PoStnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^bl ^I^f A ^^h ^^| IS ^^k Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno// Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, pefek IS. marca 1Q3S Štev. 12. Unitarizem — naš gospodarski in socialni program Celje, 18. marca. Unitaristično urejena Jugoslavia je dom, v katerem prebivajo trije bratje, ki so, kakor pravi pesem, »Slovenec, Srb, Hrvat, na uvijek brat i brat!« Ta ponosni dom smo si zgradili po stoletnem robovanju tujcu z nadčlo- veškimi napori in žrtvami mnogih pokolenj tor ga betonirali s kostmi in krvjo n-ajboljših sinov troimene- ga naroda, ki so kot pravi heroji in mučeniki polagali v teku dolgih de- cenij svoja mlada življenja na žrtvc- nik domovino v globoki veri, da po- magnjo graditi temelje svoji domo- vini, ki n-aj ji tudi zasije nekoč soln- ce zlate svobode. Po dvajsetili letih skupnega živ- ljenja naj sedaj to veličastno zgrad- bo, ki je posvečena s srčno krvjo največjega heroja našega naroda, Viteškega kralja Aleksandra Zedini- telja, vsled bratske neslogc podere- mo, na njermm mestu pa postavimo tri male zgradb-e, eno za Srb-e, drugo za Hrvate, tretjo za Slovence?! Te zgradbe pa bo treba seveda Se ogra- diti z visokimi in močnimi ograjami, dta ne bo nihče gledal preko njih, kaj se godi v hišicah in zunaj njih. Te ograje bodo lastniki hišic tudi zvesto čuvali in vzdrževali, toda nih- če ne bo čuval državn-e ograje, ki je vsled pomanjkanja skupne držav- ljanske misli ne bo smatral nikdo za svojo, temveč za tujo! Kakor hitro* pa je ne bomo več smatrali za svo- jo, je tudi na bomo branili, najmanj pa za cono svojoga življenja! Federalistična ureditev naše drža- ve bi okrepila plemensko zavest Srbov, Hrvatov in Slovonccv v toliki meri, da bi gledali v vsakem pri- padniku drugoga plemena nadležne- ga tujca, ki se je kakor nepovabljen in nezaželjen gost priklatil v našo hišo. Pa četudi bi temu nevabljene- mu gostu ne pokazali vrat ali ga neusmiljeno vrgli na cesto1, bi mu 'ˇendar že sama zavest, da živi v tej hiši kot tujec, grenila življenje in onemogočila bivanje med pripadniki drugega plemena. Desettisoči tujcev (inozemcev raz- nih narodnosti) so našli v naši drža- vi gostoljubno streho. Ali naj &e Srbi, Hrvati in Slovenei v lastni ¦drž-avi preganjajo kot nezaželjeni tujci, dočim se pravi tujci mirno redijo in mastijo na naših prsih?! Ta bridka usoda proganjanja pa bi doletela največ naših ljudi, ki so •vsl.ed pomanjk-anja kruba na sloven- ski grudi primorani iskati zaposlit- Te med Srbi in Hrvati. Ne pozabljajmo, da je Slov&nija pasivna pokrajina, ki ni nikdar mo- gla preživljati v&eh svojih sinov. Ze davno pred svetovno vojno so bili naši ljudje primorani iskati kruha in zaslužka v tujini, kakor ga mora- jo iskati tisoöi in tisoči žal Se danes. Polnili so nemške, belgijske in ho- landske rudniSke revirje, mnogo pa yh. je iskalo sreče v prekomorskih deželah Ani-erike in celo Avstralijo. Dandanes pa je našemu naraščaju, ki ne najde zaposlitve na domačih tleh, pot v daljni svet zaprta. Le m«alo naših ijudi sprejema tujina. Večina nažega naraSčaja mora iskati zaposlitve širom države med Srbi in Hrvati. Takšna je pač naša slo- Yenska usoda! Dandanes je našemu naraSčaju, ne samo iz idejnih, marv-eč tudi iz gospodarskih in socialnih razlogov nujno potrebno, da odločno vztraja med zagovorniki narodnega in državnega edinstva. Le v unitaristično pojmo- vani in urejeni državi, v kateri živi en edinstven narod, ki je prežet z istimi Custvi in zavestjo državne in Združitev Avstrije z Nemčijo Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je 11. t. m. zvečer na zahtevo narodnosocialističnih činiteljev odpovedal za 13. t. m. odrejeni plebiscit. v Avstriji in nato odstopil. Predsednik iivstrijske republike Miklas je nato poveril sostavo vlade notranjemu mini- stru in vodji avstrijskih narodnih so- cialistov dr. Seissu - Inquartu. Nova narodnosocialistična vlada je takoj za- prosila vodjo nemške države in kance- larja Adolfa Hitlerja, da bi nemška vojska zaradi očuvanja reda in miru vkorakala v Avstrijo. V soboto zjutraj je začela nemška vojska z vsemi for- maeijami ob velikem navdušenju pre- bivalstva zasedati Avstrijo. Prispel je tudi del nemškega upravnega aparata, ki je prevzel notranjo reorganizaeijo avstrijskih dežel. V soboto popoldne je prispel Hitler na avstrijsko raejo in krenil z avto- mobilom skozi svoje rojstno mesto Braunau proti Linzu. Zaradi navduše- nih sprejemov prebivalstva med vož- njo je prispel v Linz šele zvečer. V Linzu mu je narod priredil veličasten sprejem. V nedeljo je Hitler obiskal grob svojih staršev na vaškem poko- pališču v Leondingu. V nedeljo zvečer je bila na Dunaju proglašena združitev Avstrije z Nem- cijo in odrejen plebiscit o tej zdm- žitvi za nedeljo 10. aprila. Glasovalno pravico imajo vsi nad 20 let stari moški in ženski državljani Avstrije. Zidje nimajo glasovalne pravice. Zvezni predsednik Miklas je v nedeljo odsto- pil, nakar je zvezni kancelar dr. Seyss- Inquart začasno prevzel posle držav- nega poglavarja. V ponedeljek ob 17. je prispel Hit- ler po triumfalni vožnji na Dunaj, kjer so ga sprejole ogromne množice z nepopisnim navdušenjcm. Hitler se je nastanil v hotelu »Imperial« ter je po svojem prihodu z balkona hotela kratko nagovoril zbrane množice. V torek ob 11. dopoldne se je pripeljal Hitler iz bližnjega hotela »Imperiala« na nekdanji dvor. Na velikem trgu pred dvorom mu je priredilo okrog četrt milijona ljudi viharen sprejem. Na častni tribuni je pozdravil Hitlefja dr. Seyss - Inquart kot avstrijski dr- žavni namestnik in ne več kot avstrij- ski kancelar ter mu sporočil, da je iz- & vršen zakoniti sklep o zedinjenju nem- škega naroda Avstrije in Nemčije v eno državo. Hitler se je zahvalil s krajšim govorom, ki so ga spremljale množice z viharnimi ovaeijami svojemu vodite- lju. Popoldne je bila na Ringu pred bivšim dvorom sijajna vojaška para- da pred Hitlerjem kot voditeljem veli- ke nemške države in vrhovnim povelj- nikom nemške in dosedanje avstrijske vojske. Pri paradi je sodelovalo 400 nemških letal in vse ostale vrste orož- ja. Tudi ob tej priliki so ogromne množice prirejale Hitlerju viharne ova- cije. Hitler je v torek popoldne zapustil Dunaj in se vrnil preko Monakovega v Berlin, kjer mu je bil v sredo pri- rejen triumfalen sprejem. V Avstriji z veliko hitrostjo izvršu- jejo popolno hitlerizacijo dežel. Areti- ranih je bilo mnogo židov, komunistov in drugih vidnejših nasprotnikov na- rodnega socializma. Dr. Schuschniggu so odredili bivališče v Belvederu. V zvezi z nameravanim pučem peščice avstrijskih legitimistov sta bila m. dr. aretirana tudi graški škof dr. Pawli- kowski in solnograški nadškof dr. Waitz. Bivši podpredsednik avstrijske vlade major Fey je izvršil v torek s svojo ženo in 19-letnim sinom samo- mor. Zidovski listi so ustavljeni, kleri- kalno časopisje pa je dobilo komisarja. Katoliške organizacije so razpuščene, pros tore Katoliške akcije na Dunaju pa so zapečatili. Dogodki v Avstriji tvorijo novo po- glavje svetovne zgodovine in so jasno pokazali, da je nemško prebivalstvo Avstrije v ogromni večini narodnoso- cialistično in zvesto idealom združitve z Nemčijo. Zborovanje celjskih planincev Celje, 18. marca. V sredo zvečer je bil v Narodnem domu redni občni zbor Savinjske po- družnice SPD v Celju ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. Milko Hrašovec je ob otvoritvi obenega zbora pozdravil Priporočamo svojim somišljenikom in prijateljem ZVEZNO TiSKARNO V CELJU STROSSMRYERJEUA ULICA 1 ki je najstarejše slovensko podjetje tc vrste v Celju narod ne- skupnosti, je nam Sloven- cern odprta pot do najskrajnejših mejta, obenem pa podano jamstvo, da našega delovnega člov-eka izven njegovega doma ne bodo nikjer v tej državi zavraCali kot neljubega gosta ali celo kot tujca, temveč ga bodo sprejemali povsod kot enakovredne- ga člana naše narodne zajednice. V tako urejeni državi si lahko ustvari naš človek svoj dom in eksi- stenco povsod, na najskrajnejšem jugu ob Gjevgjeliji ravnotako kakor pod Triglavom. Le žal, da tega še vedno ne uvide- vajo mnogi naši ljudje, ki ne znajo ali pa v svoji strankarski zasleplje- nosti ne marajo pravilno oceniti vrednosti unitaristične ureditve na- ze držtive. Toda življenje je jačj-e od ozkogrudnih partizanskih vidikov. Zivljenje ne pozna ovir, kadar gre za biti ali ne biti. Boj za zivljenje je kakor lavina, ki je ne more nikdo zaustaviti, tako pa tudi tega zdrave- ga življenjskega toka ne bo mogoče trajno zadrževati med našim ljud- stvom! Dan za dnem se govori in piše pri nas o beli kugi. Temu vprašanju posvečajo izvestni krogi neverjetno ."-krb. Prav nič pa jih ne navdaja skrb, ko gledajo desettisoče naše šolske mladiii'e, ki odrašča šolskim klopem in se pripravlja za inteligen- Cne poklice, ki so že sedaj prenapol- njeni. Starši in vzgojitelji zaskrb- ljeni motrijo ta življenjski problem in se sprašujejo, kam bodo odrinili ves ta človežki material, ki zanj ni več kruha med nami! Ali ne zasluži to vprašanje mno- go več pozornosti, kakor vsa druga strankarska, »fantovska« in slična vpražanja, ki delajo danes največ skrbi vodilnim gospodom? Nikar ne zapirajte gospodje oči pred armado bi-e/.poselnih in armado našega šol- skega naraščaja, kadar pridigujete o beli kugi! Mnogo huj&a in opasnej- ša od bele kuge je za naš narod so- cialna beda, ki pa je izvestna go- ^poda ne mara videti, ker je ne ob- Cuti na lastnem telesu! Socialna beda in njene Spremlje- j valke — bolezni so 5rv, ki nepresta- { no gloda na narodovem telesu in ; najresneje ograža njegovo bodočnost. vse udeležence in zastopnika našega ti^ ska ter sporočil pozdrave glavnega od- bora SPD v Ljubljani. V svojem poro- čilu je omenil, da je podružnica tudi lani uspešno delovala. Nato se je spom- nil lani umrlega nadškofa dr. Jegh'ca, ki je bil podružnici zelo naklonjen, ter pokojnega soustanovitelja Mozirske ko- če Martina Susterja in dolgoletnega oskrbnika Kocbekovega doma na Koro- šici in vodnika Franca Dežmana - Suh- ca. Podružnica je lani svečano prosla- vila 40-letnico Mozirske koče. Načrti za novi, nujno potrebni dom na Golteh so že izdelani. Proračun znaša nad pol mi- lijona dinarjev. Podružnica bo morala najeti za gradnjo tega doma posojilo, z denarnimi sredstvi pa jo bo moralo podpreti tudi članstvo in drugi njeni prijatelji, če bo