. številka.
V Ljubljani, v soboto, 19. aprila I3I3.
XLV1. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v LJubljani na dom dostavljen:
cdo leto. ......K 24 —
pol leta.......• 12*—
četrt leta .  6 —
na mesec  .«••••  0 2*—
v upravnižtvu prejeman:
celo leto,  • •»,»• K 22-—
rol leta ......  . . 11 —
četrt leta• • £ « • • • . 550
na mesec   •«•••• » 1*90
Dopisi na) se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Snatlova milom it 9 (v pritličju levo,) telefon fit 34.
Iiha|a vsak dan zvečer iavzemil nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserjcijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
———i Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telelon st 88.
.Slovenski Narod* ve*ja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25*—
pol leta ••«•«•• • 13*— čeirt let?   «•••••   • 6*50
na mesec . 2*30
za Nemčijo: celo leto ... . . K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.
Vnrašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlioa št 5, telefon št. 85»
Mir na Balkanu.
Dunaj, 18. api ila.
Po londonskih   poročilih   so se plavne balkanske zaveznice Bolgarska, Srbija in Grška že odločile akceptirati mirovne propozicije velesil ter bodo, Čim prispe odgovor Črne gore,  obvestile   o   svojem sklepu evropejske kabinete.   Balkanski državniki so kakor   znano ugovarjali predlogom   evropejskih diplomatov le Še v eni. za zaveznice silno važni očki.   Mesto nejasne izjave, da bo ' praŠanje vojne   odškodnine rešeno v pariški finančni komisiji, so zahtevali, da priznajo velesile -že v naprej in principijalno,   da so odškodninske aliteve Balkanske zveze upravičene.  S to svojo  zahtevo so v bistvu balkanski  državniki   tudi prodrli; velesile   sicer niso formulirale glede vojne odškodnine   novih propozicij, ač pa so zaupno   obvestile balkanske kabinete, da se ne bodo protivilo primernemu upoštevanju odšked-inskih zahtevkov, ko bo rešiti vprašuje, koliko  dosedanjega turškega r/avnega dolga naj prevzamejo za-ezniki.   Vojna   odškodnina   se bo štela na ta način, da se zmanjša to-adevna kvota obveznosti, ki jih mo-fo s turškim   ozemljem vred pre--Lti balkanske države za vsoto zale van e vojne odškodnine.
Balkanska   zveza   je poverila ško, da izdela tozadevne kenkret-predloge in načrte, ter zbere po-»no gradivo. Cela finančna mate-. ki je v zvezi s tem vprašanjem, silno težavna in zaradi tega so bile napovedane seje finančne kornisi-na nedoločen čas odgođene.
finančno    vprašanje   pa igra ično vlogo  le pri zaključenju de-nitivnega   miru,    za preliminarni i je postranskega pomena.
Balkanske države in Turčija 11 jo čim najpreje končati vojne ope-;ije in tej želji se tudi Črna gora ne • mogla dolgo zoperstavljati. Za-sljiva bclgradska poročila zatrju-d, da so tamkajšni merodajni fak-rjj prepričani, da bo tudi v Črni ri skoraj zmagala hladna treznost ad ognjevitostjo srca. Velesile so se sedaj zedinile ponuditi Črni gori svo-
LISTEK.
Raiio se je Matija Čebavs
Umi.
Spisal Ivo S to j a n.
Matija Čebavs je bil majhen in Sokat, a se precej fletkan in prijazen loveček. Sanjavo je čepela njegova lava na rejenem vratu. Lase je imel tostanjeve in razmršene, ki so sega-iez čelo, pod katerim so bile plave .i; lica je bil bolj rjavega, nego be-A<t...
Matija Čebavs si je tekom svo-^a bivanja v Mlečniku popolnoma -gledal ženski svet; zbiral si je med dekleti nevesto, bogato nevesto, kajti on. tajnik, lahko tako dobi. Najbolj mu je bila pri srcu Hudmanova Tončka, rdečelično in razposajeno dekle.
Neke nedelje popoldne so plesali v gostilni pri Purgartniku mladi .aželjni pari. Drugim gostilničarjem ni bilo dovoljeno prirejati plesne veselice, le Purgartnik je imel to pravico po božji in fajmoštrovi milosti... Tudi Hudmanova Tončka je plesala.
Pripetilo se Je, da le Matija nevede prosil Tončko za polko. Tedaj
jo posebno pomoč, ako se ukloni nespremenljivim dejstvom. Črna gora dobi posojilo 30 milijonov, katero garantirajo velesile, da si odpomore in uravna svoje vsled vojske skoraj popolnoma propadlo gospodarstvo. Gre le še najti način, ki bi kralju Nikoli omogočil sprejeti pomoč brez častnih pomislekov. Kralj Nikolaj se čuti moralno obvezanega nadaljevati obleganje Skadra, katerega zavzetje je obljubil svojemu narodu. Ni ga Črnogorca, ki bi mirno prenesel očitek, da je mala a hrabra njegova domovina prodala kri svojih junakov za milijone evropejske diplomacije. Skadrsko vprašanje je danes le še moraiično vprašanje in bo rešeno, čim se posreči najti izhod iz tega konflikta vesti, v katerem se nahajajo črnogorski državniki.
To uvidevajo tudi velesile in morda baš radi tega uvažujejo načrt internacijonalne vojaške ekspedicije pred Skader. Brez srbske pomoči, blokiran od mednarodnega bro-dovja, bajonete in topove mednarodnega detašmaja proti sebi — se bo moral kralj Nikola udati. Pariško poročilo zatrjuje, da izide v najkrajšem času njegova proklamacija, ki bo naznanila narodu obustavljenje oblego-vanja.
Skadrska zadeva je torej le še vprašanje časa.
S Skadrom pade zadnja ovira, ki se stavlja naglemu poteku mirovnih pogajanj. Kmalu bodemo beležili zaključenje preliminarnega miru in pričeli registrirati faze novih pogajanj za definitivni mir, ki se bodo vsekakor precej dolgo vlekla.
Čim pa bodo razmere med Turčijo in Balkansko zvezo uravnane, pričnejo za poslednjo kritični in nevarni časi. Diference med zaveznicami naraščajo ter so prekoračile mejo, ki loči neodgovorno javnost od odgovornih državnikov. Včerajšni članek srbske oficijozne »Samouprave- kaže, kako resni spori grozijo izbruhniti med Bolgarijo in Srbijo radi razdelitve ^svojenega teritorija. Bolgari se glede Bitolja. Ohri-de sklicujejo na pogodbo, Srbi poudarjajo staro pravilo, da velja pogodba, ako so se izpolnili predpogoji, katere ona predpostavlja. Spor se sicer ne da rešiti z nikakimi pravni-
mi argumenti, ker je njega bistvo zgolj politično.
Izvajanja balkanskega politika v našem listu kažejo nad vse jasno, za kaj da gre. Srbija smatra, da se more Balkanska zveza, katere vitalno potrebo za vse balkanske države priznavajo tudi bolgarski državniki, vzdržati le, ako je zgrajena na principu popolne politične koordinacije, ki izključuje hegemonijo posamezne zaveznice. Spor za posamezne ma-cedonske pokrajine je torej spor za ohranitev balkanskega ravnotežja. Stari status quo vstaja.prenovljen in oživljen iz balkanskih iojišč, status quo v tem smislu, da se razmerje moči in sile, ki je dosedaj vladalo med balkanskimi državami, ne sme spremeniti.
Nadaljni razvoj dogodkov na Balkanu se bo vršil v znamenju — prepričani smo, da nekrvavega — boja zoper hegemonijo Bolgarije, o kateri sanjajo bolgarski šovinisti in za ravnopravnost balkanskih držav, za katero se bojijo srbski in grški črnogledi. Ruski diplomat Čarikov, eden izmed duševnih ustanoviteljev Balkanske zveze, se je podal na direkten ukaz ruskega carja na Balkan. Njegovi nasveti bodo morda preprečili, da se ne uresničijo sanje vsenernške javnosti, ki že naprej ju-bilira nad razpadom balkanske konfederacije.
Dvestoletnica pragmatične sankcije.
Pa vladnem naročilu so danes, dne 17. aprila, po vseh šolah praznovali 2001etnico pragmatične sankcije, s kamero je bilo ustanovljeno nasledništvo na habsburškem prestolu v vseh deželah in kraljestvih sedanje Avstro-Ogrske monarhije.
V letih od 1720. do 1725. so deželni stanovi vseh kronovin odobrili pragmatično sankcijo, vsled katere je potem hči Karola VI., cesarica Marija Terezija, prevzela habsburško krono in se taista podeduje med njenimi nasledniki, po redu, kakor ga določa ta temeljna postava.
Pragmatična sankcija pa ni za nas važna samo zaradi tega, ker je ž
njo za vse čase rešeno dinastično vprašanje, marveč še iz drugega razlega. Pragmatična sankcija obsega namreč določbo, da zamore biti hrvaški kralj le tisti vladar iz cesarske rodbine, ki vlada obenem tudi na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem. Skupnost slovenskih in hrvaških dežela je s tem zagotovljena za vse čase in ena sama sila je, ki bi mogla to skupnost glede vladarjeve osebe razdreti. To je tuji meč.
2al da je ta skupnost slovenskih in hrvaških dežela ostala omejena samo na vladarjevo osebo, dasi je bila gotovo globlje zamišljena. Toda razvoj slovenskih in hrvaških dežela je šel po sprejetju pragmatične sankcije vedno po drugih potih in šele v najnovejšem času se je začelo intenzivneje delo za združenje hrvaških in slovenskih dežel. Ovire, s katerimi se ima boriti to gibanje, pa so velikanske, in še nihče na Slovenskem ni znal povedati, kako naj se premagajo in odstranijo te ovire.
Priznati si moramo, da pragmatična sankcija ni podrla samostalnosti poedinih delov monarhije; izrecno priznava edinost in nerazdeljivost poedinih državnopravnih teles, enotnost in nerazdeljivost posameznih historično - političnih individualitet, kraljestev in dežel.
V teh dvesto letih, kar je pragmatična sankcija v veljavi, se je v monarhiji marsikaj premenilo, in tudi historične in ustavnopravne pravice nekaterih kraljestev in dežel so trpele pri tem. Skupni državni zbor, s katerim je bila znatno omejena avtonomija raznih kraljestev in dežel, je zlasti po uvedbi direktnih volitev zadal državnopravni samostojnosti težak udarec. In po tej poti hodi vse bolj in bolj ves državni, politični in gospodarski razvoj.
Ravno zdaj vidimo, kako ljutl boji se bijejo na Češkem in v Galiciji, boji, ki v bistvu merijo na razbitje enotnosti teh kraljestev in na njih razdelitev po nacijonalnem principu. Mogočen je odpor Čehov in Poljakov vse sile napenjajo, da bi to razdelitev preprečili, toda zdi se, kakor bi njih moči pešale in kakor da bi bil prav ob 2001etnici pragmatične sankcije položen nov temelj javnemu življenju v starodavnih historič-no-političnih telesih.
Pri teh bojih, ki se bijejo zdaj na Češkem in v Galiciji, se bo pač tudi odločila bodoča usoda slovenskega naroda na Štajerskem in na Koroškem. Naj Nemci rečejo kar hočejo; po tistem načrtu, po katerem se bo rešilo narodnostno vprašanje na Če* škem in v Galiciji, se bo moralo rešiti tudi na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem. Kar bodo dobili Nemci na Češkem in Malorusi v Galiciji, to se bo vzlic vsemu odporu prej ali slej moralo priznati tudi Slovencem.
In le preko tega je mogoča državnopravna politična združitev slovenskih in hrvaških dežel, ki osta-ne kočni cilj vsega slovenskega narodnega gibanja in ki se bo toliko prej in toliko laglje uresničil, čim hi* treje se bo razvila kriza, ki je nastala na Češkem in v Galiciji. Ob 2001etnici pragmatične sankcije smo priča, kako je ena poglavitnih točk te postave takorekoč na smrt bolna, in nam ni tega žal.
Tridesetletnica Zadružne zueze v Celju.
V Celju, 18. aprila.
Včeraj se je vršil v tukajšnent Narodnem domu občni zbor celjske Zadružne zveze in združeno z njim priprosto slavje njene tridesetletnice. Dvorana je bila polna zadrugarjev, ki so jih poslale v posebno obilnem številu štajerske članice Zadružne zveze na občni zbor, došlo pa je tudi več uglednih posojilničarjev iz Kranjske, iz Trsta, Istre in 'z Goriškega. Ob otvoritvi občnega zbora je mogel konstatirati predsednik Zadružne zveze dr. Anton Božič, da je zastopanih na njem nad 80, to je dve tretjini vseh zadrug, ki so včlanjene v celjski Zvezi.
Med udeleženci je dr. Božič posebno prisrčno pozdravil predsednika Splošne zveze avstrijskih kme-tijskih zadrug na Dunaju dr. Pavla barona S t o r c k a in revizorja Splošne zveze Č e b u 1 a r j a. Poudaril je, da je kazal baron S t o r c k vedno veliko naklonjenosti slovenskemu zadružništvu in je rad zastopal njegove interese pri centralnih uradih, zlasti pri kmetijskem mini-
je začel napeljavati vodo na svoj mlin.
»Veš, Tončka, predpustom bi se jaz rad oženil!« je rekel boječe.
»Prav, prav!« se je - zasmejalo dekle. »Bomo imeli vsaj kako sva-tovščino... Saj že dolgo ni bilo nobene ženitve v naši fari.«
»Kajne, da mislim pametno!«
»Seveda. Upam, da boste tudi mene povabili.«
»Povabili?« mu je zahreščalo v grlu. »Veš, Tončka, kar mene vzemi za moža, bodi moja žena.«
Dekle se je na glas zasmejalo.
»Mene izbirate? Izberite si drugo!«
Seveda Tončka je že imela fanta.
»Tak mene ne maraš?«
»Saj pravim, da dobite lahko boljšo od mene.«
»Pa tudi dobro to.«
Ni bil užaljen vsled tega.
»Se bom pa na gospoda župnika obrnil,« mu je padlo v glavo.
In storil je tako...
»Za vas in za sveto katoliško cerkev je potrebno, da se oženite s krščansko ženico, ki bo vam rodila dobre otroke. Zato prav z veseljem prevzamem nalogo, da vam poiščemo ženico... Glejte, v naši fari ne primanjkuje žensk. V izobilju jih imate na razpolago... Toda najboljša bi bila za vas Matjaževa Urša... Lepa sicer ni in tudi lepo donečega imena nima. Usta so ji postrani za-
vita, pri hoji se nagiblje malo na levo stran in škilasta je na eno oko..* Toda denar ima... Ali kaj pomaga človeku lepa žena, ki ga samo zapeljuje in spravlja v grde pregrehe. Telesna lepota traja malo časa S človekom mine ... Glavna je duševna lepota, in čistost... In to ima Matjaževa Urša... Zato vam predlagam: Urša bo vas osrečila in do-vedla vašo dušo v nebeško kraljestvo.«
Tako je govoril fajmošter Debeluh in Matija je pazno poslušal ter si zapomnil vsako besedo. Malce je pomislil na »lepoto« Urše in se je je skoro ustrašil. Tako grdo ženo imeti in ž njo spati vse noči. Brr. Toda fajmošter je tako hotel, po njegovem se je moralo zgoditi...
»Kako se naj obrnem do nje? Menim namreč, kako bi jo snubil?« vpraša tajnik Čebavs.
»O, čisto lahko,« se nasmehne fajmošter. »Seveda podnevi je ni nikjer videti, ker tiči zmirom doma. Tudi ponoči je doma. Da pa ne bodo ljudje po nepotrebnem obračali jezikov. Če bi jo snubila podnevi, bova storila to ponoči. Šla bova pod njeno okno, kjer se bomo pomenili, da bo prav in v redu.«
»To bo naravnost imenitno!« Je viknil Matija.
»Torej, jutri zvečer ob deveti url. * „ Vsa fara bo spala, midva pa bova snubila.«
»Da, jutri zvečer!«
Radostno sta se razšla ...
Jasna, mesečna noč. Skrivnostna noč, tiha noč. Noč, polna skušnjav in pregreh..".
Proti Matjaževi hiši sta se bližali dve moški postavi, ki ju takoj spoznamo: prečastiti gospod fajmošter in srečni tajnik. Urška je spala v kamrici, ki je gledala na gostozarasli vrt. Naša ponočnjaka sta se tihih in počasnih korakov priplazila do Urškine kamrice. Dasi je luna sijala, ne bi ju mogel mimoidoči človek zapaziti, zakaj bila sta skrita v mesečni senci gostega drevja.
»Najprej bo treba potrkati na okno,« reče tiho Debeluh in pogleda v kamrico, v kateri je sladko spanje spala Čednostna Urška.
»Zakaj?« vpraša Čebavs. Srce mu trepeče. Kaj bi bilo, Če bi kdo zvedel za njiju ponočevanje? Nekam čudno in smešno se mu je zdelo, stati pod oknom grdega dekleta. Še nikdar ni trkal na okna deklet in jih klical.
»I, zakaj?« mu odvrne fajmošter. »Zato, da jo bova zbudila. Le na ta način se bomo lahko pogovorili.«
Matija je uvidel, da je častiti mož zelo izvežban v »trkanju na okna in klicanju deklet.« Sicer ni hodil klicat dekleta kot duhovnik, ampak prehodil je ponoči celo faro še kot študent.
»Ali naj jaz potrkam?« vpraša Matija. ,
»Ne, bom že jaz... Nič se ne razburjajte, saj to ni nič hudega,« odgovori trebušnik. »Bodite mirni!«
Župnik je stegnil svojo tolsto roko in potrkal, trikrat je potrkal. Šele Ha tretje trkanje se je Urška odzvala s strahom, ker ni bila navajena, da bi jo ponoči kdo klical. Toda navzlic temu je skočila s postelje in kar v srajci je stopila k oknu, ki ga takoj odpre.
»Kdo mi ne da miru?« je glasna zaklicala, toda ko je spoznala v me-sičini župnika, je vstrepetala in dejala :
»Oni so, gospod župnik. Kaj pa delajo tukaj?«
»Ah, kako si lepa, Urška!« vzklikne v prvem trenotku župnik, zazrši njene gole prsi.
»V važni zadevi sem prišel semkaj,« doda takoj nato. »Glej, Urška, bogata si, moža potrebuješ.«
»Kaj, moža?« se prestraši Urška. »To bi bil greh! In še oni tako govorijo! Kaj pa jim je danes?«
»Z menoj je vedno enako,« odgovori častiti mož. »Toda poslušaj; prišla sva s Čebavsom, krščanskim tajnikom, ki želi vzeti tebe za ženo.«
Tedaj pristopi Matija izza drevesa in izpregovori:
»Resnica je, kar so govorili go«? spod župnik.. * Zato usliši najino prošnjo!«
»Za ženo me hočete imeti, gospod Čebavs... To je greh,.* Kaj bo z mojim devištvom?*
mSSmM
89 stev.
■  ■ I 'mm
strstvu. Pripomogel je s svojim priporočilom tudi celjski Zadružni zveri do znatnih podpor, s pomočjo katerih je lahko izvrševala svojo nalogo, ne da bi Ji trebalo preveč članice obremeniti. Spominjati pa se mora na tem občnem zboru, ki zaključuje trideset let dela pa tudi boja Zadružne zveze, oziroma njene prednice Zveze slovenskih posojilnic za gospodarsko osamosvojo slovenskega naroda in za uveljavljanje pravih zadružnih načel tudi ustanovitelja te gospodarske   organizacije Mihaela
V o & n j a k a, ki ji je 27 let predsedoval in ji veliko pripomogel do današnjega viška, ki je pa položil temelj, na katerem se razvijajo danes tudi druge slovenske zadružne organizacije. Ur. Božič naznanja dalje, da se Miha Vošnjak zaradi bole-havosti ni mogel udeležiti občnega zbora in je poslal Zvezi k njeni tridesetletnici pismene čestitke. Istota-ko so došle pismene in brzojavne Čestitke od bratske Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, od Zveze kmetijskih zadrug za kraljevino Češko v Pragi, Zveze čeških kmetijskih zadrug v Opavi, Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Zagrebu in Belgradu ter od drž. posl. dr. Otokarja Ry-bara, ki se je ob enem opravičil, da se ni mogel odzvati vabilu in priti na občni zbor.
Predsednik Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju baron S t 6 r c k je v svojem odgovoru na pozdrav dr. B o ž i č e v poudarjal, da bo Splošna zveza tudi v bodoče zvesto čuvala interese slovenskega kakor vsega, danes že tako mogočno razvitega avstrijskega zadružništva. Obžaloval je, da ni na občnem   zboru   inženirja Mihaeia
V o š n j a k a , da bi se mu osebno zahvalil za trud in zasluge, ki jih ima mož za razvoj zadružne organizacije na celem avstrijskem jugu. Posebej pa je opozarjal zbrane zadrugar-je, da je za procvit in uspeh vsake zadružne organizacije važno in v prvi vrsti potrebno medsebojno zaupanje in trdna sloga. Neobhodno potrebna je zavest, da imajo člani dr* zadruge gotove dolžnosti in obveznosti, ki se jih imajo spominjati baš v tako kritičnih časih, kakor so nastopili sedaj. Nezaupanje, nesloga in brezobzirnost imajo lahko za vsako zadrugo, pa tudi za njih centralne organizacije katastrofalne posledice. Kar se nesreč tiče, ki so zadele zadnja leta eno ali drugo zadrugo na jugu naše države, je treba pomisliti, da se iste dogajajo tudi povsod drugod; kjer je kaj gnilega ali nezdravega, mora samo od sebe odpasti. Za-drugarjem pa naj zaradi tega ne klone duh, temveč taki slučaji jih naj vspodbujajo k čim večjemu izpolnjevanju zadružnih gospodarstev.
Po odobrenju zapisnika o občnem zboru 1. 1912 je podal dr. Bo-ž i č splošno poročilo o poslovanju Zadružne zveze v preteklem letu. Uvodoma pa se je v daljših izvajanjih spominjal njene tridesetletnice. Leta IS83. je skHcal inženir Mihael Vošnjak zastopnike 14 slovenskih posojilnic skupaj in ustanovila se je Zveza slovenskih posojilnic. Zveza je imela takrat bolj skromen namen: dajati svete in navodila za ustanavljanje novih posojilnic, skrbeti z listom, spisi in živo besedo za zadružni pouk in stremeti   za enotnim po-
slovanjem vseh zadrug. (Podrobnosti o nadaljnem delu in razvoju Zveze ne moremo tu zaradi tesno odmerjenega prostora priobčiti; spominjamo  javnost na tozadevno obširno S t i b l e r J e v o  razpravo v letošnjem letniku »Zadruge«.) Leta 1905. se je Zveza slovenskih posojilnic preustrojila v Zadružno zvezo, dobila revizijsko pravico in vpeljala denarno sporavnavo. Sedaj se postopoma upeljuje po vzgledu drugih tu-in inozemskih  zadružnih  zvez blagovni promet. To je posebne važnosti z ozirom na vedno manjše državne podpore,  ki   utegnejo sčasoma sploh izostati. — Govoreč o' sedanji gospodarski krizi,  je konstatiral dr. B o ž i č, da jo je slovensko zadružništvo doslej še dosti dobro prebilo in je upati, da bo vstrajalo tudi še letos in drugo leto, ko se bodo poznale   posledice   sedanjih političnih homatij in oboroževanj  ter se bodo uveljavili veliki deficiti, ki jih je povzročila vojska na sosednjem Balkanu, tudi v našem  narodnem gospodarstvu.   Zato   bodo imele.še naše zadruge precej   časa računati z denarno napetostjo. Gospodarska kriza se doslej pri nas ni tako hudo pokazala kakor v sosednji Ogrski, Hrvaški in v Karpatskih deželah. Boben še pri nas hvala Bogu ne poje tako pogosto   kakor v sosednji Hrva-ški, kjer morajo sodišča celo nedelje porabiti za prodajo posestev, ker ob delavnikih ne izhajajo s časom. Zadružne nesreče,  ki   so se zgodile v Celovcu, Ljubljani in Gorici,   in pri katerih je bila,  kar  se tiče Glavne posojilnice v Ljubljani, prizadeta tudi  naša Zveza,  niso  morda znak splošno bolnega zadružništva, temveč so upropastili   dotične zavode specijalni    razlogi   v  njih samih; Glavno nesrečne   špekulacije posameznikov, zadružno zvezo v Celovcu istorako; trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, ki pa že več let ni naša članica, je prišla v težave vsled prevelike narodne gorečnosti načelstva, ki je misliio,   da si morajo Slovenci mahoma osvojiti celo Gorico. Tudi pri posojilnici v Šoštanju   je izrabil posamezni član načelstva na usoden način   zaupanje   svojih tovarišev in spravil zavod v težave, iz katerih se bo pa mogel s sanacijsko akcijo, ki smo jo uvedli, v doglednem času izkopati.   Nauki teh nesreč  bi se dali podati morda tako: 1. Posojilnice se ne smejo spuščati v nobeno špekulacijo in smejo   vtakniti   ali posoditi na nepremičnine samo toliko denarja, kolikor znaša njihov rezervni zaklad. 2. Načelstvo mora strogo izvrševati svoje dolžnosti, istotako nadzorstvo; blagajniških poslov ne sme nikoli opravljati en sam   Član načelstva v zvezi   s  knjigovodskimi. — Govornik se je na to obširno bavil z likvidnostjo in nelikvidnostjo posameznih zadrug, z vzroki te prikazni in vkolikor je pod tem trpela Zadružna zveza.   Poudarjal je veliko važnost   naložb   pri Zadružni zvezi in opominjal zadruge,   naj nalagajo pri njej svoje denarne preostanke; na ta način pomagajo onim zadrugam, ki trpe na pomanjkanju   gotovega de-darja.
Poročilo o računskem znključ-ku, revizijskem poslovanju, blagovnem oddelku, organizatoričnem delovanju in o »Zadrugi« je podal tajnik Zadružne zveze S t i b 1 e r. Ome-
njamo tudi iz njegovega poročia le glavne točke. Zadružna zveza v Celju je štela L 1912. 128 članic (+ 2); odstopile so 3, vstopilo Jih Je na novo 5. Vlog so imele članice na tekoči račun in hranilne knjižice pri Zvezi koncem leta 1912. 1,315.600 K; izpo-sojila članic znašajo 1,728.557 K; reeskompt znaša 334.000 K in je za polovico manjši ko t 1910.; izposo-jila Članicam so se morala zaradi denarne krize omejiti na najpotrebnejše. Upravni stroški so se napram 1. 1911. znižali za 4800 K in so znašali 1. 1912. 29.000 K. Čistega dobička je 2003 K 97 v. Razmerje lastnega premoženja k tujemu je pri Zadružni zvezi kakor 1 :10, torej še jako ugodno. Revizij se je izvršilo v preteklem letu 121 v 218 dnevih; bile so skoro vse nenapovedane. Večina članic je izrekla željo, da hočejo biti vsako leto revidirane; tej žejli se bo skušalo vstreči. O skušnjah pri revizijah je temeljito razpravljal revizor Benjamin K u n e j na zadružnih sestankih v Celju in Gorici ter je priobčil svoja izvajanja tudi v »Zadrugi«. Pri blagovnem oddelku je bilo prometa 30.000 K in čistega dobička 1000 K. Posebno je priporočati članicam, da se poslužujejo zvezine zaloge knjig in tiskovin; za nabavo umetnih gnojil se je oglasilo le malo čla-ric, dasi imajo pri Zvezi največje nakupne ugodnosti. Uspešna je bila kupčija s senom za vojaške nabave. Preteklo leto se je ustanovila le ena zadruga. Od nedenarnih zadrug je omeniti lep razvoj zadružne elek-tratrne v Trbovljah in pa Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju; ta je dobila od poljedelskega ministrstva 4000 K podpore, vrhu tega se je znižalo režijske izdatke na minimum ter upravljata zadrugo zastonj gg. K u n e j in Majcen. Pomnožilo se je tudi zdatno deležno glavnico. Zadruga obeta še lepe rezultate. Glede lista »Zadruge« je omeniti, da so se dohodki precej pomnožili, da pa še mnogo zadrug ne naročuje svojega strokovnega glasila v več izvodih. Na to razpravlja načrt izdajanja poljudnega, cenenega zadružnega lista po izgledu češke »Kampeličke«.
