Štev. 19. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Postaj V Trstu, petek 4. maja 1928. - Leto VI.
Leto VI.
lahaja T3ak pele k dopoldne. Izdaja konsorcij Male pa lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-»ella contro 37. —■ Urad : via Valdirivo 19-111.
Odgovorni urednik : dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. KABOONINA za oelo leto 10 L., pol leta 6 L., 6 e trt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 1*2 L., četrt leta 5 h.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
BANI
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, višine v 1 stolpcu 4 L.
Pri 5 kratili objavi 20% popusta, pri 10 kratni objavi 80%, pri 26 kratni objavi (pol leta) #4)%, rr) 52 kratni objavi (celo leto) 60% riopafttM
* ’	•	M	.	'	»b	-	a-
■ 'in^.	;	z
t •	.41	w	»eda.	’	.. em
Ofciai.anju pl r.e.«n popevat
Mali koledar.
Petek, 4. maja Florijan (Cvetko). — Sobota, 5.: Pij; lrenej; Angela, mučenica. — Nedelja, 6.; 4. povelikonočna. — Ponedeljek, 7.: Stanislav, škof; Gizela.
—	Torek, 8.: Prikazen nadangela Mihaela. — Sreda, 9.: Gregor Nacianški. — Četrtek, 10.: An-tonin. — Petek, 11.: Ma-meri; Sigismund. — Sobota, 12.:	Pan-
kracij; Imelda.
MALE NOVICE.
Mali list zaplenjen.
Prefektura v Trstu nam je poslala sledeči odlok:
St. 82-4804
PREFEKT TRŽAŠKE DEŽELE videč slovenski tednik »Mali list« z dne 27. aprila 1928., št. 18., izhajajoč v T r&l u;
vpoštevajoč, da članek »Verski pouk v Poadižju« po obliki, v kateri je sestavljen in po namenu, ki ga izdaja, vsebuje take reči, ki bi moglie razburiti duhove do nevarnosti za javni red;
vporabljajoč veljavne naredbe' o tisku in 3. člen občinskega in deželnega zakona z dne 4. februarja 1915., št. 148; odloči :
Zapleni se slovenski tednik «Mali list» z dne 27. aprila 1928., št. 18, izdan v Trstu, radi zgoraj omenjenega članka.
Ta odlok mora ravnateljstvo lista objaviti v prihodnji številki.
Tržaški g. k vest or ima odlok izvesti. Trst, 27. aprila 1928 (1. VI.).
Prefekt: Fdrnaeiari m. p.
Poroka v kraljevi rodbini,
V ponedeljek 30. aprila je stara p.ie-monteška prestolica, Turin, videla nenavadne svečanosti. Poročila sla se princ savojske kraljeve hiše Emanuel Filibert, po naslovu pistojski vojvoda, ter prince-zinja Lidija Arenbcrg. Poroki sta pri-sostovala kralj in kraljica, člani savojske hiše in nevestinega sorodstva* Civilno poroko je po kraljevem pooblastilu izvršil predsednik senata Tittoni. Cerkvena poroka je bila v cerkvi sv. Ivana v Turinu. Poročal je nadškof kardinal (jamba, ki je po izvršeni poroki bral sv. mašo. Vsi poročni gostje so bili pri maši. Po maši je kardinal nagovoril po-ročenca ter jima voščil srečo. V kraljevi palači t urinski je bil potem obed, ob
5.	popoldne pa sta se novoporočenca odpeljala na grad Aglie.
Sožalje.
Kralj Viktor Emanuel je brzojavno izrekel carju Borisu in predsedniku Kon-du-riotisu sožalje ob nesreči, ki je s potresom zadela Bolgarijo in Grčijo.
Smrt generala.
D'10	• al)r‘la je v Rimu general Gui-
doni od letalskega oddelka hotel poskusiti varnostno padalo. Aeroplan je vodil poročnik Freni. Ko sta bila 1000 m visoko, je general prenaglo in premalo previdno skočil z aeroplan a. Padalo se ni odprlo in general je padel z višine na Ha. Bil je na mestu mrtev.
Prebivalstvo Trata.
V tržaški občini je bilo rojenih v marcu 381 osei}) v ap^lu 316 (65 manj); mrtvih je bil0 v marcu 370, v aprilu 321 (49 manj); porok je bilo v marcu 110, v aprilu 155'(45
Podlistek.
ver je bila prejšnja številka zaplenjena, smo v ti številki ponatisnili še en-. tal tisti kos podlistka, da se bralcem ne pretrga nit povesti.
Še o potresu na Balkanu.
Po celem svetu so vzbudile zanimanje vesti o groznem potresu na Bolgarskem in na Grškem. Pa jobovskih pošt ni še konec. Iz preteklega tedna listi poročajo o
novih potresih.
Ponoči v četrtek je bil na Grškem nov potres s podzemeljskim bobnenjem, dežjem in točo,. Potres je bil močnejši, kakor dosedanji ter se je čutil najprej v mestih Volos in Lamia in v vasi Anori. Nastala je strašna panika. Po prvem sunku je vse zbezalo na prosto, tako da ni bilo človeških žrtev. Hiše so skoraj popolnoma razdejane v imenovanih krajih in v vasi Piska. Notranji minister zanikuje vest, da bi se pogreznil otok Sgros, s katerim je ohranjena celo brzojavna zveza, V Korintu je bil v sredo zopet nov silno hud potresni sunek, ki je porušil vse, kar je še ostalo pokonci. Sedaj <e vse mesto samo kup razvalin in prahu.
globinah lomi in premika ter povzroča nesreče na površju. Ko tiste notranje /nase ali plasti dobe svoje trdno stalo ali ravnotežnost, se bo zemlja spet pomirila. Neki grški učenjak je Korinčanom obljubil, da pozneje ne bo več potresa in naj se brez skrbi zopet lotijo mesto zidati.
Nekateri nemški učenjaki so šli nalašč na Balkan študirat učinke in delovanje zemeljske sile. Italijanski slavni opazovalec Bendandi pa je izjavil, da je pričakovati prve dni meseca maja novih potresov v okrožju Srednjega morja. Bomo videli.
Bednim na pomoč.
'Evropejcem se je, hvala Bogu, tudi vest zbudila, da je treba ne le o potresu govoriti, ampak pomagati nesrečnim pre-j bi vidcem porušenih mest. Med prvimi, ki j so priskočili na pomoč, je bil italijanski
Bdeči krit V Korint je bila poslana Tudi vasi	v okolici‘so brez izjeme 'razru- j	poizvedovalna ladja vojne mornarice
šene. Po	uradnih	podatkih je	dosedaj j	Venezia v spremstvu dveh torpednih razbežalo iz	Korinta	5000 oseb.	i	Šilcev. Ladje so peljale mnogo pomožne-
V četrtek popoldne, se je v Pirejskem zalivu zopet pojavila neredna plima in oseka, ki sta bili tako viharni, da so ladje trčile druga ob drugo, pri čemer je bila ena grška ladja težko poškodovana. Plima je narasla do hiš v vasi Zeleni.
Še ni miru.