hotela izvesti svoj na- črt. Obisk planinskih postojank je bil lani prav zadovoljiv. Postojanke v Lo- garski dolini bo treba elektrificirati in urediti tudi zimsko zavetišče. Ravno danes je potekla 50-letna najemna po- godba, po kateri lahko posestnik Ple- snik kot lastnik Piskernikovega zaveti- šča odstrani to hišo, če bi se podružni- ca ne mogla pogoditi z lastnikom za odkup; v tern primeru bo treba skrbeti za primerno nadomestilo. Letos bo po- družnica proslavila 30-letnico Frischau- iovega doma na Okrešlju. Novo avto- mobilsko cesto v Logarski dolini bodo letos podaljšali do razgledne klopi pred slapom Savin je. Uprava podružnice je storila vse, da bi se izvedla gradnja planinskega doma pri Celjski koči do konca in izročil nujno potrebni novi dom svojemu pravemu namenu, ker zahtevajo to interesi tujskega prometa in turistike, a ni imela v tern pogledu zaradi nerazumevanja pristojnih činite- ljev doslej vidnega uspeha. Podružnica je izvršila lani nešteto intervencij glede tujskega, želczniškega, avtobusnega pro- meta in v mnogih drugih zadevah. Do- segla je, da bodo imeli letos turisti na Savinjski železnici lepše dopoldanske in večerne zveze. Podružnica mora skrbeti, da bo tudi nadalje ohranila slovenski značaj planin, ki spadajo v njen de- lokrog. Tajnik g. Branko Zemljič je poročal, da ima podružnica 575 članov, nato pa je prikazal stanje in potrebe Celjske koče, Mozirske koče, Aleksandrovega i doma v Logarski dolini, Piskernikovega zavetišča, Frischaufovega doma na | Okrešlju in Kocbekovega doma na Ko- \ rošici. Vsa pota in markacije v delo- krogu podružnice so sedaj v dobrem i stanju. Poti na Menino pianino in Veliki j Rogatec je lani z veliko požrtvovalno- stjo markiral in nadelal g. prof. M. Trobej iz Gornjega grada. V Aleksan- drovem domu v Logarski dolini je bilo lani vpisanih 2879, v Piskernikovem za- vetišču 1148, v Frischaufovem domu 1990, v Kocbekovem domu na Korošici S90, v Mozirski koči 1124 in v Celjski koči 1464 obiskovalcev, vendar pa se vsi obiskovalci ne vpisujejo redno. Po- družnica se je m. dr. zavzela na pri- stojnem mestu za takojšnjo gradnjo nove ceste iz Mozirja v Smihel. V Lo- gar. dol. ima na razpolago telefon, ki ga lahko uporablja v primeru nesrec. Po- družnica je priredila tri zanimiva pre- davanja v Celju. Iz poročila blagajnika g. Vrtovca po- snemamo, da je imela podružnica v pre- teklem poslovnem letu 153.099 din do- hodkov in 152.479 din izdatkov. Premo- ženje podružnice znaša 619.107 din. Na predlog pregledovalca računov g. dr. Požarja je prejel blagajnik razrešnico. Načelnik zimskosportnega odseka g. Zdravko Kovač je poročal, da se odsek udejstvuje z velikimi uspehi. Lani na binkoštni ponedeljek je izvedel velesla- lom pod Ojstrico, letos pa tekmovanje za banovinsko in podsavezno prvenstvo v slalomu in mladinsko tekmo pri Celj- ski koči ter dosegel lepe rezultate tudi pri drugih tekmovanjih. Za alpski odsek je poročal g. Andrino Kopinšek. Odsek je priredil lani pod vodstvom g. Kopinška uspelo ekspedi- cijo naših alpinistov v centralno po- gorje Montblanca in namerava letos or- Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 12. ganizirati drugo ekspedicijo v te viso- kogorske predele. Letos namerava pri- rediti tudi plezalno solo in sicer najprej v bližini Celja in pozneje v Savinjskih Alpah. Posebna komisija pod vodstvom g. Kopinška je lani trasirala novo, iz- redno lepo varianto od Skrbine do vrha Ojstrice po severovzhodnem grebenu. Ta pot bi znatno skrajšala dostop iz Logarske doline na Ojstrico in Koro- šico ter bi bila glede razgleda in izved- be edinstvena v naših Alpah, izvedba pa je zaradi pomanjkanja sredstev za- enkrat žal nemogoča. Reševalna služba podružnice je dobro organizirana in se je že ponovno izkazala ob raznih ne- srečah v planinah. Načelnik mladinskega odseka g. inž. Lavrenčič je poročal, da ima odsek 110 članov. Prevozni stroški pa so zaenkral še previsoki, da bi mogla mladina pri- rejati večje ture v Savinjske Alpe. Ve- lika ovira je tudi, da šolska mladina ne sme sodelovati v planinskih organi- zacijah, kar je pač edinstven primer v Kvropi. Občni zbor je zopet nazorno prikazal ogromno delo Savinjske podružnice SPD za napredek in povzdigo turizma, alpi- nistike in tujskega prometa v njenem prostranem območju. Delovanje SK Celja Pred dnevi je bil v Celjskem domu v Celju redni občni zbor SK Celja ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. Dragotin Vrečko je v svojem uvod- nem poročilu omenil, da klub uspešno deluje, čeprav se mora boriti s finanč- nimi težkočami. Glede sportnega stadi- ona v Zavodni, ki ga namerava graditi mestna občina celjska, je poudaril, da bi novi Stadion ne mogel nadomestiti Glazije, ki jo ima SK Celje skupaj s Sokolom za 50 let v zakupu, ker bi za- radi souporabe stadiona po drugih sportnih organizacijah ne bila dana možnost rednih treningov. Tajnik g. Mirko Presinger je poro- čal, da ima klub 1 častnega predsedni- ka, 2 častna člana, 286 aktivnih in pod- pornih članov ter 35 juniorjev. Klub ima osem sekcij: nogometno, lahko- atletsko, teniško, table-teniško, plaval- no, drsalno, smuško in sabljaško. Z velikim uspehom se je udejstvovala no- gometna sekcija. Lahkoatletska sekcija je začela lani marljivo delovati. Letos je prircdil klub II. celjski karneval, ki je zelo lepo uspel. SK Celje je bil v pre- tekli poslovni dobi z drugimi klubi v dobrih odnošajih. Tajnik je omenil ža- lostne incidente 21. oktobra v Trbov- ljah ob priliki tekme Amater:Celje in ugotovil, da pristojni nogometni forum ni rešil zadeve tako, kakor bi bilo tre- ba, ker so bili omenjeni incidenti pri- kazani v nepravilni luči. Klub si bo le- tos nabavil klubske znake. Letos pro- j slavlja SK Celje 20-letnico svojega ob- stoja, V proslavo tega jubileja bo v ; Celju večja sportna prireditev. { Blagajnik g. Munda je navedel, da je [ imel klub v preteklem poslovnem letu j 35.565.50 din dohodkov in 37.137.50 din izdatkov. Z lanskim saldom znaša pre- bitek 4.980.75 din. Iz poročila nogometne sekcije, ki ga je podal g. Sotl, posnemamo, da ima sekcija verificiranih 63 aktivnih članov, med temi 21 juniorjev. Vsa tri moštva (prvo, rezervno in mladinsko) so igra- la lani 35 tekem. Dobila so 19 tekem, izgubila 10, neodločenih pa je bilo 6 tekem. Skupna razlika golov je znašala 100:72 v korist SK Celja. V nogomet- ni sezoni 1936-37 si je moštvo SK Ce- lja priborilo drugo mesto v I. razredu LNP. To je bil največji uspeh nogo- metne sekcije od ustanovitve kluba. V letošnji sezoni jc moštvo SK Celja zasedlo prvo mesto v celjsko-trbovelj- ski skupini in gre v ožje tekmovanje za podsavezno prvenstvo. V letošnjem podsaveznem tekmovanju ni izgubilo niti ene tekme in si je priborilo 14 točk| izmed 16 dosegljivih. V debati so bile iznešene pritožbe in kritike na naslov LNP zaradi njegovega postopanja na- pram SK Celju. Lahkoatletska sekcija, za katero je poročal njen načelnik g. Stanko Pertot, je začela lani živahno in vztrajno de- lovati ter ima 27 aktivnih članov. Sek- cija je priredila lani 30. maja propa- gandni lahkoatletski miting, 8. avgusta pa lahkoatletski miting za prven- stvo Celja ter se je udeležila tudi 7 mi- tingov drugih celjskih in izvenceljskih klubov. V mestno reprezentanco je dala dvakrat po dva atleta. Se uspešnejše delovanje te sekcije pa ovira pomanj- kanje gmotnih sredstev. Za smuško sekcijo je poročal načel- nik g. geometer Smid. Sekcija je letos otvorila svojo skakalnico v Zagradu. udeležila se je tudi tekme v slalomu, ki jo je priredilo SPD Celje pri Celjski koči, juniorske četvorne kombinacije SK Olimpa pri Celjski koči in skakalne tekme Smučarskega kluba v Liscah. Obenem z drugimi zimskosportnimi sekcijami v Celju je pokrenila akcijo za ustanovitev zimskosportnega podsa- veza v Celju. Teniška sekcija, za katero je poročal njen načelnik g. Volkar, ima 45 članov, med temi 16 juniorjev in 14 verificira- nih igralcev. Udeležila se je tekmova- nja za državno prvenstvo, gostovala v Majšperku in premagala Bjelovarski teniški klub. Načelnik drsalne sekcije g. dr. Vreč- ko je poročal, da je pomanjkanje ledu na drsališču SK Celja v mestnem par- ku letos občutno vplivalo na dohodke drsališča. Obisk drsališča je nazadoval tudi zaradi popoldanskega pouka na celjski gimnaziji. Načelnik na novo osnovane sabljaš- ke sekcije g. Vičar je omenil, da ima sekcija zaenkrat 10 članov. Sekcija še nima dovolj orožja in tudi še nima pri- mernega prostora za vežbe. Po poročilih ostalih sekcij je prejela uprava pooblastilo, da sestavi proračun za novo poslovno leto. Pri nadomestnih volitvah so bili izvo- ljeni: za načelnika ngometne sekcije g. Jože Veble, za načelnika sabljaške sek- Kino Metropol p r i n a š a 17., 18., 19. in 20. rnarca razkošni velefilm v nemškem jeziku SONJA HENIE KRALJICA LEDU Edinstvena izvedba baleta na ledu iz Borodinove opere »Knez Igor«. Prekrasni zimskosportni posnetki — fenomalne atrakcije na ledu — bajeslovna plesna revija v luksuz- nem hotclu v Svici. Cudo gracioznosti! 21., 22., 23. marca najlepši in najvecji muzikalnt film v francoskem jeziku GITARE LJUBEZNI Prekrasne slike s Korzike in Iz Italije. V glavni vlogi TINO ROSSI 19. in 20. marca m a t i n c j a THEODORA cije g. Vičar, za načelnika table-teniške sekcije g. Feri Pleteršek, za tehničnegn. referenta g. Mirnik in za gospodarja g. Nikolič. Predsednik prireditvenega odbora za II. celjski karneval SK Celja g. Smid je poročal o lepem uspehu te prireditve. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo prire- dil klub ob svoji 20-letnici letos poleti sportni dan v Celju. Politični pregled X Narodna skupšeina je v ponedeljek in torek razpravljala o proračunu dr- žavnih dohodkov ter o finančnem zako- nu in amandmajih ter je zvečer z veči- no glasov sprejela celokupni državni proračun, finančni zakon in amandmaje. V sredo so bile na dnevnem redu razne interpelacije narodnih poslancev. X Senat je v ponedeljek sprejel kon- vencijo z Rumunijo o mostu čez Dunav med Kladovom in Turnom Severinom, konvencijo s Ceškoslovaško o socialnem zavarovanju, trgovinsko konvencijo z Rumunijo ter trgovinsko in plovbeno konvencijo s Svedsko, v sredo pa zakon o ustanovitvi novih okrožnih in sreskih sodišč ter nato izpopolnil svoje odbore. X StaJišče Jugoslavije glede združit- ve Nemčije in Avstrije. Jugoslavia motri velike izpremembe v Avstriji, ki je postala sestavni del nemške države, popolnoma mirno. V teh izpremembah vidimo normalno evolucijo teženj av- strijskih Nemcev po narodnem zedinje- nju. Kot nacionalna država moramo imeti razumevanje za to stališče Nem- cev. Mi smo äli v vojno zaradi narod- nega zedinjenja in ta ideologija je osno- j va naše zgodovinske politične tradicije. j V kolikor pa bi morda zadnje izpre- membe v Avstriji utegnile pomeniti ru~ šenje evropskega ravnotežja, smatra- mo, da so v prvi vr3ti poklicane velike sile, da se bavijo s problemom ravno- težja v Evropi. Jugoslavia je ohranila prijateljske zveze, ki ji jamčijo mir. Tudi z Nemčijo, ki ji je postala sedaj PRIHODNJA STEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla zaradi praznika že v četrtek 24. t. m. popoldne. Dopise za to števil- ko bomo sprejemali samo do srede 23. i. m. dopoldne, oglase pa do četrtka 24. t. m. zjutraj. sosedna država, je v prijateljskih odno- šajih. To je ponovno naglasil tudi vod- ja nemške države in kancelar Adolf Hitler. Jugoslavia smatra, da je z združitvijo NemČije in Avstrije konča- no ono, kar se je že delj časa pričako- valo. Da bo prišlo do tega, je bilo ja- sno razvidno iz številnih simptomov. Izpremembe v Avstriji pomenijo tudi avtomatično likvidacijo habsbur- škega vprašanja, s katerim so obenem odstranjene velike motnje v tern delu Evrope. X »Koroški Slovenec«, ki se tiska na Dunaju in ga urejuje urednik Vin- ko Zwitter, je redno izšel tudi ta te- den. Poročila naših listov, da je »Ko- roški Slovenec« ustavljen, torej niso bila točna. List prinaša na uvodnem mestu sliko vodje Hitlerja in članek, ki proslavlja združitev Avstrije z Ncm- čijo po geslu »En narod, ena država in en vodja«. List nadalje priobčuje od- redbo za Nenemce, ki razglaša, da sme jo nositi kljukaste križe in znake narodnosocialistične stranke samo člani nemškega naroda. Kdor pripada druge- mu narodu in nosi kljukasti križ, lah- ko doživi neprijetnosti. x Avstrijska duhovščina in politika. Dunajski kardinal dr. Innitzer je v sre- do objavil progla3 V3em avstrijskim katoličanom, v katerem poziva prehi- valstvo, naj brez pridržkov podpre veliko nemško državo in njenega vodjo Hitlerja, ter zapovedujc katoliškim du- hovnikom, da se morajo vzdržati poli- tičnega udejstvovanja in se popolnoma posvetiti samo svojemu verskemu po- slanstvu. X Novo franeosko vlado je sestavil socialist Leon Blum. V novi vladi so za- Kino Union HIIIIUIIIIIO Celie Na praznik 19. in v ne- deljo 20. marca inatlneja ob 10. in 14. : VRTINEC STBÄSTI 18. in 19. marca film VELEMESTO V glavnih vlogah Luise Rainer in Spencer Tracg znana iz filma »DOBBÄ ZEMLJH«. — Nemški dialog 20., 21. in 22. man a: Vit«»z€i foreas strahu Cudovite dogodivScim- kraljcv humorja, velikih junakov — na Divjem za^adu. Stanlio, Olio. - V nemSkem jeziku 21. marca p e istava ob 20 30 zaradi prireditve JČ lige odpade K. Fink: Razgovor s skladateljem dr. Antonom Schwabom Letos je nastopil nestor slovenskih komponistov, g. dr. Anton Schwab, 70. leto svojega življenja. Zaradi bli- žajočega se koncerta Celjskega pevske- ga društva, s katerim namerava pro- slaviti ta jubilej in počastiti svojega nekdanjega pevovodjo z izvajanjem njegovih skladb, sem se oglasil pri njem kot društveni predsednik in ga prosil za razgovor. Prijazen kakor vedno mi je segel pod pazduho in kmalu sva sedela pri gostoljubni mizi ob kapljici rujnega »iz krajnskega kota«, da se nama je hitro in gladko razpletal pomenek. »Kakor veste, g. doktor, pripravlja- mo koncert Vaših pesmi, in upam, da nimate pomislekov proti temu.« »Ako hočete, da Vam povem po pra- vici, bi rekel, da bi mi bilo ljubše, če ga ne bi bilo. Pa kakor nisem. mogel preprečiti svoje 70-letnice, tako tudi ne bom Vaäega koncerta. Zato ne bom ugovarjal in sem Vam drage volje na nalugo.« »Najlepša Vam hvala g. doktor, in se, Vam priporočam za nekatere nasve- te. Danes pa bi Vas prosil za dovolje- j nje, da bi smel zastaviti nekaj vprašanj« Trčila sva in začel sem: Od kdaj se bavite z glasbo? Dr. Schwab se je nekoliko nasmehnil in po kratkem preudarku odgovoril: »Petje sem rad poslušal, odkar se zavedam. Glasbeno »delovati« pa sem začel prav za prav že s šestimi leti. No, le poslušajte! V St. Pavlu, svojem roj- stnem kraju, sem večkrat prisluh- nil goslim, na katere je igral nadučite- ljev sinček. Radovedno sem ogledoval stvarco, ki je tako lepo pela, in navda- jala me je nepremagljiva želja, da bi jih tudi jaz imel. Na to, da bi mi jih kupili starši, ni bilo misliti. Pa sem si jih napravil sam. Izrezal sem deščico, ki je imela približno obliko gosli, napel nanjo žice in začel brenkati. Pri raznih prijemih se mi je zdelo, da se še dokaj ubrano glasijo. Ob teh glasovih sem poskušal peti in za bese- dilo tudi nisem imel skrbi. Saj sem bil učenec prvega razreda ljudske sole! Vzel sem torej abecednik, ga odprl tarn, kjer sem znal že čitati, in začel, sprem- ljevaje se na gosli, prepevati: »Nu, ni, na — un« itd. Toda vse življenje mi je bilo odrekanje in tedaj sem ga ob- čutil prvikrat. Ko sem se vrnil nekoč s paše domov in iskal svoje gosli, so mi pokazali v krušno peč, kjer so zgorele. Strašno mi jih je bilo žal. Kot gimnazijec pa sem se že lotil citer. Prvo skladbo sem komponiral pred 52 leti kot sedmošolec in siccr v kar- cerju. Sedel sem namreč 6 ur, in z me- noj še nekateri, ker sem pel pri šolski maši cesarsko himno v slovenščini. Pa to zarae ni bilo važno, pač pa tembolj moja kompozicija, moški zbor »Pri pa- stirskem ognju«, na Stritarjevo bese- dilo. Bil sem silno ponosen nanjo, zla- sti ker je ugajala mojim tovarišem, ki so jo prepevali. Opogumljen s tern uspehom, sem nadaljeval z drobnimi skladbami za citre in tamburice in sem sestavil ob počitnicah šramel, sestoječ iz 1 gosli, 2 citer in 1 kitare, ter spisal notne parte za posamezne instrumente. Takrat sem vežbal v St. Pavlu tudi pev- ski kvartet, toda le narodne pesmi. V začetku nas je to silno navdušilo, ker so »fantovske« pesmi tako lepe, če so pravilno harmonizirane, in ker smo spoznali, da imamo ravno Slovenci tako lepe narodne pesmi. Kmalu nam je bilo pa tudi očito, da nam narodne pesmi zaradi enoličnosti harmoničnega po- stopka ne morejo zadostovati, saj ima- jo navadno le tonični in dominantni akord. Za moje cilje je bilo treba iskati nove smeri. Iskal sem jo in končno na- šel v umetni pesmi, oziroma, da Še jasneje povem, v melodiki umetne pe- smi. Na vseh instrumentih, kolikor jih za silo znam, in v kompoziciji sem bil sa- mouk. Toda citre so mi odkrile še neko tajnost; Ko sem poskušal na njih spremljati melodijo, sem našel sistem, po katerem so uglašene. Ko sem ga spoznal, mi je za prvo silo zadoščalo, da sem se n.a- učil brez knjig in učitelja toliko teori- je, kolikor sem je potreboval za svoje skladateljske prvence, ki pa so bili že umetne pesmi. Mnogo sem se naučil tudi pri tern, ko sem prepisoval veliko število partitur raznih pesmi in jih proučeval za pevske zbore, katere sem vodil.« Kdo je na Vas glasbeno vplival? »Izprva narodna, pozneje še umetna pesem, zlasti ona lepa melodika, kakor so jo gojili naši starejši skladatelji: Gustav Ipavic, Hajdrih, Kocjančič, Ne- dved in dr. Kasneje sta vplivala name La jo vie in deloma Benjamin Ipavic. Te- ga sem kot dijak na univerzi v Gradcu čestokrat posečal, največ zaradi tega, ker ga je zanimalo, kako sem prirejal njegove »Teharske plemiče« za tambu- raški zbor. Ob takih prilikah sem mu dajal v pregled nekatere uglasbene pe- smice, ki pa niso bile nikoli objavljene. Stev. IB. »NOVA DOBA« Straa 3. stopane skupine desnice in vse stranke ljudske fronte razen komunistov. Kakor zatrjujejo, bodo pozneje poskušali se- staviti vlado narodne sloge. x Moskovski umori. Moskovski pro- ces proti 21 bivšim Ljeninovim sode- lavcem, ki jih je dal abnormalni krvo- ločnež Stalin zaradi »veleizdaje« obto- žiti, se je končal tako, kakor je bilo že spočetka sklenjeno: 18 obtožencev, med njimi bivši predsednik vlade Rikov bivši šef zloglasne GPU in notranji mi- nister Jagoda, glavni urednik uradnili sovjetskih >^Izvestij«, bivši namestnik komisarja za zunanje zadeve Krestin- ski, je bilo obaojenih na smrt in v are- do justificiranih, obtoženi dr. Pletnjov, Rakovski in Beszonov pa so bili obso- jeni na 27, 25 in 15 let robijc. Stalinu pa še vedno ni dovolj krvi in grozo- dejstev. Zaradi »veleizdaje« bo dal ob- tožiti zopet celo vrsto komunisticnih prvakov, med njimi celo generala Voro- šilova, Blücherja in Budjenija. Evrop- fika kulturna javnost opazuje strahovi- t.e dogodke v »boljševiškem raju« z ^gražanjem, gnusom in grozo. X Spanske nacionalistične čete so pred dnevi pričele veliko ofenzivo na aragonski fronti in so doslej napredo- vale že za približno 80 km. Nacionali- Ktične četc hočejo prodreti do morja in preaekati zvezo med Barcelono in Va- lencijo. Med republikanskimi četami se poj.ivl.iajo zna~ri razkroja. Domače vesti — IV. jugoslovenski kongres proti luberkulozi bo od 22. do 24. maja v Herceg-Novem. Na kongresu bodo obravnavali sledeče teme: 1. Vakcinaci- ja s Kalmet-Gerenovim vakcinom. 2. Profesija in tuberkuloza. 3. Reforma specializacije ftizeologije. Udeleženci naj najdalje do 1. aprila dostavijo pri- jave za udeležbo na kongres Protitu- berkulozni zvezi v Ljubljani, da bi se sprejemnemu odboru v Herceg-Novem olajšalo delo zlasti glede stanovanj. Za udeležence bo dovoljena polovična vož- nja. Protituberkulozna zveza želi, da bi bila udeležba na kongresu iz Slovenije čica večja. . — Kolektivna razstava akatlemskega slikarja Doreta Klemenčiča v Mariboru. V nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne bo v dvorani Kazine v Mariboru otvoritev kolektivne razstave mnogo obetajočega mladega akademskega slikarja Doreta Klemenčiča iz Celja. Preko 60 del v naj- različnejših slikarskih tehnikah bo do- kazalo publiki resničen talent in krep- ko. tvorbeno silo umetnika, ki je v kratki dobi dal tako lepo število od- ličnih umetnin. V prekrasnih peroris- bah, ki po svoji finesi in pravljičnosti spominjajo na orient, ter v akvarelih in oljih nam predstavlja lepoto doma- če zemlje, sebe in ljudi, resnost svo- iega umetniškega stremljenja, zato je naša dolžnost, da podpremo umetnika in mu s tern dokažemo, da kljub tež- « kim gospodarskim prilikam razumemo, da je umetnost sok naroda, dokaz nje- gove bitnosti. Govornik bo predstavil v kratkih obrisih udeležencem umetni- ka in njegovo delo. — Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan od 2. aprila dalje. Smučar- jem se s tern dnem odpre smuka v visokih planinah. — Pri Mozirski koči na Golteh so snežne prilike zelo ugodne. Današnje poročilo: —5 stopinj, solnčno, mirno, 120 cm snega, srenj. Smuoarji, ne za- mudite ugodne prilike! Celje in okolica c Clanski sestanek JNS bo v torek /52. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poročilo narodnega poslanca g. Ivana Prckoršku. Clanstvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. c Ceškoslovaška v filmu. Jugoslo- vensko - češkoslovaška liga v Celju priredi v ponedeljek 21. t. m. v dvo- rani kina »Uniona« dve filmski pre- davanji o Ceškoslovaški in sicer ob 10.30 dopoldne za gtmnazijo, ob 14. pa za vojsko ter za gg. aktivne in re- zervne oficirje in njih rodbine. Preda- vanje sarao bo kratko. Predvajani bo- do novi, zelo lepi filmi. Vstopnina za gimnazijce znaša 1 din, za popoldan- sko prireditev pa 2 din. Da si lahko vsakdo zagotovi sedež, naj si rezervira vatopnice pri blagajni kina od danes naprej. Vstop je dovoljen le proti pla- čilu vstopnine. c Sokolsko filmsko pretlavanje. So- kolsko društvo Celje - matica bo pri- redilo v ponedeljek 21. t. m. ob 20.30 v dvorani kina »Uniona« filmsko pre- davanje o vsesokolskem zletu v Pragi in moči češkoslovaške vojske. Vstopni- na 2 din. Napolnite dvorano in poka- žite s svojo navzočnostjo svoja čustva do bratskega naroda! Vabljeni so vsi pripadniki Sokola in ostalo občinstvo. c Pododbor URO1K v Celju poziva vse gg. rezervne oficirje in njih rod- bine, da se udeležijo filmskega preda- vanja o Ceškoslovaški, ki ga bo prire- dila JC liga v Celju v ponedeljek 21. t. m. ob 14. v dvorani kina »Unionac Predvajani bodo krasni novi filmi. Vsakdo naj si rezervira vatopnice proti plačilu 2 din pri blagajni kina. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 21. t. m. ob 20. bo predaval univ. do- cent j>. dr. Fran Zwitter iz Ljubljane o temi »Jugoslovensko vprašanje med svetovno vojiio.« Ime predavatelja nam je porok, da bo predavanje prav zani- mivo. Odbor vabi občmstvo, da se udc- lcži predavanja v čim večjem številu. c Koncert Celjskega pevskega dm- štva v počastitev 70-letnice celjskega skladatelja dr. Antona Schwaba bo v ponedeljek 28. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. Na sporedu so naj- lepše skladbe dr. Antona Schwaba. Vabimö cenj. občinstvo, da se udeleži te redke glasbene prireditve v čim večjem številu. c Strelska družina v Celju je imela v sredo zvečer občni zbor v Celjskem domu. Predsednik g. Janko Wagner se je po pozdravnih besedah zahvalil raz- nim podpornikom za naklonjenost. Nato je poročal o uspehih članov celjske strelske družine na raznih strelskih tek- mah. Na savezni strelski tekmi v Be- ogradu so si celjski strelci priborili po- leg drugih daril tudi dva pokala, na tekmi na Vranskem pa prehodni pokal. Iz poročil ostalih funkcionarjev je bilo razvidno, da strelska družina lepo na- preduje. Izvoljen je bil z malimi izpre- membami dosedanji odbor z g. Jankom Wagnerjem na čelu. Nato je predsednik razdelil kolajne, s katerimi so bili od g. ministra za vojsko in mornarico od- likovani sledeči celjski strelci: gg. A. Keblič, F. Blumer, O. Josek, J. Aman, A. Lakner, O. Rauter, J. Hernaus in H. Dečman. Toliko odlikovanj članov one strelske družine v enem letu je iz- reden primer, za celjsko strelsko dru- žino pa dokaz, da ima v svojih vrstah dobre in požrtvovalne zastopnike ple- menitega strelakega sporta. Predsednik je pozval odlikovance in tudi ostale strelce, naj posvetijo vse svoje sile na- predku strelskega sporta ter ga propa- girajo med svojimi prijatelji in znanci. Gaberje ima posebno sekcijo, celjska družina pa žensko in mladinsko sekcijo. Sekcije bodo tudi letos vežbale na stre- lišču v Pečovniku. c Pevsko društvo »Oljka« je imelo pred kratkim redni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Poročilo predsednika A. Lečnika, ki je orisal velik kulturni pomen pevskih društev in uspešno delo »Oljke« v preteklem po- slovnem letu, so zborovalci aprejeli z živahnim odobravanjem. Izvoljen je bil nov odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik juvelir Anton Lečnik, pod- predsednik Martin Drugovič, tajnik Adolf Lečnik, blagajnik Maks Plečko, arhivar Franc Mavc, gospodar Martin Pilih, odborniki Rudolf Lešnik, Alojz Gorjup, Franc Slander in Jurij Sane. Revizorja sta Rudolf Videčnik in Anton Orel. Za pevovodjo je bil ponovno izvo- ljen priznani strokovnjak Ciril Pregelj. Pod njegovim vodstvom bo tudi pomla- clanski koncert v nedeljo 3. aprila ob 16. v mali dvorani Celjskega doma, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji petja. c Podpore mrstnc občinc v novem proračiinii. V proračunu mestne občine celjske za 1. 1938-39 so predvidene sle- deče podpore (v oklepajih podpore v proraeunu za 1. 1937-38): Rdeči križ 2.000 din (2.000), Protituberkulozna liga 5.000 din (5.000), Udruženje voj- nih invalidov 1.500 (1.500), Dijaška ku- hin ja 2.500 din (2.500), Društvo za revne licence realne gimnazije v Ce- lju 2.500 din (2.500), Krajevna zaščita dece in mladine 5.000 (5.000), Kolo ju- goslov. sester 1.000 (1.000), Dnevno dečje zavetišče 28.000 (28.000), Dom Salezijancev v Gaberju 15.000 (15.000), zobna pasta Chlorodont Solska kuhinja kraljüe Marije 1.000 (1.000), Društvo za revne otroke v Ga- berju 6.000 (6.000), Vincencijeva kon- ierenca 8.000 (8.000), javna bolnica za božičnico 300 (500), Poselska zveza 1.000 (1.000), dijaška kuhinja drž. meščanskih šol 1.500 (1.500), dijaška kuhinja šolskih sester 1.500 (1.500), Gospejno društvo 1.000 (1.000), zavod za slepce v Kočevju 300 (500), Podpor- no društvo slepih v Ljubljani 300 (500), poliklinika za šolski okoliš II 5.000 (5.000), moška in ženska podruž- nica CMD 1.000 (1.000), Ljudsko vse- učiliače 1.000 (1.000), Celjsko pevsko druätvo 1.000 (1.000), pevsko društvo ^Celjski zvon« 1.000 (1.000), fantovski odsek 2.000 (—.—), Sokolsko društvo Celje-matica in Sokolsko društvo Ce- lje I 4.000 (7.000), od tega odpade pri Celju-matici 1.108 na ostanek amorti- zacije dolga za plot na Glaziji, Prosvet- no društvo 3.000 (3.000), podpora za kurjavo gledališča domačim društvom, ki prirejajo predstave, 4.000 (4.000), Mestna ljudska knjižnica 10.000 din U0.000), ljudska knjižnica Prosvetne- ga društva 4.000 (4.000), Muzejsko druätvo 5.000 (5.000), Glasbena Matica 5.000 (5.000), Jadranska straža 1.000 (1.000). SK Celje 1,108 kot ostanek za. amortizacijo dolga za ograjo na Gla- ziji (5.000), SK Jugoslavia 2.000 (3.000), SK Olimp 1.500 (2.000), SK Atletik 1.500 (1.500), Olepševalno in tujskoprometno društvo 70.000 din (70.000), nove orgle v Marijini cerkvi 10.000 (10.000), kapucinski samostan 1.000 (1.000), kapucinski samostan za obednico za uboge 3.000 (3.000), kura- torij vajeniškega doma 5.000 (5.000), pevsko društvo »Oljka« 1.000 (1.000), Slovensko obrtno društvo za izobrazbo vajencev 1.500 (1.500), društvo »Soča: 1.000 (1.000), društvo »Vzajemnosu 1.000 (—.—), Klub koroških Slovencev 500 (—.—), Filozofsko društvo v Ljub- ljani —.— (500), otroäki vrtec šolskih sester 1.500 (—.—), kemični laborato- rij univerze v Ljubljani —.— (1.000), Strelska družina v Celju 1.000 (1.000), Godbeno društvo železničarjev 1.000 (1.000), Godbeno društvo poštarjev 500 (500), Celjski sahovski klub 500 (1.000), misijonska hiša sv. Jožefa za obednico revežev 1.000 (1.000), portre- tiranje celjskih slovenskih županov 10.000 (—.—), Legija koroških borcev 300 (—.—), krščanska delavska mladi- na 300 (—.—), Zveza Maistrovih bor- — Občevanje z g. Lajovicem — - v času, ko je bival v Celju — me je se- znanilo z novo strujo, ki se je začela z >,Novimi akordi«. Smatram, da je bilo to zame pomembno, ker me je iztrgalo iz preveč preprostega načina skladanja. Učitelja z rednim poukom nisem imel, tako da sem bistveno samouk.« V katero dobo našega glasbenega ra/voja uvrščate sebe in kakšno je Va- šfi mnenje o moderni? »O sebi kot akladatelju imam obču- tek, da sem nekak prehodnik med na- rodno in umetno pesmijo. Sodeč po melodiki svojih pesmi, mislim, da ni- mam preveč konkurence, četudi je res, da ni mogoče popolnoma objektivno primerjati skladateljev med seboj. Dru- gi skladatelji dosezajo v svojih sklad- bah višje stopnje v melodiki, a na drug način. Vendar je potrebna za njih ra- zumevanje višja stopnja muzikalne izobrazbe, nego za moje, ki so popolno- ma razumljive za vsakega, tudi manj izobraženega pevca in poslušalca. Baš zaradi tega so se ljudstvu priljubile in se približale ponarodelosti, n. pr. »Slanica« Svoje mnenje o moderni pa sem po- jasnil v poljudno-znanstveni razpravi, ki sem jo objavil pod naslovom »Ali se glaabeni okus izpreminja?« v »Zivlje- nju in svetu« 1. 1931., str. 710—711. Sam se v moderni struji nisem poskusil z nobeno »kladbo.« (Konec prih.) Zabrisanke REKLAMA V KINU V dneh 19. in 20. marca prireja Putnik izlet v Gradec. Pravijo, da ni več mest na razpolago, ker se je priglasilo toliko židov za ta izlet, da bo avtobus natlačeno poln, celjske kavar- nc pa prazne. Za 34. svetovni evharistični kongres v Budimpešti pa se je treba piijaviti »takoj do 31. marca«. Ta »takoj« traja nekaj nad dva tedna, pa saj »ima vremena« . .. PROFESORJEVA SMOLA Naš profesor polaga veliko važnost na to, da je v vsakem zvezku cist piv- nik. Nekoč pa se mu je zgodila tale smola: Komaj je zacel popravljati zvezke, že v enem izmed prvih ni bilo pivnika. Zabeležil je ostro posvarilo v zvezek, a predno ga je zaprl, si je izpo- sodil pivnik iz naslednjega zvezka. Ta- ko se je zgodilo, da tudi v naslednjem zvezku ni bilo pivnika. Profesorjeva je- za je rasla in tudi v ta zvezek je za- pisal ostro grajo ter si zopet izposodil pivnik iz sledečega zvezka ... In tako je alo do konca .. . Ko se je pa drugega dne hotel kregati v šoli, češ da nirna nihče pivnika v zvezku, se je moral prepričati, da so v vseh zvezkih z eno edino izjemo resnično pivniki. Tako je spoznal, da se je togotil pravzaprav brez vzroka. KRIZ S »PUNTARIJO« Na vsem svetu je ni oblasti, ki bi dovoljevala »Malo puntarijo«; v Ljub- ljani pa so hoteli imeti kar »Veliko puntarijo« in se Čudijo, da jim je oblast ni dovolila. O PRAVOREOJU, LABODIH IN RAKIH Dlka štajersklh kulturnih delavcev g- B. B. je zadnjič v »Jutru« pohitel na Rusko, da je na§el svojo primero; one, ki »edini prav govorijo« so mu labodje, drugi, ki ljubijo govorico do- mace pokrajine, so mu raki. Škoda, da se je podal g. B. B. na Rusko; mar bi bil ostal na Štajerskem, in tarn poiskal primero. Na§el bi jo bil n. pr. v RaCjem, kraju, ki ga imenujejo ponižni Slovep.cl po rakih. Primera bi bila tudi po vse- bini boljša. ZN AMEN IT NAPIS Zadnjič sem dobil obisk, kajti včasih dobim tudi jaz kak obisk. Obisku sem hotel pokazati Celje in sem ga peljal zaradi tega mimo cerkve sv. Daniela. Pokazal sem tudi na hišo, ki stoji proti cerkvi, ter dejal, da je to Glasbena Matica in muzej. Obisk pa me je za- čudeno pogledal, čež napis Glasbene Matice vidi, muzej«vega pa ne. Neko- liko sem pomlslil in že sem se mu KINO DOM CELJE Dne 18. in 19. t. m.: »Karussell« Od 20. do 22. t. m.: »Njena wllka niatuni« (»NeopraviČena ura«) Od 23. do 26. t. m.: »Potepuhk opravičil: Napis muzeja je pa sam tako znamenit, da ga hranijo kar v muzeju snmem ... (AST, KOMTJR OASTt Na zadnji prireditvi, ki je bila brez vstopnine, smo opazili tudi take, ki sicer ne gredo na nobeno prireditev, seveda iz »principa«. Tokrat pa so se bali, da za nje ne bodo rezervirani prostori dovolj spredaj. Seveda zaradi zaslug in časti. Pflt Redna sfolica Trgovske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vae ostale plaar- niške potrebščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. Straii 4. »NOVA D 0 B A« Stev. 18. cev 300 (—.