi, med katero so se zlasti soočila stališča dežel v razvoju in razvitih držav, se je včeraj končalo v Kenvattovem konferen enem centru v Nairobiju zasedanje posebnega pomena OZN o varstvu okolja, ob desetletnici prve tovrstne konference, v Stockholmu. Sklep-ha deklaracija nairobijskega zasedanja poziva vse vlde in narode sveta, naj »skupno in posamično prevzamejo svojo zgodovinsko odgo vornosl za to, da bi naš mali pla net prešel v roke prihodnjih rodov v pogojili, ki bi zagotavljali človeka vredno življenje za vse*.
Zasedanju sta bila ob koncu predložena dva poglavitna sklepna dokumenta. to je politična deklaracija, ki jo je pripravilo deset držav, med njimi Kitajska, Indija in Švedska, ter akcijski program, ki ocenjuje mednarodno dejavnost na področju varstva okolja v minulem desetletju ter prinaša napotke za prihodnje akcije, v desetletju do leta 19IKI. Poleg tega je bilo zasedanju predloženih tudi več posamičnih resolu oij. ki zadevajo konkretne ukrepe bodisi na političnem področju ah pa na področju varstva okolja.
Jugoslavija je mod dvanajstimi državami, ki so podprle predlog Ja ponske o ustanovitvi posebne komi sije za varstvo okolja, ki so jo bili že označili za »Brandtovo komisijo o okolju*, vendar pa naj bi jo za razliko ob Brandtove ustanovila generalna skupščina, general in sekretar OZN pa naj bi imenoval njenega predsednika. Komisijo naj bi finansirali s pomočjo prostovoljnih pns|>evkov, pri čemer je Japonska že obljubila, da bo dala polovico sredstev. Komisijo naj bi sestavljale ugledne osebnosti s po-, dročja varstva okolja in kot predlaga resolucija, naj bi čez dve leti poročala o svojem delu generalni skupščini OZN. Poleg Japonske in Jugoslavije je ustanovitev te komisije, ki' bo delovala zunaj obstoječe agencije OZN o okolju, podprla še Avstralija pa Avstrija, Danska. Fin ska. Island. Indija. Mehika. No va Zelandija. Norveška, švedska in Španija, Tudi ZDA. ki so sprva nasprotovale ustanovitvi te komisije, češ da gre za podvajanje dejavnosti programa OZN za okolje. UN EP. so na koncu to idejo podprle.
Švedska in Mehika sta predložila nuirobijskemu zasedanju poseben dokument o orožju in okolju, ki opo zarja na kopičenje jedrskega in drugega orožja za množično uničenje in se zavzema za razorožitev, zlasti na jedrskem nodroc.ju. Skupina arabskih in afriških držav pa je skupaj z Indijo iti Pakistanom obsodila namero Izraela, da zgradi prek zasedenega ozemlja kanal od Sredozemlja do Mrtvega morja, kar bo povzročilo ekološke spre membe na tem ozemlju. Skupina la tinskoameriških držav obravnava re gionalno sodelovanje v varstvu oko Ija na svojem območju. V poseb nem sporočilu pa skupina latinsko ameriških in karibskih držav terja takojšnjo ustavitev sovražnosti \ južnem Atlantiku in podpira argon tinsko zahtevo po suverenosti nad Malvinskimi oziroma Falklandskimi otoki. O tej temi so na zahtevo Argentine razpravljale tudi članice koordinacijskega biroja neuvršče nega gibanja, ki so se udeležile nairobijskega zasedanja, vendar so na koncu ponovile stališče biroja, sprejeto 5. maja v Nevv Yorku.
Zasedanje v Nairobiju se je zad nji dan zavleklo zavoljo vrste pri pomb. ki so jih imele delegacije ka kilt 120 navzočih držav na formula eije sklepnih dokumentov. Mnoge trli pripomb so bile politične nrra
v razvoju, bodisi da gre za obsojanje pojava prenašanja onesnaženja iz razvitih držav v dežele v razvoju, bodisi da gre za zahtevo po povečani pomoči pri pogozdova nju ali zagotavljanju pitne vode in dostojnih človeških naselbin, bodisi da gre za splošno priznavanje, da razvojnih težav ni moč ločiti od problemov okolja. V tem pogledu je še posebej jasna sklepna deklaracija. ki označuje kot «poglavitno orožje v globalnem boju za izboljšanje okolja-? tako mednarodno razvojno strategijo za tretjo razvojno dekado OZN kot tudi ustanovitev nove mednarodne ekonomske ureditve.