V nedeljo 29. aprila se je pod Korintom vnovič zamajala zemlja. Sunek so čidili tudi u Atenah. Ljudstvo je zopet preplašeno, ker se zemlja noče umiriti.
Iz Plovdiva na Bolgarskem poročajo, da se je vnovič treslo v soboto večer od 7. do 8. Posebno močan je bil zadnji sunek, opažen tudi po drugih krajih.
Ker se nesreče rade družijo, prihaja novica, da so na Grško prišle kobilice.
Kaj pravijo o potresu učenjaki.
Kdor je sledil v preteklosti poročila o potresih, je lahko opazil, da so posebno
ga materiala, poslanega od Bdečega križa.
V	sredo zvečer je prispelo angleško brodovje do potresnega obrežja in razdelilo prebivalstva 660 šotorov, 200 odej in veliko množino pomožnega materijala. Grška ladja «Ajantes» je razdelila 2000 postelj in uredila kuhinjo naprostem za prehrano tamošnjega prebivalstva. Francoska vlada je dala 100.000 frankov. Mussolini je določil 2 milijona lir državne podpore v denarju, 1 milijon za Bolgarijo, 1 za Grčijo, Jugoslovanska skupščina je enoglasno sklei/ila darovati iz državne blagajne 5 milijonov dinarjev, od tega 3 milijone za Bolgarsko, 2 za Grško.
Poleg teh javnih podpor pa se povsod zbirajo privatni darovi za pomoč nesrečnikom, predvsem v obeh prizadetih državah, kjer so se kmalu zbrali milijoni
gosti v okrožju Srednjega morja. Sporni- milodarov. V Zagrebu in Ljubljani sta
njamo se potresa v Smirni za Turškem, potresa v Karniji v naši bližini. Lažji stresljaji so se neštetokrat ponovili v Italiji in v Jugoslaviji. Zdaj pa je najhuje v Bolgariji in Grčiji. Iz tega se vidi, da ima potresna sila nekaj posebnega opraviti tod okrog. Učenjaki pravijo, da se zemeljska skorja seseda, se notri v
župana s posebnim oklicem pozvala prebivalstvo, naj priskoči bolgarskim bratom na pomoč v sedanji stiski.
Ganljiv je zgled gojencev nekega zavoda na Grškem. Sklenili so za en dan odpovedali se hrani v zavodu. Prihranjena vrednost naj se pošlje potrebnejšim v pomoč.
Oblak v Budimpešti.
Italijanski parlamentarci so v večjem številu obiskali Budimpešto. Mažari so jih se velikimi častmi sprejeli. V govorih se je poudarjalo prisrčno prijateljstvo med italijanskim in mažarskim narodom. '	•	'
V ponedeljek 30. aprila so bili italijanski parlamentarci povabljeni na poslovilni obed, pri katerem je bil navzoč turi i min. predsednik Betlen in drugi mažarski veljaki. Mažari so Italijanom izročili za Mussolinija srebrn kip kralja Arpada, začetnika mažarske države. Na podstavku je napis:	«Arpadov narod vojvodi Mussoliniju, preroditelju Italije«. Vsak italijanski gost je dobil v dar album in srebrno tobačnico. Na pokrovu tobačnice je vrezan zemljevid nekdanje velike ogrske države, razdeljene in pomanjšane z novimi mejami osvobojenih narodov. Pod zemljevidom so vrezane besede «Nem, nem, soha!« (Ne, ne, nikdar!) Pri obedu so bili razni govori, ob katerih so Mažari vsklikaii »Nem, nem, soha«, Italijani pa fašis-tovsko geslo.
Wrangel umrl.
V Bruslju na Belgijskem je nenadoma umrl sloviti general Wrangel, znan iz bojev proti boljševiškini armadam.
Dr. Korošec na potovanju.
V	Jugoslaviji je vzbudilo pozornost inšpekcijsko potovanje notranjega ministra drja Korošca po- Južni Srbiji (Makedoniji). Prebivalstvo je sprejemalo ministra s simpatijami, ker se nadeja, da bo marsikaj ukrenil za izboljšanje državne uprave v tistih krajih.
Ne kliči generala.
Štefan Radič je govoril, da bi bilo dobro, ko bi v Jugoslaviji kakšen general prevzel vlado. Namigavaii so na vojvodo Stepanoviča. Le ta je pa izjavil, da ne misli na to. Če bi pa vlado prevzel, je dejal, ne bi pustil Radiču lako govoriti, kakor ima, navado. Z generalsko vlado bi bilo brž konec radičevščine.
Mali sporazum.
Ministri Malega sporazuma, Beneš, Marinkovič in Titulescu se bodo sestali na posvetovanje 25. t. m. Sestanku se prisoja precejšen političen pomen.
Poštenjak.
Celestin Plazzota je našel v Trstu na ulici ročno torbico, v kateri .je bilo 85(1 dinarjev, 201 lira, ura in druge reči. Iz dokumentov je bilo razvidno, da je to last Francke. Sirk iz Jugoslavije. Najditelj je torbico izročil kvesturi, čast poštenemu možu!
Pedesetletnioa.
Mati Elizabeta Kremžar, uršulinka. v Ljubljani je 17. aprila doživela pedeseti rojstni dan. M. Elizabeta si je v slovenskem slovstvu pridobila ugledno mesto kot pesnica verskih motivov. Njene svete pesmi so zložene v izbrani moderni slovenščini ter v okusni pesniški obliki. Od ženskih pesnic se je ona brez dvona najviše povzpela oblikovno in vsebinsko.
Koroške volitve.
Na 22. aprila so bile občinske volitve po občinah koroške dežele v avstr, republiki. Slovenci so večinoma somostoj-no nastopili kot «Koroška slovenska stranka«. Dobili so za svojo- stranko 883 glasov več kakor 1. 1924. Odbornikov so izvojevali 25 več nego 1. 1924. Vseh slovenskih glasov je bilo 10.221. Razveseljiv napredek!
Angleži in Palestina..
Po svetovni vojni so Angleži gospodarji Palestine. Katoliški romarji splošno opažajo, da so bili v verskih in romarskih zadevah Turki pod sultanom boljši reditelji, kakor so zdaj angleški protestantje. Vedno se zdaj .dogajajo sitnosti in zamere. O božiču je bil pretep v Betlehemu. Italijanski prestolonaslednik pa je zdaj za velikonoč sam doživel n,e-prilike pri obisku dvorane zadnje večerje. Turki so hoteli, da mora. na- vsak način obuti njihove copate, predno vstopi na sveti kraj. Z vsemi protesti- in posredovanjem konzula, je dosegel princ, da je smel po stari katoliški šegi vstopiti. Turški služabniki so mu poprej čevlje obrisali. Angleški guverner je poprej obljubil, da bo šlo vse gladko, pa ni držal besede. Tudi frančiškanom in drugim vernikom niso muslimani dovolili opraviti katoliške pobožnosti.
Bela Kun t pasti.