Dr. G o r i š e k kot predsednik nadzorstva Zadružne zveze in dež. poslanec dr. V K u k o v e c sta na to dala obširno poročilo o sanaciji so-štanjske posojilnice in o poteku kon-kurza pri Glavni; poročilo so zborovale? vzeli z odobravanjem na znanje in gre zlasti dr. K u k o v c u za velik trud, ki ga je imel pri obeh zadevah v interesu Zadružne zveze, prisrčna hvala. V debato o poslovnih poročilih sta posegla dr. R o s i n a iz Maribora in ravnatelj S m e r t -n i k. Predlogi, da se računski zaključek za L 1912 odobri, deleži ne obrestujejo in se čisti dobiček pripiše rezervnemu zakladu, dalje da ostanejo doneski zadrug Zadružni zvezi isti ko lansko leto, so bili brez ugovora soglasno sprejeti.
Prečitalo se je poročilo o reviziji, ki jo je izvršila pri Zadružni zvezi Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunaju. Poročilo je ugodno in priznava vestno izpolnjevanje dolžnosti pri načelstvu, nadzorništvu in uradništvu.
Pri slučajnostih je predaval tajnik S t i b 1 e r kratko o vladnem načrtu novega zadružnega zakona. V
debato o tem predavanju sc posegli ravnatelj U1 č a k a r, ravnatelj S m e r t n i k in dr. Božič. Sklenilo se je izdelati o tem načrtu posebno spomenico, v kateri se da duška nezadovoljnosti slovenskih zadrugar-jev, in jo poslati na pristojna mesta. Dr. Kalan je stavil nasvet, naj bi zadruga prispevala k Vošnjakovi ustanovi za vzgojo dobrih zadružnih uradnikov, na kar je dr. Božič nad 3 ure trajajoče zborovanje z zahvalo vsem udeležencem zaključil.
Po zborovanju se je vršil skupen obed v Narodnem domu, na to so si pa zadružniki z baronom S t o r -c k o m vred ogledali kleti Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Gaberju, kjer so imeli tudi priliko poskusiti izborno kapljico iz najboljših štajerskih vinogradov.
Splošna stavba v Belgiji.
Nasprotje proti klerikalni stranki v Belgiji je vedno ostrejše in na-petejše, posebno pa ker je jasno, da je ministrski predsednik naklonjen volilni reformi, da pa mu je to klerikalna stranka preprečila, ki raje upropasti vso deželo, nego da bi dala ljudstvu njegove pravice.
Zaradi pomanjkanja premoga je moralo več tisoč delavcev prenehati z delom. V tkalnicah gentskih ne delajo. Ker se je tudi delo v podjetjih za splošni dobrobit deloma ustavilo, to zelo občutno vpliva na splošnost. Bruselju preti nevarnost, da bo v par dneh brez plina in električne razsvetljave. Stavkujoči se po mestu sprehajajo. Njihovo obnašanje na-pravlja najboljši vtisk. Stavkujoči delavci obiskujejo muzeje, koncerte in prisostvujejo konferencam v ljudskem domu, kjer so napravili tudi komunistično kuhinjo, kjer dvakrat na dan dobivajo člani dobro juho. Take ljudske kuhinje so ustanovili v vseh mestnih delih.
Število stavkujočih narašča. Zdaj so tudi stavci časopisov odpovedali delo, tako da v ponedeljek najbrž ne bodo mogli več izhajati časopisi. Tudi železničarji so deloma začeli stavkati in se udeležujejo shodov stavkujočih. Železniški minister je vsied tega izdal okrožnico, s katero se vsem železničarjem, ki se udeležujejo takih shodov, grozi z najostrejšo kaznijo. Vlaki s premogom, ki so vsak dan vozili v Švico in Vzhodno Francijo, ki večinoma dobivati premog iz Belgije, ne vozijo več. Kakor poroča »Etoile Belge«, so samostani oborožili svoje stanovalce z revolverji in puškami za slučaj, če bi samostane napadli stavkujoči. Francoska vlada je okrepila vse garnizije ob meji iz strahu pred belgijskimi nemiri.
»Indepedance<: pravi, da se ne more misliti, da bi 400.000 delavcev nadaljevalo stavko, ki velja deželo vsak dan mnogo milijonov. Če bo vlada odrekala vsako koncesijo,^ tedaj more priti do revulucije. V Čhe-ratte pri Ljutihu, kjer stavkajo vsi premogarji, se je predvčerajšnim popoldne nabralo pred vhodom v pre-mogokop mnogo ljudi. Oddelek ka-valerije je streljal v množico, ne da bi bil kdo zadet. Splošno pa je v deželi mir.
Zelo vznemirjajoče pa je učinkovala na delavske mase predvče-rajšna seja poslanske zbornice, ki je
bila zelo burna. Govori se, da je hotel staviti min. predsednik Broque-ville koncilianten predlog, kar pa so mu klerikalci zabranili. Vlada torej odklanja vsako koncesijo ter označuje generalno stavko kot »poskus socialistične diktature«, ki se mora brezpogojno preprečiti.
Vojna na Balkanu.
Pred mirom?
Bolgarsko - romunski   spor se bliža, če smemo verjeti poročilom z Dunaja, svojemu koncu. Skoraj gotovo je, dasiravno oficijalno še ni nič znanega,   da bo Romunska dosegla, kar je zahtevala, zato pa iščejo velesile sedaj za Bolgarsko kompenzacije,   ne morda v turških pokrajinah, marveč v pokrajinah, ki jih je zavzela Srbija. Tudi vprašanje Soluna ni še rešeno.   Naravno je, da je prišlo med Srbijo   in Bolgarsko   do prav ostrega   spora zaradi teh vprašanj. Da so izpadi listov na obeh straneh zelo strastni, je opravičljivo, dasiravno v sedanjem  trenutku ne posebno na mestu. Sofijski listi govore o Slivnici   kot   ohladilo   po Kumanovem, belgradski listi jim ne ostajajo ničesar dolžni in govore o krvavem že-nitovanju v Makedoniji.   Tudi dejstvo, da je odklonil ministrski predsednik Pašič v srbski  skupščini odgovor na interpelacijo o srbsko-bol-garskem razmerju,   se smatra kot dokaz, da je razmerje med Srbijo in Bolgarsko že tako napeto, da o niein ni mogoče  javno govoriti. Vendar upajo srbski  politiki,  da  bo prišlo prihodnje dni do razjasnitve položaja. Nekoliko bolj mirno se glase izvajanja bolgarskega ministrskega predsednika Gešova v sobranju na interpelacijo glede sprejemljivosti mirovnih pogojev velesil in glede postopanja srbskih   oblasti napram bolgarskemu   prebivalstvu   v Makedoniji. Izjavil je, da bo vlada sprejela predloge velesil s pridržki, ki pa skupaj s pridržki drugih zaveznikov ne bodo taki, da bi mogli ovirati sklep miru. Več sedaj ne more izdati. Res je tudi,   da je dobila Bolgarska pritožbe b Ugarskih državljanov, da ne smejo obiskovati nekaterih pokrajin, ki so jih Srbi zasedli,   pritožilo se je tudi bolgarsko časopisje,   da so mu Srbi zaprli pot v te pokrajine, pritožili so se nadalje tudi prebivalci   mesta in okolice Krive Palanke. Prepričana, da bo vzela srbska vlada te pritožb^ na znanje,  je  bolgarska  vlada td sporočila srbski vladi   in dobila zagotovilo, da se bo uvedla preiskava.
Skader.
Na Dunaju so popolnoma izgubili glavo zaradi Skadra. Enkrat poročajo, da se bo Črna gora udala, v isti sapi pa zopet govore, da kralj Nikolaj niti ne misli na opustitev obleganja. »Politična korespondenca« in -Jugoslovanska korespondenca« se v tem posebno odlikujeta in izpopol-nujeta. »Politična korespondenca« si da namreč poročati iz Belgrada, da imajo tam zanesljiva poročila, da se bo stališče Črne gore v skadrskem vprašanju spreobrnilo v smislu želj Evrope. Zdi se, bo bo trajalo le malo časa, da bodo na Cetinju spoznali, da se ne morejo več upirati volji velesil in da se bodo Črnogorci timiknih
Grozno je zaplakala, da je bil 1 župnik res v veliki zadregi.
»Bodi pametna Urška ... Nobenega greha ne boš imela... Ali ne veš, da se človeški rod množi le potom ženitve ... Zato se ne smeš braniti moža ... Glej, dobro ti bo ... Čebavs je pobožen mož in ti si tudi... Veliko korist bosta storila katoliški veri in cerkvi.«
Modro   je govoril   fajošter in Urška je postala pametna.
»Kar župnik storijo,   vse prav storijo,« si je mislila Urška.
»Naj bo... Vi že veste, da bo prav,« je zašepetalo dekle.
»Torej res!« sta vzkliknila oba ponočnjaka obenem. »Poprosila bova še očeta.«
Njiju ponočevanje je doseglo Svoj cilj...
Urška je zaprla okno in legla spat...
Komaj pa sta župnik in tajnik zapustila vrt, se je oglasil za njima hreščeč glas — strogega Matjaža, ki se je zbudil na trkanje, dasi je spal v drugi izbi. Ko sta zapazila ta dva grozečo nevarnost in sramoto, sta se spustila v tek. Matjaž za njima. Do-ćim je Čebavs srečno odnesel pete, je Matjaž župnika dohitel in ga ujel za škrice črne suknje.
»Kaj, oni, gospod župnik?« se Je začudil Matjaž. »Kaj pa ste imeli pod oknom moje hčere? Oprostite! Nisem mislil, da ste vi!«
Debeluh je bil res v velikih škripcih. Taka sramota!   In vsi ga
smatrajo za svetnika... Na tak način se mora vseeno izmazati iz te kočljive zadeve ...
Res prava ideja mu je šinila v glavo.
»Ne verujem v strahove,« je težko vzdihnil župnik, »ali to pot sem se ustrašil... S cerkovnikom sva šla obhajat staro Merkunko ... Vidiš, kmet Matjaž, težak je duhovski stan ... Nenadoma je zbolela Mer-kunka... Sveto obhajilo ji je pomagalo; jutri bo gotovo zdrava... Nazaj gredoč, zagledava tebe. Mislila sva, da si hudobni duh, vsled česar sva začela bežati... Revež cerkovnik se menda še trese v mnenju, da je bil za najinimi petami hudobec«
»Tak nista bila vidva pod oknom?«
»Kako morete to misliti?«
»Torej oprostite!... Pa nikar ne zamerite... Lahko moč!«
Čudno se je vendar zdelo Matjažu, ko je legel nazaj v postelj...
Pri farovžu je čakal fajmoštra čebavs.
»Dobro sem ga potegnil... Jutri vam povem,« je rekel Debeluh, prišedši do svojega bivališča. »Lahno noč!«
»Lahko noč!«
Tudi Matija je šel spat. * *
Matjaž je verjel gospodu župniku in zato ni drugi dan poizvedoval po zdravju Merkunke in tudi Urške ni vprašal o ponočnjakih...
Preslepljeni In oteti.
Napisal Janez  Z1 o m s h e k.
(Konec.)
Malo bolj nezaupni so bili večji šolarji. Bregarju se je dozdevalo, da □rihaja to od tega, ker že poslušajo doma kaj se govori o učiteljih in kot je v par dnevih svojega službovanja spoznal, so bile te govorice največkrat nesramna zavijanja in obrekovanje celega stanu. In to ostane malo bolj odraslemu otroku v srcu in ker nima še prav nič lastne sodbe, veruje besedi.
Pa sčasoma so postali tudi večji šolarji vsi drugi in Bregarju je bilo dan za dnevom toplejše pri srcu.
Po celi fari pa se je kmalu razširil glas: »Dobrega učitelja imamo. Vsi otroci ga tako hvalijo in vedno tiče v knjigah ter pripovedujejo kako zna novi učitelj vsako stvar lepo povedati in razložiti, tako, da bi se kmalu včasih vsi jokali, včasih se pa vsi prav na glas smejejo.«
To je šlo po fari in slednji dan so vedeli otroci kaj povedati. Posebno so pravili otroci to, da jih učitelj nikdar ne pretepa, kakor župnik, če kaj ne znajo, ampak že vsakega tako povpraša, da nazadnje vendar nekaj pove. S tem so celo stari lenuhi postali zadovoljni, ker so prišli do spoznanja, da vendar nekaj vedo.
Spričo takih novic iz šole, so za-I čeli ljudje govoriti: »No, pa vendar
ne bo ravno tak človek ta učitelj, kot so pravili gospod župnik še pred-no je prišel. Če bi bil tako pokvarjen, bi se gotovo z otroci tako ne razumel, saj hudoben človek še z otrokom govoriti ne zna tako, da bi se otroku prikupil.«
Skratka, fara je bila pomirjena, le redkokdaj se je še kdo upal govoriti o volkovih v ovčjih oblekah...
Bregar je postal na svojem mestu popolnoma zadovoljen in sanjal je že o lepih spominih, ki se mu bodo kdaj vzbujali po prvem službenem mestu.
Poznega jesenskega dne je sedel na šolskem vrtu in čakal, da mine katehetova ura. Prijazno je sijalo solnce in svečan mir je vladal po vsej naravi. To harmonijo miru je motilo edino kričanje, ki je prihajalo sem od šolske sobe. Zdajpazdaj je zagromelo, da se je slišalo kot daljni grom in čuti je bilo razbijanje in nežne glasove otrok. Bregar je bil sicer že vajen takih tragičnih koncertov, ker je večkrat čul na vrt, s kakimi sredstvi vbija katehet mladini verske nauke v srce. Na tihem se je že večkrat zgražal nad tem, drugače si ni znal in deloma tudi ne upal pomagati. A kar je bilo danes, to je presegalo že vse meje. Sklenil je, da naredi temu konec in naj bo karkoli hoče.
Ko je župnik odšel, je stopil on v razred.
Srce mu je strepetalo ob pogledu na sto obupanih oči, ki so se uprle
vanj. Videl je v njih vso bridkost pretekle ure. Polovico otrok je še na tihem ihtelo; videlo se jim je, da se ne morejo premagati.
Bregar je stopil k učenki v prvi klopi.
»Kaj ti je, Rozika, da jokaš?«
Ni bilo odgovora. Povedala je komaj soseda: »Tepena je bila.«
Bregar je komaj izvedel, zakaj je bila skoro polovica razreda pretepena. 2upnik je namreč izpraševal svojo nedeljsko pridigo in kdor iz kateregakoli vzroka ni vedel povedati vsebine, je dobil na vsako roko pet udarcev s palico. Bregar je opazil, da so imeli otroci znamenja na rokah in enemu učencu je bila roka že popolnoma otekla.
To mu je navdalo srce z gnjevom. Ko je začel s poukom, je spoznal, da ne bo mogel nadaljevati. Otroci so bili duševno in telesno izmučeni in moral je končati pouk ter jih poslati domov.
Pred prihodnjo župnikovo uro je Bregar rekel katehetu pred šolsko sobo: »Prosim vas, gospod župnik, da bi v prihodnje malo bolj obzirno ravnali  z otroki  kot  zadnjič, ko vsled njihovega vznemirjenja nisem mogel nadaljevati pouka.« Župnik je začudeno pogledal, kajti takih ogo-vorov ni bil vajen, potem pa je odvrnil z despotskim glasom: »Vi m mate meni prav nič ukazovati Ji' delam  kar hočem,  brez  ozira • \ vas.«
jih niti osebno ne pozna. Kuvert, kateri je vrgel v zbornico, ima naslov: »Na edino in resnično narodno suvereniteta!« ter obsega Nastasejeve pesmi, deloma v rokopisu, deloma tiskane. Zdi se, da je storil to v nervozni prenapetosti. Dogodek vzbuja v Bukarešti velikansko pozornost, zlasti ker je bilo izpočetka vse prepričano, da gre za resen atentat na notranjega ministra Take Jonescuja.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Zadruga rokodelskih obrti za laški okraj je imela preteklo nedeljo, dne 13. t. m. pri gosp. Antonu P o č i-v a v š e k u, gostilničarju v Trbovljah, svoj redni občni zbor. Tega zborovanja so se v velikem številu udeležili trboveljski obrtniki, pa tudi iz Zidanega mosta in Hrastnika so bili častno zastopani. Predsednik gosp. V u z d a r i č je otvoril ob 3. popoldne zborovanje, pozdravil navzoče in se je spominjal obenem treh v pretečnem letu preminulih zadružnikov. Nato poroča tajnik gosp. Zupane, da so nekateri laški zadružniki protestirali proti vršitvi današnjega občnega zbora in so zahtevali, naj se preloži na poznejši čas. Navzoči so ugovarjali tej zahtevi, poudarjajoč, da je bil občni zbor v pravem času redno sklican in razglašen, ter so zahtevali, naj se preide na dnevni red. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je v preteklem letu pristopilo zadrugi 22 novih članov, 10 jih je odložilo obrt, 3 so pa umrli. Vajencev se je sprejelo 23, dopustilo pa 30. Zadruga je prejela v tem letu 193 vlog in odposlala 352 poslovnih pisem; priredila je čevljarski tečaj, pri katerem je imela 191 K 95 v več izdatkov kakor dohodkov; ta primanjkljaj je pokrila iz zadružnega premoženja. Moralen uspeh te prireditve je bil zelo zadovoljiv, raditega je ta denar z veseljem plačala. Zadruga je naročena na več izvodov strokovnega glasila »Grazer Gewer-beblatt«, ker slovenski še ne obstoji, katero je članom na Laškem, na Zidanem mostu in v Trbovljah na razpolago. Pri volitvi načelstva so se Trboveljčani zavzeli za to, da je ao-sedanji podpredsednik gospod Ivan B r e g a r postal predsednik zadruge. Na dnevnem redu je bila tudi točka zaradi pristopa k novo se snujoči trgovsko-obrtni kreditni zadrugi v Celju. Tajnik obrtnega društva v Celju, gosp. B o v h a, je razpravljal v uvodu o organizaciji sploh in je prišel končno do potrebe trgovsko-obrt-nega kreditnega zavoda, ki bi odgovarjal časovnim potrebam trgovstva in obrtništva. Na predlog novoizvoljenega podpredsednika g. Zupan-c a se je soglasno sklenilo pristopiti k novi zadrugi za sedaj z enim glavnim deležem. Končno ste se sklenili resoluciji, glasom katerih občni zbor
1. ) odločno protestira proti temu, da bi se podelila štajerskemu obri po-spešujočemu zavodu v Gradcu pravica do preizkušnje mojstrov za razne obrtne stroke na Štajerskem i
2. ) obžaluje, da namestništvo še do danes po preteku desetih mesecev nt moglo rešiti prošnje za odobrenje pravil Zveze obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem, ter zahteva, da se navedena pravila, katera popolnoma odgovarjajo vsem postavnim predpisom, že enkrat odol rijo. Občni zbor je bil zanimiv in živahen, žal samo, da se je pri nekaterih toč-
kah tratil dragi čas z malenkostnimi formalitetami, ki bi se bil lahko porabil za razmotrivanje mnogo bolj perečih vprašanj, ki težijo spodnje-štajersko obrtništvo.
Šoštanj. V nedeljo, dne 20. aprila, se vrši ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Šoštanj in okolico v hotelu »Austrija« ob 3. po-poldne. Občnega zbora se udeleži g. potovalni učitelj Ante Beg in pa vele-častiti gosp. župnik S a 11 e r iz Celja. Na obilen obisk, zlasti od strani domačinov, vabi vljudno
pripravljam odbor. Nestrpnost nemških usmiljenk. Gradec se ponaša z novo modeino bolnico, kjer so priznano dobri zdravniki. Naj pride ta ali oni, vsakemu ustrežejo, ker se zavedajo svoje velike naloge, ki si so jo nadeli. Res ni bilo slišati od zdravnikov nemške narodnosti, da bi učinili kaj takega, kakor se je zgodilo pred kratkim. Imel sem triletnega sinka v tamošnji bolnici. Dečko ne zna nemški. To je grozno bolelo neko »zeleno stvarl-co«, ki naj bi bila pravzaprav usmi-Ijenka in kot taka imela le streči bolnikom vsake narodnosti ali vere. Ta zelena stvar pa, katero izdaja njen češki akcent, da ni tako »eeht-deutsch« kakor se dela, je vsa divja, če vidi kak slovenski časopis pri kom. Nad sinkom se je znesla na sledeči način: Deček je bil zvečer operiran v grlu. Drugo jutro je pa prosila postrežnica »usmilienko«, da naj da dečku raje malo mleka mesto kruha in šunke. In kaj je odgovorilo usmiljeno srce ženske, katere geslo in prapor je usmiljenje in postrežba bolnikov? »Naj žre, če hoče, sicer pa na5 pusti. Če bi bi! otrok nemški, bi mu že dala, za Siovence pa nimam ničesar. Taka usmiljenka je madež, grd, ostuden madež za ves njen red. Sploh ima pa ženska toliko na vesti, da bo vso stvar vzel kdo drugi v roke Bom že poročal o tem. — Taka dejanja so infamija prvega reda in štajerski Slovenci, s katerih denarjem se je tudi bolnica gradila, si bodo že znali priboriti dostojnosti od strani omenjene ženske.
Beda na Spodnjem Štajerskem. Iz kmečkih krogov nam pišejo: Letošnje leto se je že slabo pričelo. Huda slana nam je poparila vse zgodnje sadje, tudi vinogradi so veliko trpeli; dve tretjini letošnjega vinskega pridelka utegneta biti uničeni. Vino tvori za mnoge spodnje-štajerske okraje prevažen pripomoček k gospodarstvu; izkupiček iz njega služi za pokritje obresti, dolgov, davkov in gospodarskih izdatkov. V vinogradih so zabiti velikanski kapitali, ki se v slabih letih ne obrestujejo in dolgove kmetijskih gospodarstev povečujejo. Dve, tri slabe vinske letine zaporedoma se pri nas grozno poznajo. In sedaj še pride to v času splošne gospodarske krize! Denarja ni nikjer: v posojilnicah in hranilnicah, najsi že bodo iste katerekoli, ne doboš niti vinarja po-sojiia, če si nezadolžtn. ivamon če si radoižen! Denarni zavodi IšČoio svoi denar in tudi diugi upniki, posestva gredo za smešen dei ar :ia boben! Ni dvoma, da bo šla tu h cena živilom kvišku — in vseobča beda bo popolna. Lahko si je torej misliti, s k.nkiiiii čustvi zasledujemo domače m zunaije politične dogodke Doma imamo oered v dcžcirum, okrajnem in občinskem gospodarstvu, nali la-riborski merodajni politični voJitelii rinejo z glavo skozi zid, rnvzročaio vedno večje dolgove v deže^u in
izpred Skadra. Gotovo je, da bo Opna gora opustitev obleganja občutila kot hud udarec, upati pa je, da bo našel kralj Nikolaj sredstva, da bo pomiril ljudstvo, tako da opustitev obleganja Skadra ne bo imela za posledico notranjih homatij.
Ista korespondenca pravi v drugi brzojavki, da je gotovo, da bo Črna gora odklonila posojilo in izjavila, da bo z vsemi silami nadaljevala obleganje Skadra. Ob enem pa pravi ista brzojavka, da je upati, da bo kralj Nikolaj sklenil mir, če dobi Črna gora 30 milijonov frankov vojne odškodnine in pokrajino okrog Skadra in Če velesile garantirajo, da se bodo podrle utrdbe okrog Skadra.
»Jugoslovanska korespondenca« /.opet je mnenja, da hoče kralj Nikolaj izsiliti izkrcanje tujih mornariških čet, da pod vtiskom take evropske akcije prekii.e obleganje Skadra. Omenjena korespondenca pravi, da -e zdi kralju tak korak potreben, da prepriča ljudstvo, da ga je Evropa prisilila opustiti obleganje. In zopet pravi ta dunajska korespondenca nadalje, da zahteva kralj Nikolaj za opustitev obleganja Skadra vojno odškodnino 7 milijonov frankov.
Iz teh poročil bi si bilo težko na-aviti pravo sliko o dogodkih pred >kadrom, če bi ne prihajale iz Bara l>rzoja\ ke. ki pravijo, da so Srbi obstreljevali utrdbo Brdico in da je ob enem naskočil to utrdbo večji črnogorski oddelek. Baje je obležalo na bojišču 600 mrtvih in ranjenih. V najkrajšem času pa je pričakovati splošnega odločilnega naskoka na Brdico in Bardanjol.
O blokaduem brodovju pred čr-igorsko obalo ne poročajo ničesar novega, pač pa prihaja iz Kotora poročilo,  da je vkrcala avstro-ogrska ada na parnik »Metković« živ'la a .SO.000 oseb in za 10 dni,  ter od-ošlje parnik pod zaščito blokadne-sra brodovja na izliv reke Bojane, da /ivila v ugodnem trenotku izkrca za ader. V Kotoru je v iste svrhe pri-ravijen tuai italijanski parnik »Citta .Vkssina--._
EnHttsta niska pred Sidrom.
Podgoriški  dopisnik   ^Obzora ^ ~roča te - le zanimive podrobnosti
0 Črnogorski vojski:
Zdi se mi potrebno, da popra-im netočne vesti v listih o številu rnogorske vojske pred Skadrom. v a kor vse kaže, se netočne vesti nravlja v svet z zlobnim namenom.
Zato bom točno navedel število .rnogorske armade.
črna gora je mobilizirala in po-[a v vojno ravno 48.000 mož. Takoj po osvojenju beranskega i bjelopoljskega okraja v Sandžaku, ^e je na novo   osvojenem ozemlju »novalo osem bataljonov, ki so šte-
1 natančno 65S0 mož. Ti polki so se »ridružili armadi generala Vuko-:iča.
Glasom spiska,   ki se nahaja v /ojnem ministrstvu, se je vrnilo iz crike in drugih krajev 9860 mož. črnogorska vojska bi torej Šte-v celem 64.440 mož.
število padlih, in na raznih bo-znih umrlih še vedno ni bilo objavilo, vendar pa lahko trdim, da se bije to število okrog 15.000.
Ostalo bi približno še 50.000 mož.
Zaloputnil je vrata in Bregar je >iišal s kako jezo je molil ta ošabnež a otroki molitev pred poukom.
Komaj teden dni na to že dobi Bregar uraden dopis od okrajnega olskega sveta. V njem je bilo Bre-:arju strogo zabičeno, da se mora ..ktno vesti nasproti katehetu, ker o zahteva šolska disciplina. »V slu-aju, da se sliši še kaka pritožba,« iako je bilo rečeno, »se bo disciplinarnim potom odpravil ta nedosta-tek.
Da je ta dopis narekoval oblasti ■iupnik, je bilo več kot jasno. Bregar je pismo lepo vložil med dopise in mirno Čakal nadaljnega razvoja
--janja.
V tistem času so se vršile priprave za volitve v deželni zbor. Vladajoča stranka je po celi deželi razprostrla mreže za trdoglave kaline in mobiliziral se je cel kor kaplanov, ki so po deželi prirejali volilne shode, župniki so jim stan trdno na strani, zlasti tisti, ki so upali še na boljša mesta.
Tudi na Golem Brdu so priredili tak shod. V cerkvi je bilo oznanjeno neko nedeljo, da bo popoldne v gostilni pod župniščem volilni shod.
Nabralo se je ljudi vse črno, ki so jih nagnali v gorenje gostilniške prostore. Trije rdeče-ični kaplani so že sedeli za mizo, na malo vzvišenem prostoru, ko je prišel še domači
Ako odračunamo tren, ostane še okroglo 45,000 boriteljev.
Ker pa vsak dan prihajajo iz novo osvobojenih pokrajin številni prostovoljci, je čisto gotovo, da je število armade, ki se nahaja pred Skadrom, dejansko še večje, kakor sem je gori navedel.
Ugibanja in često namenoma kriva poročila o številnosti črnogorske vojske, so me napotila, da sem si nabavil v vojnem ministrstvu samem te - le podatke, ki jih vam pošiljam o črnogorski armadi.
Kakor se zdi, se Črnogorci čutijo za dovolj močne, da osvoje Ska-der. Srbska pomoč bi samo pospešila padec trdnjave. Sicer pa, ako ne za-vzemo Skadra z naskokom, ga bodo prisilili na predajo z gladom, kei končno tudi Turki ne bodo mogli živeti od zraka.
M\ proti konferenci veleposlanikov.
V Santi Quarami, 11. aprila.
Ne samo Črna gora in Srbija, temveč tudi Grška je nezadovoljna s sklepom londonske konference veleposlanikov glede obmejitve nove »umetne države« albanske. Za vsako ceno in na škodo treh balkanskih dežel hočejo naprav ti Albanijo večjo, nego je bila kdaj prej. Ozemlje, ki so je osvojili Srbi, Grki in Črnogorci, hočejo navzlic temu, da si prebivalstvo teh dežel želi ostati pod gospodstvom svojih osvoboditeljev, kakor je to popolnoma jasno iz številnih brzojavk, ki so bile poslane konferenci veleposlanikov, Greyu, Sazo-novu itd.