Navzoči so izrekli podporo programu OZN za okolje, ki ima svoj se dež v Nairobiju ter so zavzeli za povečano finančno pomoč njegove mu skladu. Po splošni oceni je ta
drugi mednarodni shod o okolju v Nairobiju opravičil svoj zgodovinski pomen.
TIT DOBRŠEK
Na Rdi razstava -umetnikov iz Italije
REKA — Včeraj popoldne so v prisotnosti nekaterih izmed najpomembnejših predstavnikov kulturnega življenja Hrvaške in Furlanije -Julijske krajine ter zastopnikov rimske moderne galerije, na Reki odprli eno največ jih evropskih razstav dragocenosti ter jedkanic in litografij milanskih umetnikov Rite Galle in Giorgia Upiglia.
E. O.
Zaslišali oba pilota «DC-9»
Namestnik rimskega državnega pravdnika Santacroce je včeraj poslušal pričevanje poveljnika letala DC-9 Salvatora Morabita (v sredini na sliki) in kopilota Luigija Martinija, ki sta v soboto zabeležila med poletom nad Tirenskim morjem eksplozijo v neposredni bližini letala	(Telefoto AP)
NIIIIIIIIHIIIIIIIIItl
			
NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI PROCESA MORO
Emilia Libera navedla vzroke nasprotovanja oboroženemu boju
Po vsem sodec botrujejo kesanjem predvsem osebni razlogi, ko brigadisti ne vzdržijo več življenja v ilegali
RIM — Kesanje, kriza oborože nega ijo.ja in zakon o skesanih te roristih so bile teme. s katerimi se je na včerajšnji razpravi procesa Moro ponovno spoprijela Emilia Libera. preden je odgovarjala na vprašanja odvetnikov zasebnih strank.
Skesana brigadistka je povedala, da se je spoznanje o nesmiselnosti oboroženega boja porodilo v njej in v drugih no tragičnem epilogu Mo-rove ugrabitve. Za obtoženko ie bistveno vlogo ieralo spoznanje, da ;e danes nemogoče organizirati proletariata iz ilegale, prav tako je za vsakogar izredno težavno nenado ma pretrgat5 z dotedavnim živ i ie njem in se prdagoditi zahtevam ile gale. številni torei do besedah Emi lie Libere zapuščajo oboroženi boi iz osebnih na vi bo v. ker ne vzdrži io več takega življenja, svoi sklep pa skušalo politično obarvati.
Glede zakona o skesanih terori stili .ie Libera povedaia. da .ie igral in igra pomembno vlogo v krizi, ki pretresa oborožene skupine. Po membna izbira torej, a ne v srni slu mešetarjenja glede let zapora, temveč iz političnega vidika. Država je po n.jenin besedah s tem za kooom dokazala zrelost, spoznala da je treba pojav oboroženega bo ja politično okviriti. Razumela je. da je oboroženi boi res zgrešena izbira, ki pa jo povzročajo zgodo vinski razlogi in protislovja v ita lijonski družbi. Zakon kot tak omogoča probrazbo in uporabo boga stva, ki je v gibanju. Poudarila pa je. da je zakon obenem povzročil getizacijo tega potenciala. Vse to na ni govorila zase in za nie i podobne, saj se dobra zaveda, da so politično dokončno pogoreli, tem več za vse tiste, ki bodo no pre stani kazni skušali uresničiti pre osnovo. Na predlog, naj da nasve te tistim, ki bi hoteli zapustiti obo roženi boj. pa .je Libera odgovori la, da se ne čuti. da ni sposobna navesti programov in nasvetov.
Glede Moro v e ugrabitve in datu ma je Libera uredsedniku Santia povedala, da je datum le
bira okvirno pravilna saj se ni od tedaj ItaiLa dokopala do prave po litične trdnosti. Emilia Libera je zanikala, da bi predhodno vedela, čemu bo služil rdeči renault v ka terem so pustili Morovo truplo.