Bela Kuhn (Kun) je mažarski Jud. Po vojni je naredil na Ogrskem boljševiško republiko in divja! kakor obseden, dokler ga nisO nacionalisti zmagali. Bežal je na- Rusko in se uveljavil v sovjetih kot pomembna oseba. Pred kratkim je prišel skrivaj na Dunaj, najbrže z namenom, da zopet kaj podkuri. Skrival se je v neki drogeriji svojega; prijatelja- Jurija Majerhoferja. Tam so se zbirali komuni-stovski zaupniki na pogovore, in od tam raznašali tiskovine za propagando. Pa Bela Kun ni ostal dolgo skrit. Hodil je v neko kavarno, kjer so ga slednjič spoznali. Policija ga je aretirala. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem po obstoječih paragrafih, če bo -kaj obsojen, bo moral odsedeti, potem pa bo zopet, izgnan iz Avstrije.
„Prvltkoraki“.
G. Fran žgur iz Podrage je bil tožen, da je razdeljeval slovenski abecednik »Prve korake« in da je skliceval prepovedane shode. Ajdovski, sodnik ga je oprostil. Državni pravdnik je dal stvar naprej. Tudi tribunal v Gorici je g. Žgur ja oprostil, češ da brezplačno- razdeljevanje omejenega- števila tiskovin .ni pregreha. Z večjim številom prijateljev sedeti pri kozarcu vina ter zapeti kako pošteno pesem, po mnenju tribunala tudi ni prepovedan shod. Tako je bil g. Žgur tudi v drugi instanci vse krivde oproščen.
Iz dežele mučencev.
Vrhovno- predstojništvo fran;iškanske-ga reda v Rimu je prejelo iz Kalifornije zanesljivo poročilo, da sta bila pred dvema mesecema v državi Michoacan (Mehiko) ustreljena dva frančiškana, P. De Vega in brat lajik Martinez. Zasačena sta bila, ko je pater bral sv. mašo, brat mu je pa ministriral Pred usmrtitvijo sta bila osem tednov zaprta v gnjusni ječi.
Kako je s politiko.
Pogodba proti vojni.
• /,(? dolgo časa se pogajala francoski in Ameriški zunanji urad za sklenitev posebne pogodbe med obema državama. 1*6 želji Francije naj bi si obe državi jamčili mir in medsebojno podporo. Francoz misli pri tem na svojega prebrisanega prijatelja Angleža, kateri je v povojnih letih že celo grmado poten nametal pod noge francosiki diplomaciji Tudi Amerika ima svoje navskrižje z Anglijo. Zveza med Francijo in Ameriko ima torej svojo naravno podlago.
Sitnost pa je v tem, da ameriški' di-ploniatje zavijajo svoja dela v prortestan-tovske molitve in se v javnosti še bolj hlinijo kakor njihovi evropski tovariši. Posebno zdaj, ko se bližajo v Ameriki pi"jc sodniške volitve, hoče vsaka stranka prednjačiti s človekoljubnimi frazami, čeprav cel svet ve, da se ameriško človekoljubje neha tam, kjer se začne «bus-sines«, kšeft in profit.
I/. te nič kaj odkritosrčne miselnosti so Amerikanci pri pogajanju s Francijo vstavili zahtevo, da naj se v pogodbi prekolne in prepove vsaka vojska. Amerika je zdaj tako bogata in mogočna, da bi ji utegnila vojska z lačnimi in zadolženimi narodi le škodovati. Treba je torej vse nevarne tekmece sveto zapriseči, da se ne bodo s silo dotaknili ameriških interesov (zlepa bodo Amerikanci sami dali, kar bodo — hoteli).
Na to godbo je Francoz moral zaplesati zaradj javnega mnenja. O vojski in miru Francozi ne morejo povsem .ta,ko misliti, kakor Američani. Na predlog, naj se sploh vsaka vojska prepove in obsodi, so odgovarjali, da jih p ra val a Društva narodov vežejo k vojnemu nastopu za slučaj, če bi bil kak član Društva krivično napaden, da se mu priskoči na pomoč. Razume se, da mora vsaka država misliti tudi na lastno obrambo, ker gorje tistemu, ki se preveč otročje zanaša na lepe besede in pisana zagotovila diplomatov. Vojska jc res nekaj hudega; toda če sosed vdere in začne deželo razdevati in ljudstvo v sužnost vklepati, se je bolje braniti, nego sesti na tla in čakati smrti.
Francozi so torej hoteli držati odprta vratiča za vojne .nastope. Toda Američani niso hoteli odnehati, čim bliže so volitve, tem bolj so v Vošingtonu gospodje človekoljubni. Zato so kar sami brž napisali načrt mednarodne pogodbe proti vojni te? ga razitrobentali med svet, najbolj pa med ameriške voJiloe.
Francozi v zadregi.
Ta velika gorečnost ameriških tovarišev je spravila Francoze v zadrego. Dobro vedo, da ta misel ni popolnoma odkritosrčna, toda zaradi javnega mnenja morajo se vkljub svoji nevoiji prijavno smehljati. Zato pravijo, da bodo sami tudi sestavili en podoben načrt pogodbe .proti vojni ter ga ravnotako predložili
glavnim državam v pregled in odobritev.
Druge države imajo torej še dovolj časa premišljevati o lepih protivojnih načrtih. Med tem pa hitijo vsi, vsak po svojih denarnih močeh, nabavljati vojni material. Res je, da nikdar več ne bo nobene vojske, ampak dobro je le, če je človek na vse pripravljen.... Ker ima Amerika največ denarja, se tudi najhuje oborožuje v trdni veri, da nikdar ne bo nobene vojske več....
Ameriiki načrt pogodbe.
Po ameriškem načrtu naj bi zaenkrat sklenili pogodbo Vošington, London, Pariz, Rim, Berlin in Tokio. Druge države naj bi kasneje pristopile.
V	uvodu pogodbenega načrta so navedeni razlogi in nagibi, ki so dovedli poglavarje omenjenih držav do sklenitve pogodbe proti vojni. Tu se navaja predvsem njihova globoka zavest dolžnosti, ki jim jo nalaga njihova visoka služba, da skrbijo za blagor človeštva, dalje želja, da se ne samo poglobijo sedanji prijateljski odnošaiji med njihovimi narodi, ampak da se tudi prepreči vsaka vojna med državami; radi tega hočejo skleniti obvezno pogodbo, s katero obsodijo vojno kot sredstvo držaivne politike in se ji odrečejo v prid mirnega reševanja mednarodnih sporov. Pri tem se zanašajo, da, vzpodbujene po tem zgledu, pristopijo k pogodbi tudi vse druge države sveta.
Določbe pogodbe pa naj bodo sledeče:
Čl. 1. Visoki pogodbeniki izjavljajo svečano v imenu svojih ljudstev, da obsojajo uporabljanje vojne za reševanje mednarodnih sporov in se ji odpovedujejo kot sredstvu državne politike v svojih medsebojnih odnošajih.
čl. 2. Visoki pogodbeniki priznavajo, da se ureditev ali rešitev vsakega nesporazuma ali spora, kateri bi utegnil nastati med njimi, naj bosta njegova narava ali njegov izvor kakršnakoli, ne smeta nikdar iskati po drugi poti razen s pomočjo mirnih sredstev.