Grki nočejo niti slišati o tem, da bi jim bil odvzet sandžak Argvro-kasrrski s svojimi štirimi okraji in z mesti v njih, ki so obljudeni od Grkov, ter prideljen Albaniji, kakor je baje sklenila konferenca veleposlanikov.
Grki me :]o, da Italija na to dela, da se razširijo južne meje Albanije.
Pred ; inevi so na sosednem Krfu priredili protiitalijansko demonstracijo. Prišlo je k tej demonstraciji vsled brzojavk v časopisih o srbsko-črnogorskih uspehih na Tara-bošu in pri Skadru.
Ob 7. zvečer so se oglasili zvonovi vseh cerkva na Krfu, dve mestni godbi sta prišli na krasno esplanado, in navzlic temu, da je v državi splošno žalovanje, so godbe zaigrale srbsko, črnogorsko in grško himno. 1 isoče ljudi je šlo v sprevodu, v katerem so nosili zastave teh treh narodov po mestu. Bila je to imposant-na manifestacija za Srbe in Črnogorce, pri kateri so bili ranjeni srbr.ki častniki, ki se zdravijo na Krfu, burno in srčno aklamirani. Bilo je slišati glasne klice: Proč z veliko Italijo! Naj živi mala Črna gora!
Ta manifestacija za Srbe in Črnogorce se je končala s hrupno demonstracijo proti Italiji. Grki hočejo morsko cesto pri Krfu obdržati zase, temu pa odkrito nasprotuje Italija, ki hoče vse pridobitve vojne na jugu Grkom odvzeti v prospeh Albanije. Iz tega potem neprenehoma narašča sovražnost Grkov proti Italiji.
Mnogoštevilni izseljenci, moški, žeske in otroci, ki so za časn vojne pobegnili iz Epira na otok Krt, so se pričeli sem vračati in v druga obrežna mesta. Vsled vesti, da bo srednji in severni Epir prideljen Albaniji, se
je to vračanje izseljencev v Epir, In posebno izseljencev iz sandžaka argvrokastrskega takoj ustavile.
Ti izseljenci so ostali na Krfu in njih voditelj, odvetnik dr. Zatro-poulos je poslal od tam ministru Greyu sledečo brzojavko:
»V imenu več tisoč izseljencev na Krfu, ki so se izselili iz bivšega sandžaka Argvrokastrona, prosijo Vašo ekscelenco, da nas pred londonsko konferenco podpirate, da ostane ta sandžak grški. 2e turške oblasti so morale omejiti usurpaci-jo, nasilnosti in okrutosti albanskih bejev. Za slučaj albanskega gospodarstva, če bi do tega prišlo, bi krajevne oblasti (v Epiru) obstojale iz roparjev! In potem je naša situacija slabejŠa nego pod turškim gospodstvom!«
Predsednik epirskega združenja: Zatropoulos.
In Grki imajo prav! Sandžak Argvrokastski ni bil nikdar v Albaniji, temveč v Epiru, in njegovo prebivalstvo je grško, ki nima ničesar iskati v Albaniji.
Ivan Ivanić (Nar. Politika),
Strel v romunski zbornici.
Nenavaden način vzbuditi pozornost.
Ko se je otvorila včeraj ob pol 3. popoldne seja romunskega parlamenta, je počil naenkrat v neki loži strel in nekdo je glasno zavpi!: »Poslušajte glas makedonskih Romunov,« Ob enem je dotični vrgel v zbornico tudi neko prošnjo.
Splošno se je mislilo izpočetka, da gre za atentat na notranjega ministra Take Jonescuja. Zbornice se je polastila velikanska razburjenost. Ko se je nekoliko polegla, se je dvignil notranji minister in izjavil: »Ta, samo zaradi svoje redkosti zanimiv slučaj ne sme motiti dela zbornice.« Nato se je razprava nadaljevala in je zbornica sprejela predlog za romunske vaške šole.
Dozdevni atentator se piše Hancin Nastase, je 23 let star, doma iz Rašove v Makedoniji in je vseučili-ški slušatelj.
Preiskava je dognala, da ni šlo za atentat, marveč da je hotel Nastase s strelom samo opozorit! parlament in javnost na zadeve Romunov v iVlakedoniji. Zato je zaklical tudi ob enem, ko je ustrelil: Poslušajte glas makedonskih Romunov! Izkazalo se je namreč, da so bile pobrane iz patron revolverja, s katerim je streljal, krogle.
Hancin Nastase je študiral prej v Carigradu pravo in je prišel pozneje v Bukarešto, kjer se je vpisal na vseučilišču. Dobival je od romunske države štipendij. Ko je dovršil svoje študije, je vstopil kot sotrudnik pri listu »Glas žrtev«, organa makedonskih Romuncev. V tem listu je vehementno napadal vlado, češ da zanemarja potrebe Romuncev v Makedoniji in obrača vso svojo pozornost samo na vprašanje Silistrije. Hancin Nastase je zelo inteligenten človek. Dobil je baje zjutraj pismo svojih staršev iz Raševa v Makedoniji, ki ga je silno razburilo. Hitel je nato v parlament, kjer je oddal strel.
Pri preiskavi je izjavil, da je hotel le opozoriti javnost na bedo romunskega prebivalstva v Makedoniji in da ni meril niti na Take Jonescuja niti na katerega drugega ministra, ki
je pripetil pred kratkim: V šoli sem tiste otroke, ki ne pazijo v cerkvi pri pridigi, ostro prijel zaradi tega. Pa veste, kaj se je predrznil naš liberalni učitelj? Spravil se je nad mene, zakaj ne putsim otrok pri miru. Tu vidite, skrivne, hinavske namene, vso oblast nam skušajo vzeti nad dušami malih, ker njim je všeč, če se otroci ne brigajo za božjo besedo. Tu vidite nevarnost, ki vam preti, če si liberalci še nam duhovnikom upajo očitati, da ne delamo prav. Svarim vas, varujte se takih ljudi, to so rjoveči levi v ovčjih oblekah.« —
Tedaj je zašumelo med kmeti. 2upnikove besede, polne ogorčenja, so vzbudile v njih ogenj maščevanja. »Naših otrok pa ne bo pohujševal,« se je oglasil nekdo. »Razbijemo mu rajši hinavske čeljusti,« je dodal drugi. »Na odgovor mora priti pred nas in prositi gospoda odpuščanja,« je zahteval energičen glas.
V tem pa je že nastalo po sobi in hodniku šumenje, vpitje in zmerjanje. Ljudje so se prerivali in v hipu je bila na hodniku pred učiteljevo sobo prava zmešnjava. »Ven z njim,« so kričasli nekateri, »ga bomo mi sodili.« Krepak sunek in vrata v učiteljevo sobo so bila odprta na stežaj. Bregar ni dal srlasu iz sebe, tako nenadoma je prišlo to, Nahujskani kmetje so se vrgli nanj kot na krvoločno zver, ga izvlekli iz sobe, tirali * silo pred seboj po hodniku in stop-
nicah. Tedaj se je pojavil šele župnik in zaklical kmetom: »Mir«.
»Le dalje, gospod župnik, čaša še ni polna,« je rekel bridke Bregar. Župnik je povesil oči, telo se mu je začelo tresti. Čudno so mu udarile te besede v srce. Drugi duhovniki so stali molče zadaj in vseh se je polastil nekak strah. To je videlo tudi ljudstvo in kmetje so drug za drugim odhajali. Duhovniki so prosili Bregarja, naj pristopi malo k njim, kar je pa ta odklonil in odšel nazaj v svojo sobo.
Napravil se je na pot in ko je bil gotov, ni bilo nobenega Človeka več ne na hodniku, ne v gostilni. Bilo je tiho in mirno kot po viharju in tudi v Bregarjevem srcu ni bilo niti najmanjše žalosti, ko je zapaščal Golo Brdo za vedno.
Šel je naravnost na okrajni šolski svet in pojasnil vso zadevo. Povedal je, da ne more ostati več na Golem Brdu niti en dan in da rajši zapusti za vedno ta stan kot da bi samo pogledal še gori. Gospodje pa s tem niso bili nič zadovoljni in Bregar, videč njih zadrego, je podal izjavo, da se odpove službi.
A s tem še ni bila končana zadeva volilnega shoda na Golem Brdu. Zadnje dejanje se je vršilo pred sodiščem. Tam je bil župnik obsojen zaradi javnega hujskanja, pet kmetov pa zaradi lahne telesne poškodbe, ki so jo prizadeli Bregarju.
župnik, prijazno odkimovaje po-zdravljajočim kmetom. Potem se je začela komedija. Nastopil je kaplan, bliskovitih oči in rezkega glasu. Govoril je ljudem o žalostnih časih, ki so prišli nad kmeta, ker mu davki vzamejo vse, kar je ostalo še od raznih nesreč. Zabavljal je čez gospodo, ki hoče kmeta uničiti gmotno in mu v novejšem času tudi vcepiti brezverski liberalizem. Ko je prišel do te besede, je postal njegov glas oduren in gledal je kot lev. »V zadnjo gorsko vas,« je govoril, »že segajo pogubni vplivi te brezverske stranke, k\ zastruplja ljudsko dušo in hoče tudi premoženje ljudi spraviti v svoje in judovske žepe. Ti ljudje so v tajni zvezi z največjimi sovražniki krščanstva, z judi, ki si hočejo počasi pridobiti premoženje vsega sveta in postaviti svojo vlado. Njihovi krivi nauki se razširjajo bolj kot slabo seme in razširjajo jih med ljudmi najbolj liberaini učitelji, ki so na skrivnem za to plačani in pridejo najlažje z ljudstvom v dotiko. 2e v šoli skušajo otrokom na zvit in prikrit način vcepiti drugačne nauke o svetu in življenju kot nas uči naša sveta vera, a zunaj med ljudmi delajo še vse hujše, ker se ne bojijo kazni. Nas duhovnike sovražijo ti ljudje iz dna duše, ker skušamo odvračati njihove krive nauke. Od tod je tedaj to sovraštvo, ki se bije med privrženci pekla in   namestniki božjimi.
Svarim vas: Ne verujte hinavsko-J prijaznim besedam teh ljudi, ne daj-| te ^e motiti, če hodijo v cerkev in če še tako pobožno molijo, vse to je le krinka za laž, da bi vas lažje preslepili.«
To je šlo dalje do najmanjših podrobnosti. Nazadnje je sledil nauk: »Ne dajte se v roke tem zapeljivcem, ki vam hočejo vriniti svoje poslance, da bi potem delali z vašo vero in premoženjem po svoji črni vesti, ampak oddajte svoje glasove za našega krščanskega poslanca, ki bo delal za vaš dušni in telesni blagor.«
Nastopil je drugi govornik, ki je obdelaval prav isto snov kot prejšnji. Razlika je bila le v tem, ta je ta rabil tudi izraze, ki se dobijo le v besednjakih in v predmestnih beznicah. Bregar, ki je molče poslušal vsa ta gorostasna izvajanja, se je sramoval samega sebe, da bi še nadalje poslušal take neumnosti in odšel je mirno v svojo sobico, ki je bila prav na koncu hodnika. Vedel je, da je tu vsaka pomoč zastonj, zato je rajši molčal.
Govori pa so se že nadaljevali. Nazadnje je nastopil domači župnik, ki je vsebino vseh izvajanj v kratkem ponovil in dodal še sledeče: »Kako : resnične so besede mojih predgovornikov, dragi f a rani, da hoče liberalizem tudi pri ras že sejati svoje ničvredno seme, naj vam bo v dokaz samo ta-le doflroH°V ki se m*
t
iikrajntm gospodarstvu, oncmogo?u-Jejtfvjako investicijo, da bi prišlo med ljudi vsaj malo zaslužka. Potoki sc n<* !egulirajo, ceste in žeiezr.ice ne gradijo, vse miruje. In zunanja politika nam naklada no /a ogromna bremena, pevzroča nove izdatke, odteguje mlade ljudi delu. Zato se ni čuditi, da vlada povsodi nervozna nezadovoljnost, ki je lahko vidiš in občutiš povsod. Vse čaka na trenutek, ko bo dalo z elementarno silo duška svoji nevolji — in strelovod bodo tvorili nezmožni klerikalni naši politični voditelji. Oni so nam delali velike obljube, ki jih niso spolnih, oni 60 zavozili s svojo deželnozborsko politiko, oni nam pomagajo nakladati višje davke: naj torej prvi čutijo našo nevoljo!
Iz Lembaha pri Mariboru. (K m e-
t i j s k a podružnica.) Po dolgotrajnem boju, ki sicer ni razburjal javnosti, toda ki je bil zelo vroč, je pridobil tukajšni rojak, deželni odbornik Franc Robič za spodnji del dravske doline podružnico c. kr. kmetijske družbe. Ime ji je »Lembah-Ruše«. Njena glavna naloga bode pospeševanje živinoreje in poljedelstva. Dne 13. t. m. je bil v Lembahu njen ustanovni shod. Glavni odbor Ma na njem zastopala deželni odbornik Franc Robič in generalni tajnik F. J u v a n , od 114 vstopivših udov pa se ga je udeležilo navzlic slabemu vremenu 65. Na zborovanju, katerega je vodil ruški župan J. L a s b a -h e r kot načelnik pripravljalnega odbora, se je izpregovorila marsikatera času primerna in vzpodbujajoča beseda. Iz splošnega* zanimanja za stanovsko zvezo in iskrene zahvale, katera se je izrekla od več strani navzočima udoma glavnega odbora za težko pričakovano ustanovitev, smemo sklepati, da bode mogla mlada podružnica razviti živahno in plodonosno delovanje. Volitvi načel-ništva in odbora sta bili sogla.ni. Načelnikom je bil izvoljen Feliks Robič, posestnik v Lembahu, njego-govim namestnikom Karel Lingl, posestnik v Rušah, tajnikom in blagajnikom S. Vodenik, šolski vodja v Lembahu, za odbornike pa grof Auersperg, graščak v Loki, Andrej Bračič, župnik v Lembahu, Jakob Mar.n, posestnik v Rušah, Janez Rotner, posestnik v Laznic« ter Henrik Volhneier, posestnik v Selnici ob 1 >ravi. Da bodo imeli vsi udje lahek stik z vodstvom podružnice, izvolili smo še za vse občine, v katerih ne stanuje nobeden odbornik, zaupnike in sicer Petra Zorko, trgovca v Pe-kraK Jožefa Krainer veleposestnika v Vrhovem dolu, Franca hleb, župana v Bistrici, Petra Supančič, posest-iuka v Lobnici, -Viktorja Glaser in Franca Grizold, veleposestnika v Sinolniku, Alojzija Lavrenčič, posestnika na Slemenu in Lovra Čiček, posestnika v Jeloveu. Upajmo, da bode nova podružnica sčasoma obrodila mnogo dobrega sadu!
Iz Kapele pri Radgoni. Daleč naokoli ne najdeš šolskega poslopja, ki bi v higijeničnern oziru bilo v tolikem nesoglasju s tozadevnimi zakoni. Merodajne oblasti se ne ganejo, čeravno bi bila njih sveta dolžnost, odpomoči tej kulturni sramoti. Naša mladina — pa tudi učiteljstvo — za katero bi morale imeti največjo skrb, izgubljajo v teh zaduhlih prostorih življenje moči. Polni sve-žosti, prihajajo učenci v šolo, vračajoč se po končanem pouku na svoje domove, so popolnoma onemogli, njih   bledorumena lica te užalostijc,
Kmete je Bregar sam opravičeval s tem, da so bili zaradi zavžitih opojnih pijač v nenormalnem duševnem stanju. To jim je pomagalo in dobili so le malenkostne kazni, med tem ko župniku tudi sodišče ni hotelo pripoznati nobenega opravičevalne-ga izgovora. Kmetje so po končani obravnavi prosili sami Bregarja odpuščanja, a božii namestnik se je prezirljivo smejal.
Bregar ni več videl Golega Brda. Vrnil se je v mesto k materi in si tam poiskal mirno službo. Dolgo ni ničesar slišal o Golem Brdu. Cez nekaj let pa je bral v časopisih, da so ljudje tamošnjemu župniku ponoči razbili okna v novem zupnišču, ker se je dognalo, da je župnik pri zidavi že tako nepotrebnega novega poslopja naredil vejike dobičke za svoj žep ...
Malo pozneje pa Iz dobil od Hrastarja pismo, v katerem mu ta sporoča, da so vsi ljudje zahtevali odstranitev starega župnika, ki je celo faro spravil v prepire in tožbe. Župnik je tudi odšel. Ljudje so se oddahnili, ker je bilo s tem konec večnega hujskača. Prišel je nov župnik, starček, ki je skrbel le za dušni blagor izročenih mu ljudi in ni razburjal nerazsodnih ljudi s političnim hujskanjem.
In na Golo Brdo sta se naselila zopet sreča in nvr..-
ker te uverijo, da je že marsikatero mlado bitje zadobilo v teh nezdravih prostorih kal neozdravljive bolezni, kakor je bil to najbrž slučaj v letošnji zimi. Kako pa je preskrbljeno za učiteljstvo? G. učitelj bi naj stanoval v sobi, kjer je pred nekolikimi leti stal svinjak in kamor se izteka ob hudih nalivih voda, ki pokrije tla do dm visoko. Stanovanje g. naduči-telja, obstoječe iz dveh majhnih vlažnih sobic, ne odgovarja zdravstvenim zahtevam. Neobhodno je torej potrebno, da se Čim prej odpomore tem neznosnim razmeram, ker postane šola sicer zbirališče nalezljivih bolezni. Zopet bodo vzdignili nekateri nerazsodneži svoj glas: Kaj nam je potreba nove šole! Nalaga nam itak obstoječe poslopje mnogo denarnih žrtev, kaj šele potem, če se prične z zidavo novega poslopja. Žrtvovati bo treba za najdražjo nam deco, vendar bomo imeli zavest, — posebno ko so nam nakane narodnih nasprotnikov znane — da smo darovali na altar domovine, ker značajno vzgojene mladine si ne osvoji najlju-tejši sovražnik.
Bočna pri Gornjem gradu. Tukajšnje »Kmetijsko bralno društvo« je imelo svoj letni občni zbor 26. decembra 1912. Blagajnik je izkazal 277 K 18 v dohodkov in 72 K 13 v stroškov, torej ostane za leto 1913 prebitka 205 K 05 v. Vrhutega šteje društven inventar 2 kmetijska stroja in drugega orodja v skupni vrednosti 234 K kakor tudi lepo urejeno knjižnico. Društvo je naročeno na 7 časopisov strokovne in politične vsebine. Predsednik društva je naduči-telj g. Jos. Bizjak. — Podružnica sv. C. in M. v Bočni je imela svoj redni občni zbor dne 25. marca 1913. Blagajniška knjiga izkazuje 241 K SO v denarnega prometa: letnih udov ima sedaj podružnica 44; njen prvomest-nik je posestnik g. Ant. Levar. — Pred 2 leti se je zgradil v Bočni prepotreben vodovod, katero delo je pohvalno izvršil g. Iv. Rebek v Celju. Higijenični oddelek c. kr. vseučilišča v Gradcu je vodo za vodovod kot izborno kvalificira!. Celoten vodovod je velja! 11.S74 K 66 v, in sicer so prispevali k tej stavbi: va-ščani 7777 K 18 v, šola 3664 K 08 v in cerkev 433 K 40 v. Lani so si Bo-čani tudi ustanovili vodovodno zadrugo, katera je kot članica pristopila k celjski Zadružni zvezi. Načelnik zadruge je trgovec g. Fran Štig-lic.
Drobne novice. V konkurz je prišel Janez F f e i f e r, trgovec z mešanim blagom Peggau nad Gradcem. — Iz duhovniške s i u ž -b e. Vikar Ivan G o r i š e k v Celju je nnenovan za župnika na Zgornji Ponikvi pri Žalcu, kaplan Franc Močnik pri Sv. Tomažu nad Ormožem pa za župnika pri Sv. Roku ob Sotli. — Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta pri Sv. Ani na Krembergu. — Iz B r e ž i c. Druško-vičevega mesarskega pomočnika J s g r i č a so zaprli, ker je ukradel mesarskemu vajencu Sobi več obleke, perila in čevlje ter tudi poskusil s sekiro razbiti blagajno v mesnici, v kateri je bilo 2000 kron. Pri razbijanju blagajne pa ga je iobil domač sin in je ukrenil, da so djah Jagriča pod ključ. — V Podovi pri Racah, kjer je doslej občinski urad pod vplivom nemškutarjev ura-doval nemški, je sklenil občinski odbor slovensko uradovanie in poslovanje z oblastmi. — Iz Konjic poročajo, da voli pri nadomestnih volitvah v okrajni zastop skupina kmečkih občin v torek, dne 22. aprila. — V š e n t J u r j u ob J. ž. je umrl te dni najstarejši tržan, trgovec z usnjem, Martin S i t e r. Bil je 85 let star. — V P i 1 š t a j n u je umrl nekdanji veletržec Julij S c h m i d t, 83 let star.
Tatovi v celovški okolici še vedno ogrožajo prebivalce, kljub temu, da so pred nekaj dnevi zaprli tatin-sku družbo, šest fantov. Skoro vsak dan prihajajo še vedno vesti o raznih manjših, več ali manj posrečenih vlomih. Sodijo, da je štela ta družba več članov, ki so med sabo v zvezi in drug drugemu pomagajo. Oblasti opozarjajo prebivalce, da naj bodo kolikor mogoče previdni in vsako sumljivo osebo takoj ovadijo.
Nadomestne občinske volitve v Celovcu se bodo vršile v drugi polo^ vici meseca majnika. Volilni imeniki bodo razpoloženi javno do 3. maja. Voliti bo treba 12 svetovalcev, torej skoraj polovico občinskega sveta. Pravo volilno gibanje se še ni pričelo, pač pa se pripravljajo vse stranke na precej hud boj.
Primorsko.
Kompromis med laškimi klerikalci in liberalci, katerega so ponudili li-
beralci glede volitev v deželni zbor goriški, so laški klerikalci, kakor se poroča iz Gradišča, kratkomalo zavrnili.
V cestni odbor za goriško okolico je poklican gosp. Alojzii Jogar, kot največji davkoplačevalec v cestnem okraju.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Binkoštno nedeljo. Pravila je vlada potrdila. Dnevni red zborovanja se bode v kratkem objavil.
Deželne podpore za goriška gasilna društva v skupnem znesku 9400 kron, je deželni odbor že razdelil in se bodo v kratkem izplačale.
Nova blamaža laških magistra-tovcev v Gorici. Lahi dobivajo v Gorici udarec za udarcem. Nič jim ne pomaga njih predrznost, niti klečeplazno zvijanje. Tržaško namestni-štvo je odklonilo zopet proračun goriške mestne občine in Črtalo iz njega več postavk. S tem je podana goriškim laškim gospodarjem zopet nova nezaupnica in so ti ljudje zopet za eno blamažo bogatejši.
Strupenih kač so pobili na Oo-riško-Gradiščanskem v zadnjih sedmih letih 9960. Nagrade se je izplačalo vsega skupaj 7129 K 60 v.
Umrl |e v bolnici v Trstu nad-učitelj v Bovcu in načelnik posojilnice Kristjan B r a t i n a.
Trst - Kanada. Včeraj so si ogledali številni povabljeni gosti parnik Canadian-Pacific družbe »Tvrolia«, ki odpluje danes iz Trsta v Montreal v Kanadi. Parnik je popolnoma zaseden. Po izjavi izvedencev je parnik popolnoma moderno opremljen in odgovarja vsem zahtevam, ki se stavijo prekoatlantskim parnikom. V posebnem nagovoru na udeležence je kapitan Glanzman posebno poudarjal velike koristi za tržašil« pristanišče, ki jih bo donašala zveza omenjene družbe.
Poskusen vlom v davčni urad. Štirje vlomilci so vlomili predsnoč-nem v uradne prostore davčnega urada v Cervinjanu. Toda vlomilci so bili, predno so prišli do denarja prepodeni. Enega so aretirali in ta je ladjedelniški delavec Anton Mar-chiot. Trije njegovi tovariši so sicer pobegnili, toda r olicija jih baje pozna in jim je že na sledu.
Kriza na Reki — vladni pritisk. Reški guverner grof Štefan VVicken-burg je bil včeraj v Budimpešti in^e imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom glede odpora reškega mestnega zastopa proti vladi zaradi ustanovitve državne obmejne policije. Uspeh te konference še ni znan. Vendar pa je gotovo, da za mesto ne bo posebno ugoden, kajti grof Wi-ckenburg se je izrazil baje napram nekemu poročevalcu, da je sedanji položaj na Reki zelo resen in nevaren Samo z razpustitvijo reprezentance ne bo še pomagano, vlada se bo morala poslužiti strožjih zakonodajnih sredstev, da pokaže mestu Reki, da stoji nad njo državna oblast. V seji mestnega zastopa, v kateri so se pečali s tem vprašanjem, so Lahi odločno protestirali proti vladnemu kršenju avtonomije. Posebno ostri napadi so padali ravno na guvernerja grofa VVickenburga. Zanimivo je, kar je povedal dr. Grossich o pokojnem Adamichu, ki je sodeloval svo-ječasno pri pogajanjih zaradi reske policije. Adamichu je takrat rekel grof Andrassv: Ne dajte ničesar Hrvatom, mi (Madžari) vam damo vse! Italijani so šli res na te madžarske limanice in dosledno prezirali Hrvate. Madžari pa so igrali svojo igro zavratno- Ko so uvideli, da se Italijani v boju s Hrvati ne pomadžarijo, zahtevajo sedaj naenkrat in to popolnoma brezobzirno,vsaj politično nad-oblast in bijejo svoje bivše zaveznike Italijane naravnost v obraz. — Lahi so slabo igrali, mislili so, da bodo tepli druge, toda sedaj so sami tepe-ni. — Za Slovane pa je popolnoma enako, koliko vrst policije je na Reki, slabše ne more biti za nje kot je sedaj. — Železno pest bodo občutili v prvi vrsti dosedanji brezvestni laški gospodarji.
Stavka na Reki. Pogajanja med izprtimi delavci in zastopniki delodajalcev niso dosegla nobenega uspeha. Delavci, ki so poslali 28 zastopnikov, zahtevajo uvedbo dnine in hočejo odpraviti akordni sistem. Nasproti njihovim zahtevam pa vztrajajo delodajalci pri dosedanjih pogodbah akordnega sistema.
„Dramatično društvo."
Ob zaključku sezone je imelo »Dramatično društvo« svoj redni letni občni zbor. Predsednik gosp. profesor R e i s n e r je poročal q društvenem delovanju v preteklekn letu v velikih potezah* prepuščajoč ostalim funkcijonarjem podrobna poročila. Novi odbor, izvoljen 12. luliia, Je poveril intendanco gosp. profesorju K obalu,  kateremu  sta stala ob
strani gosp. vodja Matej H u b a d in g. arhivar Oton Zupančič, katerim izreče občni zbor posebno zahvalo. »Drariatično društvo« je dobilo od deželnega odbora gledališče na razpolago s pridržkom vrhovne cenzure, ki pa za gledališče ni imela nobenih neprijetnosti. Kakor vedno, je tudi letos mestna občina ljubljanska priskočila z izdatnimi podporami na pomoč ter omogočila začasni obstoj gledališča sploh. Ce mestna občina odtegne gledališču svojo roko, potem je propaio stalno slovensko gledališče. Gre tedaj mestni občini javna zahvala. Predsednik se zahvali nato še drugim dobrotnikom društva, zlasti »Ljubljanski kreditni banki«, »Kmečki posojilnici za ljubljansko okolico«, »Gledališkemu društvu«, »Glasbeni Matici« in pisarnama ar. Tekavčiča in dr. Tavčarja, iz vrste članov je umrl ustanovnik društva, ces. svetnik J. M u r n i k. Člani počaste njegov spomin s tem, da se dvignejo s sedežev. »Dramatičnemu društvu« je pred vsem treba dobiti zagotovil, da ne bo od momentane iz-premembe v dobri volji gospodov, ki podpirajo gledališče, odvisno, na drugi strani pa je treba rešiti finan-cijalno vprašanje. Denarno žrtvuje sedaj mestna občina največ za gledališče, da bi pa dobila tudi v last gledališče, sedaj ni izvedljivo. Da si odpre društvo nove vire, je sklenilo prirejati kinemategraiske predstave. Kinematografija ima z umetostjo sicer prav malo zveze, vendar je velika privlačna sila in nastanil bi se bil v Ljubljani gotovo še en kinematograf, zato je bilo društvo mnenja, da je boljše, če to stori kulturno društvo. Deželni odbor je kinepredstave v gledališču dovolil ter prepustil »Dramatičnemu društvu« gledališče za dobo dveh let tudi za kinopred-stave.
Kot tajnik je poročal nato gosp. dr. Pavlin, kot intendant pa gosp. prof. K o b a 1, katerih poroči', zaradi njih precej podobne vsebine lahko združimo.