Odvetniki zasebnih strank pa so osredotočili svoja vprašanja na povezave med rdečimi brigadami ir drugimi terorističnimi organizacijami. Libera ie povedala, da je bil »komunistični odbor iz Centocelle* struktura avtonomije, a ni posredoval v stikih z oboroženo komuni stično stranko. Navedla je tudi težave v odnosili in scikih s pr o le tarskimi gibanji ofenzivnega odoo ra, ki so jih sestavljale celice petih oboroženih oseb Le nekatere
skupine so se spojile z rdečimi brigadami. večina pa je nadaljevala samostojno svojo pot.
SANTO DOMINGO — Socialdemo kratski kandidat Salvador Jorge Blanco je po vsej verjetnosti zmagal na nedeljskih volitvah v Dominikanski republiki. Po objavi rezultatov četrtine namreč premočno vodi nad obema bivšima predsednikoma Balaguerjem in Boseliom.
BENEŠKI DNEVNIK
Srečanje med predstavniki Tolmina in Nadiških dolin
Posebno pozornost so namenili nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja med obmejnimi kraji
MONROV1A — Liberijski državni poglavar Samuel Doe je ukinil policijsko uro. ki jo je uvedel 12. aprila leta 1980. ko je z državnim udarom prevzel oblast.
illfllltMI8l*BMItlll36fllllllllllllllf IIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIMMiMittllMfltlllllllllMIIIIIIintltllllllllllllMIHIIHIIIIIIIIIII
Nezgode «papeža Gregor j a»
ČEDAD — Delegacija iz Nadiških dolin, ki so .jo sestavljali predsednik gorske skupnosti Cliiuch, če dudski župan Pascolini in odbornik Fantino, podžupan občine Špe-ter Slovenov Adami in odbornik v isti občini Blasetig ter župan iz Podbonesca Manzini, je v soboto gostovala v Tolminu.
Na srečanju s tolminskimi družbenopolitičnimi delavci sta Kovačič in Rejec predstavila Marjana Rožmana in Edija Torkarja, ki sta jima nasledila na položajih pred sednika skupščine in predsednika občinskega izvršnega sveta. Pri tem sta izrazila posebno zadovoljstvo. da se je v zadnjih dveh letih utrdilo sodelovanje med obmejnimi kraji na tem območju.
Obe delegacije sta tudi zelo u-godno ocenili podpis obnovljenega videmskega sporazuma in poudarili interes obmejnega prebivalstva za okrepitev gospodarskega sodelovanja. kar bo prav gotovo pri-
____	pichiju
ve: "tako je prišlo v Kenyattovem j nakijučno sovpadal z rojstvom na centru do žolčnih polemik med pred- 1 stavnikom Kitajske in ZSSR ter dru gib vzhodnoevropskih držav med predstavnikoma Cipra in Turčije, med predstavnikoma Bangladeša m Indije zastran prenašanja onesnaže
vaščanov, da bi pristojne ustanove razširile telefonske povezave so bile zaman. Zaradi oddaljenosti te vasi od upravnih središč v Nadiških dolinah postaja to vprašanje zelo akutno in bo treba čimprej zbrati potrebna sredstva, da se bodo zagotovili tudi zasebnikom telefonski priključki. Telefon namreč postaja v hribih že prava nuja.
PRIMORSKE VESTI
Začetek turistične sezone v Izoli
IZOLA — Praznik pomladi, ki ga vsako leto priredi izolsko turistično olepševalno društvo, pomeni nekakšen neuradni uvod v turistično sezono za vso slovensko obalo in je ob ribiškem prazniku tudi najpomembnejši turistični dogodek tega kraja. Izolani pa radi poskrbijo, da je začetek karseda glasen, opazen in tudi da nudi obilo razvedrila. Tudi letos se bo dogodek začel že v petek zvečer ob 18. uri s tekom mladincev po izolskih ulicah, v so boto. 22. maja, bo v Izoli nastopil pihalni orkester iz pobratenega To-lentina. nastopila bo skupina Mav rica — to .je 24 pionirjev in pionirk s pesmimi in recitacijami, zvečer pa še ansambel narodnih pesmi in plesov Tine Rožanc iz Ljubljane.