Čl. 3. To pogodbo bodo visoki pogodbeniki, ‘ki so navedeni v uvodu, ratificirali s svojimi ustavami. Pogodba bo imela veljavo med njiimii od onega hipa, ko bodo ratifikacijske listine položene v.... (Tu bo stalo ime one prestolnice, ki se določi kot mesto, kjer se bodo mo* rale ratifikacijske listine položiti in hraniti).
Potem 'ko stopi pogodba v veljavo, ostane odprta, kot jc predpisano v prejšnjem paragrafu, kolikor časa bo potrebno, da pristopijo ik njej vse druge države sveta.
Vsaka listina o pristopu kake države se položi v... (Tu bo stalo zopet ime onega mesita, kjer se bodo polagale in hranile note, s katerimi prijavijo svoj pristop druge države.) Čim se listina o pristopu položi, dobi pogodba veljavo med državo, ki je prijavila svoj pristop, in med drugimi državami pogodbenicami.
Vlada... (ki se določi) prevzame nalogo, da sporoči vsaki izmed v uvodu omenjenih vlad, :kot tudi vladi vsake države, ki 'k, pogodbi pristopi, overovljen prepis pogodbe in vsake verifikacijske listine in listine o pristopu.
Vlada v... bo morala istota.ko brzojavno naznaniti omenjenim vladam vsako ratifikacijsko listino ali listino o pristopu takoj po podpisani položitvi.
Pogodba bo sestavljena — po ameriškem predlogu v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer bosta imeli obe besedili enako vrednost.
Kaj pa hrana?
Napredek v izobrazbi in gospodarsko izboljšanje življenja ponavadi prinaša tudi izpremembe v načinu ljudske prehrane. Deloma se hrana spreminja vsled spremembe gospodarskih pogojev, deloma pai vsled težnje po finejšem in okusnejšem. Le primerjajmo stare čase.
V	srednjem veku n. pr. niso jedli krompirja. Niso ga poznali, ne vedeli zanj. Dandanes pa spada krompir k naši vsakdanji hrani. Sladkor se proizvaja v množinah šele kakih 100 let sem, v davnini pa so za posladilo poznali samo med. Podobno je s čokolado in kakaom. Tudi kavo štejemo navadno k jedem, čeprav je na sebi le poživilo; pa tudi kavia je šele okoli 500 let znana. Bil jc čas, ko naši pradedje niso poznali koruze, torej tudi ne polente. Turšiča (grano turco) ji pravimo, ker smo jo od turške strani dobili.
Gotovo je torej, da zgodovinske spremembe v načinu gospodarstva prinašajo tudi velike spremembe v načinu prehrane.
Drug či nit el j spremembe je pa tudi človeška sladkosnednost. čim se ljudem gospodarsko bolje godi, hočejo tudi glede hrane kaj boljšega uživati, kar godi okusu. Ta nagon sladkosnednosti je v zvezi tudi z modo. Tudi pri hrani velja moda. Tako moč ima, da ljudje uživajo celo manj vredne jedi zaradi mode, zaradi splošne navade, po nagonu za posnemanjem drugih.
Če presojamo človeško telesno prehrano le po umskih vidikih in razlogih, bomo našli, da velikokrat modna in luksusma prehrana ni najboljša. Hrana je po naravnem zakonu zato, da uteši naravni f^lad in da telesu nadomešča izrabljene sile, energije. Umna, pametna prehrana je torej tista, ki uporablja take jedi in pijače, katere morejo telesu dajati moč. Nespameten je, kdor je in pije take snovi, ki tega naravnega namena ne morejo dosegati.
Jasno je pa tudi, da človek ne more uravnavati svoje hrane le po znastve-nih vidikih, človek nima le pameti, ampak tudi čuvstva, strasti in nagone. Ti so po svojem bistvu dobri, dokler ne pridejo v očiten spor z vestjo. Tudi naravna težnja po okusnejši hrani sama na sebi ni kaj slabega. Ta težnja je dobra, dokler ostaja v pravih mejah. Če pa te meje prestopi, začne voditi v propast.
______________PODLISTEK.______________
gGostačeva hči.
16	(Spisal
«Ne vem, s čim bi ti mogla povrniti, kar si nam storila, da si rešila očeta».
«Ne, ne, mati! Jaz jih nisem rešila, le prva sem naletela nanje«.
«Manica, tole ruto sem ti prinesla«. Mana postane resna. Molče se zgane in čudno pogleda lepo svileno ruto. Debele solze se ji ulijo po licih.
«Mati, kaj pa mislite?« oglasi se jokaje. «Kako slabo sodite o meni!«
Korenka je zardela kakor kuhan rak.
V	prvem hipu jo je pograbila- jeza, a spomnivša se, zakaj je prišla, izkuša pomiriti se.
Skoro trdo govoričenje nastane. Druga druge ni dobro umela, kaj hoče.
uAko mi hočete izkazati kako uslugo, tnali, prosim, da pozabi vaša hiša, kar je bilo doslej med nami«, de naposled
dekle. «Od tistega dne dalje nisem bila še srečna in začlovoljna«.
Korenki sili še bolj kri v glavo. Ne ve, kaj bi odgovorila. Jecljaje hoče opravičiti sebe in moža, a vidi se ji, kako nerada se razgovarja o tem. Da bi bilo prej konec, ponudi zopet ruto.
«Mati, rekla sem, da tega ne moreni vzeti. Dela usmiljenja plačuje le Bog sam», brani se Mana.
Žena se posiljeno nasmehne in pravi: «No, bodeva že poračunili. Domov se mi mudi; večerjo treba pristaviti«.
Nekako čuden je bil poslov. Ne vem, kateri je bilo huje pri srcu, ko sta se razšli.
Jurij je stal na domačem pragu, ko je prišla mati od Mane. Ustrašil se je njenega resnega obraza, vedoč, da mu je nakana izpodletela, ker nikdo drugi, nego on je pregovoril mater, da je storila ta odločilni korak. Predno je dospela mati do njega, izginil jc z mesta, ker skrivaj je hotel o tem govoriti ž njo.
«S takimi ljudmi je težko govoriti!« izpregovori mati po večerji, ko sta s sinom sama v hiši.
«Kaj pa je bilo?«
«Ruto sem nazaj prinesla«.
« Nazaj ?»
«čemu si me silil do nje?«
«Kaj pa je rekla?«
«Vzeti ni hotela«.
«Zakaj ne?«
«Ker je svojeglava^).
«Ali ni nič rekla?«
«Naše hiše zopet išče!«
«Ali ne sprave, prijaznosti?«
Mati omolkne. Sin jo je "prekosil. Molče se odpravi mati v kuhinjo. Jurij je zvedel dovolj; tudi on zapusti sobo s tajnim smehom na obrazu.
Sel je streč očetu, ker nocojšnjo noč je bil on na vrsti.
«Micka pravi, da Andreja ni še doma«, de mati stopivša v bolniško sobo.
Bolnik ne odgovori, tudi Jurij molči na te besede.