Dramatično društvo je začelo sezono 1912/13 v znamenju najhujše krize. Koncem 1911/12 je bilo skoro gotovo, da se ustavijo predstave v ljubljanskem deželnem gledališču vsaj za eno leto vsled prevelikih finančnih težkoč, in ker je bil deželni odbor dovolil nadaljno uporabljanje gledališča samo pod gotovimi pogoji. Vs'ed tega se je igralsko osobje po večini razpršilo. Krizo je nato »Dramatično društvo« končalo na občnih zborih julija 1912 ter sklenilo, da sb predstave nadaljujejo. Zlasti se je to zgodilo iz ozirov na domače igralce. Intendanca se je imela boriti zlasti z velikimi težkočami. Osobje razpršeno, novih moči ni bilo dobiti, ker je bilo že pozno. Končno pa se je vendar sestavilo osobje, ki je bilo vzpri-čo nastalih razmer zadovoljivo. Največ težav je delalo vprašanje prvega opernega in operetnega tenorja, poleg tega pa najeti tenor še niti prišel ni, dasiravno je bil podpisal pogodbo in dobil že tudi predujme na plačo. Pomagati so morali gostje. Zahvala gre v tem oziru gosp. vitezu C a m -m a r o t i iz Zagreba. Vprizarjale pa so se v sili tudi enodejanske opere. Tenor je dobilo gledališče nato šele decembra v osebi gosp. Harfner-j a. Poleg tega je primadona gdčna. O r 1 o v n zbolela na glasilkah tei morala pustiti angažma. Slične težave so bile pri drami, ki ni mogla dobiti lahko polnovrednega nadomestila za odišlega g. N u č i č a in gdčno. T h a 1 e r j e v o. Drama je imela vezane roke, zlasti še, ker starejših ;gralcev ni kazalo uporabljati več v toliki meri, kakor prej. Tudi orkester »Slovenske Filharmonije« se je sestavil šele tik pred otvoritveno predstavo. Tudi prevajanje dramskih del ni bilo povsem urejeno, zato so se morale včasih predstavljati tudi starejše igre. Operne in operetne vpri-zoritve je najbolj zaviralo neznanje jezika novega tujega osobja, pa tudi zbor, ki je bil na razpolago za studiranje samo po eno uro na dan. Vsled vseh teh težkoč je izostalo mnogo glasbenih del, pa tudi mnogo dram. Napovedane izvirne slovenske drame se niso vprizorile. Glasbeni materijal je bil izbran tako, da se je izogibal plitvinam sodobne operetne produkcije, od katere se občinstvo že splošno odvrača. Vsega skupaj je bilo 83 glasbenih predstav. Dramski repertoar je bil sestavljen tako, da je skušal po možnosti ustrezati okusu občinstva. Na novo se je vpiizorilo 23 iger, iz starejšega repertoarja pa 13 iger. Vlada je zabranila vprizori-tev »Smrt majke Jugovičev«. Na novo je uvedla intendanca takozvane kronske predstave, dijaške predstave, poskusila z delavskimi kronskimi predstavami, dobro so uspele tujske predstave. Pogosto si je intendanca pomagala z gostovanji, bilo le 10 gostov v 11 igrah, odnosno 19 vprizoritvah. Z otvoritveno predstavo je praznovalo gledališče 20letnico otvoritve gledališkega poslopja, izmed drugih obletnic Je omeniti 351et-
nfco g. Danila in 301etnico gosp. Borštnika v Zagrebu.
Blagajnik gosp. podpolkovnik M i 1 a v e c poroča o blagajniškem stanju društva. Do*ga je imelo društvo 10.000 K pri >Kreditni banki«, ki je narasel z ostalimi obrestmi na 12.240 K, in pri »Kmetski posojilnici ljubljanske okolice« danes še 7500 K, tedaf skupaj 19.740 kron. Imovina, inventar, repertoar, muzikalije, garderoba se ceni relativno na 20.000 K. Preostanek lani 30. junija je bil 327 K 8 vinarjev, članarina je znašala 308 kron, skupaj K 635*08, izdatki 197 K 98 vin. Preostaja tedaj 437 K 10 v. Od teh je naloženih v »Mestni hranilnici« 410 K 81 vin. Na pismeni predlog pregledovalca gosp. ces. svetnika Pir ca izreče občni zbor blagajniku gosp. podpolkovniku M i 1 a v c u zahvalo za njegov trud. Iz računskega zaključka gledališke sezone — poroča predsednik — posnameno sledeče številke: Dohodkov je bilo 120.735 K 21 v. Omeniti je redno in izredno subvencijo mestne občine 38.917 K, dohodke H predstav 57.289 kron 55 v. Stroški znašajo 120.482 K 39 vin., med njimi je posebej omeniti služnine 63.795 K 10 v, režijo 16.678 kron 73 vin. in godbo 15.480 K. Bilanca izkazuje koncem leta 1912/13 primanjkljaja 10.549 K 37 vin. Revizija je izkazala popoien red, zato predlaga predsednik, da še dva posebna revizorja na prihodnjem izrednem občnem zboru, na katerem bo viden že uspeh kinematografskih predstav in se bo mogel predložiti tudi proračun, izrečeta absolutorij. Vsled pozne tire prekine nato predsednik občni zbor, ki se nadaljuje dne 26. t. m. ob 9. zvečer v istem lokalu.
Drs
-i
vesti
+ Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je storil v svoji seji dne 18. aprila t. 1. soglano sledeči sklep: I. Narodna-napredna stranka obžaluje, da vodilni avstrijski politiki ne uvidevaio, da ima najmočnejši steber habsbrrške monarhije postati združeno avstrijsko Jugoslovanstvo, kateremu pa gredo vse tiste pravice, kakor jih uživa bodisi katerikoli narod tega cesarstva. Avstro-Ogrska pa naj išče iz političnih in gospodarskih razlogov svojih pravih prijateljic v prvi vrsti na slovanskem Balkanu. — II. Narodna-napredna stranka vidi in išče bodočnost slovenskega naroda edino le v okviru avstrijske monarhije; konštatuje pa, da niti stremljenje po političnem in kulturnem zedinjenju vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov, niti želja po kultur, zbli-zanju vseh jugoslovanskih plemen ne nasprotuje zgorajšnjemu nepremakljivemu temeljnemu načelu. — III Narodno-napredna stranka odklanja vsak stik s sanjarijami drugih eventualnosti, meni pa, da izvirajo take sanjarije iz dušnih refleksov, ki se vselej pri velikih svetovnih dogodkih pojavljajo med kipečo mladino, ne da bi zamogle roditi realnih posledic.
+ Strahovi! Danes bodi posvečeno nekaj vrstic rdeči »Zarji«, ki se i.e precej nehonetno vsilila v našo polemiko, katero smo vodili zadnje dni. Glasilo Etbina Kristana piše: »Ker »Preporod« razen dr. Tavčarja na Slovenskem malokdo pozna, je treba povedati, da mladi študentje v njem preobračajo politično geografijo in prestavljajo državne mejnike in dr. Tavčar je najbrže v strahu, da mu ljubljansko občino z magistratom vred kar čez noč preneso, kakor recimo, podtivolsko klop — na Srbsko in še dlje.« Duhovit dovtip brez dvojbe, in na kakem socijalno - demokratičnem shodu v Spodnji Šiški bode morda še furore napravljal! Ali z dobrimi dovtipi narn ni dosti pomagano. Gosp. Kristan — ker je on prvi sprožil ime, naj nam ne šteje v zlo, če ga z imenom navajamo! — torej g. Kristan prav dobro ve, da pri nas nikomur, ki je dosegel 14. leto svojega življenja, ni dopuščeno preobračati politično geografijo, ali pa še celo prestavljati državne mejnike. In sedaj stavljamo gosp. Kristanu, koi poštenemu možu, nekaj vprašanj, na katera naj nam, če mu je to mogoče-brez strankarskih dovtipov odgovori. Socijalno - demokratična stranka je gotovo radikalna in njena glasila pišejo kolikor najbolj odločno ln ostro. A v celi demokratični strank' ga nima glasila, ki bi preobračal politično geografijo ter prestavljal državne mejnike. Ko bi se pa vendar dobilo tako glasilo, ter preobračale politično geografijo in pisarilo zgoV le za državnega pravdnika, kolike časa bi socijalno - demokratične strankino vodstvo nasproti takiru morda otročjim, pa vendar nevarnim, ali vsaj nepotrebnim poskusorr mimo ostalo? Na to vprašanje na' nam g. Kristan odgovori kot politik kot resen politik! Pa recimo, da bi strankino vodstvo molčalo in se ne zganilo. Vzemimo, da bi se pri naj nahajalo glasilce, ki bi z demokra-
89. Stev.
SLOVENSKI NSRGft.
Stran
tičnega stališča preobračalo politična geografijo ter prestavljalo državne mejnike! In mislimo si, da bi g. Kristan iz precej zanesljivega vira izvedel, da se le državnu oblast naveličala tistih večnih zaplemb, in da se je tudi naveličala objektivnega postopanja, da se pritiska od gotove strani, da naj se statulra eksempel, ter krene na pot subjektivnega preganjanja, bodisi pred poroto v Celovcu, ali   pred   ono v Gradcu, — potem stavljamo drugo vprašanje, ali bi g. Kristan,   ko   bi vsi opomini ostali brezuspešni, tudi javno ne nastopil, ter opominjal mladino svoje stranke, da naj v hipu zapusti stezo, na kateri si pri današnjih razmerah mora zlomiti vrat? Na to vprašanje naj nam odgovori g. Kristan kot človekoljub. Kakega bolj okusnega postopanja od g. Kristana nismo pričakovali, zate-gadel mu ne zamerimo, da se je pridružil »Dnevovemu« kričanju o policiji it denuncijaciji! Sicer je pa pri takih prilikah stališče socijalnih demokratov čez vse komodno. Da smo mi molčali.in bi bil kak rodbinski oče s svojim sinom prišel v nesrečo, pa bi bili voditelji strank   prvi krivci, ker so ravno molčali. Saj se še dobro spominjamo, kako je pisala »Arbeite-rica* tisti čas, ko je kri nedolžnega dijaka rosiia tlak ljubljanski! Sedaj pa, ko nismo molčali, nastopi g. Kristan s teatralično pozo, ter se topi v solzah, češ, s policijo in državnimi pravdniki tekmujete! Naj storimo to ali ono, g. Etbin Kristan bo vsidkar ugriznil na tisto stran kruha, katera je zanj s surovim maslom namazana! — Dosti o tem! Nas tolaži zavest, da smo v polni meri   storili svojo dolžnost, ko smo slovenski javnosti odkrili, da bi takozvani »preporod« ne bil ničesar drugega, nego samomor naše mladine. Ce pa kdo trdi, da se svojega nastopa kesamo, — ne more imeti niti za lešnik pameti v oavi! »Dnevovi« polemiki ne bomo veliko odgovarjali.   Uporablja stara sredstva, katera so po večini v ured-ništvu samem skovana. Vse mrgoli od policije, denuncijacije, od starosti in od otročarij. Za redakcijo tiči ves slovenski narod, duša vsega slovenskega naroda, in bogve kaj še vse! Takih reči se lahko naroči na stotine, cene pa nimajo nobene. Tista duševna revščina, ki se skriva za redakcijo neodvisnega   dnevnika, nas tudi preklicano malo skrbi. Skrbi pa smo imeli za slovensko mladino, ki ni samo last »Dneva«, in katero braniti pred zapeljavanjem je dolžnost vsakega poštenega   človeka.   Slabo se
am godi! To je gotova resnica! Ali .še slabše bi se Slovencem godilo, če hi naša mladina — hotela imeti posebno svojo politično geografijo, če bi, kakor prrvi Kristan, igrala se s prestavljanjem državnih mejnikov. Kdor tega ne kapira, temu ni pomagati: ta hoče z glavo preriti tunel pod Grintovcem. Če je redakterjem
Dneva« za tak predor, naj svedrajo v apnenik s svojimi lastnimi glavami, ne pa z glavami naše mladine. Za to Je šlo in za ničesar drugega! Nikdar ne bomo dopuščali, da bi nam gonili mladino v mesnico! Posebno v aisih ne, ko bi dunajske vlada najraje padla po Slovencih, ter pred-\ sem rada do zadnjega stebla ugonobila narodno - napredno stranko! Za bevskanja, ki se obračajo proti ( sebi dr. Tavčarja, se niti ta, niti mi ne bomo brigali! Habeant sibi!
4- G. Vladimir Knaflič je s svojim podpisom priobčil v »Dnevu« notico, kateri moramo nekaj odgovoriti. G Knaflič prizna, da je njegovo stališče glede jugoslovanskega vprašanja nekako sorodno našemu, vendar mu pa način naše pisave ni všeč. Prav, ali pri tem bi g. Knaflič, če ho-če igrati sodnika, ne smel pasti v našo napako! Njegov »zajec za gr-uiom«', njegov »smeh z Dleiweisove
..sie« in drugo pomenja neprijetno neokusnost, katero bi lahko zakrivil
Dan«, ne pa g. Knaflič. Skriti se pa hoče za »Vedo«, katero imamo tudi mi za resno revijo. Obračali se pa nismo proti »Vedi«, nego proti »Kna-iličevim vedarijam«, v katerih je med drugimi v nič deval Ljubljano, ter hotel dokazati, da le - ta ni več kulturno središče, kakor je bila nek-daj. Proti takim »Vedarijam« hočemo vsikdar nastopiti, in prav čudili smo se, da daje »Veda« prostor izbruhu, ki ničesar ne dokaže, ker samo v nič dedje našo Ljubljano.
-i- Kje si policija, panslavizem je na potu! »Grazer Tagbiatt« je nekaj strašnega razkril. Član ruske dume, grof Bobrinskij, je bil pred petimi leti v Ljubljani, celo graščino je hotel na Gorenjskem kupiti in z bivšim županom Hribarjem ima dobre prijateljske zveze. Se več! Ravno zdaj, ko je grof Bobrinskij v Petrogradu javno nastopil zoper preganjanje pravoslavnih v Galiciji in na Ogrskem, se je baje Hribar odpeljal na Rusko . . . Grozno, kaj, in prav zadnji čas je, da poseže podržavljena policija vmes in da že spravi par tueatov ljudi pod nož gospoda Lu-schana. Prav lepo, mastno in izdat-
no denuncijacijo je zlegel »Grazer Tagbiatt«, samo to je zlodej, da ni informiran in da bi rad izrabil stvari, khjih natančno ne pozna. Kar se tiče govora, ki ga je imel 7. t. m. grof Bobrinskij v Petrogradu, pač ni treba se z njim pečati, saj Bobrinskij glede preganjanja pravoslavnih ni dosti več povedal, kakor že davno prej dr. Kramar v državnem zboru. Oba sta navedla vprav strahovita dejstva in po naši sodbi bi bilo pametneje, če bi se vodilni krogi zanimali za ta fakta, kakor da prehajajo preko njih na dnevni red s prazno trditvijo, da je Bobrinskij sovražnik Avstrije. Potrebno bi to bilo toliko bolj, ker zna preganjanje pravoslavnih v Galiciji in na Ogrskem pro-vzročiti jako nevarne zapletljaje. Naposled se mora le priznati, da so na rečenem shodu v Petrogradu samo logično postopali, ko so rekli, naj se Rusija zavzame za pravoslavne v Avstro-Ogrski tako, kakor se zavzema Avstro-Ogrska za katoličane v Črni gori, v Srbiji in v Albaniji. No, pa naša skrb to itak ni in ozreti se hočemo samo na denuncijacijo »Grazer Tagblatta«, ki nas Slovence sumniči, ker je bil grof Bobrinskij v Ljubljani. Takrat, ko je bil grof Bobrinskij med nami, se je mudil tudi v Galiciji. Če je bil v Galiciji lahko gost cesarskega namestnika, če so ga pri njegovem potovanju po Galiciji na ukaz vlade sprejemali in pogoščali c. kr. okr. glavarji, če se je smel v Galiciji svobodno gibati, potem pač še nič hudega ni, Če je prišel tudi v Ljubljano na shod slovanskih časnikarjev. »Grazer Tagbiatt« še pripoveduje, da je proti grofu Bobrinskemu izdana tiralnica in da bi ga zaprli, če bi prišel v Avstrijo. No, ta stvar ima svoj poseben značaj. Tiralnieo je res izdalo sodi-
bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen ^ Hedervarvja, osobje vojaške pisarne prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in načelnika te pisarne, ge-neralštabnega polkovnika Bardoifa. Sodni senat pa je ponujani dokaz res^ rice odklonii s to-le utemeljitvijo: »Obdolženec hoče dokazati dejstva, ki po javnem pojmovanju za tožitelja niso žaljiva in ne dajejo povoda za uvedbo kazenskega postopanja. V navadi je, da se političnemu nasprotniku zaluči v obraz označba »izdajalec naroda in domovine«, ne da bi se dotičnik, proti kateremu se je rabil oni izraz, izročil javnemu zaničevanju.« — Res je sicer, da se očitanje »izdaj.Iec naroda, domovine« v političnem boju prav mnogokrat rabi, da bi pa radi tega, ker se često rabi, ne bilo žaljivo, to pa je vendarle malo čudno pravno naziranje.
+ Birma na Viču. Danes se je pripeljal v našo občino prevzvišeni Bonaventura, da kontrolira našo šolo in da si ogleda nove orgije in druga klerikalna podjetja. Seveda so naši frančiškani zelo veseli, da bodo mogli sami poročati o uspehih, katere so dosegli pri botrih in pri drugih manevrih, ki jih uganjajo pod farov-ško streho. Pri nas je bil preje mir; občani so bili prijazni drug z drugim. Sedaj pa se je zasejalo to Škrpijono-vo gnezdo, iz katerega izvirajo vsakovrstne zabave in društva, katera delalo samo prepir, godba, čuki, predavanja, agitacija se vrši in ugonab-lja našo mladino in to vse se vrši ponoči, kar je obžalovanja vredno. Tako bode imel gospod župnik priložnost povedati prevzvišenemu škofu, kako so bile dolge noči sedaj pozimi in kako so dobro napredovale naše ponočne ptice čuki, kateri so spravili več Marijinih devic in čvr-
šče v Cmovcih in sicer na podlagi stih dekiet z naših predavanj, da jih pričevanja že več ko ie siaboglasne- ! ne vidite več, ker se skrivajo pred ga poslanca   viteza Vassilka   in na \ svetom in na tihem pretakajo so'ze.
priporočilo bukovinskega dež. predsednika Blevlebena. Toda, ta tiralni-ca je bila izdana dve leti potem, ko je bil grof Bobrinskij že zapustil Avstrijo, dve leti potem, ko je obiskoval pravoslavne Maloruse in izdana ie bila na podlagi pričevanj tistega gospoda Vassilka, ki smatra orijentalni cerkveni fond za korito, tistega gospoda Vassilka, ki mu pač nihče rad ne seže v roko, tistega gospoda Vassilka,   ki je v državnem zboru in v
Priložnost ste jim dali in to je najhujše za mladino. Priložnost napravi tatove — tudi devištva. Trpele bodo device, katere so še mlade in ne nosijo še svojega perja, zatorej so začeli tudi starši premišljevati zakaj, da so sovico - golobico izpustili, kajti nazaj je pripeljala še čuka.
-f Izredna seja občinskega sveta bo v torek 22. t. m. ob 6. zvečer. Dnevni red priobčimo v ponedeljek. H- Ivan Cankar y kazenski pre-
delegaciji na brezobrazen način huj- \ iskavi. Proti Ivanu Cankarju se je skal na vojno zoper Rusijo in poziv- i pri deželnem sodišču v Ljubljani za-
Ijal vlado, naj jo napove. Na pričevanje tega okajenega poštenjaka pač ni dosti dati. V ostalem pa je za nas popolnoma vse eno, kako si Nemci ta dogodek razlagajo. Naš gost je bil grof Bobrinskij tedaj, ko je bil gost cesarskega namestnika v Lvovu in to nam zadostuje. Sicer pa naj Nemci le dalje svirajo začeto pesem.
n Okrajni glavar v Kranju si je nekaj dovolil, kar pač sega čez dopustne meje.V kratkem bo ljubljanski škof delil v Kranju birmo in pride menda že par dni poprej tja. Okrajnemu glavarju seveda nihče ne odreka pravice, da sprejme škofa, kakor se mu zdi primerno in če bi razvil še tako veliko agitacijo za sprejem škofa, bi temu nihče ne ugovarjal. Toda okrajni glavar je svojo uradno oblast izrabil v to, da prisili različne ljudi, ki so uradno njemu podrejeni, da se morajo udeležiti škofovega sprejema. Tako je izdal na učiteljstvo kranjske deške in dekliške ljudske šole ukaz, da se mora zanesljivo udeležiti sprejema škofa in ravno tako je dal povelje na vse mu podrejene uradnike, da se zanesljivo udeleže sprejema; za slučaj pa, če bi kdo izostal, oziroma se ne hotel oglasiti, zahteva, da se mu pove vzrok. Ta ukaza okrajnega glavarja pomenita evidenten napad na prostost uradnikov in učiteljev, zakaj okrajni glavar nima nobene pravice, da bi uradnike in učitelje silil sprejemati škofa. Uradnik je samo v uradnih zadevah podrejen okrajnemu glavarju in ima zunaj urada samo dolžnost, se zadržati svojemu stanu primerno, sicer pa Je svoboden državljan in mu tudi okrajni glavar njegove svobode ne sme omejevati. V ostalem pa je ta ukaz okrajnega glavarja le dokaz, kake razmere so nastale na Kranjskem jn kaj si smejo posamezni okrajni glavarji, ki bi se radi prikupili klerikalcem, vse dovoljevati.
4~ »Izdajalec naroda« — ni žalitev, tako je razsodilo sodišče v Budimpešti. Stvar pa je bila taka-le: List »Budapesti Napio« je očital poslancu Juliju pl. Justhu, da je izdajalec naroda in domovine. Justh je radi tega očitanja list tožil, odgovorni urednik dr. Edvard Palyi pa je za svoje očitanje ponudil dokaz resnice in predlagal, naj se k obravnavi pozove 60 prič. Med temi pričami je navedel med drugimi bivšega vojnega ministra in sedanjega armadne-ga nadzornika  viteza Auffenberga,
čela kazenska preiskava zaradi njegovega predavanja, ki ga je imel danes teden v »Mestnem domu«. Ovadila ga je državna^ policija; obdolžen je pregreška po § 305. kazenskega zakona.
-f- Odlikovanie. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani g. Vladimir Borštnik, bivši večletni uradnik ruskega konzulata v Trstu je postal kavalir imnerator-skega in carskega reda sv. Stanislava III. vrste.
+ Promocija. V torek, dne 22. t. m. bo na češkem vseučilišču v Prn-gi promoviran doktorjem prava g. Karel F e r 1 u g a iz Trsta. Čestitamo!
— Neosnovane govorice. Po mestu trosijo gotovi ljudje vest, da letos ne bo Jurjevanja na ljubljanskem Gradu. Bo Jurjevanje, pa Še kako imenitno! Jutri, v nedeljo teden 27. aprila bo tako vrvenje na grajskem dvorišču, kot morda ie nikoli ne. Pripravljajo se izredne zanimivosti. Omenjamo le prihod vjetih turških paš na Balkanu, ki jih bodo spremljali močni vojaški oddelki bolgarski, da si ne bodo hoteli ustanoviti tu med Slovenci kakega harema po turškem sistemu.
— Za državne policijske stražnike v Ljubljani so samo le dolžnosti v polni meri v veljavi ne pa tako tudi pravice. Redarji, ki so prišli iz Trsta, še do danes niso dobili svoje plače in jim pomagajo samo s predujmom. Ko se vrne redar iz službe, ima za počitek trdo vojaško slamni-co, glavo, s katere je snel nerodno težko pikelhavbo, pa mora položiti na istotako s slamo trdo nabasano blazino. Prednost za napredovanje, ali kaj enakega imajo le stražniki, ki žive v posebni milosti in protekciji, zmožnost nima odločilnega vpliva. Bivši mestni stražniki so na slabšem, kot so bili preje v mestni službi ljubljanski, zato ni čudno, da ne morejo biti zadovoljni z usodo, v katero jih je vrgla klerikalna maščevalnost napram Ljubljani. Prosimo, naj se poskrbi, da bodo stražniki redno dobili plačo in da se jih smatra za ljudi, ki se morajo od težke službe cdpočiti na mehkejši podlagi kot so vojaške slamnice in blazine.
— Čudno postopanje hoče vpeljati c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani pri izdavanju nravstvenih spričeval. Stranka pride prosit za tako spričevalo. Uradnik si zabeleži podatke in zahteva kolek za 1 K, katerega prilepi na notirane beležke, $
prlstavkom, da bo spričevalo gotovo čez 4 dni in da se ima takrat prinesti nov kolek za 1 K, oziroma 30 vir., kakor so ravno razmere dotičnega prosilca. Na ta način velja spričevalo 1 K 30 vin., oziroma 2 K. To je, milo rečeno, skrajno čudno postopanje c. kr. oblasti! Doslej je tako spričevalo bilo zastonj, samo kolek je veljal 1 K, oziroma 30 vinarjev! Pri ustnih za-prosilih se pač ne more in ne sme zaračunavati kolkovina, kakor je predpisana za pismene vloge! To se pravi, eno stvar dvakrat plačati. To popolnoma novo prakticiranje pač ne bo utrdilo zaupanja v mlado c. kr. policijsko ravnateljstvo ljubljansko!
— Štiridesetietnica. Pri društvu komisijonarjev obhajata letos dva člana štiridesetletnico svojega delovanja. Prvi je Anton N o v 1 j a n, mož, ki se je hrabro vojskoval pri Kustoci in je v svojem življenju pretrpel mnogo hudega. Nastopil je službo komisijonarja dne 19. marca 1873. Drugi jubilar je Franc Knez, posebno znan kot »prestar«, ki je nastopil dne 21. aprila 1873. službo. Društvo Častita svojima vrlima in zvestima Članoma na nj*ju štirideset-letnici in priredi njima na čast dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer prijateljski sestanek pri T. Bizilju (pri Kolovra-tarju) Pred škofijo. Vsi člani so povabljeni, da se udeleže sestanka. Služba postreščeka spada mej naj-trje; zaslužek je slab, vse slabejši od leta do leta, trpljenje pa veliko. V dežju in v vročini, v snegu in v burji se mora postrešček pehati za borne krajcarje in zato bo vsakdo toliko bolj želel jubilarjema, naj bi jima bilo vsaj v starih letih življenje udobno.
— Ne da se tajiti, da se je od vseh kavnih pridatkov slovenskim gospodinjam najbolj priljubila Kolin-ska kavna primes. To pa predvsem zaradi naravnost nedosežne kakovosti, ki jo odlikuje in jo postavlja v prvo vrsto vseh kavnih pridatkov. Odlikuje pa Kolinsko kavno primes tudi to, da je pristno domače blago, in sicer edino te vrste iz edine jugoslovanske tovarne kavnih pridatkov v Ljubljani. Pazite pri nakupovanju strogo na varstveno znamko »Sokol«, ker le s to znamko je res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes!
K današnjemu naboru je prišlo 144 mladeničev, izostali so pa 4. Izmed teh je bilo 36 potrjenih, 3 so bili pa določeni za preizkušnjo v garni-zijski bolnišnici. 4 črnovojniki so bili superarbitrirani, 1 brat reklamiran-čev je bil pa spoznan za delozmo-žnega. En nabornik, Matija Jordan po imenu, sicer kranjskega pokoljenja, je bil rojen v daljni Ameriki. Komisija je bila ista, kakor prejšnja dva dneva, Ie kot član občinskega sveta je bil g. Bonač. Nabor je bil končan ob pol 12. V vseh treh dneh je bilo pri naboru za mesto Ljubljano potrjenih 146 mladeničev. S tem je glavni nabor za mestno okrožje končano, v ponedeljek se začno nabori pa za okolico.
O naborih smo poročali, da so se vršili v redu, le par slučajev je bilo, da je morala policija nastopiti. To je pa veljalo izključno le za naborne lokale. Zunaj so se pa potem po gostilnah opojili ter postali po ulicah čez mero glasni. Posebno ponoči so po predmestjih rogovilili in bi bilo priporočati, da bi se c. kr. policija tako brigala za take razgrajače, kakor se je prej mestna policija in tega razgrajanja tako očitno ne trpela. — Seveda so pri tem veliko vlogo igrale posebno »škarte«. Akc se že v mestu stanujoči in vzgojeni ne zavedajo dostojnosti, kako moremo potem to zahtevati Še od priprostih kmetskih fantov. Policijskega moštva je pa sedaj tudi mnogoveč,kakor ga je bilo poprej in bi se vsled tega red lahko saj tako, če že ne bolj vzdrževal.
