Franc Krinar
Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru
IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Izvleèek: Avtor prispevka nadgrajuje dosedanja vedenja in objave o ivljenjskih
prelomnicah skladatelja Zvonimirja Ciglièa. Pri tem upošteva monografijo Zvonimir
Cigliè – biti ustvarjalec (2006), Ciglièevo zapušèino v Arhivu Republike Slovenije,
Narodni in univerzitetni knjinici v Ljubljani, Društvu slovenskih skladateljev in nekatere
druge vire. Poudarek je na Ciglièevem ivljenju in ustvarjanju ter orisu njegovega znaèaja
in pomena za slovenski kulturni prostor. Prispevek sledi skladateljevi ustvarjalni in
poustvarjalni poti, prinaša znaèilnosti opusa in številne (zunajglasbene) okolišèine, ki so
vplivale na nastanek doloèenih del.
Kljuène besede: Zvonimir Cigliè, znaèaj, pomen, prelomnice, znaèilnosti opusa,
okolišèine.
Abstract: The paper extends the knowledge about the life and career of Zvonimir Cigliè.
It is based on the monograph Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec (“Zvonimir Cigliè – Being
a Creative Artist”), on his legacy kept in the Archives of the Republic of Slovenia, the
National and University Library of Ljubljana, and the Society of Slovene Composers, as
well as on some other sources. The paper explores the artist’s life and work, highlighting
his character and his significance for the Slovenian music. It continues with the
description of Cigliè’s career as a composer and an interpreter, pointing out key features of
his oeuvre and numerous (non-musical) circumstances that conditioned the writing of
some works.
Keywords: Zvonimir Cigliè, character, significance, turning-points, features, life
circumstances.
Uvod
ivljenje in delo slovenskega skladatelja, dirigenta, pedagoga in (èastnega)
doktorja glasbe Zvonimirja Ciglièa (1921–2006) je bilo razmeroma dolgo,
ustvarjalno in bogato. V zadnjih desetletjih pa zaradi razliènih, dalj èasa trajajoèih
bolezni skoraj neustvarjalno: vse od leta 1974, ko se je predèasno upokojil na
(takratni) ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli, je na svojem stalnem
domovanju v Ljubljani (Ulica talcev 5) bolj ivotaril, kot ivel, kaj šele, da bi
ustvarjal. Zato pa so bili njegovo otroštvo, mladost, študij in prvi takti njegove
profesionalne glasbene poti toliko bolj vzburljivi, vèasih kar zastrašujoèi. Kajti Z.
Cigliè je svoje ivljenje in delo skoraj previharil. Zlasti ves njegov medvojni
(1941–45) in povojni èas, ko je med drugim v vihri 2. svetovne vojne tudi študiral.
Cigliè je bil vseskozi politièno in apolitièno razburkan, še veè, bil je tako radoiv,
strašljiv in misteriozen, da je lahko kot poznejši umetnik celo vsled teh èasov
èrpal motive za svojo (ustvarjeno) glasbo. Kljub temu da je bilo o Ciglièevem
7
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
ivljenju in delu e veliko zapisanega in objavljenega, doslej edino monografsko
delo o njem v slogu njegovega videnja še najbolj avtentièno zaokroa vse to.1
Slika 1: Rodovnik druine Cigliè (za Slovensko rodoslovno društvo izdelal Peter
Hawlina)
8
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
1 Franc Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006.
ivljenje
Rojen je bil 20. februarja 1921 v Ljubljani na Vodnikovi cesti (v Šiški),
kamor sta mati Štefanija, roj. Vogriè, in oèe Josip pribeala iz takratnega
italijanskega Števerjana v Kraljevino Jugoslavijo.2 Po oèetu je izhajal iz kolonske
druine iz Števerjana v Goriških Brdih, po materi iz soškega predmestja Gorice,
Solkana. Sam sebe je po poreklu še dodatno prišteval med uskoke. Po njegovih
besedah: »[…] se je v njem pretakala uporna in teka kri kolonov, ki so zdrali
stoletja muk in luciferstva svojih gospodarjev. Niso jih unièili ne bièi, ne
posilstva, ne krvavi znoj, borili so se za pravico do golega ivljenja, garali so kot
sunji, tujcem, na svoji zemlji. Ni se jim bilo treba boriti za Boga, tega so dobivali
v belih hostijah svojega trpljenja in ga goltali v nemem obupu usodovcev, ki zro v
brezupnost razpetega Kristusa. Ritualna erotika, ki je lastna moji naturi pa je
zapušèina mojih pradedov, ki so bili uskoki na turško bosanski meji. Tako sem
vklenjen v soitje zahodnjaške miselnosti in vzhodnjaške èustvenosti […].«3 Kot
otrok se je pogosto spominjal babice Cite, ki mu je prepevala pesmice, tj.
kolonske alostinke in uporniške hajduške pesmi - v njegovi druini so vsi peli.4
Starša sta bila mešèanskega porekla, pri ljubljanskem Èevljarskem mostu sta
imela gostilno Pod skalco. Nista bila glasbeno izobraena, sta pa bila glasbena
ljubitelja, saj sta oba pela tako na šišenskem cerkvenem koru kot tudi v zboru
slovenskih Primorcev v Ljubljani. Od tod in od otroških pesmi Zvonimirju
zagotovo potem ni bilo veè daleè do pianina, ki so ga imele takrat vse boljše
gostilne oz. gostišèa. Osnovno šolo in gimnazijo ter prve glasbeno šolske korake
je opravil v rodni Ljubljani. Tako je tudi njegov prvi klavirski pouk stekel kar v
domaèi gostilni z domaèim pianistom Josipom Pušpanom. Oèitnemu talentu je
botrovalo bliskovito napredovanje. V enem letu naj bi predelal predpisano snov
za šest razredov klavirja (današnje nije glasbene šole) in ob tem (do)konèal
Dravno realno gimnazijo v Ljubljani (1938–41).5 Zlasti Ciglièev primarni študij
klavirja je pozneje bistveno vplival na skladateljevanje, ki se je zaèelo kmalu in
mnogo prej, kot je zaèel in konèal profesionalno skladateljsko glasbeno šolanje.