Za tem bosta za veselo vzdušje skrbela dva zabavnoglasbena an sambla. V nedeljo se bodo zvrstile še ostale športne prireditve, med katerimi .je predvsem pomembna mednarodna istrska veslaška regata, po izolskih trgih, ulicah in obali pa se bo zabava nadaljevala tudi v nedeljo zvečer. Organizatorji zagotavljajo, da bo možnosti za prijetno veseljačenje dovolj.
Trdijo, da jedače in pijače ne bo zmanjkalo in da bodo cene še nekoliko nižje kot sicer v gostinskih lokalih. Liter refoška bo na stojnicah po 115 dinarjev, pollitrska steklenica piva 27 dinarjev, ribji brodet s polento 80 dinarjev, porcija kalamarov 150 dinar jev, sardele po (X) dinarjev, klobase z zeljem po 80 dinarjev ,, školjke — užitne klapavice po 80 dinarjev
Prireaitelji pričakujejo, da bo tudi letos v obeh dneh v Izolo prišlo 50 tisoč ljudi. Za organizacijo naj bi odšteli 310 tisočakov, kar niti ni toliko predvsem zato. ker veliko dela opravijo člani turističnega društva sami. prostovoljno in zastonj. Sicer pa je s pripravo takega praznika povezanih vsaj 2 tisoč krajanov, nam je danes pove dal Leon Bučar — predsednik tega društva. «Tako lahko rečemo, da v Izoli skorajda ni družine ali orga nizaci.je združenega dela, ki ne bi kako sodelovala pri pripravi praznika, da torej vsa Izola živi z dogodkom, še celo občinska skupščina in njen predsednik so v tem času angažirani...*
BORIS ŠULIGOJ

Darovi in prispevki
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Franko Mesar 5.008, Renata Colle-rig 5.000, Dora Paiior 5.000. Silva Purini 5.000, druž. Busletta 5.000, druž. Bak 10.000, Milkovič Emil 5 tisoč, druž. Mule 5.000, Kosenka Crispini 10.000, Zdenka Carli 10.000, Carli Angelo 5.000, Elena Carli 5.000, druž. Cuk (16) 5.000, Kristina Carli (11) 5.000, N.N. 1.500, N.N. 1.000, Čuk Štefanija (184) 3.000, Loredana
^aVahriLS£Vl"SSaZ'PrS Kralj 2m Možina Zofija (10) 2,000. stavniki tolminske občine in Nadiš-
kih dolin so ponovili tudi pripravljenost za skupno izkoriščanje Matajurja v turistične namene. Na srečanju so se domenili tudi o nadaljnjih stikih, na katerih bodo še poglobili navedene možnosti za sodelovanje.
Polem ko je razjarjena množica v Salamanci pretepla »papeža Gregorja* in njegovih osem «škofov» so španske oblasti poskrbele, da so skupinico »verskih oporečnikov* pospremili na njihov sedež v Palmar de Trovo. Bržkone se bodo dobro spomnili, da v Španiji ni primemo kritizirati uradnega papeža, še manj pa se briti norce iz sv. Tereze
vanja po rekah, med predstavnikom Demokratične Kampučije in vzhod neevropskimi delegati, med pred stavniki nekaterih zahodnih držav in dežel v razvoju.
Sklepna deklaracija sicer priznava da so bili v zadnjem desetlet ju po stockholmski konferenci sicer doseženi nekateri rezultati, hkrati pa opozarja, da je potrebno podvojiti napore, da bi odpravili se dan je zaskrbljujoče stanje na po-drpčju varstva okolja. Deklaracija posebej oiio/arja, da-so se zaostrili proMemi krčenja gozdov, širjenja puščav,'slabšanja plodnih tal in pitne vode, in poziva, da je potrebno okrepiti soodvisno reševanje problemov razvoja, okolja, rasti prebivalstvi in naravnih virov, kajti -»človekovo okolje je skupna dediščina člo veštva*.