Spodnješišensko jezero na državni cesti. Vsled padlega dežja je nastala na drž. cesti in sicer pred Burgarjevo tovarno, občinsko hišo in Jarčevim posestvom zopet jezero. Voda stoji in se ne more drugam odteči, kakor v imenovane hiše, ker požiralne jame, ki jih je pred leti občina napravila, ne zadostujejo. Sedanji občinski odbor je radi odpeljave te vode takoj, ko je nastopil svoje delovanje, vse potrebno ukrenil; izdelal je načrte, napravil proračun, da se zgradi kanal in tako reši prebivalce Sp. Šiške nevarnosti, da ne utonejo na javni državni cesti. Stroški za napravo tega kanala bili so proraču-njeni približno na 9000 K. Deželna vlada je na prošnjo občine izjavila, da je pripravljena prispevati za to napravo polovico stroškov. S tem je bila zadeva v toliko v redu, da bi se z delom takoj lahko pričelo, ako ne bi imela Šiška med seboj gotovih ljudi, katerimi drugega ni na srcu, kakor občini nagajati. Prejšnji župan Anton Pogačnik kuje dan za dnevom s šišenskimi Nemci in klerikalci načrte, kako bi metal sedanjemu občinskemu odboru polena pod noge, ker si pa nobeden teh ne upa Javno na-
stopiti, imajo za te nekega Orehka, ki proti vsakemu sklepu občinskega odbora vlaga v imenu tega konsor-cija pritožbe. Tako se je pritožil tudi proti sklepu občinskega odbora, da se gradi nad vse potrebni kanal, in deželni odbor kranjski ni imel nuj-nejšega opravila, kakor Orehkovi pritožbi ugoditi, vsled česar je ta za Spodnjo Šiško tako važna zadeva po krivdi Orehka in deželnega odbora za nedogleden čas — zavlečena! — Imenovanim posestnikom, osob. Jarcu grozi ob količkaj daljšem deževju voda, da mu poplavi hleve in dvorišče, žte večkrat je morala požarna bramba ob takih prilikah ponoči stopiti v akcijo in reševati Jarčevo živino in premoženje. A vse to dežel" nemu odboru kranjskemu ne zadostuje. Več mu je na tem, da sekatu-ram enega klerikalca ugodi, in ma-gari če potem cela Šiška pride pod vodo. Pomoč je tu nujno potrebna in ker ima občina vezane roke in ne more ničesar ukreniti — ker ji deželni odbor tega ne pusti. — Apeliramo prizadeti na deželno vlado, da ona takoj in nemudoma potrebno ukrene, da ne bodo prebivalci ob državni cesti vedno v nevarnosti, da jih poplavi voda v njih stanih. Gg. deželne odbornike, ki so Orehkovi pritožbi ugodili, pa vabimo, da si ogledajo to njihovo delo, morda, da se jim oglasi njih vest in jih mine v bodoče veselje do nagajanja.
Mandat občinskih odbornikov izgubita moščanski podžupan Ivan O r e h e k in obč. odbornik Ivan \V o s t n e r, ker sta pravomočno obsojena radi volilne sleparije.
Nesreča v vevški papirnici. Ko je danes zjutraj natikal delavec Anton Marolt, doma iz Podmelca pri Šentlci artu, star 45 let, transmisijo, ga je kolo nenadoma prijelo in mu strlo glavo in prsi.
Trgovski tečaj za verouk v šmiheiskem samostanu. Iz Šmihela pri Novem mestu se nam poroča: »Slov. Narod« je že enkrat poročal, kako vzdržujejo naše pobožne Šolske sestre svoj trgovski tečaj. Namesto trgovskega pouka se gojenke sili moliii v čast novemu svetniku, umrlemu župnikuPeterlinu,ker je nunam zapustil blizo 200.000 K premoženja, večinoma v gotovini. Po zadnjem obisku deželnega glavarja pa so nune svojo taktiko o poučevanju trgovstva še zdatno poostrile. Reducirale so učne ure za trgovski pouk tako daleč, da je iz trgovskega tečaja nastal čisto navaden zavod za agitacijo za Marijino družbo. Izpo-četka se učenk ni izpraševalo po političnem mišljenju njih staršev. To pa se je zdaj izkazalo le kot trik teh šolskih sester. Hotele so pridobiti Čim več učeiik (to jim namreč dobro nese), imele so pa že začetkoma v načrtu, da jih bodo, ko se zavod utrdi, že polagoma pridobile na svojo stran. To so pokazale v slučaju, ki ga je »Narod« opisal. Ali zdaj po obisku deželnega glavarja in spričo novo imenovanega okrajnega šolskega nadzornika, pa so začele s polnim parom delati. Evo, kaj se je zgodilo te dni. Po učnem redu bi se učenke morale vaditi v hitropisju (stenografiji). Toda namesto tega predmeta je bil določen — verouk, na katerega učenke sploh niso bile pripravljene. In kako zlobno so ta verouk izvršile. Izpraševale so se večinoma učenke, o kojih starših nune mislijo, da so napredni. Katera izmed njih ni na vsa vprašanja povoljno odgovorila, je dobila slab red — kaj mislite, gotovo le v verouku. Ne! Slab red so učenke dobile v — stenografiji, torej v predmetu, ki se je zavrgel in zamenjal z veroukom. »Zato, ker ne znate krščanskega nauka, dobite red 5 v stenografiji«, to je pobožna sestra Še posebej opozorila, da se učenke ne bodo motile. Več učenk se je prijokalo domov, nekatere se niti domov niso upale. In to naj bo trgovski tečaj? Na te vrste trgovske tečaje v tem klerikalnem gnezdu opozarjamo v prvi vrsti napredne starše. Pa tudi klerikalni starši bi dobro storili, če bi hoteli resno pomisliti na posledice take trgovske izobrazbe svojih hčerk. Kaj je s tem učenkam pomagano, če dobijo, ker so klerikalnih starišev, se tako dober red, ko se bo pa to maščevalo, če vstopijo kam v službo, kjer bodo namesto recimo stenografije, znale le rožni venec brbljati.
Staro zidovje na Kapiteljskem hribu v Novem mestu. Poroča se nam: Vrh Kapiteljskega hriba so pri kopanju glinaste sipe našli staro zidovje. Nahaja se 1 m pod vrhno plastjo sredi med sipo, ima 1 m na širočino, na dolžino, oziroma globo-čino pa baje do 14 m. Zidovje je na-poi zaokroženo, slično kakor prerezana polovica vodnjaka. Nekateri pravijo, da bi znal to biti rov iz časov, ko so tu nn hribu iskali rudo, kar pa je skoraj izključeno. Tudi zgodovina Kapiteljskega hriba ne ve nič o tem zidovju. Pokojni pwt?j&&
Vrhovec v svoji »Zgodovini Novega mesta« pripoveduje, da je bila tu gori kapiteljska pristava (marof), da je prvotno ime. »Rosenberg« ali »Rožen biichel« slediti tja v 16. stoletje, da se je tu gori nahajalo mestno mo-l išče (pred Francozi pozneje se je morišče prestavilo na desno stran ceste na grič, še danes znan pod imenom »Gavge«), Nadalje je iz te zgodc vine znano, da je dal mestni prost Stemberg na tem hribu imenovanem tudi na »Krokarjih- (poslovenjeno od Rabensberg, ker je konec 16. stol. ta hrib kupil mestni svetovalec pl. Raab) zgraditi več gospodarskih poslopij, vsled česar je prejšnje ime »Krokarji*, se zamenjalo z imenom »JCapireljski marof«, ime, ki se je še do danes ohranilo. V dobi cesarja Jožefa II. je bilo tu gori tudi mestno pokopališče. Ali je bilo ravno na tem koncu hriba, ali nižje doli, tega Vrhovec ne pove. — Ker se o tej najdbi že toliko govori, bi bilo na mestu, da se zanjo kak veščak zanima.
Nasilnost nemško - nacionalnega gozdarskega uradnika. Z Dvora pri Žužemberku se nam poroča: Pri knezovem gozdarskem uradu v Soteski je nastavljen neki Drobnič, ki že dlje časa s svojo nemško - nacijo-nalno nasilnostjo vzbuja splošno ne-zadovoljnost slovenskega prebivalstva. Zdaj se je menda zameril tudi svojim pobratimom Kočevcem. Drobnič ie napravil izlet v Kočevje in se ga je pri svojih narodnih somi-, šljenikih malo preveč nalezel Na povratku so ga v Kotu (na Vinklu) morali naložiti na voz in odpeljati domov. Večerni zrak in tresenje voza sra ga streznila, a ga r.avdala z razdražljivo samozavestjo. V bližini naših Lašč sreča nekaj voznikov, ki so prišli od Javornikove žage in se vračali proti domu. Ker že poznajo Drobničcvo nadutost, so se mu umaknili. Drobnič pa je brez povoda skočil z voza, stopil pred voznika Honigmana iz Starega Loga, mu iztrgal bič iz rok in z njim udaril H6-nigmana s tako silo po obrazu, da se mu je takoj vlila kri in se mu posledice udarca še sedaj poznajo. Po tem je Drobnič okrvavljeni bič prelomil ter ga vrgel proč. Nekega dru-■^cga voznika iz Lašč je z noge obr-:al. Vse to se mu je še premalo zde-!o. Da še bolj pokaže svojo nemško kiiituro, je pograbil za puško, ki jo je imel na vozu in se pripravljal, da bo na voznike streljal. Sam bogve, kaj bi se bilo zdaj še zgodilo, da ni nevarnosti pravočasno opazil voznik Fink, ki je Drobnica hitro pograbil za
>kc, pri čemur mu je   pomagal še eden ostalih voznikov. S tem je bila ta borba končana. Drugo jutro se je f •robnič spomnil svojega dejanja. V skrbeh za   posledice se   napoti na Dvor   in najme   delavca Andrejca Marna (Levičarjevega), da mu je šel kupit nov bič s katerim ga je poslal na žago z naročilom, da bič izroče Honigmanu v nadomestilo za zlomljeni bič. Obenem pa je Drobnič pustil Honigmana prositi, naj ga ne gre to;;it. Ker je Honigmau bič odklonil, ie Drobnič naprosil še klerikalnega kramarja Možeta. da je šel v nedeljo z Andrejccm na Stari Log k Honigmanu in ga v Drobničevem imenu naprosi, naj mu tisti napad odpusti, ker je bil tako pijan, da ni nič vedel, kaj da dela.  Lepe  besede so baje spremljevale tudi lepe kronce. Ali se ie Honigman s tako poravnavo zadovoljil, nam ni znano. Vemo le, da jo je Andreje po tem obisku primahal na Dvor in je bil neizrečeno vesel, da mu je neki neznani Miklavž nasul v žep lepo število svitlih krone, zakaj in kako, tega Andreje v svojem prevelikem veselju ni mogel povedati. Tudi pijače na ta račun je bilo na Dvoru tako, da je še godba zraven igrala. Nimamo sicer nič proti temu, da se Drobnič poravna.   Ampak z ozirom na dejstvo, da je Drobnič v stičnem razpoloženju že večkrat tudi v lokalih na Dvoru grozil s puško, smo pač od (irobničevega šefa g. pl. Zhubra primorani zahtevati, da svojega uradnika enkrat za vselej pouči, kako se ima gozdar obnašati proti
ljudstvu.
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Glede tatvin, ki so se tu zgodile, bodi omenjeno, da je bilo 11. t. m. ponoči ukradeno trgovcu Francu Schmitu in Martinu Volovevcu v blagu in denarju vsakemu 400 K, ne pa trgovcu Vuletu. Tatje so odnesli blago in so še nekaj izgubili, kar je bilo najdeno prihodnje jutro. Domne-a se, da so tatje doma iz okolice in ec jim tudi še niso na sledu, je vendar upati, da pridejo pravici v roke.
Promet z avtomobilnim omnibu-soin med Krapinskim! Toplicami in Logatcem (postaja postranske železnice južnoželeznične proge Dunaj-Trst) bo otvorjen 1. maja t. L Druga proga avtomobilnega omnibusa med Krapinskimi Toplicami in postajo Zabok • Krapinske Toplice se otvori sredi junija.
Kinematograf »Ideal«. Danes 3 senzacije. — Zanimiv vojni film »Po zavzetju Odrina«, »Pogreb grškega kralja v Atenah« ter kolorirana drama v treh delih »Polet za življenje«. V drami se vidi rešitev iz goreč, svetilnika po aeroplanu. Razen teh senzacij še več naravnih in komičnih slik. — V torek se prične predvajati velikanski film »Quo vadiš?«, ki je po vseh večjih mestih dosegel največji uspeh. Za ta orjaški film plača ravnateljstvo nekaj nad 2000 K odškodnine, in ne, kakor je bilo v zadnji številki poročano, 10.000 K, kar plačajo velika kinematografska gledališča po svetovnih mestih. Vsekakor pa je tudi že to ogromna vsota za Ljubljano, in se vidi, da ravnateljstvo ne štedi ne z denarjem, ne s trudom, da nudi obiskovalcem vse kaj izredno lepega.
Glas iz občinstva. Upraviteljih t vo »Ljudskega doma« prosijo pa-santje Streliške ulice, naj popravi žlebove na hiši proti tej ulici. Zdaj so ti na več krajih tako grdo raztr- i gani, da morajo ljudje gaziti po sredi ceste po največjem blatu, če nočejo, da jim divji curki ne prebijejo dežnikov.
V prisilno   delavnico v Lonko- .
vice so danes odpeljali Amalijo Gač-nikovo roj. 17. junija 1893 na Okrogu ter pristojno v Št. Rupert na Dolenjskem. Navedenka se je klatila po Trstu in ker je bila nepoboljšljiva ter si ni hotela služiti kruha poštenim potom, jo je pozneje ljubljansko okrajno sodišče obsodilo na 6 tednov zapora in v prisilno delavnico, kamor jo je danes odvede! odgonski sprevodnik.
Prve kumare na trgu. Danes so se prodajale na ljubljanskem trgu prve kumare, ki ro pa bile izredno drage. Komad je veljal 3 K.
Preiskava jajc. Tržno nadzorstvo je danes preiskalo raznim kmeticam 650 jajc. ki so bila vsa dobra.
Dobroznana tovarna drož Jos. Košmerla v Ljubljani (Frančiškanska ulica štev. 6) je prešla v last njegove vdove gospe Katinke Košmerl rojene Mulej. Več današnji inserat.
Trgovino šivalnih strojev in koles je otvori! v Ljubljani v Sodni ulici štev. 7, znani strokovnjak gospod Ignacij Vok, ki bo imel na prodaj samo prvovrstno blago. Več v inse-ratu.
Društvena naznanilu.
Pešizlet Sokola II. V nedeljo 20. t. m. priredi društvo Sokol II. svoj prvi pešizlet v kroju v prijazne Vnanje Gorice, odkoder se povrne skozi Brezovico v Ljubljani, — Zbirališče ob tri četrt na 1 uro pop. pred šolo na Grabnu, Cojzova cesta, odhod točno ob 1 uri. Vabimo vse brate ki imajo kroj, da se tega pešizleta udeleže v kroju, ravnotako vabimo druge prijatelje Sokolstva, da polete jutri s Sokolom II. Odbor.
Opozarjamo še enkrat na predavanje N. S. Z. ki se vrši jutri v nedeljo v Nar. Domu. Začetek ob polu 10. uri dop. Vstop • :*akomur dovoljen in prost.
Velik javen shod se vrši kot že naznanjeno dne 1. majnika ob polu 10. uri dop. v areni Narodnega doma. Shod priredita skupno v proslavo 1. majnika „Narodna soc. zveza" in „Zveza jugoslov. železničarjev".
Velika ljudska veselica, katera se vrši v proslavo 1. majnika obeta biti nad vse zabavna prireditev. Skupni veselični odbor je neumorno na delu. Spored bo jako bogat, a vstopnina le 30 vin. Prepričani smo, da ne bode naprednega Slovenca, ki ne bi na ta ali način pripomogel Še k večjemu uspehu.
Mladinska skupina N. S. Z. v Ljubljani priredi v nedeljo, 20 t. m. pešizlet v Gameljne, ter odhod na Rašico. Vabimo vse člane in prijatelje narave, da se udeleže tega izleta. Zbirališče pred „Nar. domom" ob polu 2. uri pop.
Redni občni zbor »Zveze južno-žehzničarjev« se vrši 27. t. m. ob šestih zvečer v steklenem salonu hotela „Južni kolodvor" (Stelcer) z običajnim dnevnim redom. Pričakuje se tem večja udeležba, ker bodo poročali člani osrednjega odbora in personalne komisije o položaju južnih železničarjev.
Društvo za raziskavanje podzemskih jam v Ljubljani bo imelo dne 29. aprila t. 1. ob 4. popoldne v predavalni dvorani deželnega muzeja svoj redni občni zbor.
Kmetsko bralno društvo v Poljanah. Brez vsakega hrupa in bobna-nja med svet se je ustanovilo tu v Poljanah letošnjo zimo bralno društvo z zgorajšnjim imenom in ki že deluje mesec dni, ter šteje že danes nad 40 Članov. Potreba po takem drištvu je izšla izmed ljudstva samega, ki je novejši čas postalo in še vedno postaja hrepeneče po branju raznih listov in primernih knjig. Ljudje sami spregle-d avaj o, kako potrebna je izobrazba,, ki jo je mogoče v takih kraiih prido-
biti le z branjem časnikov in dobrih knjig. Pri nas je že dosti takih kmetov, ki uvidevajo, da je treba za svetom. To je pa možno doseči s čitanjem in predavanji po strokovnjakih. Tedaj društvo, dasi se je začelo skromno, sicer po številu listov ne toliko, ima tri dnevnike, več tednikov po več številk in tudi tri leposlovne liste. V svojo oskrbo je prevzelo pred leti ustanovljeno Janez Jesenkovo ljudsko knjižnico društva Prosvete. To se bo počasi izpolnilo z novimi knjigami. Da pa društvo more že začetkom v tej meri delovati kljub nizki članarini 50 v mesečno za bližnje, 30 v za daljne člane, se ima največ zahvaliti tukajšnjemu rojaku, zdaj trgovcu v Gallupu N. M. v Ameriki Janezu Tavčarju, zdaj John Tatscherju. Ta naš rojak, je šel pred 17 leti kot šestnajst sedemnajstletni mladenič v Ameriko; prvi zaslužek, prvih sto dolarjev je porabil v izcbrr,?bo; pozneje je začel trgovino v navedenem mestu. Sreča mu je bila mila in vrnil se je pred 3 leti kot pristen Anglež za kratek čas v Evropo, kjer ie obiskal vsa večja mesta: London, Pariz itd. ter prišel tudi za mesec dni v Poljane. Spoznal je ta kratek čas, da ljudem primanjkuje izobrazbe. V ta namen je poslal pred letom dni 50 dolarjev gospe Franji dr. Tavčarjevi. Od tega denarja se je obrnilo 210 K za tukajšnje, zdaj ustanovljeno društvo, 50 K je dobil Sokol v Žireh, Iijer je bil navzoč tedaj pri javni telovadbi in kjer v pismu na gospo dr. Tavčarjevo imenuje Sokola z dostav-kom, da je še vedno voljan prispevati v take namene. Obe društvi se mu tem potom najsrčneje zahvaljujeta za poslani dar ter mu kličeta: Bodi mu vsikdar sreča mila in tudi na zopetno svidenje v stari domovini v Poljanah l
Zagorje ob Savi. »Glasbeno društvo Zagorje ;n sekstet priredita v nedeljo, dne 20 aprila ob pol S. zvečer v dvorani Sokolskega doma« družabni večer. Uprizori se tudi Rado Murnikova šaloigra »Bucek v strahu«, ki bo gotovo občinstvo izborno zabavala, ker so vloge v dobrih rokah. Na sporedu so mnogi glasbeni komadi odličnih skladateljev, kakor: Sattner: »Naša pesem,« mešan zbor: B. Smetana: Potpouri iz opere »Prodana nevesta«: dve skladbi Viktorja Parme, Offenbacho-va ouvertura: »Orfej v podzemlju« in druge. — Vstopnina je 50 vin., ter je ves čisti dobiček namenjen stavbnemu skladu zagorskega »Sokolskega doma«. Pričakuje se, da se udeleži družabnega- večera vsa zavedna zagorska javnost, vabi se pa najvljudneje tudi goste iz Trbovelj, Litije. Šmartna, Hrastnika, Zidanega mosta in drugod. Na zdar!
Prosueta.
Gostovanje članov slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani \ Kamniku. V nedeljo zvečer, dne 20. aprila prirede naši marljivi člani v Kamniku velezabavno burko »Gospod senator!« Slavno občinstvo opozarjamo na to burko, polno ko-j imenih zapletljajev. Kdor se hoče na-• smejati od srca, naj poseti o predstavo.
Umetnost.
Za koncert „Ljubljanskega Zvona", ki bo danes zvečer točno ob poldevetih v veliki dvorani Narodnega doma, je vladalo zadnje dni toliko zanimanja, da je precejšnje število sedežev prodanih, vendar se še dobe v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve (Prešernova ulica) in pol ure pred začetkom koncerta pri blagajni. Istotam so naprodaj tudi besedila pevskih točk za 10 v komad. Vsem ljubilcem slovenske pesmi in prijateljem ter podpornikom „Ljublj. Zvona" še enkrat: Na svidenje! Društveni odbor je prepričan, da je prirejanje podobnih poljudnih koncertov potrebno, zato se ne straši niti stroškov niti truda. Občinstvo naj pa društva pri tem delu podpira, če noče j da se povrnejo v svoječasno „hauersko" životarjenje, da ne začno zopet z nadležnimi veselicami, kakršnih je že vsako leto najmanj trikrat preveč. Torej danes na koncert „Lj. Zvona" I
Književnost.
— »Lovec« ima v letošnji 4. šte vilki sledečo vsebino: »Po jazbinah«, Podgorski; »Notar Jožef Sterger«, znamenit lovec in lovski pisatelj, prof. Pirnat, »Lovčeva opravila spomladi«, M. Hanzlovskv, »Velika divja raca«, Julij Bučar, Lovski oprtnik, Ribarsko mrežo, in listek »Naš prvi divji petelin«, Ivan Pucelj.
— »Med ranjenimi srbskimi brati« je naslov brošuri ki jo je napisal zvezni starosta brat dr. Oražem in jo založil »Sokol I.« v Ljubljani. V poljudni besedi nam opisuje pisatelj delovanje slovenskih zdravnikov med ranjenimi Srbi. Slika nam brez-primerno hrabrost, samozatajevanje v ocarkp Imbeze? do domovin* uaštfv
južnih bratov. Bratska dolžnost nas veže, da proučujemo junaške čine srbskih bratov, zlasti ta čas, ko se njih trupe zmagonosno vračajo z bojr nih poljan. Priporočamo vam zato, da sežete po imenovani brošuri ki se dobiva izvod po 50 vin. v trgovinah: »Narodna knjigarna«, Schwentner ir v zalogi pri »Sokolu I.«
— Prvi elektrotehnični cenik v slovenskem jeziku je izdalo ljubljansko zastopstvo znamenitih Siemens-Schukertovih tovarn. Kupčijska stvar je to, a vendar ima neko splošno važnost: strokovni izrazi iz elektrotehnične vede se bodo tem potom zelo popularizirali in ljudje se bodo po tern ceniku nekoliko bližje seznanili z elektrotehničnimi napravami. Z ozirom na naravne težkoče terminologije je ceniku dodan siovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak.
— Vijesti hrv. društva inžinira i arhitekta u Zagrebu, društva inženirjev v Ljubljani i društva i arhitekta u kraljevini Dalmaciji prinašajo v svoji 4. številki med drugim sledečo vsebino* Zakon z dne 2. januarja 1913. o zadevi ustanovitve inženirskih komor; ing. Vladoje Eisenbart: Vodovod grada Petrinje, ing. Drago-tin Gustinčič: Vidičevi zakrivači patenta »Anker«, ing. arh. Viktor Ax-mann: Urania - kino - kazalište v Osijeku, ing. Ivan Mazanec: Novogradnja osječkog cestovnog dravskog mosta. Nadalje prinašajo »Vijesti« še osebne vesti, društvene vesti, razne in pregled časopisov.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sod šča v Novem mestu.
Slepar   Peter    Tramontini — »Cedolini« — obsojen.   Iz Novega mesta 15. t. m.:   Slepar, ki je toliko časa ne samo našo, nego tudi sosednje dežele osrečeval s svojimi zvijačami, je danes doživel svoj sodni dan pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Na vprašanje, če se čuti krivega, je izjavil, da je bil vedno pošten in da je tudi vse na zviti način dobljene zneske hotel povrniti — ko bo dobil kakšno delo; namena, ljudi sbpariti ni imel. — Lani je res delal nekje na Solno-graškem, v Bisehofshofenu res vse pošteno plačal in ravno tako pri trgovcu Kral v Werfenu. Potem pa je postal pohajalec brez dela. Izrabil je prejšnjo    zaupanje   pri omenjenih tvrdkah, izvabil pri vsaki po 100 K, potem pa izginil.   S tem receptom sleparjenja trgovcev in obrtnikov ie prišel sredi novembra tudi na Kranjsko.   Kolikor se je dalo spraviti na dan — nekatere večje tvrdke so sleparije rajše molče prenesle — se je najpreje zglasil pri trgovcu Edmundu Kastehcu v Kandiji. Tu se je predstavil za akordanta. ki je prevzel del proge kandijski postaji, naročil celi voz blaga za 40 delavcev. Pozneje pa je prišel k   trgovcu   ter izvabil 100 K. — Pri peku Foršku v Novem mestu je tudi naročil kruh. Tu je dobil mesarja Mežnaršiča, s katerim je tudi sklenil »dobro« kupčijo. Vsaki dan bo treba 25 kg mesa za delavce. Pri polni čaši se je g. akordant spomnil, da bi bilo dobro dobiti tudi kaj denarja od Mežnaršiča. Dogovorila sta se za posojilo 200 K.   Ali mesar je bil tolikanj previden, in se je pogodil tako, da odšteje denar drugi dan, ko se odda meso in bo videl »akor-dantovo partijo«.   To je bila sreča zanj, zakaj g. akordant je slutil, da je v Kandiji in v *nestu že doigral svojo vlogo in da ima za enkrat Kastelče-vih 100 K v žepu. Dasiravno je bilo orožništvo o tem sleparju takoj obveščeno, se mu je vendar posrečilo nobel v kočiji se pripeljati s tovarišem Evaristijem Chinijem v Metliko. Metličani so ga z navdušenjem sprejeli; — kdo bi takih nobel akordan-tov ne bil vesel! Dva dni in noči so se vršile krokarije in Metličani, dobrodušni, kakor so, so vse plačevali za gospoda akordanta z zlato verižico in finim nastopom. »Slov. Narod« je o tem že obširno poročal. Tu bodi le še omenjeno, da sta   se od metliških žrtev priglasili samo dve. Od enega je slepar izvabil 160 K, od drugega 100 K. Slepar je naročil vse »nakupljeno« blago na metliško postajo.   Priče pripovedujejo, kakšna reč je bila tisto jutro, ko je tam na postaji vse čakalo na g. akordanta in s kakšnimi obrazi so se vrnili domov, ko so se prepričali, kako so vsi skupaj temu sleparju nasedli. Iz Metlike je g. akordant svoje »delo« prestavil v Črnomelj. Tam je pri več trgovcih, mesarjih in pekih poskusil isto srečo kot v Metliki, in so bili dobljenih naročil vsi veseli, vendar ni tujemu človeku nihče hotel denarja posojati. Pri mesarju Jožefu Skubicu se je izdal za Cesciuttijevega nečaka. Z izgovorom, da ima blago na pošti je skušal iz njega izvabiti 4C K. Pri peku &ndr*i" SinAVpn i* r&K& 4? ruu*
haja iz Solnograda, da ima sebo; 60 delavcev in da prevzame neko preseko na progi. Povprašujoč, če je v Črnomlju kakšna menjalnica, kjer bi izmenjal laški denar, je Sinovca na-pumpal za 60 K. In tako je poskušal tudi Še drugod svojo srečo, a z istim neuspehom. Značilno je, da je te sleparije uganjal, ko mu je bilo orožništvo tik za petami; orožniki so vsakega tujca (tudi nekega uradnika deželnega odbora) ustavljali, tega sleparja pa le niso mogli zasačitL Pobegnil je v Ogulin, od tod v Italijo in od tam prišel zopet k nam. — Ko se je nekaj časa brez uspeha potikal po Trstu, se je napotil v Tržič (Monfal-cone), kjer je nekega trgovca osle-paril za 100 K. Naročil je pri njem cel  voz  blaga   kot   podjetnik za »Adrin - Werke« in z denarjem izginil. Tudi v Ljubljani je poskusil svojo srečo; kazenskemu postopanju so se pridružile Ie tri tvrdke   in sicer vse   tri  —  pekovske   obrti. Pri Schrevu ni imel sreče, pač  je pod pretvezo, da je akordant pri regulaciji Ljubljanice, ogoljufal peka Antona Cizlja za 40 K, s katerim se je pogodil na dobavo belega   kruha po 50 kg na dan; v   pekariji Terezije Bizjak, pa je naročil dnevno po SO štruc in izvabil 40 K. Zadnje njegovo delovanje se je dalo zaslediti v Postojni. Tja je prišel   dne   8. marca. Govoril je, da prevzame veliko, trajajoče delo na progi južne železnice v bližini Postojne.  Ponovil je tudi tukaj svoj še znani trik z naročili blaga za delavce in laškim denarjem. Od trgovca Petrovčiča je zvabil 20 kron.   Mesarja Bernika je naprosil tudi za 20 K. Ker ta slučajno ni imej pri sebi manjega denarja in mu je popolnoma zaupal, mu je kar sam ponudil bankovec za 100 K.  Na jutro, ko bi g. akordant moral   sprejeti k »Rauberkomandi^   naročeno blago, je že ob 3. uri 31 min. vstal ter se odpeljal v Ljubljano.   Tu pa je tiček vendar prišel še tisti dan v roke policiji. — To je kratek izvleček dolgotrajne razprave, h kateri je bilo vabljenih mnogo prič, dve (ga. Bizjak in Cizelj) tudi iz Ljubljane. Vsega skupaj se je naštelo, da je obdolženec osleparil ljudi za 990 K. V resnici pa bo vsota še večja. Izmed oŠKodova-nih žrtev je edini trgovec Kastelic-potom že zadnjič opisane obravnave prišel do svojega denarja. Vse drugo j z šlo rakom žvižgat. — Slepar, ki *e je poleg svojega imena posluževal najraje tudi imena Cedolini in Ce-scintti, je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe in v povračilo oslepar jenih zneskov. G. »akordant« je kazen takoj nastopil.