—), članarina slovenski iz- seljeniški zbornici družbe sv. Rafaela 100 (—.¦—), Podporno društvo za glu- honeme v Ljubljani 300 (—.—), Aero- klub »Naša krila« 300 (—.—), Mrko- njičev steg skavtov 442 (—.—), Celj- ski kulturni teden 3.000 (—.—), spo- menik neznanemu slovenskemu vojaku na Brezjah 5.000 (—.—), Urad za po- speševanje obrti 3.000 (—:—), Jegličev akademski dom 5.000 (—.—), Celjska razstava 1.000 (—.—), obrtna nadalje- valna sola 50.000 (40.000), trgovska nadaljevalna sola 20.000 (20.000), po- speševanje turizma 4.400 (3.400), od tega Savinjska podružnica SPD v Ce- lju 1.000, Olepševalno in tujskopromet- no društvo pa 3.400, gostilničarska strokovna nadaljevalna sola 3.000 (2.000), turistični odbor v Celju 15.842 (—.—), Jugoslovenska revija 1.000 (1.000), za razna kulturna društva in za dobrodelne namene 10.000 (9.000). Prepuščamo našim čitateljem, da si sami ustvarijo sodbo o teh podporah in njih razdelitvi. c Koncert pevskega društva »Oljke« bo v nedeljo 3. aprila ob 16. v mali dvorani Celjskega doma. c Ljubljanska drama je vprizorila v torek zvečer v celjskem gledališču Be- nedettijevo duliovito družabno komedi- jo >,Rdeče rože«, ki jo je g. Bratko Kreft temeljito in skrbno režiral. Igra je zaslužila razprodano glodališče, a je bila žal slabo obiskana. Dodobra pre- tehtane in učinkovite like so ustvarili ga. Mira Danilova (Marina Veranijeva) ter gg. Jan, (inž. Verani) in Sancin (dr. Savelli). Tudi gdč. Slavčeva se je v manjši vlogi uveljavila. Pozornost so vzbujala tudi moderna oblačila. Popold- ne so ljubljanski igralci vprizorili prav- ljično igro »Sneguljčica« v odlicni zasedbi vlog. Popoldanska mladinska predstava je bila zelo dobro obiskana. c Javno električno uro so instalirali te dni na pročelju mestnega pogla- varstva, v nekaterih magistratnih prostorih pa so namestili manjše elek- trične ure. Te dni bodo še montirali dve električni uri na kolodvoru in na postnem poslopju, pozneje pa še eno ¦električno uro na pročelju novega De- lavskega doma na Vrazovem trgu. c Moška in ženska podružnica CMD v Celju bosta imeli svoj redni občni zbor v četrtek 31. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma in ne 24. t. m., kakor je bilo sprva napovedano. Clanstvo je vabljeno, da se udeleži obc- nega zbora v čim večjem številu. c Uinrla je 11. t. m. na Slomškovem trgu 1 v starosti 27 let soproga trgov- skega potnika Josipina Rednakova, v nedeljo pa je umrla v Vošnjakovi uli- ci 1 v starosti 73 let zasebnica ga. An- tonija Singerjeva, roj. Goršetova, ta- šea trgovca g. Alojza Drofenika. Po- kojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c V Gradcu je urnrl v ponedeljek v 63. letu starosti znani slikar prof. Rudolf Zelenka. Pokojni je služboval do prevrata kot profesor risanja na državni gimnaziji v Celju. Bil je blag mož in zrel umetnik. Bodi mu ohranjen lep spomin! c Jubilej zaščite dece in mladinc v Celju. Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju je imela pred dnevi občni zbor , ki ga je vodila predsednica ga. Ela Kalanova. Zaščita obhaja sedaj 30-letnico svojega požrtvovalnega in uspešnega delovanja. Tajnik šol. upr. g. Janko Kramer je podal zgodovino diustva. Po blagajniškem poročilu šol. upr. v p. ge. I. Zupančičeve je prejel odbor razrešnico, blagajničarka pa po- hvalo. Izvoljen je bil dosedanji odbor, na novo pa je bila izvoljen a v odbor ga. Rajhova. c Celjske trgovinc bodo na Jožefovo odprte od 7.30 do 12.30. c Brivski in fri/erski lokali v Celju bodo na Jožefovo odprti do 12., v nede- ljo 20. t. m. pa ves dan zaprti. c Mesnice in stojnice v Celju bodo na Jožefovo in na praznik 25. t. m. do- poldne odprte. c Skupscina sreskega združenja tr- j-ovcev v Celju. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Smarje pri Jelšah bo imelo 15. redno glavno skup- ščino v torek 22. t. m. ob 8. zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. c Redni letni občni zbor eeljske po- rt ružniee »Merkurja«, društva trgov- >skih in privatnih nameščencev, bo v ponedeljek 28. t. m. ob 19. v mali dvo- rani Narodnega doma. c Redni letni občni zbor pododbora UROIR v Celju bo v torek 29. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Od danes naprej je novo bok pivo pivovarne Union v prometu. To special- no pivo Vam bo gotovo prav dobro ugajalo. Zato ga ne pozabite poskusiti! c Moški zbor »Oljke« bo na praznik obrtniškega varuha sv. Jožefa v soboto 19. t. m. ob 8. zjutraj pri maši v opatij- ski cerkvi izvajal cerkvene skladbe skladateljev A. Nedveda, C, Preglja in Kothcja. c Vojaškim obveznikom! Mestno po- glavarstvo v Celju opozarja starše mladeničev, ki bodo prišli letos na na- bor, da si lahko ogledajo rekrutni spi- sek in se prepricajo, ali je njihovo dru- žinsko stanje pravilno vpisano. Nabor- niki iz tujih obcin, ki se žeie udeležiti nabora v Celju, morajo čimpreje vložiti zadevne prošnje. Vojaäki obvezniki, ki še niso prisegli zvestobe Nj. Vel. kra- lju Petru II., naj se eimpreje prijavijo pri mestnem poglavarstvu. Zadevni razglasi so nabiti na uradni deski. c Sredpostni sejem. V soboto 26. t. m. bo v Celju živinski in kramarski sejem, tako imenovani sredpostni sejem c Oddaja voženj za dostavo poštnih paketov. V sredo 23. t. m. ob 10 do- poldne bodo na mestnem poglavarstvu v Celju javna pogajanja za zakup vo- ženj za dostavo poštnih paketov za do- bo 1 leta. Izklicna cena je 12.930 din. Informacije dajeta uprava pošte in mestno poglavarstvo v Celju. c Družba sv. Cirila in Metoda je izdala za Veliko noč šest vrst prav lepih razglednic z narodnimi motivi. Dobijo se povsod po naših narodnih irgovinah in trafikah, da našim na- rodnim ljudem ne bo treba kupovati tujega blaga tc vrste, ki se k nam uvaža. c Dijaški kuhhiji \ Celju je darova- la reslavraterka ga. Ana Robekova v Celju dvakrat po 60 din namesto cvet- ja na krsti umrlih ge. Josipine Sribar- jeve in Antonije Singerjeve. c Nočno lekarniško službo ima od 19. do 25. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c «asilska četa Celje. Od 20. do 26. 1. m. ima službo IV. vod, inspekcijo poveljnik g. Košir. Profesor Josip Kardinar— 70 - letnik Na Jožefovo bo dopolnil gimnazijski profesor v p. g. Josip Kardinar v Ce- lju še ves krepak in eil 70. leto svojega življenja in obhajal obenem tudi svoj god. Jubilant se je rodil 19. marca 1868 pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V novem- bru 1. 1895. je bil nameščen za profe- sorja verouka na državni gimnaziji v Celju in opravljal aktivno službo na zavodu 32 let. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 7. avgusta 1927 je bil upokojen, a je nato še do 1. 1932. ho- norarno poučeval na celjski realni gim- naziji. Jubilanta se z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem spominja nešteto nje- govih bivših dijakov s eeljske gimna- zije. Prof. Kardinar je svetal vzgled značajnega narodnega moža in odlicne- ga duhovnika. V težkih časih tujega gosposLva so imeli slovenski dijaki na celjski ginmaziji v njem najzanesljivej- so in najtrdnejšo oporo. Nešteto je bi- lo primerov, ko se je prof. Kardinar v borbi proti svojim nemškim kolegom na gimnaziji odločno in z vso ljubeznijo zavzel za slovenske dijake ter jih bra- nil in ščitil pred krivicami. Dijaki so ga zaradi tega njegovega neomajnega narodnega čustvovanja in pa zaradi njegovega plemenitega in blagega zna- čaja iskreno vzljubili ier visoko spošto- vali. Z veliko vnemo se udejstvuje prof. Kardinar pri Dijaški kuhinji, katere odbornik je od leta 1896., torej že pol- nih 42 let. Tudi tu izkazuje dijastvu vso svojo veliko ljubezen in očetovsko naklonjenost. Gosp. prof. Kardinarju prisrčno Če- stitamo k jubileju ter mu želimo, da bi nam ga usoda ohranila zdravega, zado- voljnega in delavnega tja do skrajnih mej človeškega življenja! Iz naših krajev Store š SK Štore:SK Jugoslavia 3:3 (2:0). V nedeljo 13. t. m. je bila na igrišču SK Jugoslavije v Celju II. poskusna tekma med imenovanima kluboma. SK Store, ki je prejšnjo nedeljo doživel proti Atletikom hud poraz, je že čez teden dni dokazal, da bo v drugem vaz- redu igral važno vlogo. SK Store je bil vso tekmo v lahni premoči. V prvem polčasu je bila igra fair. V drugem polčasu so pa nekateri igralci SK Jugo- siavije — morda iz bojazni pred pora- zom — izbrali taktiko, ki ni sportna. Že v začetku drugega polčasa je neki igralec SK Jugoslavije surovo startal na vratarja SK Stor. Branilec SK Stor je v tern trenutku priskočil in odrinil igralca v stran. Ne vemo, kako je mogel sodnik na tern mestu odrediti 11-me- trovko, iz katere je padel gol. Malo po- zneje je surovo startal branilec SK Ju- goslavije na desno krilo SK Stor, da so "morali moČno poškodovanega igralca odnesti z igrišča. Vsled protestov zbra- nega občinstva iz Stor je sodnik g. Rcinprecht za 7 minut prekinil tekmo. V zadnjih minutah se je Jugoslaviji posrečilo izenačenje. Št. JurlJ ob J. i. j Za občinske volitve 27, t. m. imamo v St. Juriju samo eno listo. Nosilec te liste je g. Stanko Gologranc, posestnik na graščini Blagovni. j Osebne vesti. G. Alojz Hrovat, ki je služboval 12 let na tukajšnji banovin- ski kmetijski šoli, je odpuščen iz služ- be. Bil je zaradi svojega odkritega zna- čaja povsod zelo priljubljen. Politično se nikjer ni udejstvoval, pač pa je po- svetil vse svoje sile in obširno prak- tično gospodarsko znanje napredku kmetijske sole in je največ pripomogel, da so bili absolventi kmetijske sole zares praktični gospodarji. Dne 1. aprila zapusti St. Jurij in se naseli v Celju g. Joško Golobič, ki si je po likvi- daciji jajčne zadruge navzlic težkim go- spodarskim prilikam znal polagoma ustvariti dober gospodarski položaj. Priden kot mravlja neumorno dela, a vedno je še našel dovolj časa, da je pomagal temu ali onemu šentjurskemu društvu, zlasti Sokolskemu društvu kot njegov podstarešina. j Delo za Sokolski dom se marljivo nadaljuje. Na gradbenem prostoru je že precej kamenja in peska. Svojo po- moč so obljubili tudi razni Sentjurčani, ki ne prebivajo več tu, a se še vedno radi spominjajo svojega rojstnega kraja j Na zadnji sejem 12. t. m. so kmetje prignali zelo mnogo in lepe živine. Tu- di raznih sejmarjev in kramarjev je bilo veliko, zlasti čevljarjev. Le kup- cev za živino je primanjkovalo. Cene so ostale stare. Za vole so plačevali po 5 din za kg. j Nesreča na cesti. Ko se je peljal 49-letni delavec Martin Sivka v soboto zvečer s kolesom iz Celja domov v Hru- šovec, je na Opoki zadel na težak hlod, ki ga je bil neki nepridiprav položil preko ceste. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolku. Z reše- valnim avtomobilom so ga prepeljali v coljsko bolnico. Nova cerkev n Nesreča otroka. V Selčah pri Novi cerkvi se je težko ponesrečila štiriletna hčerka dninarice Marija Landekarjeva. Deklica se je doma polila s kropom in se hudo oparila po vsem telesu. Otro- ka so prepeljali v celjsko bolnico. Žaleo Zalski gledališki oder Prosveta na deželi je v nemali meri odvisna od diletantskih odrov, izmed katerih brez dvoma kot eden prvih iz- vršuje svojo kulturno misijo oder v Zalcu. Da zahtevajo odrske prireditve mnogo idealnega dela in nesebične po- žrtvovalnosti, da se prikaže predstava tako, kakor zahteva njena vsebinska vrednost in avtorjevo ime, vedo le oni, ki so imeli priliko kdajkoli naetopiti na odru, nikakor pa ne oni, ki tako delo opazujejo samo izza kulis in s svojimi izjavami žalijo do najvišje mere po- tencirani idealizem z očitki materialne koristi poedinca. Tako se je ob neki zeleni mizi obelo- danilo, da prejemam precejšnjo nagra- do za vsako predstavo, čeprav ni no- benemu društvu, za katerega režiram, o tern do sedaj nič znanega in tudi dru- štvene blagajne ali knjige ne izkazujejo nikakih izdatkov v ta namen. Deset let me že pozna žalska Talija kot njenega zvestega pobornika. Mnogo raznih iger za razna društva, ki jim nisem nikoli odklanjal sodelovanja, je videla naša trška in okoliška javnost v tem dece- niju. Kolikšen je moj »kapital«, ki sem ga zbral od tolikih »plačanih« predstav v desetih letih svojega udejstvovanja na žalskem odru, bo gotovo zanimalo av- torja, ki je postavil moj idealizem na materialno in menda celo na bančno podlago. Na tako vprašanje prepušcam odgovor vsem svojim mnogim sodelav- cem, predvsem pa vodstvu društev, ki bodo najbolje potrdila bilanco mojega dela: Mnogo truda, dela, skrbi in napol prcčutih noči, pa vse za plus — ne mo- je — marveč društveno blagajne. Rado Stokelj. ž Prst si je odsekal. Na Ložnici si je 26-letni sin posestnice Jože Kunst v torek pri delu po nesreči s sekiro od- sekal palec leve roke. Kunst se zdravi v celjski bolnici. Št. Peter v S. d. št Usoden padec z lestve. V Dolenji vasi je padel 31-letni posestnikov sin Franc Skorjanc v nedeljo tako nesreč- no z lestve, da si je zlomil levo nogo. Oddali so ga v celjsko bolnico. Konjlce k Uboj na Starih slemenih. V četrtek 30. t. m. okrog 19. se je posestnica Te- rezija Koceljeva na Starih slemenih pri Konjicah sprla pred svojo hišo z neko žensko in se končno z njo spo- padla. Takrat je prišla mimo 23-letna hčerka pi'euzitkarice Marija Pančičeva. Ko je Pančičeva opazila poleg pretepa- jočih se žensk otroka, je stopila k nje- mu, da bi ga spravila na varno. To pa je Koceljevo tako razkačilo, da je po- grabila sekiro in udarila z njo Pančiče- vo po glavi. Udarec je bil tako močan, da je sekira prebila Pančičevi lobanjo. Pančičevo so prepeljali v celjsko bol- nico, kjer je v ponedeljek ob 6. zjutraj podlegla poškodbam. Koceljevo so are- tirali in izročili sodišču. SlovenJ gradec Občinske volitve Slovenjgradec, 18. marca. Za obeinske volitve v Slovenjgradcu je bila ta teden popolnoma nepričako- vano vložena tudi lista opozieije, ki se sestoji v pretežni vecini iz kmetov, dc- lavcev in obrtnikov. Na ta način se nam vendar obeta malo živahnejša vo- lilna borba, čeprav so meščani sami popolnoma desinteresirani na volitvah. Volilni boj se bo torej vodil predvsem med prebivalstvom priključenih občin. JNS in OJNS še nista zavzeli definitiv- nega stališča do obeh list in šele po ob- javi list bo naša stranka na posebni konferenci sklepala o svojem zadržn- nju ob priliki volitev. Veliko ogorčenje pa je vzbudil v Slovenjgradcu članek »Slovenca«, ki je pretekli teden posvetil slovenjegi-aškim volitvam precej vrstic, polnih samohva- lisanja, napadanja in neresnic. Ta pam- flet, ki ga je priobčil samozvani kato- liški list »Slovenec« nam daje pravo sliko o miselnosti in metodah slovenje- graške klerikalne gospode. Brez nava- janja katerihkoli dokazov postavlja ta članek sedanjega župana dr. Piceja v sedma nebesa in z enim samim zama- kom peresa brezvestno zanika vse za- služno in nesebično delo prejšnjih žu- panov. Predaleč se je slovenjegraška klerikalna gospoda spozabila, ko je v j svoji strankarski zagrizenoBti hoteia fctev. 12. »NOVA D O B A « Stran 5. kratkomalo dati vse prejšnje zaslužne župane v nič, kajti dejstva, ki jih vsakdo vidi in ve, govore pač popolno- ma drugače. Dr. Picej do danes še ni pokazal niti najmanjših vidnih sadov svojega županovanja, za časa njegove- ga poldrugoletnega gospodarjenja se niso izvršila niti najmanjša javna dela in tudi nobena stavba se ni zidala. Na- sprotno pa mestne ulice in poti še ni- koli niso bile v tako slabem stanju, kakor letošnjo zimo, in g. župan ni smatral niti za potrebno, da v zakonito določenih rokih sklicuje seje občinske- ga odbora. Vsled tega tudi javno pozi- vamo g. župana, da nam sam pokaže le »vidne« uspehe svojega županovanja, ki so po pisanju »Slovenca« celo zasen- čili marljivo in nesebično delovanje prejšnjih zaslužnih županov. Ne z be- sedami, ampak z dejanji pokažite vso »spretnost, dobro voljo in sposobnosti« res pravega župana! Ta pamflet se tudi zaletava v pisanje :>Nove Dobe« in se pri tem poslužuje samih neresnic, pozablja pa za svoje brezvestne trditve doprinesti dokaze. Toda mi ponovno poudarjamo, da je delalo sestavljanje kandidatne liste kle- rikalcera precej težav, kar je že razvid- no iz same sestave liste. Kakor smo dosedaj infdrmirani, ne kandidirajo na listi JRZ najuglednejši okoliški kmetje, temveč celo ljudje, ki o gospodarstvu niti pojma nimajo in niso imeli nikoli nobenih zvez z ljudstvom. Razen tega so na Picejevi listi tudi 4 Nemci, kar ponovno dokazuje velik »nacionalni« čut slovenjegraških klerikalcev, ki si celo v sedanji združeni občini ne upajo nastopiti pri volitvah brez podpore Nemcev. V Slovenjgradcu in okolici ži- vi kvečjemu sto Nemcev in to z otroci in ženami vred. Tem sto Nemcem mo- rajo seveda klerikalci dati kar 4 od- borniška mesta. Res čudimo se dr. Pice- ju, ki sam izhaja iz zavedne in uglcdne koroške rodbine in ki je na lastni koži mogel občutiti vse preganjanje naših koroških bratov, da more v našem obmejnem mestu na škodo lastnih bra- tov favorizirati maloštevilne Nemce. Tudi trditev »Slovenca«, da se vse zgraža nad članki »Nove Dobe« je Iz trte zvita. Nasprotno je res, da so do- pisi odprli oči celo najzagrizenejšim klerikalcem, ki so končno morali spre- videti, na kak način se gospodari. Pač pa ae vse zgraža nad pisanjem tako zvanega katoliškega časopisja, ki hoče z grdim obrekovanjem oblatiti našo stranko in njenc voditelje in s pav- šalnim zanikanjem resnice prikazati ljudstvu svoje ljudi kot nedolžno pre- ganjana jagnjeta. Toda s tako bedastimi in otročje naivnimi članki ne boste preslepili našega ljudstva, ker ljudstvo zahteva za vaša brezvestna natolceva- nja konkretne dokaze. Saj bi si končno g. župan lahko vzel za vzgled svojega ljubljanskega kolego in pridno pisal na naže navedbe popravke. Toda do danes še ni bil odposlan niti en popravek in s tem pač g. župan po prislovici »Qui tacent, clamant<; sam potrjuje naše navedbe. Tudi vsa nadaljnja izvajanja v tem pamfletu so polna neresnic in dajejo najlepše spričevalo slovenjegraškim klerikalnim vcljakom. Razen tega čla- nek sploh nima niti repa, niti glave in predstavlja kaj slabo volilno agitacij- sko sredstvo. Z neresničnimi in podlimi napadi na vaše nasprotnike si pač ne boste pridobili vclilcev. Razgrnite raje pred volilce bilanco vašega poldrugo- letnega gospodarjenja, če je bilo to go- spodarjenje res tako plodonosno in ne- sebično. Pokažite, kaj ate storili v ko- rißt in procvit občine, kajti ljudstvo vas bo sodilo po dejanjih in ne po besedah! a Rcsnicoljubni »Slovenec« je v svoji številki z dne 10. t. m. v članku »Ob- činske volitve v Slovenjem Gradcuc objavil trditev, da pošiljamo cele zaloge >Nove Dobe« brezplačno kmetom v slo- venjegraškem okolišu. Ta trditev je nov dokaz resnicoljubnosti tako zvane- ga katoliškega tiska in je seveda doce- la izmižljena, kajti v slovenjegraški srez ne prihaja niti eden brezplačen iz- vod »Nove Dobe« in se vsa naklada li- sta plačuje. Klerikalci so z omenjeno trditvijo zopet pokazali, kakšnih metod se poslužujejo v borbi proti nam. s Cndovita vztrajnost umobolnega kroeta. Pred dobrima dvema tednoma je bil odpuščen iz umobolnice v No- : Veliko izbiro modernih in praktičnih tkanin za damske plašče, kostume in obleke v k r a s n i h vzorcih in barvah nudi manufakturna in modna trgovina Pšeničnik — Celje vem Celju 30-letni kmet Ivan Pogo- revčnik in se vrnil na svoj dorn v Mi- slinju. Od tega dneva pa do danes ni pokusil niti trohico hrane, niti vode in samo nepremično leži na svoji postelji. Odklanja vsako hrano in vodo in le od časa do časa ga prime bes in tedaj ga celo 4 možje komaj pomirijo. V