Komunlke iz seje upravnega in nadzoraega odbora sekcije JUU za Dravsko banovino Upravni in nadzorni odbor sekcije JUU za Dravsko banovino sta na svoji seji dne 13. oktobra 1935. v Ljubljani razpravljala o uredbi uradniških iprejemkov in o personalni prosvetni politiki ter zavzela stališče k tema dvema aktuakiima vprašanjima. V smislu soglasnega sklepa izdajata oba odbora za članstvo in javnost sledeči komunike: I. Upravni odbor nkna razloga, v kateremkoli ozi'ru se opravičevati ali odvračati od sebe odgovornost. Na tej osnovi izjavljata oba odbora sledeče: V polnem obsegu se strinjata s »Pojasnilom uradništva«, ki sta ga izdali ter objavili v liistih vodstvi JUU, sekcije za Dravsko banovino m Zveze organizacij mieistnih uslužbencev v Ljubljani. O kakem bojkotnem namenu ukrepov javnih nameščencev ui govora. Dovolj jasno zavrača take trditve dejstvo, da ni bilo izvzeto ali navedeno poimensko nobeno društvo, revija, list ali ustanova ter da j© članstvo izvajalo samoobrambne ukrepe, šs predno so bili osvojeni njegovi predlogi s strani vodstva. Naš komunike z dne 22. septembra 1.1. je imel namen pokazati javnosti, kolika bi bila kulturna škoda, ako biostalo> znižanje prejemkov stalno. Iz samega poteka dogodkov se razvidi, kakšne žrtve doprinaša uradništvo za naipredek kulture. To so priznala tudi sama vodstva prosvetnih in drugih tistanov. Odločno zavračamo samoobrabnim ukrepom članstva imputirane namene kakršnihkoli politično strankarskih tendenc. Udruženje in upravni odbori so daleč od tega, da bi pustili zahteve članstva in svoje prizadevanje izrabljati v katerekoli strankarsko politične namene. Ravno tako ne dopustijo. da bi se te zahtev.e. in prizadevanja začela v tako siner razvijati. Vsi ukrepi so strogo stanovskega iti samoobrambnega značaja. "V ozadju ni nikake politične ali druge inicijative in bi se uprli vsakemu poizkusu, s katerim bi se skušalo udruženje izrabljati v takem pravcu. Članstvo pozivamo, da se strogo izogiblje vsakemu dejanju, zaradi katerega bi se mogla očitati udruženju ali njegovim upravam bojkotna ali politična tendenca — radi slučajev, ki bi jih poedinci izvršli proti načelnemu stališču organizacije. Ugotavljamo, da se jia vznemirjenje po izdani uredbi poleglo šele, ko so si uprave udruženja osvojile zahteve člatistva in je članstvo uvidclo, da se zavzema organizacija z vsemi legalno dopustnimi sredstvi, da se nastali težki socialni položaj učiteljstva popravi. Najbolj pa se je pokazalo pomirjenje, ko so bile upravo v stanu, članstvo obvestiti, da se s strani kraljevske vlade najresneje dela na izpremembi uredbe. Uprave organizacije so izvrševale pri vseh korakih le svojo v pravilih določeno in dovo- ljeno dolžnost pri obrambi interesov članstva, pri kateri ni bilo nikakih tendenc vznemiTjenja. Edini namen vseh od članstva zahtevanih in izvajanih ukrepov je izjboljšanje nastale,ga socialnega položaja. Delo za dosego tega smotra je vplivalo na čla/nstvo pomirjevalno. II. Izzvani po pavšalnib. izpadih ipriobčenih v zadnjem času protj učiteljstvu v »Domoljubu« in »Gorenjcu« izjavljamo glede personalne prosvetne politike v dravski banavini sledeče: Sekcija JUU za dravsko banovino je vs^lej odločno nastopala proti premestitvam učiteljstva, ki so bile izvršene z motivacijo službene potrebe, ki pa so imele značaj kazni. Nastopala je proti vsem premestitvam, izvršenih brez pr&dhodne disciplinske ipreiskave in dokazane krivde iz njcšolskih in političnih razlogov. V dokaz temu objavljamo na drugem mestu te številke »Učit. tov.« enega od mno gih dokumentov, ki jih imamo na razpolago. Sklicujemo se tudi na Deklaracijo o smeri stanovske politike JUU, sprejeto na naši sarajevski glavni skupš.čini. V njej so jasno začrtane smernice pensonalne fprcsvetne politikiei. ki jih zastopa JUU in stališče do poedinih režimov. Moralni temelji, ki zadevajo vse stanove in sloje so poudarjeni v Deklaraciji s sledečimi naoeli: »Vse moči je treba posvetiti' dvigu moralnih vr.ednot in utrjevanju etičniih osnov, ki so: spoštovanje resnice, pravičnosti in rpoštenja, poiglabljanje pravega fovarištva in pravilnega službenega in starostnega odnosa, vsestranska strpnost, dviganje stanovske in službene morale, utrjevanje potrebne stanovske diiscipline in reda, dviganjet ugleda stanu in stanovskega dela za notranjo konsolidacijo in moč stanu. Te vrednosti morajo bazirati na članski zavesti: da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo celokupnemu stanu. Glede temelj&v nacionalizma in patriotizma začrtava Deklaracija sledeče smernice: »Naš nacionalizem se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čuvstvovanju, navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur jemati nacionalizem v zakup in ga odrekati drugim. Nacionalno- sumničenje in ovajanje obsojamo in ga ismatramo za negativno, destruktivno in nemoralno delo. Brezkompromisno odklanjamo1 vsak nacionalizem, ki sloni na brutalni sili ter na rušenju socialne in zakonite ipravičnosti. — Naš nacionaliziam mora bazirati na etičniih temeljih, na nespornem poštenju in nacioinalnern, ekonomskem in socialnem ustvarjanju, v najtesnejši zvezi z inte-resi naroda in države. ¦— Patriotizem in nacionalizem aktivnega in upokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije. Ta naoela si je osvojila sekcija že 1. 1926. in je od tedaj po njih uravnavala svoje delo, zato je upravfčema zahtevati, da se učiteljstvo kot stan ne isurnniči pavšalno, marveč da se vselej navajajo kortkretni primeri, kjer so bila kr