Martin Turk s svojim kratkim filmom Vsakdan ni vsak dan izredno uspešno prestal krst v Cannesu ^12 Eda Center bo spremenil podobo novogoriškega mestnega središča Primorski SOBOTA, 24. MAJA 2008_ Št. 123 (19.213) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) note niso aktualne Dušan Udovič Mimogrede, iz proceduralnega vidika lahko ugotovimo, da je goriška občina pri odločanju o krčenju pravic slovenskega jezika tudi popolnoma prezrla Slovensko konzulto, ki je umeščena v upravi kot institucionalni organ, pa čeprav samo kot posvetovalno telo. No, tu bi lahko rekli, kdo pa je tisti pametnjakovič, ki se bo šel k zainteresiranemu pogovarjat o tem, da bi ga za nekaj prikrajšal. Lahko ugibamo, ali je goriški župan sprožil ukrep na lastno pest, ali na prigovarjanje nekaterih nepotešenih somišljenikov, ki imajo do slovenskega vprašanja veliko bolj restriktiven odnos kot on sam. Ve se, vsak politik mora svojim zaveznikom dati nekaj od tega, kar si pričakujejo. Morda pa župan tega ne bi bil naredil, če bi vedel, da bo val nasprotovanja ukrepu tolikšen in takojšen. Pravzaprav, kaj je sploh treba prvemu občanu tvegati zmanjšanje ugleda z dejanji, ki so v kričečem nasprotju z dejstvom, da sta Gorica in Nova Gorica z dokončnim izbrisom meje nepovratno krenili na pot, po kateri se bosta prej ali slej zlili v eno mesto. Za tak cilj se izplača delati, ne pa iskati političnih točk na koži enega dela občanov in to za povrh na podlagi receptov iz preteklosti, ki vteh krajih objektivno niso koristili nikomur. Razglašene note v tej realnosti niso aktualne. Hitra reakcija je tokrat prišla tudi s strani Republike Slovenije, vabilo veleposlanika na pogovor pa v diplomaciji sodi med odločnejše korake. Še vedno prijateljske, seveda, saj je mogoče zgrešene poteze z dobro voljo tudi popraviti, za to pa ima goriška občina še vedno priložnost. ljubljana - Odziv zunanjega ministrstva na ukrep občinske uprave v Gorici Slovenska vlada proti • V • t v w M znizevanju ravni zaščite Italijanski veleposlanik v Ljubljani povabljen na pogovor trst - Vrsta zaključnih prireditev v okviru Bralne značke Povezani s knjigo Srečanja pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu, na Opčinah, Proseku in Katinari ter v Nabrežini in Dolini TRST - Med otrokom in knjigo se mora ustvariti posebna vez, s čimer postane branje lepo. To je bila misel včerajšnjih kar osmih zaključnih prireditev v okviru Bralne značke za otroke didaktičnih ravnateljstev od Sv. Ivana in Sv. Jakoba ter nižješolce z Op-čin, Proseka, Sv. Ivana, Katinare ter od Sv. Jakoba, iz Nabrežine in Doline. Najbolj vneti bralci so prejeli priznanja, obenem so se srečali z znanimi slovenskimi književniki Tonetom Partljičem, Matjažem Pikalom, Nejko Omahen in Janjo Vidmar ter z gledališko skupino Gib in plesno akrobatsko skupino Flip iz Pirana, ki sta uprizorili Martina Krpana (na sliki KROMA). Na 7. strani LJUBLJANA - Včeraj seje slovenska vlada odzvala na sklep goriške občine o krčenju obsega pravic slovenskega jezika v mestu. Generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko je povabil na razgovor italijanskega veleposlanika v Sloveniji Danieleja Vergo. Na zunanjemu ministrstvu ocenjeujejo, da je sklep goriške občinske uprave v nasprotju z ustaljenimi evropskimi načeli in predstavlja dejansko znižanje ravni zaščite. Benko se je zavzel za to, da se visoka raven sožitja, ki je bila dosežena v Gorici, ohrani, temu pa krčenje jezikovnih pravic slovenskih občanov ne more prispevati. Na 14. strani Nadaljujejo se Dnevi kmetijstva Na 4. strani