Akcijski program daje napotke za nadaljnjo dejavnost na področju varstva okolja v desetletju do leta 1992 in sicer na desetih različni« področjih: na področju ozračja, o ceanov, vode. zemeljskih neder, tal in gozdov, prebivalstva in človeških naselbin, zdravja, energije, indu-atrije in drugega gospodarskega razvoja, ter na področju miru in varnosti. Še posebej velika pozornost je na različnih od teh področij posvečena svojskim problemom dežel
ciomalne solidarnosti. Poudarila na je, da je Moro predstavljal utele šenje načrta o utrjevanju vlade, njegova ugrabitev in smrt sta bri-gadistom dokazali, da je bila iz-
PODATKI O DEJAVNOSTI LUKE KOPER
Razstava o delu krvodajalske sekcije
KOPER — V počastitev 25-letnice koprske luke. dneva mladosti in 20. obletnice krvodajalske sekcije ie bila včeraj v prostorih operativnega centra Luke Koper odprta raz stava, na kateri sc prikazali delovanje luških krvodajalcev. Števil na priznanja in pohvale so samo del dokaza humanosti luških delav cev krvodajalcev, ki jih je sedaj skupaj 280 in med katerimi je precej takih,' ki so že čez 20 krat darovali kri dva krvodalajca pa celo čez 50-krat.
Krvodajalska sekcije v koprski luki je bila osnovana 1962. leta. Tedaj je bilo v tej delovni organi zaciji 47 krvodajalcev Sekcijo kr vodajalcev Luke Koper, ki jo mnogi imenujejo »Jugoslavija v malem«, saj so krvodajalci iz vseh krajev SFRJ že 15 let uspešno vodi njen predsednik Stane Železnik, ki je tudi aam krvodajalec, (zv)
V	letošnjem aprilu rekordni pretovor
KOPER — Odkar Luka Koper obstaja, je bil prejšnji mesec rekorden glede ladijskega pretovora. Pretovorjeno je bilo 271.595 ton tovora. kar je za 91.595 ton več, kot je bilo načrtovano za ta mesec. Največ so 'pretovorili v TOZD Sipki tovori, kjer je bil promet 150.178 ton. to je za 96.844 ton več od planiranega. V največji TOZD Generalni tovori so v tem obdobju pretovorih 55.855 ton tovora, planiranih pa je bilo 45.833 ton. V TOZD Kont. terminal je bilo pretovorjeno 53.263 ton. planirano pa 65.583 ton in v TOZD Tovori lesa pretovorjeno 12.299 ton blaga, kar je za 3.951 ton manj od planiranega prometa v tem obdobju.
V	TOZD Sipki tovori, ki ima moderen terminal za razsuti tovor, so dosegli zares visok promet, kar je doprineslo, da si je koprska luka zabeležila mesečni rekord pretovora vseli časov, odkar obstaja. Za to pa gre največ zahvale ladji «Kordun», ki je pripeljala v luko 56.000 ton koruze in je bila v predvidenem roku iztovorjena.
Tako so v koprski luki v prvih štirih mesecih tega leta pretovorili 788.587 ton (brez nafte), kar je za 68.587 ton več od planiranega v tem obdobju.
Glede na izpolnjen plan v prejšnjem letu stopajo luški delavci po zanesljivi poti v izpolnjevanju svojih delovnih nalog tudi v tem letu, ko proslavlja Luka Koper svojo 25. obletnico obstoja. ZORAN VLAJIČ
Postojnski dijaki na obisku v Benečiji
ČEDAD — Približno sto dijakov postojnske gimnazije je pred dnevi obiskalo Kanalsko in Nadirke doline. Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu so jih sprejeli člani nekaterih slovenskih organizacij in predstavniki mladinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, ki so jim predstavili raz mere, v katerih živi slovenska manjšina v teh krajih.
Dijaki so s številnimi vprašanji pokazali veliko zanimanja za zgo dovino beneških Slovencev, za se danje težave pri gospodarskem razvoju in s tem povezanim izseljevanjem krajevnega prebivalstva. Še posebno pozorno pa so sledili pred stavitvi odnosov z matičnim naro dom, kulturnega delovanja in vrste problemov, ki izhajajo iz poman.i kanja slovenskih šol. Predstavniki beneških Slovencev so gostom iz Postojne obrazložili tudi potek prizadevanj za globalno zaščito, ki ne bi smela deliti Slovence, ki živijo v Italiji, na tri kategorije glede na območje, v katerem živijo.