Gotovo je to, da ljudstvo, ki se prehranjuje naravno^, preprosto, črpa iz tega veliko zalogo telesnih sil. Telesna moč, zdravje in čilost, pa je tudi podlaga sreče, napredka in duševnega razmaha. Če pa glede prehrane začno prevladovati, moda in sladkosnednost, tedaj se prehrana pa svoji naravni, osnovni vrednosti: poslabša, ljudstvo začne telesno pešati in ko so od poprej nakopične sile izčrpane, se začne tudi duševna in moralna manjvrednost.
če hočemo, da bo narod zdrav in krepak, če hočemo, da bo do najvišjih možnosti razvil duševne sile, moramo pač tudi na to misliti, kakšni so fizični, telesni pogoji za napredek.
Pri našem narodu moramo čezmerno slrast po uživanju predvsem omejiti pri alkoholu. Če zmerno uživanje alkoholnih pijač ni nič nravstveno slabega in grešnega, je pa žalibog dejstvo, tla se pri Slovencih alkohol nezmerno uiživa. Veliko preveč! In koliko talentov, koliko zdravja, koliko k>pega veselja in čilega življenja nam je že alkoholna nezmernost pokončala!
Pijančevanje je pri nas moda. Večina mladih ljudi se v pijance izvrže vsled nagona po oponašanju starih pijancev. Tukaj gre modni nagon veliko predaleč čez meje paneti, vesti in naravnega zakona. Ženskam se moški svet rad posmehuje, ker so na modo priklenjene: pa so moški na pivsko modo prikovani.
če je kozarec dobrega vina neko ma-terijalno izboljšanje življenja, neka po-sladitev za odrasle: gre pa pijančevanje čez vso pravo mero in se spremeta v gnusno požrešnost, ki človeka ponižuje poti žival.
Dokler se pri Slovencih ne omeji uživanje alkohola na pametno mero, je nemogoče, da ne bi v daljši bodočnosti t"l.sne sile naroda prišle na nič. Potem ost.i i ■ tista: «Den’ te me v hladni grob
-	• ferkel na grob!«
DOPISI.
RATEŽEVO BRDO.
V	našo vas prihaja dr. Banko iz Trnovega pri Bistrici, da nas poučuje v kmetijstvu. Marsikaj smo se naučili, česar prej nismo vedeli, in smo jako zadovoljni.
Dve nedelji zaporedoma smo imeli zaseben ples. V teh rečeh smo potegnili za slabšim svetom. Včasih smo eno leto žalovali za mrličem, zdaj mine mesec, pa že gremo plesat.
SUHORJE.
Dne 29. aprila smo spremili k večnemu počitku posestnika 651etnega Jožefa Volka, podomače Vidmarja. Podlegel je neozdravljivi želodečni bolezni. Bil je ugleden in spoštovan mož. Pred 4 leti je njegova žena odšla v večnost. Dragi prijatelj, nasvidenje nad zvezdami! Družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
DRAGA.
Tudi pri nas smo zdaj brez duhovnika, č. g. Jožef Knavs, ki je služboval pri nas okoli 15 let, je odšel po veliki noči čez mejo v Jugoslavijo. Stopil je v pokoj. Ker tudi v Klancu in v Borštu nimajo duhovnika, nam bo še najbližja Gročana.
Korenovemu hlapcu pa se je godilo ta večer prav dobro. Že celo popoldne je praznil s tovariši v krčmi bokale. Družba jc bila jako živahna: Žabarja Šimna je imela v svoji sredi. Nilti beliča ni imel v žepu, a vendar je pil kakor goba, saj je plačeval «Ivorenov bogatin«, tako ga je danes hvaležno klical. Zgovoren je bil možiček, da že davno ne tako; vse krotke in pikre zabavljice, ki so se vsipale nanj, niso ga mogle ozlovoljiti.
«Šimen, kako pa se bodeta spogledala doma s staro?« draži ga nekdo. «Ne bil bi rad v tvoji koži«, posmehuje se drugi. «Vse kosti ti bo premlela«, plaši ga tretji. «Simen, ne boj se! Saj sva blizu. Kar pokliči, ako bo kaj hudega!« ponudi se nekdo.
«E, kaj se repenčite?« zareži Žabar, navidezno jezen, in potegne požirek. «Ko bi vas mlada vaša kri ne opravičevala, primaruha! vse bi vas na glavo postavil.«
Silen smeh nastane,
«No, ali ste znoreli?« zakliče mlad, vi-
Volitve na Francoskem.
že 22. aprila so Francoza volili nove poslance v državni zbor. Volilni sistem je pa tak, da je le malo kandidatov izvoljenih v prvih volitvah. Voli se namreč po en poslanec na. določen okraj. V prvih volitvah se glasovi razbijejo na razne stranke. Zato se mora potem napraviti še en voli ven poskus med tistima dvema, ki sta bila najmočnejša. To so «ožjc» volitve. Bile so 29. aprila.
Nova zbornica v Parizu bo zdaj tako sestavljena: komunistov 16, social-koinu-nisti 20, zedinjeni socialisti 102, republikanski socialisti 46, radikalni socialisti 122, republikanski radikalci 53, levi republikanci 98, demoikraška republikanska zveza 161, konservativci 12.
Komunisti so najzadovaJi od prejšnjih 2fi na 16, radikalni socialisti od prejšnjih 140 na 122. V splošnem so stranke skrajne levice bolj klaverno iziišle. Vlada je pa tudi vse storila, da jih pritisne ob -steno.
nniiii!ii!ii:iiiiiiiiiiii!ii:ii!i!ii!tii!ii<liilHinii!liili!ii:i!;iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii!ini4;i!iiiiluiiiiiiiiiii
Kaj si koristiš
Ako k up n ješ cene testenine, napolnijo samo želodec, izdajo pa malo. Testenine Pekatete so zelo redilne in ker se zelo nakuhajo jih manj potrebuješ od drugih. Zanesljivo prave so v 1/2 kg. zavojih z napisom Pekatete.
nHluiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiitiiininiiiinn^nuin
Naprava gnojne jame.
Odredba tržaSke prefekture.
Uporabivši veljavne zakone in zašli-šavši mnenje potovalne kmetijske šole v Trstu izdal je tudi tržaški prefekt ukaz o zgraditvi gnojišč po pravilih umnega kmetovanja. Naredba, tiskana v uradnem "Osservatore Triestino« 28. aprila, pravi:
1. V treh letih, računajoč od 28. aprila 1928., torej do 29. aprila '1. 1931., bodo morali vsi podeželski hlevi za govejo živino in za konje, v katerih je prostora za več nego dvoje odraslih živali, biti opremljeni z gnojno jamo, zidano ali iz cementa, z nepropustnim dnom in z greznico za stekanje gnojnice.
2. V občinah Tržič, Ronchi, Stara n za-no, S. Canzian dTsonzo, Turriaco, San Pier d’ Isonzo in Fogliano bo moralo meriti dno vsaj 3 m2 za vsako odraslo živni, ki se navadno drži v hlevu. Jama za odtekanje gnojnice pa ho moraila držati vsaj 7 hektov za vsako odraslo žival ali n hektov. Če je gnojišč« z greznico.