Razne stvari.
* Stavke. Iz Breslave poročajo; Danes se je začela velika stavka rudarjev v Gornji Sleziji, ki se je bo udeležilo 80.000 rudarjev. Ker lastniki rudnikov odklanjajo vse zahteve delavcev, bo stavka najbrže dalj časa trajala.
* Resnici na ljubo bodi povedano, da Češka industrijska banka nudi res najugodneje sestavljene skupine srečk. O fem se lahko vsakdo prepriča, kder natoči zanimivi majnikov prospekt glasom današnjega oglasa glavnega zastopstva imenovane banke.
* Lastnoročno cesarjevo pismo — konfiscirano. Volkstimme, ki iz-iiaja v VVarnsdorfu je ponatisnilo lastnoročno pismo cesarja Frana Josipa, poslano črnogorskemu kralju Nikoli I. 1910 k njegovemu petdesetletnemu vladanju. Dobesedni ponatis tega pisma je bil dne 12. t. m. — konfisciran.
* Pustolovka. Iz Budimpešte poročajo : Policija je včeraj aretirala neko pustolovko, ki se je izdajala za konteso Eleonoro Wurmbrand - Stuppach, hčer grofa Pavla VVurmbrada. Pri zasliševanju je izpovedala, da je legitimna hči nekega posestnika v Albaniji in da je prišla v starosti petih let na Dunaj k nekemu Felderju, kjer so jo dobro vzgojili. S 16 leti je pobegnila ter prepotovala ves svet. Nazadnje je bila v Trstu, kjer je izvršila več sleparij.
* Pri ženskih boleznih povzroči prirodna Franc Jožefova grenčica brez bolečin lahko telesno odvajanje. Franc Jožefova voda naj se, kakor naneso razmere, uživa dalj časa, ker po daljši rabi vselej nastopi dobro-dejen učinek na organizem. Tajni svetnik prof. dr. Z\veifel, predstojnik kraljevske saške porodniške klinike, piše: »S Franc Jožefovo grenčico sem v vsakem oziru prav zadovoljen; relativno malo (pol vinske kupice) zaužite, že v kratkem času, brez bolečin odvaja. Ta majhna množina tudi lažje dovoljuje, da pijemo na to svežo vodo, kar takoj odstrani nekoliko grenki okus.« — En poizkus ie že dokaz! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. Razpošiljamo ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Telefonska in brzojavno poročila.
Vojn« na Balkanu.
Skader.
Cetinie, 19. aprila. Včeraj je imel kralj dolgo konferenco z generaloma Vukotičem in Martinovičem. Za danes je sklican veliki kronski svet, katerega se udeleže tudi princi in ki bo sklepal o ustavitvi obleganja% Skadra.
Sofija, 19. aprila. Bolgarska vlada je v zadnjih dneh ponovno nasve-tovala Orni gori, naj se ukloni zahtevam velesil, ker bi vsaka trdovrat-nost škodovala ne le Orni gori, marveč celi Balkanski zvezi. Poudarjala je bolgarska vlada obenem, da bi mogla podpirati druge upravičene zahteve Črne gore le, če Crna gora pravočasno krene na pot treznosti in preudarnosti.
Izpred Skadra.
Belgrad, 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Po vesteh s Cetinja, je v vsi Črni gori zapadel sneg. Tudi Skader pokriva sneg. To oteškočuje operacije, ki jih Črnogorci nameravajo nadaljevati. Vse reke okrog Skadra so prepravile bregove. Sicer je položaj rred Skadrom neizpremenjen. Črna gora ne odneha.
Dun?!j, 19. aprila. Oficijozna poročila prinašajo vest, da pripravlja kralj Nikolaj proklamacijo glede ustavitve obleganja Skadra. Dodaja pa se baje iz zanesljivih virov, da je črnogorski kralj sedaj boli intransin-genten kot kedaj. — S 17. aprilom se je začelo zopet bombardiranje: krogle padajo zopet v mesto, v mestu vlada veliko pomanjkanje.
Črna gora se misli vdati. Pariz, 19. aprila. »Agence Ha-vas« izve baje iz zanesljivega vira, da pripravlja kralj Nikolaj proklamacijo na ljudstvo, v kateri naznanja, da je z ozirom na odpokiicanje srbskih čet primoran opustiti obleganje Skadra.
Povratek v domovino. Kotor, 19. aprila. V Santi Qua-ranti je pripravljenih 11 grških paril ikov, ki naj popeljejo 10.000 vojakov nazaj v domovino.
Odgovor Zaveznikov. Sofija, 19. aprila. Kakor se zatrjuje, sta Srbija in Grška že poslali odgovor na noto velesil, tako da je mogoče danes definitivno odgovoriti. Srbija in Orška se zahvaljujeta za posredovanje velesil. Glede vojne odškodnine in otokov se je izrazilo upanje, da se morajo želje Zaveznikov upoštevati in se morata obe vprašanji direktno obravnavati z velesilami.
»Albanija«.
Kotor, 19. aprila. Llovdov parnik * Albania« se je ustavil na svojem povratku v Valoni, ker je bila blokada tega pristanišča za parnik »Albanijo« preklicana. S parnikom je dospel v K >tor podpredsednik albanske provi-'orične vlade s štirimi člani te vlade. Potujejo čez Dunaj v London, da zahtevajo od konference veleposlanikov, da že enkrat uvedejo ustavo in javno varnost v Albaniji.
Srbske železnice.
Dunaj, 19. aprila. Srbska vlada je najela v Parizu večmilijonsko posojilo, katerega prvi obrok se je že izplačal. Ostalo se izplača po sklepu miru.
Belgrad, 19. aprila. Posojilo srbske vlade je v zv^zi z oddajo zgradbe železnic franko - srbski družbi za in-dustrijalna podjetja in javna dela v Parizu, ki je izplačala srbski vladi JO milijonov frankov v obliki kavcije. Frarko - srbska družba je prežela zgradbo prog Niš - Mardar, .;ujevac - Raška in Valjevo-Ose-nica in sicer zgradbo prve proge za 15,300.000 frankov, druge za 10 milijonov 200.000 frankov in tretje za 5,200.000 frankov. Srbska vlada plača stavbna dela s certifikati po 5c/o in jih izda v višini 30 milijonov frankov. Srbska vlada oddaja tudi zgradbo nadaljnih treh železniških prog na bosansko mejo in je oddala zgradbo velikih mostov v Skoplju, Tetovu in Mostivaru neki.praški tvrdki. Napad bolgarskih četašev.
Dunaj, 19. aprila. »Jugoslovanska korespondenca« poroča Iz Kotora, da so bolgarski četaši med Kuma novom in Palanko napadli srbski transport orožja in municije. Vnel se je hud boj, v katerem je bilo 80 srbskih vojakov ubitih in ranjenih. Ostali so se razpršili. Bolgari so vzeli transport.
Belgrad, 19. aprila. Uradno se zavračajo vesti, da bi bili Srbi pri Krivi Palanki napadeni od Bolgarov.
ti so izmišljene in tendencijozne. i radno se tudi dementira vest, da 'avlačuje Srbija odgovor Zveze na noto velesil.
Albanske meje.
Belgrad« 19. aprila. Zastopniki velesil so izročili v zunanjem mini-
strstvu noto, ki sporoča natančne meje severne in severovzhodne Albanije.
Srbija in Bolgarska.
Belgrad, 19. aprila. Srbski vladni krogi zatrjujejo, da so vesti o sporu med Bolgarsko in Srbsko, češ, da je ta zavzel že ostro obliko, pretirane. Bolgarska je poslala ravno v zadnjih dneh 250 visokih redov za srbske častnike, ki so se bojevali pred Odrinom.
Dve lažnjivi vesti.
Dunaj, 19. aprila. Listi prinašajo danes vest, da hoče sklernti Grška s Turčijo zvezo, v kateri se Turčija zaveže, da bo podpirala grške težnje glede razdelitve teritorija. Ta vest je ravno tako neresnična, kakor vest, da se hoče Bolgarska zvezati s Turčijo proti svojim zaveznikom, bolgarsko - srbski spori.
Belgrad, 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Tukajšnji merodajni krogi so ozlovoljeni radi pisanja bolgarskega vladnega lista »Mir«, ki zatrjuje, da je zakasnitev odgovora velesilam glede posredovanja zakrivila Srbija. Po »Miru« bi se zdelo, kakor da Bolgari in Srbi žele mir na temelju predlogov, sestavljenih od velesil, dočim se Srbija temu protivi. Ta trditev nikakor ne odgovarja resnici. Tako pisanje listov, ki ali niso informirani, ali pa imajo zloben namen, ne more koristiti niti sami stvari, niti Balkanski zvezi. Srbija nima danes nobenih razlogov, razun povsem stvarnih, ki se istotako tičejo Bolgarske, kakor nje same, zavlačevati mir, ker ona že zdavnaj ni v nobenem konfliktu s Turčijo.
Balkanske države in velesile.
Belgrad, 19. aprila, vlzvirno poročilo.) Včerajšnja »Samouprava« ponovno konstatira, da velesile ne kažejo nasproti zaveznikom nikakršnega uvaževanja njihovih upravičenih zahtev. Velesile se niso ozirale na restrinkcijo zaveznikov glede albanskih meja, in zavezniki bi imeli spričo tega dovolj vzroka razmišlje-vati o tem, kaj se bo zgodilo v bodočnosti. Še neugodnejše je vprašanje vojne odškodnine, zakaj, ako se to vprašanje saj načelno ne reši in ne poveri finančni konferenci v Parizu, se lahko dogodi, da ta konferenca ne bo tega vprašanja niti vzela v pretres, češ, da ni pristojna odločevati principijalno o vprašanju, ki je v bistvu politične narave. Posredovanje velesil ne more vzbujati zaupanja zaveznikov v avtoriteto evropske volje. V takem svojem delovanju morejo velesile imponirati samo s svojo silo, nikakor pa ne s svojo pravičnostjo.
*
Pragmatična sankcija.
Dunaj, 19. aprila. Danes se je po celi monarhiji slavila po šolah *200-letnica razglasitve pragmatične sankcije.
Gališka volilna reforma.
Dunaj, 19. aprila. Rusin Le\vicky je izjavil, da bodo Rusini v parlamentu razbili razpravljanja o finančnih predlogah, dokler poljske stranke ne bodo ugodile zahtevam Rusi-nov. Ministrski predsednik je nato konferiral z načelnikom Poljskega kluba dr. Leonom.
Lvov, 19. aprila. »Gazzeta« večerna piše, da bo namestnik Bobr-zvnski zaključil deželnozbor>ko zasedanje in demisijoniral, na kar bo deželni zbor razpuščen. Poljska ljudska stranka je že pripravljena na volitve s sledečim programom: 1. Odprava kurije veleposestva. 2. Odprava petrifikacije okr. zastopov. 3. Enomandatni volilni okraji.
Poljska ljudska stranka izjavlja, da akceptira rusinsko stališče, da se finančna reforma ne sme rešiti, dokler ni rešeno gališko vprašanje.
Po vzorcu Nemčije.
Dunaj, 19. aprila. »Reichspost« predlaga, ker znašajo stroški do sedanje vojne pripravljenosti že preko pol milijarde, razmišljajo krščanski socijalisti o tem, ali bi ne kazalo uvesti enkratni davek od premoženja po nemškem vzorcu.
Občinske volitve v Zagrebu.
Zagreb, 19. aprila. Pri volitvah v II. volilnem razredu je zmagala lista združene hrvaške - koalicije in stranke prava. Izmed 1042 volilcev jih je glasovalo 960. Lista združenih koalicijonašev in pravašev je dobila 507. Izvoljeni so bili: Fran Braun, Mijo Bregant, Mirko Budicki, Fran Hrustič, dr. Ante Javand, Josip Kne-žič, Milan Krešić, Ante Matic, Ivan Peršič in dr. Bogdan Stojanovič.
Ogrske opozicijonalne stranke. Budimpešta, 19. aprila. Grof Ka-rolyi se trudi zediniti vse opozicijonalne stranke. Grof Apponvi je s to akcijo zadovoljen. Pozneje se bo posvetovanj udeležil tudi poslanec Desy. Tudi Justhova stranka ne stoji več na tako odklanjajočem stališču. Justh stavi za sodelovanje samo sledeče pogoje: Dogovor na držav-
nopravni podlagi iz leta 1848., demokratična volilna pravica in natančno določen program.
Papež.
Rim, 19. aprila. Papeževo zdravje se je zopet obrnilo na boljše. Jutranji buletin pravi, da je papež noč precej mirno prespal. Privatna poročila pravijo, da so zdravniki dovolili papežu, danes prvič zopet šnofati. Civilna lista za grškega kralja.
Atene, 19. aprila. Zbornica je določila civilno listo za grškega kralja in dosmrtno apanažo za kraljico-vdovo.
Panama ali kaj? Berol!n, 19. aprila. V državnem zboru je vzbudil govor socijalno - demokratičnega poslanca Liebknechta, ki je predbacival nemškim tovarnam za municijo nečiste manevre in podkupovanja, veliko pozornost. Že proti večeru se je oglasil k besedi k vojnemu proračunu poslanec Lieb-kneeht, ki je podal senzacionalna razkritja. Trdil je, da objavlja nemška tovarna za municijo in orožje agresivne članke proti Nemčiji v francoskih Časopisih, zlasti v »Figa-ru«, da dobi naročila. Izjavil je nadalje, da ima firma Krupp agente, ki sistematično podkupujejo vojaške uradnike in urade, da dobe naroČila in vpogled v uradne odredbe in postopanje konkurenčnih tvrdk. Lieb-kneeht je izjavil, da ima za svoje trditve tudi dokaze. Te dokaze je predložil že pred tedni vojnemu ministri? in je ta izjavil, da ga ne zadene nobena krivda. Vojni minister mu je baje rekel, da je takoj uvedel preiskavo in da je v Essenu več oseb že v preiskavi. Preiskava je že k&nčana jn se je izkazala pravilnost njegovih izvajanj. Med izvajanji pos!. Liebknechta je sedel vojni minister popolnoma mirno in pozorno poslušai. V zbornici je zavladalo veliko gibanje. Končno ni vedel vojni minister drugega, kakor da je izjavil, da so Lieb-kneehtova izvajanja močno pretkana, — resnična pa vendar.
Stavka v Belgiji.
Bruselj, 19. aprila. Stavka se je močno razširila. V Antverpnu počiva vse delo. Mesarji in peki so zaprli svoje prodajalne. Položaj se je hudo poostril. Parlament se je odgodil do torka. Kompromisna pogajanja zaradi volilne reforme so ostale brezuspešna. V ponedeljek je pričakovati odločilni preobrat, ker bodo tudi mestni delavci začeli stavkati.
Cook zblaznel.
Frankobrod, 19. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je znani raziskovalec južnih polarnih krajev. Cook zblaznel in da so ga morali spraviti v blaznico v Panami.
Dogodki v Nancvju.
Pariz, 19. aprila. Francoska vlada je obvestila nemško vlado, da je bil po preiskavi v Nancvju premeščen prefekt departementa v drugo mesto, oba stražnika, ki sta bila na kolodvoru pa odstavljena.
Na ženitovanjskih ogledih. London, 19. aprila. Prestolonaslednik princ Waleški pride v Ko-danj, kjer se sestane s princeso Olgo, hčerko ruskega carja. Gre za zvezo med ruskim in angleškim dvorom.
Gospodarstvo.
Vinogradniki!
Teški udarec usode nas je zadel letos ob istem času kot lani. Krasno, a žalibog prerano se razvijajoč trtm zarod nam je uničil žled in mraz!
Vsakdo bo gotovo vprašal, kaj naj stori sedaj z ozebljenimi trtami. Zato vam dajem sledeča navodila: Za sedaj ne kaže drugega, kot da pustite trto popolnoma v miru in skončate še ne izvršeno spomladno delo v vinogradih.
Vsak trtni popek obstoji iz enega glavnega in dveh stranskih očes (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očesa so po-zebla.
V večini slučajev je pozeblo samo (glavno) oko in je en ali drug podoček še zdrav. To ali ono stransko oko bo gotovo pozneje pognalo, ludi na teh mladikah bo še nekaj grozdja, čeprav bolj redkega in drobnega.
Iz tega razvidite, kako nespametno ravnajo tisti, ki — morda v neumestni jezi — režejo šparont (preveze) stran. Pustite torej trto v miru! Šele, ko bo nastalo trajno gorko vreme in ko bo trta zopet pognala, videli bomo, kaj je živega in zdravega, to pa bo treba skrbno varovati! Potem bomo od mraza uničene, suhe poganjke iz glavnih očes obrali, da stranska očesa lažje odženejo. Sedaj tega ne kaže delati, ker bi Se bolj ozeblo to, kar je ostalo! Saj pridejo lahko še mrazi, groze nam še trijaki! Kadar bo trta odgnala 15 do 20 cm dolge mladike, bomo šele to odbrali, kar je na trti nepotrebnega, da trta po nepotrebnem moči ne trati.
Drugo poletno delo, zlasti pa škropljenje In žveplanie, moramo skrbno izvršiti, da saj tisti zarod, ki bo ostal po mrazu, dozori in poplača vinogradniku saj delo.
Država in dežela nam bodeta gotovo priskočili na pomoč, da dobimo saj galico in žveplo po znižani ceni.
C. kr. vinarski nadzorrik: B. Skalicky.
Poslano.*)
Gospoda Josipa Regea, Sapniku na Uncu.
Ker Vi nočete ali ne znate opustiti mržnje do mene z že večkratnimi ponovnimi napadi proti moji osebi idirek-no ali indirektno, posebno danes v šoli mad poukom kršČ. nauka, kakor ste rekli o mojem 9 in pol letnemu otroku.
Poživljam Vas in prosim na tem mestu, opustite mržnjo do mene in moje družine 1 Ako ne bodete opustili svoje netaktnosti zanaprej, bodem drugim potom postopal. Toliko v vednost
Beležim se s spoštovanjem
Simon Bibarić. Na Uncu, dne 15. aprila 1913.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
HeteorologKno poročno.
Vlilna nad morjem 306-2
Srednji zračni tla* 731 mat
Darila*
Upravništvu naših listov so poslali:
za »C. M. družbo« dr. Milan Wacha lekarnar v Metliki 18 K 20 v., nabrano v prijetni družbi ob priliki obhajanja obletnice županovanja 3 dr. Weibla, v Metliki, in Fr. Maselj v Ljubljani 2 K 40 v. za dr. Šlebin-gerjev slovarček in Novakovo slovnico I. deL Skupaj 20 K 60 vin.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnii list obsega 20 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ceno domače zdravilo. Za uravnave In ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Škadjica 2 E, Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Bffoll, c. in kr. dvorni vlagatelj na Dunaju, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MoUov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
3
zlati namki za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-om" se krepca, Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja.
Pij „FL0RIAN-aa, pa neaa!
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
aprila j	Čai opazovanja	Stanje barometra ? mm	Tempera-tort? C°	Vetrovi	Nebo
18. i«	2. pop. 9. zv.	734'G 7358	8*1 56	m. ssazh. sr. szah.	dež s
19.	7. zj.	737-9	52	brezvetr.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 7*2fi norm. 10 2° Padavina v 24 urah 14*0 mm.
Brez posebnega obvestila.
Postavno varovano.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati in sestra, gospa 1419
Moto Junzroi.Lentek
danes zjutraj ob 7. uri po daljši mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v starosti 79. let mirno v Gospodu preminila.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v nedeljo, dne 20. t. m. ob V2 5. uri-popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Blag ji bodi spomin!
V Ljubljani, dne 19. aprila 1913.
Žalujoči ostali«
Zahvala.
Za vse nama izkazano srčno sočutje ob bridki izgubi kakor tudi za časteče spremstvo našega iskre-noljubljenega očeta in tasta, gospoda
Matija Podlipec
zasebnika
k večnemu počitku izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo iskreno zahvalo.
V Liublfatii, 19. aprila 1913. Anton in Ivana Oorie.
Sekati 5
(Scbwellenhauer) se iščejo. Agentje dobe provizijo.  Ponudbe   pod „20 Mann L 28" na anončno ekspedi« jo Kienreich v Gradcu. 1393
Sprejmeta se dva e
Naslov na upravništvo »Slov. Naroda«. 1420
Vajenca za sedlarsko obrt
spa*ejme nis
Rudolf Švara, sedlar v Komna, Primorsko.
Vež
1408
se odda za avgustov termin.
Več se poizve na Slovenskem trgiijt štev. 8*g n. nadstropje! desno«
Načelstvo Po*o]Umlce za II. Bistriški okra} v Trnovem naznanja svojim zadružnikom tužno vest, da jo njen mnogoletni odbornik, gospod 1411
Anton Krainc
•       posestnik v Trnovem št. 7 danes ob V« 5. uro pop. po kratki in mučni bolezni umrl
Stran 8.
SLOVENSKI NfcROto,
89 štev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
M   Delniška glavnic* 8,000,000 kron. ir
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice ln na tekočI rači s ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
4
31 0! 4 lO
Priporoča promesec zemljiških srečk li. em, a6 K k žrebu 5. maja 1913. Glavni dob. 60.000 K;
zemljiških srečk I. cm, a • K k žrebu 15. maja 1913. Glavni dob. 90.000 K; Ogrskih premijskih srečk k žrebu 15. maja 1913; cele a K 20 —. Glavni dobitek200.000 K; polovica a K 10'50. Glavni dobitek K 100.000.
PATE
TE
vseli dežela izposlaje inženir 94
US« oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37. MBMBBBnmaalMIlllllBIII lil Hllllllll HllllOll M.....MMMmuišmwmmWMmmmWmmW
OlANDONJ
Doaeso yczanih barskih oblek za birmanke.Cenećud0
novosti
vito nizke.
Visoko, moderno podobe, lepoto linij, udobnost dajo samo VVarnerja Rust Proof
Proda so samo malo rabljen
orkestri«!
prav dober, po ugodni crni in pogojih . Vprašanja   na   g.   Josipa Rossi, krčmarja v Zagorju ob Savi.
1264
J^8XMvKo®OD£goc>®^ saje og- A
* Franc Furlan I
naslednik rcsuiingose vdove
f ključavničarstvo
šr-
I
zaloga štedilnikov
S
i
se nahaja:
535
Ambrožev trg štev. 9. f
w V
Kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kunanju s primesjo
MM "S 11
MJDtRNO PRALNO" SREDSTO
Persil ne vaebuje — kljub svojemu hitremu  učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
Gottlieb Molih
DUNAJ IlS.jt. Naprodaj po vseh trgovinah.
•Ni "V. DL 11 MIR S
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
Icrenia za roks ia obraz
giensko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se posvodi Lonček 80 h., škatlja K 1*60.
Zaioga:  W „Adria", B. Cvančara v Ljubljani. ~&B Zaloga
Moderna ročna dela in materijal
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::
Moderne srajce
bele. modno barvaste, tenniske, lovske, hrlbolaske, mrežaste ln vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika v največ}! Izbiri In najbolji! kakovosti ss po zelo skromnih stalnih cenah
z 10°|0 popusta.
4;
.-4n*^& m
1
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, re da bi se odstranile vlege. mmw~ Za vsak kos se jamči. tso
Edina zaloga v LJubljani:
Josipina Podkrajšek,
LJubljana, Čevljarska ul. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien« perila Jfigrovega in Telra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
Sire, verižice, uhani, prstani, obesKi, za-Bestuite itd. iti
Edina zaloga nr z lastno znamko
. <^r- / najstarejša
jovelit in trgovec / LjuSljana, Wolfova ul. 3.
I s: Ceniki zastonj.
I/J
: Modna in športna trgovina :
P. Magdič, LjuMfana
_ nasproti glavne poste. =====
89 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 9.
Iz zgodovine bojev za SUp.
Crnogorcem in Srbom je Evropa prepovedala zavzeti Skader. Oblegali so to velikansko trdnjavo mnogo mesecev in doprinašali silne žrtve, a v zadnjem trenotku, ko je bil Skader že pred padcem, je Evropa posegla vmes in zabranila zavzetje.
Zadnje tedne je bil Skader središče vse mednarodne evropske politike, nekaj trenotkov se je bilo celo bati. da nastane zaradi Skadra splošna evropska vojska in četudi je ta nevarnost minila in je zdaj odločeno, da pripade Skader bodoči Albaniji, vendar ni dvoma, da pride Čai, ko bo zopet vsa pozornost obrnjena na to trdnjavo. Skader ostane tudi v prihodnje velikanske važnosti, kakor je bil v preteklosti.
Zgodovina Skadra je zanimiva, zakaj zanj je teklo že na potoke krvi.
Ko je I. 1467. umri slavni albanski vodja £kanderbeg, so Benečani zasedli velik del ozemlja, nad katerim je vladal. Zadnje dejanje Škan-derbega je bilo, da se je Skader : branil pred Turki. Ahmed pasa je s svojo armado pobegnil izpred Skadra, čim je slišal, da se bliža Škan-derbeg.
r,>da že 1. 1474. so Turki vnovič navalili na Skader. Sulejman paša je pripeljal 70.000 mož, da bi obnovil tamkaj avtoriteto Turčije in pregnal Benečane. Skader je z majhno beneško armado branil Antonio Lore-dano iz slavne beneške rodovine. Kdo ve, kako bi se bilo Loredanu godilo, da mu ni prišel na pomoč Ivanbeg z 8000 Črnogorci in zasedel goro Tepe. Turki so izgubili v boju • kroglo 7000 mož, pa vendar niso ničesar opravili in so bili končno pregnank
Tri leta pozneje, namreč 1. 1477, rišel sam   sultan Mohamed II. v Albanijo in počasi   prodiral od juga proti Skadru. Dne 8, junija je turška armada obkolila Skader. V mestu je bilo   samo   1600 domačih moških, 1600 Črnogorcev in 250 žena. Tekom l nega meseca so Turki iz svojih to-v zagnali 2534 bomb v Skader, a \ si njih naskoki so bili odbiti. Sultan 1 j naposled   odšel,  pustil  pa pred S kadrom   40.000 mož   pod povelj-tvom Ahmed Evren paše, da nada-/(ufejo obleganje.   In Skader   se ni lal,   pač pa so ga Benečani sami Jstopili Turkom 8. februarja 1479.
25. aprila so hrabri branitelji za-:stili mesto — bilo jih je le še malo, J"0 domačih moških,   200 Črnogor-/ in 150 žensk.