Svojo odloèitev za glasbo je Cigliè imenoval kar strast.6 Petega maja 1941 se je
(prviè) poroèil, in sicer s harfistko Pavlo Nevenko Ino, ki še ni bila polnoletna
(roj. 1924), sam je bil star komaj 20 let. Z njo je ostal v zakonu le do l. 1946. Jeseni
leta 1941 se je Zvonimir vpisal v ljubljansko Srednjo glasbeno šolo, ki je bila
takrat del Glasbene akademije. Glasbeno teorijo in kontrapunkt ga je uèil Lucijan
Marija Škerjanc.7 Ta je v njem zelo zgodaj opazil talent in ga spodbujal pri
glasbenemu razvoju. Po Ciglièevih besedah je »[…] vlival glasbo vanj. Z njim sem
doivel same lepote […].«8 Srednjo šolo je konèal v treh letih (1944) in se takoj
nato vpisal na ljubljansko Glasbeno akademijo, kompozicijo spet v razred L. M.
9
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
2 Prim. rojstni in krstni list (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št. dok. 74).
3 Prim. Z. Cigliè, izjava 12. 6. 1996 (v: avtorska zgošèenka Z. Ciglièa, Ljubljana: ZKP RTV Slovenija,
1996).
4 Prim. F. Krinar, n. d., str. 53–57.
5 Prav tam, str. 59.
6 Prav tam.
7 Prav tam.
8 Prav tam, str. 60.
Škerjanca. Nikoli ni bil v partizanih, èeprav je celo ivljenje ideološko
neopredeljen z njimi vsaj »simpatiziral«. Idejno je bil prej levièar kot desnièar,
èeprav vseskozi tudi versko (katoliško) opredeljen. Hkrati je bil ves vojni èas
glasbeno aktiven, saj je kot dirigent (1940–45) vodil Komorni ansambel
Mladinskega odseka Sokolskega društva.9
Slika 2: Komorni ansambel Sokolskega društva z dirigentom Zvonimirjem Ciglièem
(Murska Sobota, 1940)
Spet drug, malce nasprotujoèi dokument10 govori o tem, da je »[…] Mali
orkester z 21 èlani do sedaj imel pet koncertov: štiri v Postojni za Narodne
pionirje, enega pa v Ljubljani na Taboru tudi za delavce. Vodi ga g. Cigliè
Zvonimir. Orkester ima pripravljenih nekaj skladb, ki bi jih lahko odigral v
Ljubljani, pa tudi na deeli. Grupa je sicer organizirana, vendar zaradi
nenaèrtnosti dela in zaradi nejasnosti kam pravzaprav ta skupina spada, ne rodi
tistega uspeha kot bi ga lahko. Èlani orkestra tudi niso za svoje delo od nikogar
plaèani. Vaje imajo v Franèiškanski dvorani dvakrat na teden […].«11 Sam je
oporekal kakršni koli zvezi s slovenskim domobranstvom in tega nisva nikoli
razèistila ne z njim in ne na podlagi dokumentov, o èemer Cigliè: »[…] Tisto, kar
ste vi napisali v eno od svojih razprav […] o slovenski domobranski glasbi, da sem
bil referent za simfonièno glasbo pri domobrancih, pa sploh ne dri. Je pa res, da
10
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
9 Prav tam, str. 67.
10 Prim. arhiv Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, II 0250685 (= 660008) in Franc Krinar, »Glasba
na Slovenskem in druga svetovna vojna« (v: Borec, 1997, št. 555–56, str. 102).
11 Prav tam.
sem imel med vojno svoj salonski in ne simfonièni orkester. Politièno nisem bil
nikoli angairan, ne pred vojno, ne med njo in ne po njej! […].«12 Prihod »novih
èasov« (po 1945) je bil za Ciglièa usoden. Takoj po osvoboditvi so ga takratne
nove slovenske oblasti aretirale. Vzrok? Ni bil v partizanih (pa tudi pri
domobrancih ne!). Zaprli so ga v zapor sredi Ljubljane, na Miklošièevi cesti,
skupaj s še nekaterimi kulturniki. Zanj so bile tako kot v Gonarsu (med vojno), ko
je bil v italijanskem ujetništvu, to spet najhujše elementarne èloveške zadeve.13 V
ljubljanskem zaporu je odsedel slabe tri mesece: od 11. maja do 8. avgusta
(1945)14 - kršil naj bi zapovedani kulturni molk!
Na ljubljanski AG je diplomiral iz kompozicije po štirih letih (1948). Iz
diplome, ki jo je 30. junija 1948 podpisal takratni rektor Julij Betetto, je razvidno:
»Slušatelj Cigliè Zvonimir se je v teku svojega študija […] izkazal kot zelo
nadarjen in samostojno ustvarjajoè skladatelj, èigar delo je usmerjeno v
epsko-dramatiènem pravcu, vsled èesar nagiba k velikim formam simfoniène
glasbe. Teišèe njegovega študija je bil zatorej osredotoèen zlasti na tem
podroèju. Zelo znaèilen je njegov moèni smisel za orkestrsko barvitost.«15 Ker se
je leta 1946, dve leti po vpisu na oddelek za kompozicijo, vpisal še na oddelek za
dirigiranje, ga je takratni profesor dirigiranja dr. Danilo Švara sprejel kar v 3.
letnik. Cigliè se je z dirigiranjem sreèal e pred tem, o èemer pravi: »[Salonski
orkester] sem imel e pred vojno, v njem pa so igrali Janez Matièiè, Dušan
Prevoršek, Marta Valjalo [Osterc, op. avt.] idr. Koncerte smo imeli po vsej
Sloveniji, v Murski Soboti, Škofji Loki … Zaradi te prakse me je potem prof.
dirigiranja dr. D. Švara sprejel kar v 3. letnik dirigiranja. Na izpitu sem prima
vista dirigiral zadnjo Mozartovo Simfonijo ‘Jupiter’, njen zadnji stavek
[Finale/Allegro molto, op. avt.] fugo in to kar z orkestrom, saj sem e dotlej
dirigiral leta in leta brez šole, torej brez prepotrebne dirigentske (pred)izobrazbe
[…].«16 Tako je Cigliè obenem ob kompoziciji diplomiral še iz dirigiranja komaj
na sredini naslednjega študijskega leta (1948/49; prim. diplomo št. 21/4 z dne 1.
nov. 1948).17 Takratni rektor AG Julij Betetto je podpisal (pisno) oceno tega
diplomskega izpita, ki se je glasila takole: »Slušatelj Cigliè Zvonimir je izrazit
dirigentski talent z ivahnim temperamentom, sugestivnostjo in smislom za široko
zasnovano interpretacijo. Vesten študij in nivo, ki ga ima kot komponist, ga
usposablja za vsako odgovorno mesto dirigenta.«18 Za diplomsko delo iz
kompozicije – Sinfonijo appassionato je prejel nagrado Prezidija Ljudske
skupšèine Ljudske republike Slovenije.19
11
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
12 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 66.