3. V drugih občinah tržaške pokrajine, kjer se živina daljšo dobo v letu pase, meri površina dna lahko le 2 kvadr. metra za vsako veliko žival, medtem ko velja glede prostornine jame ali greznice zai gnojnico isto kot za zgoraj pod 2) omenjene občine.
4. Ako je nad gnojiščem streha, je prostornina jami ali greznic lahko za polovico manjša.
5. Vsi gospodarji morajo spravljati gnoj na gnojišče in skrbeti, da je jama za gnojnico vedno v dobrem stanjui
6. Kdor ne zgradi predpisanega gnojišča do 29. aprila 1. 1931., se bo kaznoval
/. globo od 200 do 500 lir; a kdor ne bo spravljal gnoja na gnojišče in ne bo skrbel, da bo jama za gnojnico vedno v redu, se bo kaznoval z globo 50 lir za vsako glavo živine, ki se nahaja v njegovem hlevu.
Socialni vestnik.
Iz Amerike piše prijatelj našega lista: »Delavske razmere so sedaj zelo slabe. Delo se jako težko dobi. V rudnikih mehkega premoga vlada stavka že nad eno 'leto in ni upanja, da se kaj kmalu konča. Lestniki obratujejo s pomočjo stavkokazov,, kakršnih tukaj ne manjka. Stavkujoce delavce so pregnali gospodarji iz svojih hiš. Nastanili so se v nalašč napravljenih barakah. Najhuje trpe v državah Pensilvaniji in Kolorado«. (Pismo iz Klevelanda 9. aprila).
Mmenili in roparski poglavar.
Michai Stefan Fpure je bil izredno nadarjen in lep mlad mož. Ko je dovršil srednjo šolo — bilo je to pred dobrimi 15 leti — jo šel kot enoletni prostovoljec k vojakom. Tam pa se je pregrešil proti trdim paragrafom ter je iz strahu pred posledicami pobegnil — v pravoslavni ruimrnski samostan v Neamtu ob Seretu. Postal je eden najbolj gorečih manihov in užival velik ugled. Ta mož je tekom 15 let živel čudno dvojno življenje: Podnevi pobožen menih, ponoči eden najdrznejših in najpretkanejših roparjev, ki jih je zemlja med Seretom in Donavo kdaj nosila. Najprej se je zvezal z orjaškim gozdnim čuvajem Ungarea-noin v Dalhestiju; ko so pa le-tega zasačili in zaprli, si je našel druge pomagače. Ustanovil je roparske skupine pod skupnim naslovom «Hahuc», s katerimi je izvrševal najdrznejša roparska podjetja. Najnevarnejša podjetja je vedno sam vodil. Mnogi njegovi tovariši so tekom let prišli oblastem v roke, toda sam je bil v svojem samostanu popolnoma varen. V samostan je, spravil: kot slugi tudi dva svoja naj zvestejša' pomočnika^ Pri napadih je jezdil na konju, obraz zakrit s krinko.
Največje svoje »podjetje« je izvršil pred dvemd leti na gori Tempesti, kjer je s štirimi pomočniki ustavil in oplenil 40 voz, ki so se vračali z letnega semnja v bližnjem mestecu. Med oplenjenimi so bili detektivi «Sigurffnze», davčni predstojnik in okrožni poveljnik žandair-merije. Epure je bil preko dne tudi na semnju, todai kot menih. Hodil je med sejmarji in prepeval psalme, zraven pa opazoval, koliko denarja ima kdo. Ravno njegov lepi bariton- pa ga je končno izdal.
Epure je nazadnje umoril nekega trgovca iz Ploješta in mu u,ropal 20.000 lejev. Bil je v civilni obleki in nosil je krinko na o-hrasni, toda spoznali so ga po glasu. Zvezanega so odpeljali v Jassy, dežela med Seretom im Donavo, kjer je petnajst let neomejeno gospodaril, pa si je končno oddahnila.
Tržaška dežela.
O številčnem stanju prebivalstva so uradi objavili primero med mesecem marcem in aprilom. Za mesto Trst smo številke že objavili spredaj. N'a deželi je bilo v marcu rojenih 239, V aprilu 229 (tO manj), umrlo jih je na deželi v marcu 121, .v aprilu 124 (3 več). Porok je bilo na deželi v marcu 15 v aprilu 43	(28
več).
Ce se številke rojenih in mrtvih pri-štejejo oz. odštejejo od celotnega stanja, dobimo, da je Trst v marcu narastel za 11 oseb, v aprilu nazadoval za 5. Na deželi je število ljudi narastlo v marcu za 118, v aprilu za 105.
Če vzamemo mesto in deželo skupaj, je v marcu znašal naravni prirastek prebivalstva 129, v aprilu 100 oseb.
Tajništvo in naša pošta.
Ostrouška Anton, Kobjaglava. Posredovali smo na intendanti. Obljubljeno nam je bilo, da bodo storili vse za hitro rešitev.
K. Hrvatin - S. Martino in Peno:	na-
ročnino L. 10,— prejeli.
Jurca Ivana, Volčjigrad. Vi ste prav taki sorodniki kakor dediči po umrlih bratih. Dedščina se razdeli enako med vse brate in sestre; ker jih je bilo pet, gre vsakemu peti del. Izmed petih bratov in sester je živ samo eden, ta dobi eno petino ostala dedščina se razdeli med dediče bratov in sester; med temi ste tudi vi. Vam kot hčerki pokojnikove sestre gre ena petima, ako vaša mati ni imela drugih otrok. Vse to velja, če so pokojnikovi starši umrli pred njifh.
Župni urad, Avber. Iz spisov finančne intendamce v Trstu ni razvidno, da bi bil pokojni župnik K. A. iz Skopega vložil prijavo ne glede vojne odškodnine ne rekvizicije.
Vogrič Franc, 'St. Viška gora. Za vsako poizvedbo potrebujemo ime in priimek prosilca (vojne odškodnine ali pokojnine), imena njegovih staršev (pri materi tudii dekliški priimek). Sporočiti nam morate, ali ste napravili že konkordat. Če še nimate konkordata,, se nahaja prošnja v Gorici.
Knafelc Anton, Koritnica. Sporočite nam imena svojih staršev.
Pipan Alojzij, Sveto. Intendanca si je vašo zadevo še enkrat zapisala, da poskrbi za hitrejšo rešitev.
Povest «Gostačeva hči» ne bo izšla v posebni knjižici.
Illlllllllllllllli
MA Ivi OGLASI
Pojdi in stori tudi ti tako.
Odkod so testenine, ki so tako dobre, vprašal je gospodar, ko ,ie jedel izborne Pekatete. Gospodinja mu je pokazala originalne zavoje in bila je vesela, da ga je dobro pogostila.
F»0 ZOR!
Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. H. in 111. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod.
I. Saksida - Dornberg 3.
KDO mi posodi 2.000 lir proti dobrim obrestim za dobo 1 leta? Popolna varnost. Event. vračam lahko mesečno. Ponudbe na upravo pod »Varno."