V	Črnem vrhu le en telefon
ČEDAD — Črni vrh s svojimi 300 prebivalci je najbolj, obrobna vas Nadiških dolin. Krajevno prebival stjvo pa, se zaradi tena ne preda ja obupu in tako m'adi kot stari so pripravljeni vztrajati v svojem rojstnem kraju. Seveda pomanjka nje delovnih mest je že prisililo veliko vaščanov, da so se odselili
V	Črnem vrhu so se obdržale kulturne tradicije in tudi med mla dimi je močno razširjena sloven ska govorica.
Vendar doslej se je tej vasi po svečalo vse premalo oozornosti. Šele pred nekaj leti so asfaltirali cesto, ki povezuje vas z dolino, avtobus vozi le med .šolskim letom Pred kratkim so zaprli zdravniški ambulatorij in vrtec. V vasi je samo en telefon in vsa prizadevanja
Sabina Kralj 20.000, Carmela Carli (2) 2.000, Marija Carli (1) 10.000, druž. Canziani 8.000, Rino Kralj 2 tisoč, Pierina Crissani 3.000, Dario Hreščak 5.000, Bruno Crissani 5.000, Severino Calzi 5.000, Čuk Elio (181)
10.000,	PaLrizia Čuk 3.000, Kralj Rudi (177) 3.000, Carli Viltorio (172)
2.000,	druž. Maver 5.000. Carli Anton (166) 5.000, Vera Škabar 5.000, Carli - Del Cocco 5.000, Carli Knzo (170) 5.000, Silvana Kralj (164) 10 tisoč, druž. Milkovič (147) 10.000, Valerija cuk (142) 10.000, druž. čuk (146) 15.000, druž. Crevato 10.000, Bruna Ciocchi 2.000, Milena Čuk (64) 10.000, IVlalalan Savina 4.000, druž. Leuz 5.000, Carmela Škabar
5.000,	Renato Carli (124) 5.000, Valerija Čuk (36) 5.000, Spongia Meri
5.000,	Meri čuk (42) 5.000, Marija Mosenich (41) 3.000. druž. Čuk (40)
10.000,	Silva Ferluga 5.000, Froglia Marcella 10.000, druž. Čuk (89) 5 tisoč, druž. Carli . Kovačij 5.000, Kralj Emil (72) 10.000, žerjav An gela 10.000, Francko Kralj (29) 30.000, druž. Kralj (15) 10.000, Marta Kralj (19) 5.000, Aldo Kralj (17) 10.000, Olga Stiickler 5.000, Križmančič Marija (117) 12.000. Carli Slava (119)
10.000,	Kralj Marija (102) 1.000, druž. Vitrani 3.000, druž. čuk (96)
2.000,	druž. Tirel, Lia in Čuk (95)
10.000,	Kralj Albert (HO) 10.000, Hvala Hrovatin Myriam 10.000, druž. Kralj (34) 13.000, Milazi Gior-gio 10.000, Aleksandra Carli 10.000, Božidar šušmelj 7.000, Bruno Kalc (69) 10.000, druž. Bukavec (217) 10 tisoč, družina Dragoni (51) 30.000. Primožič Albino 10.000, Terzoni Ada
10.000,	Irene Gatto 25.000, druž. Kralj (225) 20.000, druž. Kralj (200)
5.000,	Anica Malalan 10.000, čuk Mario in Marta 20.000. Cvetka Milkovič 10.000. Giacomo Bellina 30.000, N.N. 50.000, Cinzia Kalc 5.000, Kalc Aleksander (112) 3.000, Čuk Silvano (104) 5.000. Dragoni Pierina 4.000, Ivanka Kralj 5.000, druž. Ferluga (54) 10.000, Evgen čuk 5.000, Stana Kralj 11.000. Ana Perini 5.000, Carli Julka (56) 10.000. Carli Dina (56)
10.000,	Marina Galopin 10.000, Car-men Pohlen 10.000 lir, Vilma Pohlen 10.000, Dorina in Anica Čuk (53) 30 tisoč, Armanda Gregorettj 25.000, Irma Carli 15.000, Francka Carli (94) 10.000, Alberta in Ludvik Carli 2.000 lir.
V spomin na Emila Danielija daru je Mara Puntar 15.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Slave Košuta darujejo stari Nadjini prijatelji 30.000 lir za Dijaško matico in 30.000 lir za TPK Sirena.