13 Prav tam, str. 68.
14 Prav tam.
15 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
16 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 67.
17 Prim. diplomo št. 1/48 AG v Ljubljani z dne 30. 6. 1948 (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 7, št.
dok. 73).
18 Prav tam.
19 Številne dopise in izjave, potrdila o izgubljeni nagradi gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 4, št. dok.
78).
Na svoje prvo delovno mesto je odšel kot dirigent sarajevske Opere in baleta,
in sicer s svojimi 27. leti – konec leta 1948 – in tam e 13. marca (1949) dirigiral
prvo operno premiero, Verdijevo opero Trubadur - na pamet! Kljub temu da je
gojil tesne stike z najvišjimi bosansko-hercegovskimi politiènimi dravnimi
organi in dirigiral enemu takrat najodmevnejših vokalno-instrumentalnih
koncertov (Sarajevo, 1. maj 1949), druge sarajevske sezone ni veè dobil,
domnevno zato, ker ni vstopil v ZK. Po vrnitvi iz prve in nedokonèane dirigentske
operne sezone v Sarajevu je do konca leta 1949 v Mariboru pomagal pri
ustanavljanju tamkajšnjega Radia, in sicer v takrat najbolj pogosti tovrstni slubi,
kot referent.20 11. decembra (1949) je odšel na sluenje vojaškega roka v
Karlovac. Bil je èas Informbiroja in za Ciglièa usoden èas. Kljub temu da je bil
zelo priljubljen, saj je tam takoj ustanovil vojaški (moški) pevski zbor in bil po
obièajnem 3-meseènem uvajanju v vojaško slubo namenjen za nadaljnje sluenje
kadrovskega roka JLA v Beograd (kjer bi bil ob takratnem umetniškem vodji in
dirigentu Doma JLA Slovencu Francu Klinarju njegov asistent), ga iz Karlovca
niso dali. Še veè, med 29. in 31. avgustom (1950) so ga tam pred celim polkom
aretirali z izmišljotino in nikoli dokazano obtobo »sovrane propagande v JLA z
namenom nasilnega rušenja drubene ureditve FLRJ«. Na ta naèin naj bi slabšal
moralno-politièno enotnost v šoli za rezervne oficirje.21 Smrt! Ne! Za vse to, kar je
bil obtoen,22 in èesar tudi nikoli ni storil, še manj priznal, so ga z odloèbo
pristojnega vojaškega sodišèa obsodili »le« na 9 mesecev strogega zapora, jeèe v
samici. Ker so mu za eno stopnjo zniali prvotne obtobe in ker se je medtem
burja okrog Informbiroja in spora s Sovjetsko zvezo umirila, ga ni èakal Goli otok
temveè dva meseca samice v Karlovcu, nato še sedem mesecev iste torture v
Zagrebu. Po vsem tem je moral še odsluiti »prekinjeno« sluenje vojaškega roka.
Spet se je vrnil v Karlovac (19. maj–31. avgust 1951) in bil konec avgusta leta
1951 (do)konèno odpušèen.23 15. septembra 1951 se je drugiè poroèil, in sicer z
Emilijo Kobal.24
12
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
20 Prav tam, str. 145 in 73.
21 Prav tam, str. 74–75 in orig. prepis obtonice Vojnog suda v Zagrebu, št. 163/60. Podatki o natanèni štev.
in datumu so na dokumentu nerazloèni.
22 kopijo obtonice gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 200).
23 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 77.
24 Prav tam, str. 81–82 in rodovnik druine Zvonimirja Ciglièa (n. d., str. 225; izdelal za Slovensko
rodoslovno društvo Peter Hawlina).
Slika 3: Skladatelji Primo Ramovš, Stanko Prek, Radovan Gobec in Zvonimir Cigliè
(od leve proti desni, 1952)
Z njo je ostal v zakonu (zelo) kratek èas, do leta 1955. Naslednja Ciglièeva
ena je bila bolniška sestra Ana Loboda. Z njo se je poroèil 8. oktobra 1955. Tudi
ta zakon ni trajal dolgo, do leta 1960. Za njim in pred njim (ni še imel 40 let) so
bila teka ivljenjska leta. »Afere« so se odvijale skorajda povsod, kjer se je
pojavil, ali kjer koli je kandidiral, delal …, v SF, na AG (skupaj s sošolcem in
kolegom Urošem Krekom je kandidiral za docenta za kompozicijo - Cigliè al
neuspešno!), na SGBŠ itd. Cigliè se spominja, da so kolegi ob njegovi
navzoènosti na sestankih, v zbornici …, usmerjali poglede v mizo, on sam pa je
nenehno napadal, imel izostrene in poštene misli, obtoeval, èistil in izèišèeval
situacijo od dogodka do dogodka, do konca, kot je sam odkrito pojasnjeval. SGBŠ
je po upokojitvi pisno prepovedal, da ob njegovi smrti (raz)obesijo (èrno) zastavo,
objavijo èasopisno parto ipd.25 Uspešno, kajti ob njegovi smrti (21. januarja 2006)
ni bilo ne enega in ne drugega.
Prvi koncert v Ljubljani je Cigliè po diplomi na AG dirigiral »šele« konec
leta 1954 – star e 33 let. To je bil ciklus štirih mladinskih koncertov s
solistom/klarinetistom Mihaelom Gunzkom in orkestrom SF z deli skladateljev J.
S. Bacha, O. Respighija, C. M. von Webra in P. Dukasa. Po uspešni izvedbi ga je
takratni upravnik SF in Ciglièev uèitelj kompozicije na AG L. M. Škerjanc (prviè
ga je videl tudi dirigirati!) elel povabiti za asistenta v SF, vendar do tega ni prišlo.