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
DEKLE’, z dobrim spričevalom, želi vstopiti kot pomočnica v trgovino mešanega blaga v mestu ali na deželi. -— Naslov pri upravi.
0^0
POTREBŠČINE
za
liovace, mehanike in mizarje
samo pri
PELLER KAHAN & C.o
d. z o. z.
TRST - Via S. Nioolo štev. 18
Lastna skladišča r prosti Inki.
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ETERNIT
Zaloga - TRST
TRIESTK VIA TRENTO STEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov!
ll!ll!lllll!IIUIIIIIIIIIl!IIIII!llllllllll!l!!lf||||!l!l|j|l!||!|!l||||!!l!lll|||||!|||III|!IIII|||!l||!l||||||{
Dotf. Gius. Comel
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3--« pop.
V Gorici, VIB 6aribaldl 11 (prej via Teatro.)
IVAN
ima v zalogi vse raznoVrstne
kuhinjske in hišne potrebščine
iz stekla, aluminija, lesa, emajlirane prsti itd. — Krogle za igro iz
ameriškega lesa.
Nizke cene
SI^SZ. Piazza S- Giovanni št. 1
sokorasel hlapec, v tem hipu v sobo stopivši.
uJaka, Jaka!« vpijejo vsi h krati.
<• Samo še tebe smo pogrešali! Kje neki si se potikal? Na, pij!» slišijo se glasovi z raznih strani.
«Scm-le prisedi, k meni, Jaka!« povabi ga Korenov «bogatin», ter se odmakne nekoliko po klopi, da priredi Prostor.
»Andrej daje danes zanj», hvalisa oni, ki si je v kotu za mizo odbral najvarnejše mesto.
»Saj lahko daje«, dostavi Jaka, kakor bi to ne bilo nič čudnega.
"Sedaj pa povej kaj novega«, poseže vnus Andrej, kakor bi se branil take hvale.
“Ha, ha, ha!» zalkrohoče se novi gost n!) vse grlo. «Neka,i posebnega vem, sam sem videl z lastnimi očmi. Andreij! to bi •e pogrelo, ko hi vedel, kar jaz vem.«
“Ako res kaj veš, pa povej!« sili nestrpno oni v kotu. «Saj nismo otroci!«
«Ha, ha, ha!« roga se Jalca še glasneje in škili na soseda. «Ti, Korenov, s tvojo poroko ne bo nič. Zakaj pa tako malo paziš na nevesto?
Ona si 'zbira drugega In zate ne mara nič več,
zakroži z ubitim glasom in se še oblast-neje kremii.
Vsa družba udari v silen smeh.
«Juri j ti jo je vzel, Andrej! Gorši je od tebe«, nagaja Šime n muhasto, a brez zlobe. «To ni ni'č čudnega«, opomni nehvaležno pivec v kotu. «0 tem je že govorila vsa vas, predno se je Andrej spomnil na n,jo.»
“Pa, 1'° hi bili videli, kako sta se smejala!« draži zopet Jaka. »On j-e govoril, ona pa kimala, da je bilo veselje. Andrej, ko bi ti videl, krč bi te zvil na mestu«. «Pa jokati bi začel«, dostavi nekdo. «Saj mu že gre na jok.»
Andrej je sramežljivo povesil glavo. Huda rdečica ga je zalila. Besedice ni
mogel ziniti. Dasi ga je vino ojunačilo, izgubil je vendar v tem hipu vso samozavest.
"Andrej, ali pustiš, da tako o tebi govore?« opomni ga Šimen.
Oči se posvetijo Andreju, ves besen plane kvišku, pograbi bokal, poln vina, in ga vrže v starega Žabarja, zadene pa onega vjedljivca v kotu. «Vrag vzemi vse vkup!« zakriči Andrej silovito.
«Ho, ho, Andrej!« oglasi' se krčmar in ga pograbi za ramo. «čeprav si Korenov, kozarcev pa mi ne boš pobijal, kadar bi se ti zljubilo.«
«Meniš-li, da sem tnalo?)) vikne z vinom pbliti hlapec v kotu in vrže krožnik v Andreja. Vse plane po koncu. Strašen krik in polom nastane v sobi. Konec vsemu j>a je, da Andreja postavijo pred prag. Stemnilo se je že med tem, in pijanec na cesti ni vedel, kam bi se obrnil. Klel je nekaj časa pred hišo in jih izzival iz sobe, a ker so se mu le po-
smehovali, odrinil je počasi proti domu. Tako težko še ni hodil po cesti, 'kakor danes. Zvrnil se je sedaj čez to, sedaj čez orto ograjo ter . jo polomil. Nevoljen sam nad seboj, še bolj pa nad ograjo, izruj« ob cesti kol in nanj opirajoč se tava dalje v temo. Sredi polja začuje tik pred seboj Šum in hojo. Strah ga preleti. Predno odpre 11513, oglasi se prikazen poleg njega: «šimen, ali si ti?«
«Jaz sem, jaz! Tukaj imaš, česar iščeš!« zareži Andrej in zažene kod povprek čez Jero — zakaj ona je tukaj čakala — pa jo takoj pobije na tla.
«Jezus, Marija!« zastoka žena in se več ne gane. Andrej pa se grdo nasmehne in koraka dalje. «Le čakaj malo, ti čarovnica, tvoj stari pride kmalu!« kliče nazaj. «Ali sem te plača!?« In zopet se krohota v črno noč.
(Dalje).
Gospodarstvo
Krvava uš.
Krvava uš tlela po naših sadovnjakih posebno na jablanah veliko škodo. To ime je zadobila od tega, ker da od sebe krvav sok, ako jo stisnemo.
Kako krvavo uš spoznamo?
Uš ima hruški podoben 21/* do 21/, milimetra dolg život, temnorujave barve, kteri je večkrat že v zgodnji mladosti pokrit z višnjevkasto belo volno, zato v tem slučaju rujave barve sploh ni spoznati. Krvava uš se izogiblje solnčne svetlobe, ter živi najraje na spodnji strani vej, pa tudi’ na zgornji strani hrast, katere povzroča z vbadanjem svojega sesalca v drevesni lub. Uš ne živi nikdar posamezno, ampak edino le v večjih kupih. Vsled tega zgleda napadeni del drevesa kot bi se na dotičnem kraju naselila plesen.
Na spomlad zapazimo izključno le ne-kriilate samice, katere se izležejo dz pozimi, znesenih jajce. Uši, katere dorastejo, se začno množiti tako, da nastane do jeseni 8-10 rodov.
Na kak način škoduje krvava uš ?
, Krvava uš prebode z navzdol obrnjenim sesalcem drevesni lub, iz katerega sesa potem sok, kateri je namenjen razvitju rastline in sadu. V kratkem času zapazimo posledice tega sesanja. Lub se začne bujno razvijati in poči, vsled česar začne rastlina, hirati.
Kako zatiramo krvavo ui?