Od tedaj ni bilo več stoletij nič . slišati o Skadru. V njem so go-»dovali Turki po svoji navadi. V rugi polovici 18. stoletja je svet zo-- zaznal  za to mesto.  Takrat je turški   paša Kara Mahmud ponudil »siriii, da prestopi h katoliški veri : začne vojsko zoper Turčijo, če ga Ntrija   prizna za albanskega vla-i   a.   Avstrija  je ta predlog spre-la.  Na to se je združilo 24 turških lš, da bi Kara Mahmuda kaznova-.   turški vojni   minister Kari Seki naša je prevzel  poveljstvo  in šel z sti   močno armado proti Skadru, ara Mahmud  se  je  umaknil s 60 /mi v skadrsko trdnjavo Rosafo in potem začel z oblegovalci — me-Liariti. Stvar se je končala s komedijo. Kara Mahmud je navidez proglasil« da se uda ter s svojimi 60 možici zapustil Skader, se polastil, ka-or je bilo dogovorjeno,  turških to in začel   streljati na turško vo-uštvo, ki je hitro pobegnilo. Koliko Kara Mahmud turškim generalom *al, da so bili s tem zadovoljni, ni »gnano.   IJo   tej »zmagi«   je Kara \ahmud -vladal« po severnem delu vlbanije, to se pravi, je kradel in ropal.   In dobro se mu jc godilo, kajti dobival je z Dunaja lepe podpore.
Njegov drugi naslednik Mustafa je celo mislil na to, da bi postal tur-ki sultan. Toda Mehmed Resid pa-ga je 1. 1831. porazil in Mustafa je oral bežati.   Utaboril se je v Skadru, kjer ga je turška armada potem •blegala.   Turki so obkolili Skader, postavili na Tarabošu in Tepu baterije   in   so 15 dni bombardirali trdnjavo Rosaio.   Na pomoč   je prišlo ono Malisorov, da bi Rosafo osvobodili. Pa so bili poraženi. Mustafa je iz Skadra poskusil več izpadov, a k. bil vedno pobit. Končno je turška bomba v Skadru  padla v skladišče Miiodnika. Eksplozija je porušila tudi palačo  paše in Mustafa je bil priden, se s Turki pogajati.  Hotel se je udati Turkom  na milost in nemi-lost, toda Avstrija se je zanj potegnila in mu izposlovala pomiioščenje.
L. 1832. je bil Namir Ali paša vali v Skadru. Bil Je v večnem nasprotju s prebivalstvom in vsak čas vo se dogodili izgredi. Poveljnik turške vojske je končno s 300 možmi udri v bazar in zagrozil, da ga užge.
To je za trenotek pomagalo. Ponoči pa so se prebivalci organizirali, izvolili Ali beja in Jussui beja za svoja zapovednika in so valija pregnali iz mesta. Moral je bežati v trdnjavo. Zdaj so prebivalci oblegali turške vojake v trdnjavi, turški vojaki pa prebivalce v mestu, kajti prebivalci niso mogli v bazar, vojaki pa ne v mesto. Turška vlada je poslala Hafiz pašo, da ukroti Skader. Ta je bombardiral mesto in naskakoval napravljene barikade, pa je bil pobit. Sest mesecev je trajal ta boj, v katerem je bila dobra polovica skadr-skega prebivalstva ubita. Naposled je turška vlada Hafiz pašo odpokli-cala in v mestu je nastal zopet mir.
L. 1842. je nastala v Skadru revolucija, ker so dobili jezuvitje s posredovanjem Avstrije dovoljenje, da smejo ustanoviti semenišče. Takrat so stvar pač hitro poravnali, pa samo površno, kajti že leta 1843. je nastala zaradi jezuvitov nova revolucija in je prišlo do strašnega klanja kristjanov. Omer paša je zadušil revolucijo in dal več tisoč ljudi poklati.
L. 1854. je nastala v Skadru nova revolucija proti valiju; vodja ustašev Šejk Šamvl je valija Allah pašo oblegal v trdnjavi, a s posredovanjem francoskega konzula se je kmalu dosegel mir. Pa ta ni dolgo trajal. Leta 1855. je nastala nova revolucija, to pot zopet zaradi katoliškega semenišča in končana je bila šele po krimski vojski, ko jo je Mustafa paša z neverjetno krutostjo zatrl.
Od tega časa je vladal v Skadru mir in le malokdaj se je do lanskega leta slišalo ime tega mesta.
V starem veku se je to mesto imenovalo Skadra in rimski zgodovinar Livij poroča o njem, da je bilo sedež ilirskega kralja Genthia. Ko se je 1. 168. rimska država polastila mesta in okolice in je tamkaj naselila prebivalce iz Italije. Za cesarja Dioklecijana je postal Skader provincijalno glavno mesto, 1. 395. pa je pripadel vzhodno-rimskemu cesarstvu. Ko so se Srbi naselili na Balkanu, je postal Skader sedež srbskih velikih županov. Najslavnejši teh županov je bil Vukan, ki je vladal v zadnjih letih enajstega stoletja. Po tej dinastiji so prišla na vlado rodo-vina BalŠič, kateri so potem Benečani vzeli gospodstvo iz rok.
Zgodovina Skadra je krvava, a moraa ni tod še nikoli teklo toliko krvi, kakor jo je teklo sedaj — zaman.
Zdravniško priporočeno.
Ako se zaradi nezadostne ali pomanjkljive prehranitve aii iz kakih drugih vzrokov otroci ne morejo prav razvijati, nobeno drugo redilno sredstvo ne zasluži večjega zaupanja nego Scottova emulzija iz ribjega olja, ki se je izborno obnesla za tvoritev in utrjenje kosti in za jačenje telesa. V njej obsežene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvitek tako, da bodo otroci kmalu dobre volje in veseli capljali okoli. Otrokom ugaja Scottova emulzija; z veseljem uživajo sladko, smeta-nasto zmes.
je že skoro 40 let uvedena po vseh državah, odrejajo jo pre-imnog zdravniki, ker je v vsakem oziru, za nesljiv in učinkovit izdelek.
Ona originalni strklcnici 2 K fO v. Dobiva se po vseh lekarnah- Proti vpoSiljatvi BO v. v pismenih «nam!tah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE, d. *. o. z na Dunaju Vil. sklicevaje se na nr.5 list enkratno vpoSiljatev po;z :-------— t— ku&nje od kake lekarne----- v—
Proti
22
10D0IO1111II0D1
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom t krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Llublfanl, Reslf eva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn j u ž. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor!       Pozor I
Dobro blago se samo hvali!
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nizki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Uglasevanfe ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računam ceno.
soncesijoDlranl oglaševalec in trgovec gla<oriijn v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
—.krasno opremi1 ene -
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ss šcine, že obrabljene vozove in sr - konjske oprave. ■»
k
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
isto
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
ttnlb
ročnih del
IIINIKI
v LJubljani, Židovska uiiea ste«. 5.
Predtiskarija
| Tamburiranje
Montiranje :-:
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše maillo al! vodo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
4 dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2'20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — Pošiljatve poste re-stante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Katne fltal, Dunaj, poštni urad 59. poštni predal 5.
J Modni salon
) Stuehiy - jlflaschke
ŽIDOVSKA TJLICil
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
[iti in pariških modelov Kakor naira zalogo športnih klobukov.
Žalni kBobuki vedno v zalogi-
Popravila se točno izvršujejo.      1969     Cene brez konkurence I
621
olesarji!
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, bi   dokler ne poznate naših cen za leto 1913. si
Najboljši in nafesnejši nakup
pi«i t?rdki
Karel Čamemlk & Ko.
Lfablgasia, Dunajska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina 8 kolesi, motorji! avtomobili in posameznimi deli. — Mehanlčta delavnica in garaža.
^Priporoča se domača najnovejša^
honfehcijstia trgovina
Franca Jožefa cesta št. 3.
paio se flanoia no in, ter se izvrše točno ir. solio.
Založniki c. kr. prlv. juž. žel. ar m
, Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Specialna modna in šporkia trgovina za gospode in dečke
J. KJEJjTFJE
111 Ljubljana ■ Franca Jožefa cesta štev, 3
priporoča najmodernejše srajce, ' kravate, rokavice, "nogavice, žepne robce, palice, deiaike itd. itd, Velika izbira modemih UcJbvhov, \ z—slamnikov in Čepic itd.
04^1
82
Absolvent1
YL gimn. razreda, vojaščine prost, smcžen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, prosi kakršnekoli službe.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Absolvent".
Mlada, izobražena, ločena gospa, visoke postave, prikupi j ive zunanjosti
blagajničarke, ali kaj podobnega. Ponudbe p^d Jwfti$D0$f na upr. ,S1. Naroda.*
za trgovin s kolonijalnih blagom in iestvlnami
ae liče za tržaško okolico.
Prednost imajo oženjeni. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod »Prodajalna" v Trst glavna poŠta restante. 1413
Gospod
šestindvajsetih let,
2eli manstva z lepo io neodvisno gospoino.
Ponudbe s polnim naslovom pod „inajev vatrlć" postno ležeče Ljubisana 1417
oženjeni?
Potem zahtevajte nove jfzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z iiustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in tranko (zaprtr 30 h^   - L Singe. hlgienična maou-laktura,    Ducaj L CTiesingerstr.   8 F
•v«
1
60 gramov težka, K 140-—, mesečno 4 K   Prve vrste srebrna i\ ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. " * Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj piSe takoj R, Lechner, Breclava (Lundenburg) 299 trgovina i zlatnino. ===
Mlin in žaga
Je naprodaj S pet minut oddaljena od postaje bodoče belokranjske železnice, k temu spada hiša s potrebnimi stanovanji in kletmi ter s potrebnim gospodarskim poslopjem, vse skupaj v dobrem stanju. Imeresentje naj naslove ponudbe pod 1407
„Malnica" na upravništvo »SI. Nar«
obstoječe iz 3 elegantnih sob, 1 kabineta ter z vsemi pritiklinami,
se odda za majev termin na B!ei-weisovi cesti štev. 1, III. nadstr.
V isti hiši v suterenu se oddaste 2 sobi, kuhinja za majev termin. Poizve se pri hišnici ali pri lastniku ravnotam.
Pozor!
Pozor!
4 pari čevljev za samo 9 kron.
Ker je več vellikih tvoinic ustavilo pla čila, sem bil poobaščen velik oddelek čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur: 2 para moških In 2 para ženskih čevljev na trakove, usnp rjavo ali črno, galoširano, z močno zbitimi usnjatimi podplati, veleeleg., najnovejša fasona, velikost po št. Vsi 4 pari stanejo samo 9 kron. Razpošilja po povzetju
J. GELB, Izvoz čevljev, Novi Sandec, Galicija stev. 247. 1421
Zamena dovoljena, tudi denar nazaj. ::
popolnoma opremljena,  z  9 sobami, parkom, velikim sadnim vrtom in kopalnim baserom, 138O
se pod ugodnimi pogoji proda.
Eventnelno ao oddasta iatotam
Več so poizve v trgovini
L ŠinMavic nas!. Sm & to. k LIsbljanL
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočiml se 1? vplačili.
-      viaiemno nvmm**ln<a banka v Pragi.       « a
Reservni fondi K sa,4il.4St'ia — 'i»i«ftjuae o diko dni rte ta kapitalife H 123,257.495*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ? vseskozi slovansko-narodno upravo.
■  •     V«»  pojasnila  dajei ■
Generalno lastopstvo i UuHliaoi
&r=er^ v Gosposki ulici stev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
PosorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
I
(D 5
sprejme takoj
Alojzij  Jeras,   kovač  na Olincah.
eventuelno prodajalka z večletno prakso
išče službe.
Vajena je voditi tudi pisarniška dela. Ponudbe pod Jprgtlia" na upr  »SI Nar.«
Išče se za 1. maj
stanovanje
s 5 sobami in pritiklinami ali pa vzame vila z vrtom     hlevom v najem Ponudbe  pod  „1000"   na upravništvo »Slovenskega Naroda« 14C4
Prodaja se prav dobro ohranjeni
II500 kron!!
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec korena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček z jamstvenim pismom 1 krono. —
Kameni. Koške (Kaschaii) L Postfach 12/64. Ogrs'i.
616
Vsok
poznavalec
daie prednost že
desetletja na čelu
stoječim
ki
.a sploh vse utenzilije, potrebne za knji^oveŠko obrt. Več se izve v p->^rni
g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani.
1390
Mlad odvetnik na deželi Išče
1337
Postranski zaslužek
;Š*^ ^ma bodisi v pisarniški stroki ali šivanju in ročnem delu — Ponudbe
nod šifro „Boljsa prihodnost" po stoo leteče, LJubljana. i4C2
Proda se
1323
nova hiša
s 4 stanovanji v predmestju Ljubljane,
dalje električen planino tvrdke Hup-
feld in klavir v dobrem stanju. Pogoji jako iigodni
Obrniti  se  je   pod „Triglav",
poste restente Ljubljana.
1318
A. Cerar.
Krasni katalog zastonj. ::    Zastopnika: ::
Domžale; Mat. Rozman, Stoike.
1385
Ponudbe z dosedanjo prakso, pogoji in podatki glede vojaške obveznosti itd. na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«
i
se odda v najem
138C
G. Flux
mm- Gosposka ulica 4,
I nadstropie, levo
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluzeb
išče nujno s
je v  udobnost   cenj.   občinstva  zopet v
središču mesta. 5   Priporoča In namešča le boljše ::
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osob-e Izbira različnih sluzeb, zl&stt za tens te Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
bela in svetlordeča K 40 do 56, s .ara, voljna K 68 do 76, pristen slivovec in drožnik K 116 za 100 litrov dobavlja
J. Kravagna v Ptuju.
/zagnanih in
zaradi drugega prevzetja. — Proda se pod  dobrimi  pogoji  ves  inventar  s j sobami za tujce, gostilno in kavarno, j 2 konja, 2 kočiji, 1 omnibus, sani. — Ledenica polna.  Koncesija v hiši. — Priljubljen kraj za izletnike.
Franio Aleksič, „Hotel Trst", Zdravilišče  Samobor, Hrvaško.
Nadležne kocina
na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixa
odstranjevale! Kocin.
Zaj. neškodljivo, gotov uspeheh. PuŠica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. A. Rix. laboratorij. Dunaj IX.. Berggasse 171
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija".
Gramofonske plošče
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
Sodna ulica it. 5.
flajvelia zaloga godbenlli avtomatov io gramofonov.
Cenj. gg. gostiln? trjem posojajera godbene a v tozoale brez vsakega plačila In dajem Se od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se z glasi — tod i pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam najsi  novejših ploUL S
priporočilo.
Podpisana  cenj. odjemalcem drož iz tovarne
Jos.   Košmerl vljudno
naznanjam, da niso resnične vesti, da bi bilo podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla, t. j. last moja in mojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vodila dalje.
Velespošto vane dosedanje gg. odjemalce zagotavljam, da bom poznavajoč iz večletnih izkustev pravi način izbornega izdelovanja droi, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše blago in da podjetje v polni meri ohrani njihovo naklonjenost ter si z vestnim in j točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce. 1403 Vljudno se priporoča-joč za nova narodda, beleii
* najodlicnejšim spoštovanjem %a tovarno dr oš Jos. Ko&merl
\ Ljubljana, Frančiškanska ulica 6,
Jfatin/ca Jfo&ntri, roj. MuteJ
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi  na dom. 257
Pana žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Nova hiša
vili podobna, zidana, z opeko krita, ima 4 sobe, 2 štedilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak na cev, velik vrt, blizo velike ceste, Šole in mesta Maribora, v lepi, ravni, mirni legi, za penzioniste ali rokodelec posebno pripravna, ae tako] pod zelo lahkimi plačilnimi pogoji proda. — Cena
K 8600—. Več pove lastnik Franc Podlipnikjv Maribora, Tezenšt 38.
z žago in mlinom
vodna moč, z vsemi pritiklinami, skladiščem, vrtom itd. se v prijaznem in-dustrijalnem    trgu   na Notranjskem
ceno proda. 1379
Skozi trg vodi državna cesta in je tam tudi železniška postaja. — Prijazne ponudbe pod „Ugodna prilika" na
upravništvo     »Slovenskega Naroda«.
V torek, 22. aprila 1.1. ob 9. dopoldne ao vrši * pritlič-In hiše št. 5. na Resljovi cesti prostovoljna prodaja
h kateri se kupci vabijo
1376
Lf nov
pihalni $troj
»Olivera, model 5,
1405
se ceno proda«
Naslov prodajalca se pošlje na zahtevo pod »Oliver št. 200a na upr. »SI. Nar.«.
136
ne čez 30 let star, pošten in soliden,
se sprejme takoj v stalno delo.
Plača po dogovoru Cenjene ponudbe na
I. Klemenčiči prva parna pekarna - v Mokronogu. z
Priporoča se
flOVl I
Ivan Stranich Poreč, Istra.
event, saldokontiata z lepo pisavo
in večletno praleso, obeh jezikov zmož-
nnga, sprejme tako} pisarniško
podjetje. Laščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe pod šifro ,Dobra moč1 na upravništvo »Slov. Naroda«.
se sprejme pri Oton Homann v Radovljici.   —  V  trgovini izučene gospodične   imajo   prednost. Nastop lahko takoj. 1375
pol ure od Ljubljane, v lepem kraju,
io odda takoj y najem.
Najemnik tudi lahko izvršuje gostilni-Čarsko obrt, ker je koncesija pri hiŠL Pisma  sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1362
Dve ali tri elegantne ln svetle
brez kuhinje, primerne za pisarne ali stanovanje, 138!
se takoj oddajo.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
iz poštene rodbine 1392
takoj sprejme.
Prednost imajo tisti, kateri so dovršili nekaj razredov srednje ali meščanske šole.
Franc Lapajne, Idrija.
Soboto, nedeljo, praznike vso no6 odprto.
u a
6
trn
Kavarna „EGIA"
se priporoča slavnemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. — Na razpolago raznovrstni politični in r. ilustrovani časopisi. Dva moderna Seifertova biljarda. :: 1406 Jos. Cufer, kavarnar.
«
t 3
i m
Soboto, nedeljo, praznike vso noč odprto.
38
0915
32
MV
D-D
BY
800551
^737
MLF
49809535^9
8E
6606
6279
15
Jeseniške novice.
Rekurz radi skupne šole je bil
15. marca od onih treh posestnikov na Savi, ki so ga podpisali, umaknjen. S tem je šolsko vprašanje definitivno rešeno in zidava nove skupne šole je perfektna. Skrajni čas je že, da so naši otroci že enkrat rešeni onih lukenj, kjer je nameščena sedaj šola in da je končana trnjeva put jeseniške šole, ki je povzročala vet* let toliko prahu.
Jeseniški in savski trgovci so po veliki večini hudi klerikalni petelini, trgovke pa zveste fajmoštrove jarce. Llovek bi mislil, da so trgovci pač toliko zavedni in »brihtni«, da onega, ki jim ustanavlja konsume in jim s tem neusmiljeno konkurira, ne bodo poljubovali na copate; naši trgovci pa med sabo še tekmujejo, kdo ho poljubil ustanavljaice konsumov še malo višje od copat. Klerikalci imajo svoj konsum, socij. imajo s Kor. Belo kar tri, tovarna ima svojo
kasto«, tako, da je konkurenca na vseh koncih in krajih. A vendar jeseniški trgovci in trgovke na vso moč silijo v fajmoštrov frak, če je prav | nn »Oberkonsumarv<. Privoščili bi ni brumnim krščanskim dušam, aa bi jim gosp. župnik za zvrsto .apljanje ustanovil šc na Jesenicah
;i katoliški konsum!
»Sveta vojska« na Jesenicah. Antialkoholno gibanje na Jesenicah odlično napreduje. Pred antialkohol-mm kongresom v Ljubljani je bila na Jesenicah in na Savi ravno v vsaki drugi hiši gostilna in žganjetoč. Se-jaj sino pa postali že taki abstinent-jc. da so gostilne še preredke, zato
krbe klerikalci, da bo že v vsaki hi-oštarija. V par tednih je naše »ob-
.Rtivno« okrajno glavarstvo pode-
0 kar trem klerikalcem gostilniške toncesije in sicer: klerikalnemu ob-
nskemu odborniku Cuferju (bivša stilna »Golica«),  našemu vrlemu sparni, da bo za kratek čas kar do-ina v gostilni hlače šival in klerikalnim konsumnemu društvu, da bodo i/ie brez strahu prodajali jeruš in etjot.   Za koncesije pa prosijo še ruge klerikalne kapacitete, ki jim je »delitev tudi že obljubljena. Srečne, csrečne Jesenice! Pričakujemo, da •do še v farovžu   dobili vinotoč čez ulico   in prodajo   žganja »na iebclo in drobno«.
Nemški in oemČurskJ pob je so jesra/i zadnje Čase prav   glasni. V Lidnjcm   času je bilo sprejeto v to-mnogo mladine, ne vemo ali » uradniki ali pisarji ali kake poša-:. Podnevi se jih sicer ne vidi. Ko
1 zatone solnce, pridejo te nemške - med svet in vzbujajo s svojim
tonskim heilanjem občno pozorni. Najbrže so ti golobradci poza-:. da bo na Kranjskem, na slovenji Jesenicah, ne pa kje na Koro-:m. Opozarjamo in pričakujemo tovarniškega vodstva, da pouči te adiče, da se na slovenski zemlji majo vesti izzivalno.
barako jeseniške občine, kjer je nčinska pisarna, je pustil te dni pre-arvati gospod župan.   Najbrže je rišel do spoznanja, da je to potreb-. ker pri novih   volitvah bodemo rebarvali   tudi občinske može. Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo, dne 20. t. m. > pola 8. uri zvečer v dvorani pri Jelenu    dramo   »Selanka«, spisal firasek, poslovenila A. Funtek in R. I neman. Drama je vzeta iz kmečkega življenja in nam v naravnih potezah riše življenje vdove,   ki je bila je prisiljena poročiti se z nelju-iim, nji celo zopernira možem in ži-sedaj, kot vdova edinemu sinčku, 'ricle pa od vojakov fant, dragonec, unimec iz prejšnjih, svobodnih in čnih dni pred poroko. Ona začuti >pet ljubezen do njega, ki ga je liu-ila — prvega.  Njen svak jo svari red zapravljivostjo ženina, zakaj on varta in bo zapravil sinovo premo-ženje, in ji razloži, da ženin sovraži ina, ker mu je na poti, ker živi Se-ianka bolj za sina, kot za bodočega noža. Hinavce Hruška išče zopet do-nčka s tem, da bi poročil Selanko z ženinom (Tonetom) in se trudi na vse načine, da bi poravnal spo«* med obema. Slabe družbe (kvartopirci) pripravi Toneta   ob   vse in mu zmeša koro um, da hoče ustreliti Selanki-nega sina, a se usmrti sam, ko vidi, da ga   zaničujejo   njegovi prejšnji rtopirski prijatelji. —   Jako po-i snov! Oglejte si igro!
Solneno zdravilišče
na Bledu 267 na Kranjskem, prekrasna gorska lega ob jezeru, a uri ost e-rlino in dietno idravljenja, vodno ■dravljecje. Maj — oktober. Ir-vrstni ■dravilni uspehi. 1073
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
v Ljubljani. Kemenskega ulica 4«
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in še!-zdravnik: Dr. Fr. Dergtnc primar. L kir. oda. del bola
alkalična kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih, rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju. Zaloge v Ljubljani: Mihael Kaslner, Peter Lassnik in A- Sarabon.
Zahievaite
zastonj   in poštnine prosto   moj bogato tlustovani glavni ka-talog g iOOO slikami o urah  ilanh in  srebrnih, godbenih, jeklenih,  uanjatih  m monutakturnib predmetov, orotja itd
C. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD rai: Ofifl|alniC% Mo«t S t. 2368 (Ćesko).
Prave 4i:cars»e nikiaite remontoirtka ure na sidro t.Btern Roa«.opt M. S — , 3 komade K 1*—, registrirane »Adler-Roskopi« oiklajte remoatotrtke ura K 7 — prava •rebrna remontoirska ara K 8-40. Brea rizika! Zamena dovoljena ali denar naaaj.
je zdrav ielodec. Dolžnost človeka je tedaj, da si ohrani rdra«r ielodec, ali pa, de se pojavijo nerodnost*, jih odstrani
Pc mnogih zahvalnih pismih, pa so se irka. zala za povzdt<o slasti in odstranitev slabe prebave, telesnega saprtjn, vspehavania, slabega okusa, slabosti, ponianjkania spanja itd več Kot tri desetletja „BBAAT-ieve ŽELODČNE KAPLJICE" preje »Marijaceljske kapljice«, k^t zanesljivo domače sredstvo pri moten u prebave pri otrocih in odra-lenih najuspešnejše.
P«žiti se je treba pred enako se glasečimj ponaredbami in talzifikucijami in naj se pazi na varstveno znamko Matere božje z ,*t JjSTvTft t otrokom na desni roki in na rodpi.
Dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po 9o vin in K 1-C0. Razpošilja se na deželo po !e-karnaru C. Br-and/Jn, Dunaj L, Fleiachmarbt 2 482 (6 steklenic K. 5*40, S dvojnate steklenice K. 4*80 bres vsakih stroškov.)
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo k resnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluetro-39 vanl ceniki zastonj.
čfet/dlin/
Najbolje za zcoa
Brezhiben materijal.
HeHosežfla hitrost
Vsakovrstne toalete In angleški kostnml
se izdelujejo
v damshem modnem salonu
Josipina Šetinc, Kongres1;1 trg štev. 8.
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št 3.
Specijelna mehanična
pletilna indusfriia in trgovina
za površne in spodne jopice, modertke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje ple-tiini materijal i. t. i
na drobno In debelo
Šivalni strofi od 70 K naprej 3
NT   pletilni stroj
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Kontoristka
z daljšo prakso, perfektna knjigovodkinja, korespondentinja in stenograf inja,
ossr mesta« "«a
Cenjene ponudbe pod „Kontoristka 1269"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1269
•t
in irpežnost.
Neobvezne ponudbe pošilja zastonj 1273
zmožen pisarniških del železninske stroke
dobi stalno mesto v Ljubljani.
Ponudbe pod „Zelezo" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1313
ta iha pil!
Uradnik na deželi s stalno službo in pravico do pokojnine se želi v svrho ženitve seznati z izobraženo gospodično neomadeževane preteklosti in primerno doto. Starost od 18— 24 let, tajnost zajamčena. Blagohotne ponudbe s sliko, ki se vrne, je  poslati pod
„Srečna bodočnost 133941
na  upr.  »Slov. Nar.«
lisi: Ira lit
najlineje kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasul}e, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasni carska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Vinko jMajSič
j u VI
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkovt ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kir je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Pnlju, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotom Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu', Inomostu, Bolcanu  in Tridentu
■
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
Kdor si loče m 6 vinarjev kupiti zavojček, naj zahteva izrecno
oman.
Vse obolelosti sopil, pljt_lOra«3 bolezni, j
dušljivi in navadni kašelj, katarje, influenco in naduho STSSISfiFSft S1R0L1N0M „R0CHE". J
Izborni, dobrodejni učinek se začuti prav kmalu. Tako zoprno nočno potenje Izgine. Dvigne se tek in telesna teža, Sirollnn :lRoche" lastna zdravilnost je ie 15 let preizkušena. Manjvredne ponaredke in takoimenovane nadomestne preparate odločno zavračajte in zahtevajte izrecno Sirolin „Roche" v originalnem zavitku. Sirolin „Roche" se dobiva po vseh lekarnah po 4 K.
li
iillliiiilllrtm
=11
I
trmo
Za nakup solidnih in priznano dobro idočih švicarskih
,UNI0N' ur, zlatnino, srebrnine
se priporoča tvrdka
F. Čuden
Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Lastna tvornica vlx v ^Trici.
Glavni cenik z žepnim koledarjem se pošilja zastonj.
u
K
hrlpavosti, kataru in zašle« zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
Kalserleve
prsne karamele
s 9, tram i jelkami11,
not poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje goto\ uspeh. Izredno prijetni 965        in slastni bonboni Zavitek 20 in 40 vin., skatlja 60 v. Prodaja tih v Ljubljani;
Ubeld pl. Trnlcoczy, lekarna. Rln- Sušnik, le-kima. Dr. O. Phcoll, lekarn«. Deželna lekarna. Mi. Pb. And. Bohinc, lekarn« pri kroni. Mr. Ph. Jo&.čiimar, lekarna. AnL Kane, drogerija. B. Cvnnčara, droferijt ^Adrija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmanc, lekarna. Novo mesta C Andrijančic, lekarna, Novo mesta Jui Hus, lekarna pri M&r. P. Vipava. Mi ?n Wach3. lekarna, Metlika. A. Ro-blek, lekarna, Radovljica. Hinko Brilii, lekarna, Litija. Karel Savnik. lekarna pri .Sv. Trojici*, Kranj. Fr.Baccarcich, lek, Postojaa. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Trilc. Ph.Mr.fi. Koželi. lekama, Jesenice. V. Arko, trgovec, Seaožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kanduiar, trg Mengeš. Jos. Anelk, ie-karaa v Ribnci.) R. Hočevar, lek. na Vrhniki
50
BB
2072129516^5
5
551
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, na lepem prostoru oo odda za avgust 1333 Naslov pove upravaištvo »SLNrroda«
17 let stara, absolventka meščanske Sole v Brnu, presrčne narave, zmožna slovenščine, Češčine in nemščine v govoru in pisavi, iz dtbre rodbine, 1378
išče mesta k fini rattalai k otrokom.