13
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
25 Kopijo pisma gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 11, št. dok. 230) in F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti
ustvarjalec, n. d., str. 177.
V sezoni 1955/56 je bil Cigliè direktor Mestne filharmonije in Glasbene šole v
Subotici. Iz tega èasa obstaja eno izmed pisem L. M. Škerjanca Ciglièu v
Subotico, ki vsaj deloma prikazuje tedanje ljubljanske, filharmoniène in še zlasti
dirigentske razmere.26
Slika 4: Pismo L. M. Škerjanca Zvonimirju Ciglièu v Subotico (1955)
14
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
26 Prav tam, str. 145–46, orig. pismo gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 200).
28. januarja 1957 je Cigliè kot dirigent gostoval na 4. koncertu »rdeèega«
abonmaja orkestra SF, medtem, ko je bil še vedno v Subotici. To pa ni bilo
naèrtovano. Jakov Cipci, predvideni dirigent tega koncerta, se je s takratnim
upravnikom Marijanom Lipovškom sprl, odpovedal sodelovanje in odšel iz SF v
Maribor. Cigliè je »dobil« koncert s sporedom C. Franck (Simfonija v d-molu, ki
jo je naštudiral v treh dneh in jo dirigiral na pamet!), namesto dela M. Kozine
(Bela krajina) je na program uvrstil Osterèevo Klasièno uverturo in s solistom,
švedskim pianistom Hansom Leygrafom še delo L. van Beethovna (Koncert št. 5 v
Es-duru, op. 73). Leta 1957 je bil Cigliè na (dirigentskem) izpopolnjevanju v
Salzburgu pri Lovru (von) Mataèiæu. Tako kot je bil skromen, s seboj ni vzel niti
fraka in potem na koncu kot eden od petih finalistov, najbolje uvršèenih
teèajnikov, v sposojenem fraku dirigiral uverturo k Wagnerjevi operi Veèni
mornar.27
Slika 5: Pianist Anton Trost in dirigent Zvonimir Cigliè (karikatura Boruta Peèarja v
Tedenski Tribuni, 6. 3. 1958)
Po vrnitvi v Ljubljano je Cigliè pouèeval na Srednji glasbeni in baletni šoli
(1957–73), vzporedno pa še na takratni Pedagoški akademiji (1960–64). V èasu
med letoma 1958 in 1959 je bil v Parizu na izpopolnjevanju pri skladatelju
Henryju Barraudu in dirigentu Igorju Markevitchu. Pri slednjem je bil celo
asistent pri znamenitem orkestru Concerts Lamoureux (Markevitch je bil njegov
šef dirigent v letih 1957–61). Kljub temu da je bilo Ciglièu še pred odhodom v
Pariz skoraj obljubljeno in izglasovano dirigentsko mesto v SF, tega mesta po
vrnitvi iz Pariza nikoli ni dobil, pa tudi v ljubljanski Operi in baletu SNG ne. Je pa
dirigiral še enega od abonmajskih koncertov SF (8. junija 1958). Na programu
slednjega je bila tudi krstna izvedba Arnièeve simfoniène pesnitve Povodni mo
15
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
27 Prav tam, str. 150–51.
(1950). Oèitno je imel imel prav tukaj najveèje ambicije, kljub relativno
kratkemu delovanju pa tudi najveèje uspehe. Zelo zgodaj se je sreèal z boleznijo,
ki se je potem dolgo vlekla vse do njegove smrti. Leta 1960 je imel prvi srèni
napad (kap), ne da bi zanj sploh vedel. Z zadnjo in èetrto eno Ano Korez se je
Zvonimir Cigliè poroèil 2. oktobra 1963 in z njo ivel najdlje, vse do svoje smrti.
Slika 6: Zvonimir Cigliè, Sinfonia appassionata (str. 168 iz partiture 2. verzije /s štirimi
rogovi!/, ZKPOS-Ed. DSS št. 7, Ljubljana 1974)
16
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Gospa Anica, roj. 14. julija 1939 v Nádolah pri etalah (pri Ptuju) v Halozah,
je bila dobrih 18 let mlajša od njega.28 Ciglièeva srèna bolezen je po letu 1964
hitro napredovala, posledièno pa so se ji pridruevale še druge.29 22. novembra
1973 mu je bila priznana 100-odstotna invalidnost,30 na podlagi katere je bil 31.
decembra istega leta tudi invalidsko upokojen.31
Kot je sam povedal, sta se mu »[…] pedagoško delo in ustvarjalnost poèasi
umaknila in ostal je sam s svojimi edinstvenimi mislimi o ivljenju, filozofiji,
glasbi, ljudeh ter o svoji pestri in dolgi zgodovinski poti […].«32 Kljub vsem
(zdravstvenim) teavam je ivel dolgo, vendar zadnjih veè kot 30 let za glasbo
skoraj neustvarjalno. Leta 2004, torej komaj dve leti pred smrtjo, so Ciglièu v
dialogu z UKC Ljubljana napovedovali le še dva tedna ivljenja, pa je ivel še dve
leti. Sam je menil, da se »[…] pogovarjajo, kaj je s tem hudièem.33 Skoraj na
smrtni postelji mi je v mikrofon povedal naslednje: »Celo ivljenje se borim, od
zaèetka, ko se zavedam, od svojega 3. leta naprej do svoje pozne starosti – zdaj,
ko sem v 85. letu – po vseh peripetijah od dojenèka dalje, skozi ves mladostni oz.
najstniški razvoj, mimo vojne vihre in kar štirih porok s štirimi (razliènimi)
enami, 9-meseène samice, myocarditis (1960-64) in z nenehnimi napadi,
šikaniranji in z mojo neizmerno pomoèjo številnim mladim (dijakom, študentom
in drugim kolegom/glasbenikom) in še sedaj, ko opravljava zadnje pogovore,
poènem to kar iz postelje. Tudi vi ste bili tako prijazni, da ste upoštevali vse moje
posebnosti tako glede dnevov in ur, ko se dobivava […].«34
Zvonimir Cigliè je umrl na Golniku 21. januarja 2006. Pred tem je leta 1996
iz katoliške prestopil v evangelièansko cerkev35 in tako ga je na ljubljanskih alah
v grob, kjer sta bila pokopana e njegova starša – oèe Josip (21. 3. 1898–2. 2.