sobi, kjer leži, so morali vsa okna zabiti z deskami, ker je že ponovno z glavo razbil šipe. Domači in sosedje ga stra- žijo dan in noč, toda kljub temu je že enkrat ušel in se poskušal obesiti, kar je pa njegova žena v zadnjem hipu pre- prečila. Zadnje dneve leži popolnoma miren v svoji sobi in je mrzel kakor led, kljub temu pa še od časa do Časa pokaže tako moč, da razbije vse stole v sobi. Vsak čas pričakujejo njegovo smrt. Občudovanje vzbuja njegova mla- da žena, ki se vse dni ne makne od bolnikove postelje, čeprav ji skrbni so- sedje v teh težkih urah stojijo požrt- vovalno ob strani. Najvcčje začudenje pa povzroča dejstvo, da bolnik do da- nes še ni zaspal niti za minuto. s Občiuske volitve pred vrati. Od sreskega načelstva v Slovenjgradcu smo prejeli in objavljamo dobesedno: »V »Novi Dobi« št. 11. z dne 11. t. m. iznaša dopisnik iz Slovenjgradca na strani 4., rubrika četrta, pod naslovom: Občinske volitve pred vrati — med drugim sledeči očitek: Tega pa seveda zopet ne vidi naš g. župan, v kakšnih zatohlih luknjah se mora naša deca učiti, in za to seveda ni kreditov na razpolago, ker pač naša ljudskošolska deca še nima volilne pravice. Ker te na- vedbe niso resnične, ugotavlja sresko načelstvo kot nadzorstvena oblast nad samoupravnimi edinicami, t. j. občina- mi, v konkretnem primeru sledeči de- janski stan: Ni res, da g. predsednik občinc nc vidi, v kakanih zakotnih luk- njah se mora naša deca učiti, marveč je res, da je občina Slovenjgradec po svojem predsedniku opozorila merodaj- ne šolske oblasti, na žalostno stan je šolskega poslopja tukajšnje osnovne sole, nakar se je vršil komisijonelni ogled na lieu mesta tor je bilo o nedo- statkih poročano nadrejeni oblasti. Prednji popravek izvolite v smislu po- stoječih zakonitih predpisih tiskovnega zakona priobčiti v prihodnji številki »Nove Dobe« na odgovarjajočem mestu. Dravograd d Iz Sokolskega društva. Vsi oddel- ki sedaj pridno vadijo in se priprav- ljajo na letošnje nastope. Letos neko- liko občutimo pomanjkanje naraščaja in mlajšega članstva. Telovadba čla- nov je ob četrtkih. Br. Danilo Naber- goj marljivo vodi pevske vaje, ki so vsak četrtek v gostilni Wolf. d CIVID. Doslej je bilo v Dravogradu samo poverjeništvo Družbe sv. Cirila in Mctoda. Sedaj se pripravlja ustano- vitev podružnice, ki je v našem izpo- stavljenem obmejnem srezu izredne važnosti. Z ustanovitvijo se moramo tudi oddolžiti centrali CMD, ki leto za letom z izdatnimi vsotami podpira našo solo. d Ustanovitev podružnice SPD. Ze delj časa se pripravlja v Dravogradu ustanovitev podružnice SPD. Nabira- nje članov lepo napreduje. Upamo, da bo v kratkem Ze 50 članov. Po usta- novitvi podružnice nameravajo člani najprej zgraditi planinsko kočo na Košenjaku. d Mladinski koncert. Pokroviteljstvo nad koncertom združenih mladinskih zborov je prevzel sreski načelnik g. Ivan Milač, uvodno besedo pa bo spre- govoril sreski šolski nadzornik g. Pe- ter Močnik. Upamo, da bo ljubljanska radijska postaja ugodila naši prošnji in prenašala celotni spored, ker je to prva prireditev v proslavo 20-letnicc osvobojenja in zedinjenja. Razen tega pa moramo dati tudi našim bratom Korošcem priliko, da slišijo izvajanja svojih bratov iz krajev, kjer so se vr- šili prvi koroški boji. d »Narodni poslanec« v Dravogradu. Po krasno uspeli premieri v Slovenj- gradcu bodo vprizorili Slovenjegradčani v nedeljo 20. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Dravogradu komedijo »Narodni poslanec«. Kdor se hoče količkaj na- smejati, naj ne pozabi obiskati te predstave, ki vas bo polne tri ure raz- veseljevala. Zato v nedeljo zvečer vsi v Sokolski dorn v Dravogradu! d Občni zbor Lovskega društva. Občnega zbora Lovskega društva, ki je bil pod vodstvom g. kapetana Lju- devita Goškarja, so se udeležili mnogi prijatelji zelene bratovščine iz Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Vsa po- ročila so bila sprejeta soglasno. Z ma- limi spremembami je ostal dosedanji odbor z agilnim g. kapetanom Goškar- jem na čelu. d Kino. Lastnik kina iz Crne je pri- čel tudi v Dravogradu prirejati kino- predstave, ki so vedno zelo dobro obi- skane. Predstave so vsak petek v So- kolskem domu. Laško 1 VoHlni boj postaja od dneva do dneva ljutejši. Cele trume agitatorjev se spuščajo v okolico ter prepričujejo ljudi o dobrih lastnostih in velikih spo- sobnostih kandidatov obeh list. Tako dokazovanje je seveda zelo težko, ker ljudje niso več tako lahkoverni. Odpor proti združitvi občin Laško in Marija- gradec pa dejansko narašča med kmee- kim prebivalstvom. Nekatere vasi od- ločno zahtevajo, da se občini zopet raz- družita, in številni volilci bodo oddali svoj glas prav iz tega razloga listi g. Gerkmana. Na drugi strani pa seveda vlečeta oba duhovnika, ki sta se po- stavila na stran eiste klerikalne liste, kar je umevno. V kratkem bo, kakor se čuje, g. kaplan sklical ženska zboro- vanja, na katerih bodo ženske dobile potrebna navodila, kako morajo svoje može peljati na volišče. Ta volilna me- toda se prav posebno dobro obnese, kar so tudi pokazale zadnje občinske volitve. — Kot žrtev prevelike odbor- niške gorečnosti je moral pasti F. na zahtevo nekega gospoda, ki sicer ne bi ngitiral za neko listo. Vendar mu je obljubljeno blagajniško mesto in se je s tem potolažil. — Obojestranske ovad- be na sresko načelstvo se tudi množijo. H. in D. 'pripovedujeta baje, da bo na- ftala pri nas prava Spanija in span- ska revolucija, če bi zmagal G. Prav s tem geslom so pri prejšnjih volitvah sedanji nasprotniki združeno nastopali proti nam. Oh, kako se vse vrača! 1 Kaj nam obetajo eni, kaj drugi. Kakor smo pri volitvah leta 1936. videli in doživeli, se da pri volitvah z oblju- bami in nagradami zelo veliko doseči in tudi izvojevati zmaga. Zaradi neizpol- njenih obljub nastanejo sicer pozneje mnoge sitnosti in zamere, a se sčasoma na vse to zopet pozabi. Enkrat preiz- kušeno sredstvo pa se rado uporabi tu- di pri naslednjih volitvah, vsaj pri lju- deh istc vrste, če so videli, da kljub kaznivosti takih dejanj vendarle niso bili kuznovani. Eden izmed kandidatov čiste klerikalne liste ima par.celo na Humu, kjer bi rad kopal gramoz in si zgradil kočo, pa mu oblasti tega ne do- volijo, ker bi bilo oškodovano pogoz- dovanje Huma in ogrožen tudi termalni izvirek kopališča. Zaradi prepovedi se je ta kandidat prav posebno jezil na prejšnji občinski odbor, vendar mu tudi sedanji ni dal dovoljenja. Sedaj pravi, da bo njegov svak postal župan in takrat mu nihčc več ne bo branil zgraditi kočo na Humu in napraviti kamnolom. Tudi gramoz bo v prvi vr- sti on dobavljal občini, ker bo asfalt že dotrajal, na novo se pa pod koman- do kmetov v Laškem nikdar več ne bo- do ceste asfaltirale, ker kmetje niso za tak luksus. — Z druge strani nam pa obljubljajo, da obe občini ne bosta ostali združeni niti dva meseca, če bo prodrla druga lista. Nam se zdi, da bo komasacija obeh občin trajala toliko časa, dokler se ne bo situacija temeljito izpremenila. 1 Osebna vest. Iz Laškega je preme- ščen na postajo Velenje železniški uradnik g. Karel Sajko, da naredi pro- stor drugemu. G. Sajko je bil namreč vnet clan Sokola, po svoji vljudnosti in prijaznosti pa splošno priljubljen in spoštovan. Zelimo, da bi se kdaj zopet povrnil v naše vrste. 1 Zetev smrti. V nedeljo 13. t. m. je umrl v Laškem g. Mihael Kobale, hiS- ni posestnik v Laškem in bivši rudniš- ki nameščenec - jamomerec pri rudniku TPD v Hrastniku. Pokojni se je rodil v St. Juriju ob Taboru. Dočakal je starost 73 let. V svoji dolgoletni službi pri rudniku v Hrastniku si je pridobil velik ugled in mnogo prijateljev. Nje- gova žena ga. Leticija Kobaletova je bila istočasno učiteljica na ljudski soli v Hrastniku in znana kot dobra vzgo- jiteljica. Ko sta stopila v pokoj, sta si kupila v Laškem hišo ter živela tu spoštovana od vseh, ki so ju poznali. G. Kobale je bil odločen naprednjak ir je pri vsakih volitvah neustraseno glasoval za JNS. Pogreba nepozabnega pokojnika, ki je bil v torek popoldne, se je udeležila velika množica občin- stva, zlasti tudi mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev iz Hrastnika. G. Kobaletu bomo ohranili časten spomin, njegovi ge. soprogi pa izrekamo iskreno sožal je! 1 Neprostovoljna kopel. Pretekli pe- tek sta se hotela pri gostilni Suhel v Strmici pod Laškim prepeljati dva go- spoda v čolnu preko Savinje. Ker nista vešča veslanja, jima je nekoliko na- rastla Savinja prevrnila coin. Le z ve- liko težavo sta se rešila iz mrzle Sa- vinje. Coin je voda odnesla, a so ga pozneje vlovili in potegnili iz vode. Gospodarstvo — Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 17. t. m. bilančno sejo, iz katere izvemo, da je ta najstarejši domači zavod zaključil svoje poslova- nje tudi lansko leto prav ugodno in izkazuje 545.855.98 din čistega dobič- ka. Zavod je premagal krizo iz lastne moči. Stoječ na stališču, da morajo biti vse hranilne vloge varno zavaro- vane s previdno danimi krediti, re- zervnimi fondi in lastnim kapitalom ter da morajo dobiti vsi vložniki vrnjen svoj, zavodu zaupani denar vsak čas brez najmanjše izgube, je četudi z last- nimi žrtvami v teku 6 in pol letne kri- ze izplačal 67% vseh starih hranilnih vlog, kar je edinstven primer v vsej državi. Zato se mu pa sedaj povracuje to ravnanje z zaupanjem, ki se izraža v pritoku novih hranilnih vlog. Celjska posojilnica d. d. je sedaj zopet v polo- žaju, da normalno posluje in daje no- ve kredite ter v tem pogledu izvršuje za sedanje čase važno nacionalno go- spodarsko funkeijo. Občnemu zboru dclničarjev bo stavljen predlog za raz- delitev 6% dividende. — Zadolžitev državne blaj;ajne pri Naroilni banki v februarju. Po poročilu švicarskih listov se je jugoslovenska državna blagajna zadolžila pri Narodni banki v mesecu februarju za nadaljnjih 100 milijonov dinarjev. = Likvidacija avstrijske Narodne banke. S posebno uredbo je odrejenrv likvidacija avstrijske Narodne banke in njena združitev z nemško Državno banko. V bivši Avstriji je poleg šilin- ga uvedena kot plaeilno sredstvo tudi nemška marka. Vrednost marke je do- ločena na 1.50 šilinga. Sokolstvo x Sokolski župni tek po polju (cross- country) v Celju. Sokolska župa Celje bo priredila v nedeljo 27. t. m. ob J411. dopoldne na Glaziji v Celju prvi tek po polju (cross-country) za moštva in po- edince. Proga bo dolga približno 4 km. Start in eilj bosta na igrišču. Proga bo izpeljana deloma po igrišču in deloma po travnikih. Pravico nastopa imajo vsi telovadeči člani društev Sokolske župe Celje. Moštvo tvorijo štirje člani dru- štva. Prijave je treba poslati na naslov Sokolske župe Celje najpozneje do 20. t. m. Bratska društva vabimo, da po- šljejo ta dan v Celje čimvečje število članov-tekmovalcev, da pokažemo, da smo tudi v prostih panogah dobro pri- pravljeni. Po prihodu vlakov naj kre- nejo tekmovalci naravnost na Glazijo. Sport * Atletik:Mura. V nedeljo 20. t. m. ob 13.