Krvavi uši ne škodijo vremenski vplivi in tudi drugih sovražnikov nima, zato pa si moramo sami pomagati. Drevesa, ki jih je krvava uš napadla, moramo brez odloga odstraniti. Če pa so n. pr. samo vrhi ušivi, deblo pa zdravo, moramo drevo pomladiti na ta način, da vrhe prikrajšamo ati popolnoma odrežemo in damo precepiti, ali pa da zdrave veje zamažemo z drevenim voskom, tako da ne dobi uš v zdravih neokuženih mestih zavetja. Ušive veje moramo z mehko krtačo in s petrolejem, kteri mora, biti čist, kakoršnega rabimo navadno- za svetilke, dobro odrgniti. Na mladem lesu uničujemo uš tako da veje namažemo s svinjsko mastjo ali vazelinom. Ta poslednji je zelo koristen, ker se krvava uš pod njim zaduši. To delo opravljamo najlažje od marca do maja, ker takrat je vejevje še golo in lažje zapazimo okužena mesta. Veje, katere smo namazali oziroma prečistili, moramo vsakih 14 dni pregledati in delo ponoviti.
M.
Ceatni davek na Goriškem. Deželna uprava za Goriško je sestavila davčne sezname za cestni davek in sicer za 1. 1927. Ti seznami so razstavljeni od 20. aprila do 10. maja -t. 1. po vseh občinah v pogled davkoplačevalcev, kateri se, ako zaslede kake nepravilnosti, pomote ali neopravičeno obdavčitev, lahko pritožijo tekom 20 dni na pristojno občinsko komisijo ali pa naravnost na deželno upravo ali na občinsko tajništvo. Pritožba mora biti napisana na kolkovni poli za L 2.
Tobačni ekstrakt.Finančna intendanca je objavila, da se znižajo cene tobačnega izvlečka (ekstrakta): v latah po 1 kg od 7 na G lir; v latah po 2 kg od 13.50 na 11.50; v latah po 5 kg od 32 na 27; v latah po 10 kg od 02 na 52; v latah po 25 kg od 150 na 125 lir.
„ StabiHmonto tecnico triestlno" je
imel občni zbor 19. aprila. Predsedniško poročilo vsebuje nekatere zajemljive podatke. BlTanca izkazuje čistega dobička 4,155.203, pri čemur je vštet prenos od prejšnjega leta. Na podlagi tega se razdeli 5% dividende. Družbeni kapital znaša 00 milijonov.
Tržaški lojd je imel občni zbor 19. aprila. Iz dolgega predsedniškega poročila posnemamo, da je družba imela v letu 1927. računsko zgubo, ki znaša 874.803 L; pokrita je z računskim prebitkom prejšnega leta. Dividende ne bo nič. — Lojdove delnice notirajo na tržaški borzi po 000. — V novem pred-sedništvu je predsednik Alfred Dentice <!i Frasso, podpredsednik in upravitelj Gvido Kozulič; v odboru je tudi Anton Ko z uli č.
Vinske cene po Istri, črno vino: Buje 200-220, Izola 200, Buzet 190, Svet-vinčenat 100-200. Belo vino:	Buje
140-220, Izola 180, Buzet 170, Svetvin-čena.t 150-170. .
Semenj v Motovunu 20. marca. Prignanih 342 Volov, 234 krav, 145 telet, 12 konj, 15 mul, 159 oslov, 141 prašičev, 19 ovac, 2 kozi. Cene: voli po živi teži 300-400, krave 250-300, teleta 480-520. Konji glava 1600-2000, mule 900-1500, osli 200-000, prašiči 150-220, ovce 70-100, koze 100-120.
Pogozdovanje Istre. Letos se marsikje po Istri zasaja gozd. Po uradnih poročilih* je v istrski, pokrajini določenih 900.000 L za pogozdovalna dela. Zaposlenih z delom je 800 oseb. Posadili bodo 4 milijone in pol sadik. V prihodnjem j letu nameravajo posaditi zopet 5 milijo- j nov sadik. To je vsekakor nad vse ko- ; ristno delo in vredno priznanja.
Skioptlčna predavanja. Goriška poto- I valna kmetijska šola je priredila v j Vrtojbi predavanje o živinoreji, po-jašnjevano s skioptičnimi slikami.
Stavbarstvo. V sedanji dobi se razme- j roma malo hiš zida, še vedno se čuti po- j manjkanje majhnih stanovanj za preproste ljudi. Da bi kapitalisti dobili več [ veselja za gradnjo novih stanovanj določuje kraljevi dekret z dne 23. januarja 1928., da bodo’ vse nove hiše, ki se zgra-de in svojemu namenu izroče do 31. decembra 1935., proste hišnega davka. Pred kratkim je minister Belluzzo vnovič zagotovit, da se bo vlada strogo držala določb tega dekreta. Obljubil je tudi, da v bodoče odpadejo vse omejitve gospodarskih pravic v razmerju do najemnikov.
,,Poznanj“ je ime poljski ladji, ki je pred 14 dnevi prišla v Trst kot prva s poljsko zastavo. V Benetkah je razkladala sladkor, v Trstu pa naložila 1200 ton riža, da ga popelje v Gdansko. Na povratku obišče razna pristanišča Severne Afrike in odpelje skozi Gibraltar spet okoli vpgla domu.
Ladje brez dela,-1. januarja 1. 1927. je bilo v Italiji brez dela ladij za 38.000 ton; letos jih je bilo 1. januarja v enakem položaju 153.000 ton. Ladijskega prostora je preveč v primeri s trgovinskim prometom.
Dr. 59HD0D
ZOBOZDRAVNIK
TRST
VIA S. L9ZZ9HD Z3,1!.
minic
ZDRAVNIK
Dr. UM GRUDEN
ordinira v TRSI U
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Gospodinje !
Pri nakupu manufakturnega blaga-zasluži prednost veliko skladišče v Trstnr via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.91) L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trsi, via Genova 21.
!l!!l!!lllll!ll!l!!l!!ll!llll!lll!llill!ll!lllllll!ll!lllillllllll|||li!ll!ll!l!|l!l||||||||!lll|||||!llllillMli:
Boaooooooiaioooaooaai
Kje pa vi kupujete obutev? 0
Najboljšo čevljarnieo v Trstu ima
OMatija Pahor
Trst — Via Arcata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdha znana po vseh pode-žElshih sejmih.
Velika izbera.
Prijazna postrežba
0 o n o
 „o
Zmerne cene.	fj
loaooaaaaooioiDaoaooi
Tudi za najmanjšega kmetovalca
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika
„DlflBOLO“
je prvovrsten in svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
Knut Jonson - Bolzano.
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
VITTORIO JONSON - GORICA
Via Contavalle 4 II.
%
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste
Pri nakupovanju vpoštevajte trgovce, ki oglašajo v Malem listu.
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
ji Govori se slovensko.
Delo zajamčeno.
Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
FORCESSIN
Cevljarmca
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato avetinjo
Trst via Caprin 5 pri Sir. Jakobu
Starši! Botri!
Birma bo.
Treba je misliti tudi, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke.
Najbolj boste zadovoljni če poskusite
1
FORCESSINU