1979) in mati Štefka (Štefanija, roj. Vogriè, 8. 12. 1903–31. 3. 1993) 26. januarja
200636 pokopal evangelièanski duhovnik mag. Geza Filo.37
17
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
28 Umrla decembra 2012.
29 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 15-54, prim. tudi medicinsko oz. zdravstveno
dokumentacijo (orig. hrani ARS v Ljubljani, AS 1441, škatla 22, št. dok. 444–59).
30 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
31 Prim. razrešnico ljubljanske SGBŠ in Odloèbo SPIZ o (invalidski) upokojitvi (orig. hrani ARS v
Ljubljani, AS 1441, škatla 25, št. dok. 425 –26).
32 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 96.
33 Prav tam, str. 100.
34 Prav tam, str. 155.
35 Prav tam, str. 155–56.
36 Prim. spominsko plošèo na ljubljanskih alah in sliko v publikaciji F. Krinar, n. d., str. 240.
37 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 11–12, 219 in 240.
Delo
Ciglièevo umetniško udejstvovanje na podroèju dirigiranja je bilo deloma e
omenjeno. Kot dirigent je e pred drugo svetovno vojno, v letih 1938–40, dirigiral
»svojemu« salonskemu orkestru in z njim tudi doma prirejal umetniške veèere.38
Eden pomembnejših kritikov povojne dobe Rafael Ajlec je po Ciglièevi
interpretaciji 6. simfonije v h-molu (op. 74) P. I. Èajkovskega (Ljubljana, SF, 17.
februar 1958) zapisal: »Dirigent Cigliè utegne biti za mlade generacije tisti, ki bo
poklican postaviti našemu dirigentstvu nova, višja merila. Nasprotno ima
sposobnost ustvariti in razviti razpoloenjsko razpetost, in to zelo neodvisno od
trenutne osebne dispozicije ali indispozicije. Ta sposobnost temelji na pristni
dirigentski ‘obsedenosti’ in na poštenem delu. V bistvu imamo v Ciglièu
nadaljevalca Mataèiæeve dirigentske smeri […].«39 Sicer pa je imel Cigliè do
kompozicije oz. svoje ustvarjalnosti samosvoj, lasten odnos, ko pravi: »Prvobitni
jaz, nabit z mobilno energijo strasti in trpljenja je tulil v prostost, v akcijo, drugi
racionalni jaz pa ga je tišèal za vrat in ga potiskal nazaj. Taka psihièna
rokoborba pa je zelo nevarna. Toda proti meni se ni zarotila samo narava (ker
sem na srcu zbolel leta 1960), ampak tudi okolje, in to e poprej, po prestani
samici, ko mi je mafijska mentaliteta doloèenih krogov z nizkimi udarci in
zahrbtnimi prijemi onemogoèila lastno dirigentsko namestitev v Ljubljani.
Mafijska gonja pa se z izbruhom moje bolezni ni zmanjšala, ampak se je
nadaljevala s še veèjo srditostjo vse do moje invalidske upokojitve in, nekoliko
omiljena, traja še danes [2005, op. avt.].«40 Med slednjim in komponiranjem ni
bilo velike razlike, èetudi se je ustvarjalnost pri njem zaèela e veliko prej. Tako je
med skladateljevimi prvimi tovrstnimi deli opaziti niz klavirskih skladb e vse od
njegovega sedmega leta starosti (od ok. leta 1928), ko je prièel igrati in se pozneje
uèiti klavir kar v domaèi ljubljanski gostilni, pa vse do leta 1942. Sam je povedal,
da je prvo (klavirsko) skladbo napisal pri trinajstih letih (ok. leta 1934), kot pianist
pa je zaèel (javno) nastopati pri svojih šestnajstih letih (ok. leta 1937).41 Po
njegovem prièevanju je v rosnih letih napisal okrog petdeset klavirskih miniatur,
od katerih jih je kot izbor enajst izšlo v Ciglièevi samozalobi v Ljubljani (1942) z
naslovoma Bakhanal.42 Najveè zanimanja, tako za izvedbe kot za njihove natise,
so iz obeh zvezkov Ciglièevih klavirskih del (1934–42) pritegnili naslovi, kot so
npr. Jutro, Nokturno in Bakhanal. Slednja skladba je skladatelju sluila kot neke
vrste temelj poznejšega orkestralnega dela z naslovom Obreje plesalk.43 Naslov
druge zbirke klavirskih del v (samo)zalobi Kaos (Ljubljana, 1942) pa je bil
Nokturno. Cigliè je komponiral v letih 1941–83, torej 42 let, èe seveda odštejemo
vse tisto, kar je nastalo pred njegovim »uradnim« šolanjem kompozicije.
18
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
38 Prav tam, str. 67.
39 Prav tam, str. 180.
40 Prav tam, str. 159.
41 Prav tam, str. 66–67.
42 Prav tam, str. 57, 61.
43 Prav tam, str. 102–09.
Njegov prvi umetniški (ustvarjalni) vrhunec je bil brez dvoma doseen na
koncertu (SF, dva koncerta: 25. aprila in 6. maja 1952) z deli mlajših skladateljev
Primoa Ramovša, Radovana Gobca in Stanka Preka. Dirigiral je Jakov Cipci, od
Ciglièevih del pa sta bila izvedena 1. in 2. stavek njegove Sinfonije appassionate
(komp. 1943-48; tisk. ZKPOS št. 7 in Ed. DSS št. 698, Ljubljana 1974; prva
izvedba SF, dirig. Jakov Cipci, 16. apr. 1948).