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska tek- ma med celjskimi Atletiki in SK Muro iz Murske Sobote. Ker je Mura v dobri Stran 6. »NOVA P O B A« Stev. U. Izredna prillka! Prodam nov najmodernejši »Specialni entel stroj« zelo ugodno. R. Perdan, mehanik, Celje, Mariborska cesta St. 11. Blagajničarka začetnica mlajša moč, ki ima veselje obče- vati s strankami, se takoj sprejme. Nemščine zmožne imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod »Blagajničarka«. v tasopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" Proda se sladko seno, jabolčnik, ječmenove tro- pine in hlevski gnoj. — ODDA SE trgovina z mešanim blagom. | JOS. KIKBIS, CELJE. Ali ste ie poravnali f naročnino • formi in se bodo gotovo tudi Atletiki zelo potrudili, bo tekma vsekakor nu- dila lep in zanimiv nogomet. * 107 m v Planici. V torek je bil trfe- ning na veliki skakalnici v Planici. Av- strijec Josip Bradl, ki je lani na te.i ' skakalnici s skokom 101 m dosegel sve- tovni rekord, je ta svoj rekord v torek znatno prekosil in skočil 107 m. S tern je dosegel nov najdaljši skok na svetu. * V tekmovanju za državno nogo- metno prvenstvo so bili v nedeljo dose- ženi sledeči rezultati: v Ljubljani Hašk: Ljubljana 1:0 (0:0), v Beogradu Bask: Jugoslavia 4:0 (1:0) in BSKrJedin- stvo 2:0 (1:0), v Zagrebu Gradjanski: Concordia 6:1 (5:1), v Splitu pa Haj- duk:Slavija 3:1 (2:1). * Celjski nogomet. V nedeljo so celj- ski Atletiki na svojem igrišču v prija- teljski tekmi po težki borbi premagali SK Hrastnik v razmerju 4:3 (2:1), po- skusna tekma med SK Jugoslavijo in SK Storami pa se je končala neodlo- čeno 3:3 (2:2). s.: ; 7 m i Celjski grofje i. Leta 1936. je minilo 500 let, odkar so postali SovneSki gospodje pravi državni knezi. Dotlej so bili s>cer grofje Celjski (od 1. 1341.), a se vedno fevd- niki Habsburžanov. 30. novembra 1436 pa postanejo državni knezi in s tern najvažnejša in najodličnejSa rodbina na slovenskem ozemlju. Poltisočletni jubilej tega povišanja pa je šel mirno, ne da bi se tega zavedal1 Slovenci, ne da bi se tega zavedalo Celje, čeravno se bleščedanes celjske zvezde kotsm- bol Slovenije v našem drža nern grbu. Kar čudno je, kako se Sluvenci ne- kako branimo celjskih grofo/, jjh hva- ležno odklanjamo kot nekai neprist- ntga, nekaj pot>orjenega v naši zgo- dovini. Naša odpoved naj bi poka*ala naše velikodušje, češ taki resnicoliubi smo, da si nočemo ničesar lastiti, kar ni glasno dalo svoje znamkr za našo narodnost. Pri tei svoji odpovedi se j postavljarno v pozo Čohov, ki so Tudi odklonili kraljedvorski rokopis, čeprav bi bil kaj dobro služil v nnhovo ro- mantiko. Tam pa so govori'a suha dejstva in tisti, ki so s prof. Masary- kom odklanjali kraljedvor>ki rokopis, so to mogli storiti mime duSe, češ dejstva so proti njemu. Mi pa rnirno priznamo, da v najbolišem slučaju ni- mamo nikakih dokazov za protinarod- nost celjskih grolov, a nam ie dovolj, da za niihovo narodnost nimamo lasno izpričanih potrdil, in že nh ouklania- mo in z narodnega stališča celo obso- jamo. To gledanje pa je z zRodovinskega stališča knvično, z narodnostnega sta- lišČa pa usodno. Mi zahievamo nič več in nič manj od celjskih grof v, kakor da bi bili razkričali svoio narodnost in imenovali po narodu svo|e o/.emlje, in to v času, ko še o narudnustih m se ni bilo treba počeSiti na Češkem, da celo Habsburžani so še mno^o pozneie — baje za Jožefa II. — oklevs->i mt-d Če- štvom in nemštvom — le Celjani bi bili morali svoje narodno poreklo gla- sno izpovedati. To zahtevati je preveč, ko ne smemo prezreti dobe v kateri so živeli. — Celo priznamo lahko, da so vsi po- litični in kulturni vplivi v tistern času prihajali od severa.'saj je bila vendar nemška država dovolj mogočna usta nova, da je v vseh ozirh vodila stike v nemško smer, zlasti ko zaradi splošne narodne nezavednosti ni naftla pravza- prav nikjer odpora, saj se tudi odpor na Beli hori ne more imenovati na- rodnostni češki odpor, ko je bil le odpor češkega plemstva, v kolikor ni imel verskega ozadja. Že samo to, da so Celjani vodili hude boje s liabsburžani, s temi re- prezentanti Nemcev, jim je v tisti dobi moralo dati navzlic morebitni njihovi nemški mentaliteti znamenje protinem- štva, kakor jim je dalo znamenje pro- tihabsburStva. In kje stoji sploh do- kazana njihova nemSWa mentaliteta, ki bi bila sicer popolnoma prirodna po vseh političnih in kulturnih vplivih? — Če bi bila mentaliteta res tako nem- 5ka, ali bi jih že politična raisona ne bila silila ravno v nasprotne vode? Kakor vemo, so tudi zaplavali v te vode, saj niso niti silili v nemške de- žele, pač pa so iskali le novih lavorik na čeških in madžarskih tleh, a novih ozemelj na vzhodu in jugu. In na vzhod so vodile tudi tiste rod- binske zveze, ki so iskale povečanie zemljiške posesti. Res na Poljsko k Piastom in na Češko k Luksemburža- nom so Celjani šli plest vezi svaštva zaradi državnega vpliva in madžarskih prilik, na jug so jih vodili teritorialni izgledi. Tako najdemo H^rmana I. ože- njenesra s Katarino, hčerjo bosanskega bana Štefana II. Kotromamča, Friderika II. ?. Eü7abeto, hčerio kneza Stefana Frankopana z otoka Krka, in Ulrika II. s Katarino, hčerjo srbskega despota Juri ja Brankovča. Katarina, Urhova žena, pa je živela po svoji - grški - veri in irnela s se- boj celo pope lastne veroizpovedi. Kaj to pomeni za pozni srednji vek, si je treba samo predočiti I Ali je potem mo- goče, da bi se ohranil rod v ugodnem spominu pozneje, ko ga je usoda na- ravnost odpihnila s svetovne pozorni- ce? Kakor vera tako so se rodu ma- ščevali tudi Hah«;buržani, ko so z usodno pomočio Hunyadyiev celjski rod iztrebili in se polastih njegove dedšči- ne ter un'Cili tudi vse svetle spomine na njega. Res je, da niso bili Celiani kod fev- dalci nič boÜ5i in nič slabši od drugih, saj vemo, da je tudi pri drugih pre- vladovalo častihlepie, objestnost, gra- bežljivost in večinoma tudi osebna okrutnost, na kar so Celjane še po- sebno dovedle nesreče v rodbinskem življenju. Kdo bi mogel obsoiati okrut* nosti Hermana II., ko vidi, da se mu hoče podreti vsa moKOČna fttavba celj- skih zvezd s trmasto zaliubljenostjo Friderikovo, ko mu je že usoda po- polnoma nepnčakovano ugrabila Her mana, tako da je vsa celiska rodbina visela na enem edinem človeku, in ta je bil Friderik. (Konec prih.) Celjskaposojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠINARODNIDENARNI ZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri (mJSKT POSOJTLNTCI D. P. Y CELJÜ so varno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v doniač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstva NÄLflGAJTE , SVOJE PRIHRÄNKE V ____________Celjski posojilnici d. d. v Celju -Narodm dom Iščem službo sluge ali kaj siičnega proti primerni kavciji. Ponudbe na upravo lista pod »Kavcija«. Letoönje H°v0 BOK PIVO |Delniške da*užbe piwovarne UNION je od danes naprej v pf*otnefu le zelo dobro in bo gotovo ugajalo še tako razvajenemu okusu Posojilnica na Vranskem r. z. 2 n. z. vabi svoje zadružnike k rednemu obcnemuzboru ki bo 25. marca 1938 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih na Vranskem Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjcga občnega zhora. 2. Čitanje revizijskega poroCila. 3. Poročilo naCelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, če je zastopan vsaj dcseti del deležev. Ako tega ni, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki je sklep- čen brezpogojno. NflCELSTVO Dekor-acijKki divan le,p velik, dobro ohranjcn, se poceni proda. Istotam se prodata tudi dva lepa oleandra Naslov v upravl lista. 3" sobno stanovanje s vspmi pritiklin.^mi in souporabo kopalnice se odda s 1 majom mirni slranki za 600 din v najem. Ogled med 11. in 13. uro. Vila »Cairo«, Celje, Miklavški hrib nad mestnim parkom. Veliko prazno, parketirano, solnCno sobo oddam ! s 1. apvilom. Naslov v upravi lista. j 0tr OgBešuUe ) ~W Odda sc v trgu Št. Juriju pri Cclju blizu postaje in cerkve lepo dvo- ali tudi trisobno s pritiklinami, kakor tudi vrt in po potrebi njiva. V hiSi je vodovod in elektrika. Stano- vanje je pritliCno in ima vhod ob glsvni i cesti. Pojasnila v upravi lista. Velik lokal pripraven za delavnico, se odda takoj v na- jem. Naslov v upravi lista. Enonadstropna hifia 4x2 sobe s pritiklinami, grajeno za nadzi- davo drugega nadstropja, z velikim vrtom v bližini srediSča mesta v Zagrebu se proda. Površina 245 kv. sežnjev. VpraSati: M. Ester, Zagreb, Suhinova ul. 19. Telefon 84-05. Lokal se odda v Razlagovi ulici v Celjskeia domu v Celju. Vprašati do 21. t.m. v drogeriji »Sanitas«, Celje. Semena yrtna in poOjska, sveža, kaljiva, dobite pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncu* TRGOUSKE KNJIGE odjemaine knjlžice, papir, potrebščlne za pJsalne stroje in celotno oprerne za pisarne kupite ugodno pri tvrdki «Franc LesHovšeH knjlgarna in veletrgovjna s papirjem I Celle, Olavtin trg 16 Izbran rdeč čebulček in svgžg došla ostala semt>na dobite v špecerijski trgovini Martin Kopušar Celje — Narodni dom Stalna zaloga ftarnlc „Tungsram" Ogleite si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatow, šivalnih strojev n bitiklov A. BREMEC - c E L J E Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cene SAVINJSKA POSOJILNICR V ŽALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Raöun FoStne hranilnlce St. 10-994 Br*ojavi: „Posojilnica11 Telefon št 2 BLAQAJNISKE URE: ob del .vnikih od 8- do 12. in od 14 do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Franio Dolžan - Celje Za kresjjo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instslBnie sirelovodn« naprave PrevzemD no « zgoral nawedene stroke tpadajočB delalt poprsvlla — Cent imerne — Pojtreiba totna In lolldne Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik — Za Zve/no tiskarno v Celju Milan Öetlna — Oba v Celju