Dobrohotne ponudbe pod »Absolventka 1370** na upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
■raaoll ta Baoao« Airoa Z fraad pri*.
Devin - Buckau.
Podružnični Dunaj III, Am Heumarkf 21.
Patentne
oročeporne lokomobile
428g   T. "fc^nim'7. brez ventila.
Originalni Wolfov gradbeni način "30—8000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
za industrijo in poljedelstvo.
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. 1197
Išče se za trgovino z usnjem • v 01
V celem lsdelaaik nad 750.000 PS.
j spreten prodajalec ter popolnoma vešč j te stroke. Ozira se samo na boljšo moč I pri Josipu Seunig, LJubljana. 1325
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jnngl, Gradec, Sporgasse U
priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning\ Stevr-, .Mauser* in .Bavard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
XL Varaždinske toplice (Hrvaško)
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Not zdraviliški kotel s električno razsvetljavo. Staroznana radioaktivna iveplena kopel] 58° C priporočljiva za
rnrtrtin ifrllin itd' Pltna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, PlIHP prsih, jetrah, želodcu in v črevesih. - Električna ma-
HU1U,   IJUIJU blatnCj ogij. kisline in solnčne kopelji.
Odprto celo leto. Moderni komfort.
Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška jodba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert. 1320
V
L
[šl
nt5ir=ir5ifar=ir5it5ir
31
Pitnili v Snerno in Jožu Amerik«
se vozijo sedaj le po domaČi avstrijski progi
Trst — New Tork, Bneaos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerib je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
C3H0D PHEalKO?: V Severno Amerika vsako soboto, v Južno Ameriko vsaklb 14 dni.
Vožnja iz Trsta v Kanado: 19. aprila Canada; 31. maja Polonia. Cena 120 K.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavui zastopnik za
Kranjsko. Štajersko la Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
St=3iggi^=lE!gi^=]l2lI=3[š!!šli^=IH[3l^=]
Ventilni vozovi.
■a
14/18, 24/28, 40/45 HP.
aa
Vozovi brez ventila.
s:   25/30 In 30/35 HP.
tiiberška tvornica avtomobilov z o. z.
Karel Čomernik & Ko.
Ljubljanat Dunajska cesta štev. 0-12.
Trgovec, 34 let star, posest.iik krasnega imetja v lepem kraju dežele, želi kakor hitro mogoče poročiti se z gospodično ali vdovo. Zahteva se dota v najmanjšem -nesku K 12000 -
Le resne ponudbe pod „Zves!i tovariš" na upravništvo »Sloven-a Naroda«
1375
J L
J
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
Kvir->n m 3-10 dolg t 1 kupon   7 kron
za nolno molko obleko !     |5° E£
(suknja, hlače, telovnik) 1 1 kupon 17 kron ::    stane samo    " ' 1 knpon 20 kron
Kup za Črno salonsko obleko K 20*—, dalle bidgo zn površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poitena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Iinhol v Brna (Braenn).
onF~ Vzorci grratls in franko. "•I
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneie in natančno po vzorcu. 517
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Ivernia iz Trsta dne 24. aprila 1913. Sazonia iz Trsta dne 15. maja 1913. Panonia iz Trsta dne 23. maja 1913.
in se ustavi v Mesini, Palermu, Neaplju.
Iz Liverpola a
Caronia dne 19. aprila 17. maja 1913. Carmania dne 26. aprila 24. maja. 1913. Campania dne 3. maja 7. junija. 1013. Mauretania 10. in 31. maja 1913.
Pojasnila, vozne karte:
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova nI. 25
Dunaj I., Karntnerring4, Trst, Via Ghega 8. pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: 111. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo
Že od I. 1868 sijajno preizkušeno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdke 0. HEL1 & GOMP.
priporočano od naj odličnejših zdravnikov, se v skoro vseh
evropskih  državah 6 sijajnim uspehom rabi proti
izpuščajem vsake vrste
■lasti proti kroničnim in leSajem  na  glavi in parazitarnim izpuščajem. Berjerjavo kotranovo milo obsega 40 odstotkov Lenega kotrsna in se bistveno razlikuje od vseh drugih kotranoTih mil, kar jih pride na trg.
Pri trdovratnih boleznih ae obrnite na jako učinkovito
Bergerjevo   kotranovo - žvepleno milo.
MUelie kotranovo mila aa odstranitev vseh nečistosti polti, proti izpuščajem na koti in na glavi pri otrokth ter kot neprekosljivo kosmetičeo umtvalao in kopalno milo za vaakaaaie rabo je:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Za radikalno zdravljenje proti Upadanja las in boleznim lastita rabimo
Bergerjevo   tekoče   kotranovo milo.
Izvrstne uspehe kot odlična kožna sredstva dosezajo nadalje Bergerjeva medicinama mila brez kotrana i
Bergerjevo boraksovo milo
prod ogroem, pegast in prlioean ter kompozicije z ben-coem. žveplom, sveplenim mlekom, naftolom in tunolom m draga v breiuri priporočana.
Cena komadu vaake vrsta 70 b i aaveaaom Trs*. Zahtevajte pri nakupu   Isrecao Borejarlova kotranova
mila in boraksova mila in glejte na tu vpodobljeno varstveno znamko in na poleg stoječi podpia firm« 0. atoli * Coatp. na   vsaki etiketi. — Odlikovano s častno diplomo na Dunaju leta 1888 in z zlato Parizu leta
svetinjo v farisu leta 1906.
Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo: 1383 8. Moli A Gompn Dunaj, L, Blberatruse 8.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenatka dediči, Ph. Mr. Joaip Ciimar, J. Mayr, 8. Piocoli   Ukald pl. TrBk6cxy la v vseh drngin lekarnah aa Kraajskf■
to
Radi prevelike zaloge blaga 20 °\0 popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
-0. ^Bernatovič, Zjulljana, ^Mestni trg 5,
Št 347/pr,
Razpis.
1342
Pri deželnem odboru Kranjskem je s pogodbo namestiti
za  izvrševanje  statističnega  dela   in  poslov,  ki  se  tičejo  občinskih agend.
Dotični uradnik bo dobival začasno letno plačo 2000 K.
S krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnirr. spričevalom ter z dokazili o praktičnem izvežbanju o občinskih poslih opremljene prošnje je predložiti
do lO. maja 1918
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dežoln. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 10. aprila 1913.
Otvoritveno naznanilo
S tem si usojam slava občinstvu vljudno naznaniti, da sem z današnjim dnem
V zalogi bom imel priznano najboljše Šivalne stroje „PfalI11 in vseh drugih vrst za družinsko porabo in vsako obrt. — Potrudil se bodem v vsakem oziru cenj. občinstvu vsestransko ustreči in prosim za blagohotno naklonjenost ter
se priporočam
1358
z velespoštovanjem
Ignacij Vok
bival nadzornik tvrdke Singer & Co.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
• s
lezenju lil
Pisalni stroji „ADLER",
ftetilai stroji
vseh velikosti.
17
TlITTTIlllIimMIlMIinnilimiTfflTiniltTTIMTIlM
PFftFF«' šinili sinii
12 različnih vrst za domačo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksusne opreme. Na novo indusiriran šivalni stru] štev. 101 in 102, do 3000 vbodljajev v eni minuti.
Tek strojev na kroglice, 10 letno jamstvo, komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskuSnjo. — Ceniki brezplačno. 879
Zaloge: Liiiaa Solna ulica, Kočevje M Zastopnik: Fr. Tsdiinkel.
Pouk v umetnem vezenju brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
iifffiTiiiiiiintnitniiuxiiiiniinYTn^uftirrrtT
BRATA
tfkoft[iaJaWa.Eiafc^^|S in polivena fckaija:.
Prodajalnica: [jjjjjjj
Delavnica:
Miklošičeva  ulica št. 6
nasproti hotela „Uniors".--------------- Električna sila
231
Št. 243/pr.
1333
W3
Na deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisiife
isto flmuiKii učitelja za zini ii iomtn
s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K.
Strokovni učitelj, če je samec, dobi tudi naturalno stanovanje na Grmu.
Služba se odda za eno leto provizorno, po preteku te dobe pa se bo nastavil strokovni učitelj definitivno, če bo zadostil vsem zahtevam in če se bo izkazal z učiteljsko usposobljenostjo za kmetijske šole.
Prosilci za to m^sto naj predlože svoje prošnje
do 1. junija 1913
podpisanemu deželnemu odboru. Prošnjam je priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o fizični sposobnosti, dokazila o dovršenih študijah in o strokovni usposobljenosti ter dokazila o znanju slovenskega in nemškega jezika. V prošnji je tudi navesti, če Je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 12. aprila 1913.
Deželni glavar: Sustensič 1. r
SEBI
5 SlBunl
90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 20.000 K,
oziroma frankov in lir
i" *
mim tekom mesecu mojnlKt
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroč izborno skupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 kron.
15 žrebam! ¥sako leto.
Zahtevajte obširni majnikov prospekti — Iz njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankov! 1305
Češke industrijalce banke glavno zastopstvo. Ljubljana.
sil=l|ail=ir :
tvornica str©Jaw
(Briinn-Konigsfelder Masc.iinenfaforik)
tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCHMID. Tvornica v Kraljevem polju pri Brnu.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice.
za velike In male obrate
flmonijahov in ogljencevohislinshi sistem
Parni stroji, parni kotil, motorji na sesalni plin, surovo olje, bencin in petrolin. Centrifugalne in šrepainlce pa drogo vno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, železne konstrukcije, člstiln'ki vode, cestni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj.
Perje |
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F- Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
parno barvarstvo
Ustanavljeio 1845.
B Priporoča se 1 nosna trgovina ■
1 Ijubljana peter Sterk Start trg 18 |
2 Specijalna trgovina najmodernejših bluz in jutranjih oblek. Iti* perilo za gospode, dame in otroke, moderni moški klobuki, fl panama in drugi slamniki, stezniki, rokavice, nogavice, vezenine, H nakit in vse potrebščine za šivilje itd.
I   Prtonan. najnižje ene, postrežba točna, g
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
■Apretura sukna. _
i nasip - Ozka Bika ll 4. J Sprejemališče
Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
smilim u, t' ^■ttfi&sr: ■ ■-•'*:*wgp3*-
itlHIllIUiMlflillii ZlCLCStUGJVa
;ux usrlclajt uJLonJEene peči)
©o hrrnni ruLsC&ui se usafee/ntt nnzrvanJ.jo
laManaMillllii^^ T ,V\V\m¥U"
Priporoča se
modni salon damskih in vseh vrsi J slamnikov.
Najnovejše  dunajske in pariške oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene nizke ! Postrežba točna in solidna I
Pismena naročila se o dare mi j o obratno.
Z odličnim spoštovanjem
priporoča svojo bogpto zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih potrelia. vseli del Koles (bitilv)
1015
9. Adamič, Kranj.
kakor tudi
!] PO MillZiiB [60211.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj  in  poštnine prosto.
mm psi 9 AiMikO
37
sni. niska sta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov ti. t. dl
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjDiaoe čez Aofwemsn v liew-Yor„
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finiand, Eroonland-Vaderland, Zeeland, Lapiand in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnetra pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz ljubi jane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Nov! York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
st©¥. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
Ljiip
Iffllli Židovska nI. /.
put»kar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
63
samclspes0¥
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Book s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih oenah.
PopravUa in narocbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovnik! na jtahtevanje aaatonj in poštnine prosto.
91
18
33
64
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopae dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-oement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfiiioei dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
2307
raznih   uradov   in na j si ovi t e j šib   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. I., Maximilianstrasse 9.
Najboljši češki nakupni vir.
■
Ceno posteljno perje!
1 kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega ouhastega 5*10 K; kg velefinejja sneJnobelegz, puljenega, 6*40 K, 8 FC; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Narortla ođ » kg nartrei franko.
Zgotoollene postelje
iz gostonitegt rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir.f polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 eni dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajaioče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, Češko.
Praktične in cene ograje lZ?::*:xTY**l
791-11.
iz ilcastih mrei in kovanega ieleza preprosto ali tudi najkrasneje opremljene, vrtne ograie iz kovanega železa, stopniške ograje, okenske mreže, ograje za grobove, grobnice, balkone in pročelja, večkrat sukane sesterooglate, v ognju pocUkane tor stirioglate strojne ticaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zajcem, pasjake, fazanerije, voliere, igrallsća za lawn-tennis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
f & Schrautz i L Dunaj VI., Milita 26/42
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana: teVj^fJ
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
lili t
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
s; Cene brez konkurence. :s
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
FR. IGLIC
Ljubljana^
Mestni trg 11-1:
Ob nedeljah se dobivajo venci v Esti hiši v I. nadsfr*.
EL6KTR0T6HHI7KA DCLH1SRA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo stroji ta električni motorji, r Naprave xa električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vsek vrst Ventilatorji. Tur-bogeneratorjlf električne železnice in lokomotive, žerjavi In dvigala, k Obloč-nlce in žarnice vseh vrst. s: Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). s Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. n Vse potrebe za instaliranje, n a n fl
prodaja in razpošilja
: po poštnem povzetju :
Iv. M i LjiiaoL
Cena sliki 5 kron.
Ljublj
krojač
jana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših V2ur_ cih in najnižjih cenah izvršujejo.
E£9
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg šf. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
iS.    3^C        3^. !K
jj. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
klobuke
tepke, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in aolnfinikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Velika izbira!      Ne preglejte!.
Pišite po nove zbirko vzorcev io po teitik
(Kralj. Cio).
Pomladne in poletne novosti 1913. — Najboljše je Hav-ličkovo modno blago, zefir!, tkanine, damastl in žepne rute I 1913. — Oprave za neveste. — Vzorci poštnine prosti!
30 m ostankov K 18 40 m ostankov K 24
1 preproga za na steno s sliko K 5'60.
HavIičKova tkanina
I a 23 metr. K 1550 la I a '23 m K 17 —
Pi*wa, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska fvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsiga glasbenega orodja, strun in muzikalij.
ALrFOK^ BREZNIK
učite!« Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. so dni je
fnunst S04; Ljubljana, Kongresni trg št. 15 S01!
Klavirji, planini in harmc liU
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Steizhammer, (najboljši : angleški ^istem sedanjosti), : H o lil & Heitzmann (neprekos-Ijivi planini z Lexovo mehaniko). Bratje Stingl, Czapka, Lanb & Gloss (koncertni 71U okt. pianini) ir Horugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le laz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikansk' zalogi in izbili (ved'O 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od E 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj ker geraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kako edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
r
Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Od*ed iz Idrije:
ob 6*— zjutraj . \2'— opoldan w   3'30 popoldan
Prihod v Logatec:
ob 7*50 zjutraj „   T40 popoldan ,   5*10 popoldan
Odbod iz Logatca;
ob 8*30 zjutraj .   2'30 popokiar ,   6-30 zvečer
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj ,   4-— popoldan ,   8" 15 zvečer
Cene z avtomobllnlm umnttrosom:   | Cene s kombiniranim avtomobilom:
4649
•a osebo    za osebo
Idrija-Logatec   ali nasprotno  K 3-— K 2-—    Idrija - Logatec    >Ii nasprotno Idrija -Godo/ič „ Godovič-Hotedršica . Hotedršica-Logatec .
I. razred za osebo
K 3 — , 1-50 m 1-50 . 1-50
II. razred za osebo K 2— , 1*-
Idrija - Logatec Idrija - Godovič Godovič - Hotedršiia Hotedršica - Logatf.
I. razred za oseto
K 3 — , 1-50 . 1-50 . 1-50
II. razred za osebo K 2'— . 1-. 1-. 1 —
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
p"  Točust se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornusti za morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Hapejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s parniki Jeverenemškega Lloyda' iz
Bremna
3411
NewYork
s cesarskimi brzopa?niki , KAISER WILHELMC<V „KRONPBINZ WILH£LM", „KAISiSH VILHELM d. dE OS SE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. »■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljeni edino le pri
1!
.15
nasproti občeznani gostilni „prl starem Tišlerju".
Odkod Iz Liubliane |e vsak torek, Četrtek In soboto. — Vsa M pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena, reelna In solitaa, trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor coioradn, *lek?iko, KaUfornlj0 Q Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washiflgton nudi nas« društvo posebn M ugodno in izredno ceno čez fiaivesten. Odhod na tej prood iz Bremna om,
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostal« dete sveta kakor PNI Brazilijo. Kubo, Buenos-Aires. Colonibo, Singspore v Avstralijo itd.
39
64
D04B
83880577
S »39 mm bluza samo K 1-95
tsia mM iBiifirtj«. Veislin Mehi Uage z Imate nihati Himni
Kompiektno za celo bluzo K 1a95.
prekrasno!  ~W&     1394    MT  PosUJaja novost!
Nekaj sto ducatov teh prekrasnih, bogato s svilo vezenih bluz najmlčnejSih barv, n. pr. bele, kreme, rožaste, svetlomodre, srednje modre, modno-lllaste, rdeče, zelene, sivkaste, temnomodre, sploh vsake le mogoee barve smo prevzeli od opuščene švicarske tvornice za vezerire in samo zaradi nakupa na debelo moremo te prekrasne bluze prodajati po tej nizkej ceni. To bluzo so vredne trojnega denarja Vzeti je najmanj 3 komade, lahko po želji različnih barv, komad po K t-9 5 6 komadov stane samo It E in se poleg tega še zastonj priloži fin čipkast žabo,
Edina prodala po povzetju:
oboda, Dunaj III {2, Hiessgasse 13*23.
Kolesarji! Pazite,
da ne padcfe v roke raznim špeknlantom in ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub, dokler si še niste ogledah mojo veliko zalogo prvovrstnih in originalnih
859
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše --- kupi samo ajifjr   pri domači, strogo solidni tvrdki "^M -
ANA GOREČ, specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. (Novi svet) nasproti Kolizeja. Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Kaj pripoveduje neki upravitelj.
Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu, lzvrgel je vsako
hrano.
mel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem mv>ge rešiti telesnega zaprtja. Bi! sem bled in prcpadel. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo
♦er sem vedno dobro razpoložen. Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, Šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj čutil neko zboljšanje, k?: se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prebavljal, spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadaljne pridige.
Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglia Beljoc.  Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč, župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Adrlano Dubois, dne 9. grudna 1888.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosiln po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želočne bolezni, da, celo zastarele in take, ki se zoper-btavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek pospešuje prebavo in d stranjuje telesno zaprtje. Oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju kakor tudi proti vsem 2ivčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašfcu je, da se v kupici na čisti ali poslajenJ vodi pomeša in naenkrat aH v presledkih spije.
O^lje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaiedbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo : >polnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih m. in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv A. Bohinc lekarn3 Ph. Mr. Jos. Cižmar.
dni! z brzoparniki francoske družbe.
S S Havre v New York.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri C439
ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
LlubUan?. Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu1*.
Vozne listke Iz Amerike v staro domovino po natniiji ceni. Izdala vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih In romarskih vlakov. Vsa pojasnila Istotam brezplačno.
H
M       V      M • **1IIIU1U • H
,j   znamk« cverda ^
: žlindra:
Peter Majdič v Celju,
790
y priznano dobro umetno gnojilo za vinograde, travnike, deteljlsča, M M  polja in pašnike, prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
*j veletrgovina z železnitio „MERKUR"
H
H m
kjer je zaloga in prodaja tvrdke
X ThomasphosphaiffabrikSii G. m. b. H., Berlin
jrmi W¥¥VVV¥yY¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥ K ¥ X xfl
H  V tej trgovini se prodajajo na debelo in na drobno tudi vsa druga umetna M
A gnojila kakor. kalijeva sol, kajnit, čilski soliter in iveplenoki- N
sli amonjak, nadalje vsakovrstno železnin. blago posebno: JJ
m paliiiio železo, traverze. cement, stresna lepenka, poljedelski stroji. vssM orodje Iti H
xxxx2
M M M
lilnlli bJhi Hnaft* ufflMlra
otroških vozičkov
In nevedne de aa|ane|ie
tirne.
MLPakI«
t LJubljani.
Iran« urriiiM si
winii i »mirim.
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca fen testa i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Mika zaloga najfinejših agi. in lranc. snetijalitet blagi
: Zavod za uniformiranje.:
Q=ir=^=ir=g)
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje Olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje Iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izborna toaletna sredstva „AČei".
Vedno sveže gumijeve špedalifete
Oddajajo se tudi zdravila za ćh ne vseh bolniških blagajn.
Ra-pošilja se 2krat na dan na vse strani.
m m
N
m m
h h m h
n n
n m n n m H n
n m
n «
m m
k ^ s k a a a ^ a a a *\ i ^
Pharm. Mag.
Josip Cižmfif
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, Jurčičev trg št 2
Viktor Bajt
SeJenserisva il i mm glnee polti
Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po nsjnlljUi cenen, Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bali,
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
Najkoristnejša priložnostna darila so
-J!YI
1863
IMM stroji
ki se dobe ▼ naših prodajalnah:
Ljubljana« Sv. Petra cesta št. 4;
podružnice v Kranju,  Novem  mestu in Ko&evju«
s Na patentiranem dr. Gasparijevem i
stroju za strešno opeko
dela mnogo sto obratov. Tudi na
dr, 6aaparyjeve votloakladovne betonske stroje, cementne zidne opeke, plošče, drenažne cevi itd.
Oblike za stopnice, cevi, beton, stebre itd.
Tovarna strojev/
Gaspari 8 (a..
Obisk dobrodošel.
Korespondenca čeSka.
Katalog št. 24 zastonj.
<r    Brez konkurence! ^
F. L. Popper čevlji
aj za gospode in gospe so nogam
sg najbolj priležni, lični in najboljše
aj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
* JULIJI STOR, Ljubljana
j     Prešernova ulica št. 5*
Gojsserski čevlji za turisie, higijcntčni *£.   čevlji za otroke in Lawn-tennis- čevlji.
*A      K 12-50—16-50.
\
00
m
a
e>
"5 o
s
XX XX XX XX
XXXXX» XX XX XX XX
Najaiije cene.
xxxxxx xxxxxx
XX
lovama pohištva J. J. Naglas
XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
232
sa spalne in jedilne sobe, salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorjl, modreci na vzmet ilmnatt modrocl, otroški voaldki Itd.
XX
xxxxx xxxxx
HaJsoUdnelie blago.
;xxxxxx ixxxxxx
Krasne
Fine
^rlporociaaao-o sžp©clia*ln.o
domsko In otroško konfekcijo
zelo solidne ivrdke
M. Kristofič-Bucar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Moderna
VI I  f V AV P! STEZNIKE, PRASNE PLAŠČE,   IJ | T Jp    ŠPORTNE SAPE,
i NOČNE HALJE, i   D L U A# aU   0TB0SEE CSP1CE, KBILA. ™ PERILO.
OTROŠKE mi-mu MLADENKE
Ifienieae perilo in drage potrebičlne sa neverejeneke,
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
TF
Y-Y
204702
Stran 16.
HBJ
SLOVENSKI NAROD.
89 štev.
Luserleu obliž za turiste.
j« Ci
Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Laserjev obliž za turiste
po K 1-20 najboijše in najzanesljivejše sredstvo prott kurjim uč*som in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Duserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
NonufoKtHrno trsom
«MF~  na debelo in drobno. "ISU
Ljubljana. Stritarjeva ulica.
Sprejme ao takoj
izurjen mlekar
če mogoče tudi izprašan kurjač. Stanovanje prosto. Plača po dogo vetu. Nastop službe takoj. Jnbileina mio« kana v St Jurju ob inic. žel., Štajersko. 1361
kot puder.
Dr. Am Rize krema iz bisernega pudra se drži 24 ur. Nihče ne opazi, če se je rabil puder.
Pot, celo umivanje ne škodi. Nepotrebno le dopndravati se.
Koža ne poka, nego je elastično mehka. Krema iz bisernega pudra služi obenem kot krema za kožo in polt. Zajamčeno neškodljivo. Cena Škatljici K 3-—, bela, rožna ia in rumenkasta. Kos. dr. A. Rix, labator?j, Dunaj IX., Berggasse 17/E. — Zaloga v Ljubljani: l ekarna pri Zlatem jelenu, drogerija A. Kane in drogerija .Adria*. 1207
Pripravna blrmnnsku darilo!
Obrnite se zanesljivo na domare Mo, kjer boste najbolje postreženi.
Nikelnasta moška ura z verižico K 4*50 Srebrna moška ura z verižico K t»*70 14kar. zlata moška ura z verižico K 6a*—
Nikelo. damska ura z verifico K 7*50 Srebrna damska ura z verižico K 9*50 14 kar. zlata dam. ara z verižico K 39*—
Velikanska izbira verižic, koliejev, uhanov, prstanov itd. Čudovito nizke cene! — Solidna in dobra postrežba!
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg št. 25.
Sv. Petra cesta 8.
L.
Lastna tovarna ur v Švici — Tvorniška znamka »I K O«. Edino zastopstvo za Kranjsko tvornice ur „Zenith".
! broNrian
želi stopiti vsled pomanjkanja znanstva mlad mornarski podčastnik
z Izobraženo. 16 Ho 19 let staro gospodično.
1304 Resne ponudbe pod
„Sidro" Pulj L, Poste restante*
in
tla
izborne speclallte, ki se hitro sni In jih vsak lahko rat>L
Zaloga tovarne za l&ke
12'
Laavlka Marsa
1297
Samo enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1-95
določenih za eksport na Balkan, pa zaradi vojne zadržanih, iz pristne brnske himalajske volne, okoli 200 cm dolgih in 130 cm Širokih, prekrasen pasast vzorec s prav lepimi različno barvastimi bor-durami se samo kratek čas prodaja za polovično izdelovalno ceno K 1*95 komad. Te himalajske spalne odeje so vredne dvojnega denarja in se samo dokler bo kal zaloge prodajajo ~wm po nastopnih senzacijskih cenah.
1 himalajska spalna odeja stane samo.....* . K
3 himalajske spalne odeje stanejo samo K 6 himalajskih spalnih odej stane samo.......K
Edina prodaja po povzetju:
I- 95 5-70
II- -
1395
M. Swoboda, Dunaj, 11 I/Z, Hiessgosse 13/Z3.
Najceneje 3003
nove gibljive brzoporiinike
vse vrste slomoreznic
in vse druge
ter
železnino
ponujata
Karol Kavseka aasl.
Schneider&Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
LJubljana Dunajska ceita 16 LJubljana
Ke zamudite zahtevati cenik! iie zamudite zahtevati cenik!
s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin.
Elizabeina cesta štev. 5-
V plačilne težko če zašli
::      trgovci in industrija ::
SSE iiljfl 3S
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „Fi!i-alka Ljubljana" na upravništvo ;:   »Slovenskega Naroda«. ::
Najcenejši nakupni vir
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
5s:s:ss:s: Ljubljana s:::::::::
priporoča svoje izborne izdeBke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
::::::::   llustrovani ceniki na razpolago.
6
velikost
Priložnostna ponudba za reklamne cene.
rjuh iz najboljšega jamčeno pristnega platna, 150 X 225 cm .
1tacat brisalk čisto platnenih dvojnega dama* sta velikost 50X120 cm.
ostankov, zajamčeno pralnih krasno sortiranih v razmerju II 40« 3—12m za obleke be-H M — lo blago, posteljno perilo itd. 1» 1M
nam lasls^nro*
K180 i K111
Izvolite pisati po kolekcijo vzorcev mehkega platnenega in pavolnatega blaga, da masta, platna, posteljnih prevlek, brisalk itd. za domačo potrebo in opreme za neveste zastonj.
Tkalstvo In razpošiljalstvo
*jan Škoda. Ccrv«iy Kostelec
(Češko, Krkonoši).
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane vence, šopke in trakove. ::
I
Dalje ima na razpolago :: za izposoje vanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvstlice, kakor tudi najfinejše dekoracij sko cvetlice ia dvorane in balkone.
4»
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo t: točno in solidno. :: Bmofavke: E. Bisovičar, s: vrtnar, Ljubljana, s
F. P. VIDIO & KOMP., LJUBLJANA
: tovarna zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvolno zarezani
strešnik-zakrivač
:: s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami I
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streb sedanjosti.
M
7099
C91$A
7