Slika 7: Rokopis Ciglièevega dela Adagio amoroso za harfo solo, prve slovenske skladbe
za harfo – zadnja str. (1948)
Sinfonia appassionata je bila med anonimnimi poslušalci ocenjena najvišje,
najslabše ocenjeno pa je bilo delo Stanka Preka, ki je sicer omenjena koncerta tudi
organiziral.44 V Ciglièevem primeru gre za neke vrste kombinacijo študijske
19
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
44 Prav tam, str. 118.
kompozicije, zato v njej prevladuje mladostni idealizem. Kljub temu da je delo
nastajalo veèinoma v èasu krute in krvave resniènosti tistega èasa, ni bilo
nikakršna faktografija tistega èasa ali nekega obdobja, ampak le splet Ciglièevega
èustvenega in èutnega zaznavanja in doivljanja ivljenjskih odnosov. Zanjo je
prejel nagrado Prezidija Ljudske skupšèine Republike Slovenije (1948).45 Za
enega veèjih uspehov svojega simfoniènega prvenca si je Cigliè štel njegovo
izvedbo mnogo let kasneje na ruskem odru ob priliki gostovanja Simfoniènega
orkestra SF z dirigentom Antonom Nanutom (Moskva, 22. novembra 1976).46
Kasneje je nastala še neformalna 2. simfonija - Obreje plesalk oz. Simfonija
ekstaze oz. Ekstaza opojnosti, napisal pa naj bi še Tretjo simfonijo, imenovano
»Števerjanska« (1956?) in Simfonijo mortis (1974?), ki pa nista v zapušèini in
veljata za izgubljeni.47
e v sami ustvarjalni genezi je Cigliè stremel k ekstatièni umetnosti, h glasbi
velikih melodiènih lokov in stopnjevanj, ki naj poslušalca v najboljšem smislu
postromantiène tradicije prevzame èustveno, kar je skladatelj pospremil z
besedami: »Vem namreè to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski
smotrnosti samo takrat v celotni ivljenjski proces, èe ga nosi dejanska
samoizpovedna nujnost. Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji
osnovi neka nenaroèena nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje
vodilo v nesporazum. Zato menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta
vprašanja kolikor bolj mogoèe odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot
doivljajoèemu poslušalcu in bi skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej
doloèeno vprašanje, z intelektualnimi ugotovitvami zameglili. S tem bi
sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu soustvarjalcu onemogoèili, da bi
umetnino sprejemal intuitivno in ne intelektualno, v polni razsenosti, ki jo
resnièna umetnost a priori zaobsega […].«48 Po vsem tem je sledilo povsem
posebno ivljenjsko in ustvarjalno poglavje, saj je skladatelj v èasu torture samice
dokazal, da je ustvarjalec, ki se rodi, ne pa dela, saj je v somraku celice brez
svinènika, papirja, klavirja, brez èesar koli, zasnoval glasbo, ki jo je pozneje
naslovil Obreje plesalk ali Simfonija ekstaze in tudi Ekstaza opojnosti.
Komponiral je v ustvarjalni sede moganov! Ko je prišel na prostost, je po
kratkem odmoru leta 1952 prièel pisati na papir tisto, kar je zasnoval v samici. To
pomeni, da je imel izreden spomin.49 Skladatelj je delo napisal v dveh verzijah in
kot tako je doivelo številne izvedbe (prva verzija rkp. 1952; prva orkestralna
izvedba v SF, dirigent Bogo Leskovic, 6. aprila 1953; prva izvedba v verziji baleta
v SNG Maribor, 20. junija 1964, koreograf Henrik Neubauer, dirigent Vladimir
Kobler).50
20
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
45 Prav tam in str. 112, 117.
46 Orig. plakat gl. v ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 10, št. dok. 160).
47 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 223–24.
48 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, n. d., str. 47.
49 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 4, 67.
50 Prav tam in str. 117, 223.
Ciglièev harfni prvenec Adagio amoroso je nastal leta 1948 in bil posveèen
skladateljevi (prvi) eni Nevenki Ino, ki je bila harfistka. Krstno izvedbo je
skladba doivela »šele« 19. maja 1949 s Pavlo Uršiè.51 Znaèilno za to priljubljeno
Ciglièevo delo med harfistkami in harfisti pa je, da so ga doslej izvedli vsi
slovenski izvajalci na to strunsko glasbilo, vse do najmlajših generacij. Ali je bil
potemtakem Ciglièev Concertino za harfo in godala (1960–61), posveèen oèetu
Josipu (Ed. DSS BG št. 1104, Ljubljana 1974), samo neke vrste logièno
nadaljevanje Adagia amorosa?
Slika 8: Z. Cigliè, Concertino za harfo in godala - tiskani part harfe (odlomek, str. 11 – z
znaèilnimi in edinstvenimi »suoni eolici«, 1960–61, Ed. DSS št. 94, Ljubljana 1974)
21
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
51 Prav tam in str. 247.
Prva izvedba Concertina je bila 28. junija 1961 na Dunaju na mednarodnem
kongresu glasbenih pedagogov. Solistka je bila Ruda Ravnik, dirigent pa Vinko
Šušteršiè. V njem je skladatelj izumil oziroma uporabil tehniko »suoni eolici«,
eolskih tonov. Ne gre za eolsko (starogrško) lestvico, paè pa za neke vrste
kromatièno ali celo nedoloèljivo tonsko akordsko vrsto, ki jo slišimo, kot da bi se
v harfne strune zaganjal veter (imenovano po grškem bogu vetra Eolu).52 Delo, ki
ga je skladatelj pospremil z najbolj kontroverznimi besedami, je opus Triptih za
srednji glas in orkester oziroma klavir (1954–83; Ed. DSS št. 1078, Ljubljana
1990). Avtor je delo komponiral sporadièno: najprej sta nastala njegov 2. stavek -
samospev za glas in klavir Usoda (bes. Pavle Oblak, 1954) in 1. stavek - Topoli v
jeseni (samospev za glas in klavir, bes. Pavle Oblak, 1955). Tretji stavek -
Boanski absurd – (samospev za glas in klavir, 1983) pa je skladatelj poimenoval
z lastnimi besedami, vendar po poeziji Alojza Gradnika. V Triptihu za srednji glas
in klavir lahko prepoznamo nekaj vplivov Škerjanèeve kompozicijske šole,
predvsem v elegiènem poigravanju z barvami in panoramskim impresionizmom,
pa tudi v oblikovnem smislu – v razširjeni pesemski obliki. Skladatelj je prav
(prvo) izvedbo tega dela (med 1989 in zadnjim tiskom, 1990) doivljal kot enega
najpomembnejših dosekov svojega ivljenja in dela.53 Tako kot harfa, ki je bila
Ciglièev priljubljeni instrument, je podobno mesto dobil tudi (francoski) rog.