Ob 8. obletnici smrti nepozabnega Josipa Godnika se ga spominjajo žena in sin z družino ter darujeta 20.000 lir za poimenovanje šole po
Franu Šaleškem Finžgarju v Bar-kovljah.
V	spomin na dragega očeta Franca Fabca daruje Franko 30.080 lir za poimenovanje osnovne šole v Ce-rovljah po Miroslavu Vilharju.
Namesto cvetja na grob Alfonza Škerlavaja daruje družina Biondo 20 000 lir za spomenik padlim v N OB z Opčin.
Ob priliki poimenovanja državne ga poklicnega zavoda za industrijo in obrt po znanstveniku Jožefu Ste fanu daru je io: Pavel Paoli 80.000 lir, Rudi \Vilhelm 10.000, Andrej Grgič 10.000 in tvrdka Electronik shop 70.000 lir.
V	počastitev spomina Alfonza Škerlavaja darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 10.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin.
V	počastitev spomina Ludvika Sosiča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 20 000 lir za MPZ Tabor.
Ob poimenovanju osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju da ruje Stanka Hrovatin 20.030 lir.
Ob smrti župnika Srečka Rejca darujejo ravnateljica, učno in ne-učno osebje nižje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini 83.000 za istoimensko šolo.
Namesto cvetja na prerani grob Vekoslave Košuta, Nadjine in Dragove mame, daruje Dragica Blaže-vič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina drage bolničarke Marije Glavič daruje Dragica Blaževič 10.000 lir za Dijaško matico.
NA OPČINAH se je izgubil črn nemški ovčar po imenu Klaus, cepljen in brez ovratnice. Najditelj dobi nagrado. Telefonirati na št. 211-292.
23-LETNI knjigovodja z odsluženo vojaščino in prakso v pomorski agenciji išče zaposlitev. Telefon 040/226355.
OSMICO je v Lonjerju odprl Andrej Lorenzi. Toči belo in črno vino.
UPOKOJENEC z. dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče v najem sobo z vsem udobjem pri majhni slovenski družini oziroma osebi. Telefonirati na št. 040/229335 od 13. do 15. in od 20. do 22. ur*.
PRODAMO komfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odobreno posojilo, ugodnosti pri plačilu. Območje Domjo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636.
PRODAM tovornjak ford - transit diesel ali zamenjam za avto die-sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417-498.
ZAVAROVALNA agencija Italia As sicurazioni SpA išče zunanjega sodelavca tudi le ob prostem času. Zaželena višja izobrazba. Ugodni pogoji: stalni prejemki in povračilo potnih stroškov. Ul. Cicerona 8, tel. 630674 v uradnih urah.
PO ZELO ugodni ceni prodam raznovrstne žlebe. Informacije pri Elviri Renčelj v Bazovici štev. 21S vsak dan po 16. uri.
OSMICO je odprl Josip Pavlin — Salež štev. 16. Toči belo in črno vino.
V SESLJANU prodamo brez posrednikov dve sosedni enodružinski vili: lasten vrt, salon, tri sobe, dvojne .sanitarije, tabernr, samostojno ogrevanje. Tel.: 040/830013 v večernih urah.
IMMOB1LIARE Nord-est, tel. (0431) 96640, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami. Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu.
PRODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugodni ceni. Telefon 040/824381.
KMEČKA POSESTVA GRUDINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (ria Štradalti) občina Sovodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Kiasu veliko 1700 kv. m — lahko tudi razdeljeno na dve parceli. Telefon 040/226-294.
POD zelo ugodnimi pogoji prodam tri stanovanja (eno je primerno tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178.
PRIMOREC, ki živi v Ljubljani se želi zaposliti kot parketar ali delavec v Trstu. Naslov: Boris Spačal, Pot na Rakovo Jelšo št. 19/C 61000 Ljubljana.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A. Sorace
SEIKO
DOXA
nutpum*
T KS T
Ulico S Spiridione Tel. 60-252
-	vaša nepogrešljiva hrana. Hrana, ki je vzeta iz narave in pripravljena brez konzervansov
-	višnja, mandarina, jagoda, malina, borovnica, marelica
-	za sladice in namaz
-	za otroke in odrasle
POSKUSITE! NAVDUŠENI BOSTE I
hp$%medex„
'ssU2' ljubliana. |ugosiavi|*
/