Zanj oz. skupaj s harfo je leta 1967 ustvaril Sublimacijo (Ed. DSS št. 707,
Ljubljana 1967). V ljubljanski Moderni galeriji sta jo na koncertu DSS v okviru
10. kongresa Mednarodnega muzikološkega društva 6. septembra 1967 prva
izvedla naša takratna izvrstna asa: hornist Joe Falout in harfistka Pavla Uršiè
Petriæ. O izboru glasbil skladatelj takole: »Zakaj nisem uporabil trobente ali
pozavne? Obe sta presurovi. Rog ima oboje, mehkobo trobente in pozavne, in pa
harfo, enski element. Ta slednja se praèloveku priblia – kot da je Eva prišla v raj
k Adamu […].54 Zadnje skladateljevo delo pa je Boanski absurd za glas in
orkester (1983), ki je doivel prvo izvedbo na koncertu Glasbene matice
Ljubljana. V njem se je Cigliè spet naslonil na poezijo A. Gradnika in ga
poimenoval simfonièni epitaf. Dodal mu je svoj moto: »Mortus pater filium
moriturum expectat/Mrtvi oèka èaka sina, ki umira […].55 V tem delu so se veè
kot oèitno zaokroile vse teme, ki so skladateljevo umetniško ustvarjanje
oznaèevale vse ivljenje. Je tridelni rtvenik, iz katerega izzveneva èloveška
drama na ivljenjski poti, kjer bije vnaprej izgubljeni boj s smrtjo. Ta èlovekov
boj se avtorju/ustvarjalcu kae kot hud paradoks. V njegovem jedru plameni in
izgoreva tragiènost, ki je podstat ivljenja.
22
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
52 Prav tam, str. 121–224.
53 Prav tam, str. 125–226, 243–244: prva dva stavka tega dela (Topoli v jeseni, 1955 in Usoda, 1954 na bes.
Pavleta Oblaka; njuna prva izvedba kot samospeva za glas in klavir leta 1969 v Ljubljani) sta nastala po e
napisanih skladbah, tretji stavek Boanski absurd (bes. Alojz Gradnik) pa je nastal leta 1983 za srednji
glas in orkester (tisk: Ed. DSS št. 1078, Ljubljana 1990).
54 Prav tam, str. 126–27, 245.
55 Prav tam, str. 244.
Slika 9: Boidar Jakac: Zvonimir Cigliè (sepija, 1975)
Ciglièev celotni opus obsega le nekaj manj kot 80 del (pribl. 76), vendar pa
dejstvo, da so med njimi simfonièna in koncertna dela, balet itd., spremeni podobo
te slike.56 Zanj je prejel nekaj nagrad, priznanj in odlièij: nagrado Prezidija
Ljudske skupšèine Republike Slovenije (1948), èastni doktorat iz glasbe
mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Giuseppa Scicluna (Malta 1987),
nagrado mesta Ljubljane (1999) in upanèièevo nagrado (2003).57
23
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
56 Prav tam, str. 221–47 in ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 1, št. dok. 1–30, škatla 2, št. dok. 21–51 in
škatla 7, št. dok. 62–63).
57 Prav tam, str. 258 in ARS v Ljubljani (AS 1441, škatla 2, št. dok. 52, škatla 9, št. dok. 134, škatla 30, št.
dok. 5762 in škatla 34, št. dok. 686, 790).
Slika 10: Èastni doktorat iz glasbe mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa
Giuseppa Scicluna Zvonimirju Ciglièu (Malta 1987)
24
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Zakljuèek
Ciglièu se je zdelo še posebej vredno izpostaviti dejstvo, da je bil vse od l.
1999 (torej celih sedem let) na invalidskem vozièku, kar je seveda vse tja do
njegove smrti še dodatno oviralo njegovo ivljenje in delo. Kolikor je seveda
enega in drugega v tem zadnjem obdobju sploh še bilo! Cigliè se od drugih
skladateljev loèi po svojem nenavadno odprtem znaèaju, po neposredni besedi,
mislih in dejanjih. Ciglièeva glasba je nenehno razpeta med dva pola,
med »Erosom in Tanatosom«, med Bogom in Luciferjem, med Kajnom in Ablom,
med Platonom (F. Krinar) in Sokratom (Z. Cigliè), med ateizmom in religijo,
strastjo in apokalipso, med dramatiènostjo in lirizmom ... Vedno so ga zanimali
samo ekstremni pojavi, ne le v èloveški drubi, ampak v naravi nasploh. Cigliè je
razodel celo pahljaèo svojega ustvarjalnega ega, ki ga je postavil na tri stopnje:
intuitivnost, ekstazo in miselno obdelavo.
Slika 11: Harfistka Pavla Uršiè (Petriæ, Kunej; 1931–2011) 1. marca 2000, ki je edina
izvedla vsa Ciglièeva dela za harfo (foto: Tihomir Pinter)
Skladatelja je tudi veèkrat zagrabilo okovje totalitarnega sistema. Italijani so
ga internirali v taborišèe Gonars, povojna oblast ga je z izgovorom, da je kršil
kulturni molk, leta 1945 zaprla, leta 1950 so ga zasliševali v vojaškem zaporu v
Karlovcu. A èe sodimo po njegovih lastnih besedah, je ta veèni romantik, ki je
hotel biti vedno le glasbenik in niè drugega, potreboval viharje, da je lahko
25
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
ustvarjal: »Mogoèe je zanimivo, da sem najveè komponiral med vojno in pa v
najbolj napetem revolucijskem obdobju po vojni. Kae, da za svoje ustvarjanje
nisem potreboval idilike, ampak nasprotno, èim bolj apokaliptièno atmosfero.
Takrat je èas za vsesplošno rtvovanje, kajti vsaka resnièna revolucija je spoèeta
iz tragiène nujnosti, iz ivljenjske stiske, ki skozi lastno sublimacijo izareva
najvišje duhovne monosti, in to ne glede na konèni izid. V svetu resniène
umetnosti ni pomemben rezultat, ki je pogojen v doloèeni faktografski zaznavi,
ampak je najpomembnejša in edina smiselna ekstatièna opojnost ustvarjalnega
procesa, zaobjetega v katarznem imperativu, ki omogoèa èloveku najpopolnejše
mono osvobajanje lastne kreature«.58
Bogata je tudi Ciglièeva diskografija (tj. avdio, tonski posnetki, zlasti v
arhivu RA SLO, kjer se nahaja dobršen del posnetkov skladateljevih del, z
razliènimi izvajalci in urejeno po zvrsteh: orkestralna in zborovska glasba,
vokalno-inštrumentalna in komorna dela, inštrumentalna glasba idr.), plošèe
(kamor sodijo male in velike vinilne gramofonske plošèe, zgošèenke in video
zapis).
Slika 12: Zvonimir Cigliè, 2. marca 1994 (v ozadju: oljna podoba Krištofa Zupeta, 1985;
foto: Tihomir Pinter)
26
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
58 F. Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 101.
Kratice
AG – Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ARS – Arhiv Republike Slovenije
DZS – Dravna zaloba Slovenije
Ed. DSS – Edicije Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani
Ed. DSS BG – Edicije Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani -
koprodukcija z zalobo Breitkopf & Härtel v Nemèiji
FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija
JLA – Jugoslovanska ljudska armada
RA SLO – Radio Slovenija
RS – Republika Slovenija
SF – Slovenska filharmonija
SGBŠ – Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani
SPIZ – Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(danes: ZPIZ = Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje) v Ljubljani
ZK – Zveza komunistov
ZKPOS – Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije
(danes: Javni sklad za kulturne dejavnosti RS;
JSKD RS)
ZKP RTV – Zaloba kaset in plošè Radiotelevizije Slovenija
27
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Literatura in viri
Krinar, Franc, Zvonimir Cigliè – Biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike
Slovenije, 2006.
Rijavec, Andrej, Slovenska glasbena dela, Ljubljana: DZS, 1979.
umer, Vladimir, »Arhivski zapisi o ivljenju in ustvarjalnosti profesorja
Zvonimirja Ciglièa (1921–2006), slovenskega skladatelja, dirigenta,
glasbenega pedagoga in kulturnika«, v: Krinar, Franc, Zvonimir Cigliè –
Biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, str. 13–46.
umer, Vladimir, Arhivski popis osebnega fonda AS 1411, ZVONIMIR
CIGLIÈ, slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog (1921–2006),
škatle 1-34; gradivo od škatle 35 je dostopno v èitalnici ARS v Kazini
/Kongresni trg 1/ 1. nadstropje, tipkopis 70 str., Ljubljana, 9. 3. 2011.
Fond Zvonimirja Ciglièa v ARS (arhiv popisa osebnega fonda št. 1441 v 55 in
veè škatlah in drugi arhivski elementi pod to oznako).
28
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
LIFE AND WORK OF ZVONIMIR CIGLIÈ
Summary
In this paper, the Slovenian composer, conductor, teacher and honorary
Doctor of Music Zvonimir Cigliè is presented as an artistic personality. He was
born on the 20th of February 1921 in Ljubljana, where he remained musically
active throughout his long career and even during the difficult years of the Second
World War. He studied at the Academy of Music in Ljubljana, where his teachers
and mentors in composition and conducting were Lucijan Marija Škerjanc and
Danilo Švara, respectively, completing both degrees in 1948. During the Second
World War, he was held in the Italian concentration camp in Gonars (1942), and,
immediately after the war (1945), he spent three months in the Ljubljana prison
due to a violation of the cultural silence (i.e. the boycott of cultural activity
ordered by the Slovenian Liberation Front in 1941). Cigliè was apolitical before,
during and after the war; yet, in 1950, shortly after the start of the Informbiro
period, he was accused of a political offence.
In spite of several tragic events, he became a well-known conductor and
composer. His interpretations were among the first in the region to offer the
conducting of large (symphonic) works by heart; additionally, some other
conducting qualities must be highlighted: his temperament, his more than reliable
(photographic) memory and his cultured musical personality. It is therefore not
surprising that critics named him a formal advocate of the “Mataèiæ school” of
conducting in Slovenia; after all, he took leave as a kind of unplanned conducting
assistant to Maestro Lovro von Mataèiæ. Cigliè started this performing fragment
of his musical activity in Sarajevo, continuing it in Subotica, further educating
himself in Salzburg (with Lovro von Mataèiæ) and Paris (with Igor Markevitch),
and ending it very early in Ljubljana. He finished his professional music career as
a teacher of music theory (counterpoint and harmony) at the Ljubljana School of
Music and Ballet as well as at the Academy of Pedagogy (1957-73).
Cigliè started writing (piano) compositions very early. This was his point of
departure – writing works for his own performances, since from the beginning on
he had been a distinguished pianist. In his relatively long composing career
(1934-83), it was the “rise and fall” period from 1941 to 1965 that he was at his
most prolific. The works from this period include: Sinfonia appassionata
(1943-48) and Obreje plesalk (“Dancers’ Shore”, symphonic choreographic
poem, ballet; 1952). Cigliè’s most significant works (within the Slovenian as well
as the broader European context) are all in a way connected to the harp: Adagio
amoroso (for harp solo; 1948), Concertino for harp and string orchestra (with the
composer’s unique invention “suoni eolici” – aeolic tones; 1960-61; dedicated to
his father Josip), Triptih (“Triptych”) for middle voice and orchestra (1954-83),
and Sublimacija (“Sublimation”) for horn and harp (1967). Throughout his
29
Franc Krinar, IVLJENJE IN DELO ZVONIMIRJA CIGLIÈA
career, he was inspired by various impressionistic and expressionistic
achievements. Due to his ecstatic life, his works are distinguished by strong,
elementary expression, which could already be partially sensed in his conducting.
His works and the process of composing them mirror a quest for the solution to a
certain problem projected in the release of mobile energy that provokes a creative
thought; the process the author himself divided into three stages: intuition, ecstasy
and mind treatment.
And finally, do not forget about his extensive discography, and all the prizes
and awards that include The Presidium of the Socialistic Republic of Slovenia
Award in 1948, the honorary doctorate in music of the Marquis Giuseppe
Scicluna International University Foundation of Malta in 1987, the City of
Ljubljana Award in 1999, and, finally, the upanèiè Prize in 2003.
30
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)