SSO ima pomisleke nad ustanovitvijo Zveze Slovencev v FJK Na 5. strani Sturm in Sadovnik za razširitev KOKS-a Na 5. strani Brojnica: namesto paštnov sedem »turističnih rezidenc« Na 9. strani Na goriškem Krasu uresničujejo edinstven muzej na prostem Na 15. strani kampanija - Kriza z odpadki V Neaplju protesti zaradi odlagališča NEAPELJ - Kakor hitro je vladni podtajnik za odpadke Guido Ber-tolaso včeraj objavil, da vladni odlok med desetimi možnimi območji za odlaganje smeti uvršča tudi odlagališče v Chiaianu, so se v tem neapeljskem predmestju pojavili protesti. Pri šlo je tu di do spo pa dov med pro -testniki in silami javne varnosti (na sliki), v katerih je bilo več ljudi lažje ranjenih. Policija je aretirala dva pro-testnika. Kaže, da gre za pripadnika t. i. socialnih centrov. Šele v poznih večernih urah se je napetost v Chia-ianu nekoliko polegla. Na 7. strani m Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 42. REDNI OBČNI ZBOR m 5. KONGRES, ki bosta potekala danes, 24. maja 2008 ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO) 2 Sobota, 24. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Decentralizacija Slovenije fiš kot del predvolilne kampanje Vojko Flegar_ Pred približno dvema letoma je slovenski parlament s spremembo ustave omogočil uvedbo pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti in hkrati »pooblaščenih« državnih upravnih enot. Pred dobrim letom je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar objavil sveženj predlogov osnutkov petih pokrajinskih zakonov in določil izjemno kratek rok za javno raz-pra vo o njih. Pred sko raj na tan ko enim letom se je ta zakonski sveženj, ki je predvideval ustanovitev štirinajstih pokrajin (v dvomilijonski državi) znašel na poslanskih klopeh, med drugim z določbo, da se bo prenos pristojnosti na pokrajine začel 1. januarja 2008 in da bo konstituiranje pokrajin v celoti končano dve leti kasneje. Februarja letos so bili pokrajinski zakoni, ki potrebujejo dvotretjinsko poslansko večino, v parlamentu zavrnjeni, vladna koalicija pa je zavrnila tudi predlog opozicije, da bi pred končno odločitvijo o njih raz pi sa la po sve to val ni re -ferendum. Dva meseca po zavrnitvi referendumske pobude je vladna koalicija izglasovala svoj predlog posvetovalnega referenduma o rahlo spremenjenem svežnju zakonov (pokrajin, denimo, naj bi bilo po tem predlogu trinajst). Tako bodo slovenski volivci 22. junija imeli priložnost, da - z glasovanjem po predvidenih pokrajinah - podprejo ali zavrnejo vladni predlog o razdelitvi države in poimenovanju pokrajin. Vsebinsko gledano bo re fe ren du mov to li ko kot po kra -jin, vprašanja pa ne bodo povsod enaka, saj se bodo »južni Primorci«, recimo, razen o tem, ali se strinjajo z mejami svoje pokrajine, odločali tudi o tem, ali naj se imenuje Obal- no-kraška ali Južnoprimorska; »sever nih Pri mor cev« o tem, ali naj se njihova pokrajina imenuje Goriška ali nemara Severnoprimorska (ali še kako drugače) vlada ne bo spraševala, saj se je kar sama odločila za prvo možnost. A to še ni najbolj zabavna podrobnost pokrajinskega referenduma, za katerega opozicija trdi, da je zgolj z davkoplačevalskim denarjem financiran uvod v predvolilno kampanjo. Bistvena značilnost referen-du ma čez me sec dni je na mreč dej -stvo, da je posvetovalni, torej se niti predlagatelju samemu, kaj šele državnemu zboru oziroma poslancem, izražene volje ljudstva ni treba držati. Tudi, če bi volivci torej do zadnje vejice natančno podprli vladne predloge, si vlada lahko premisli; da bodo opozicijski poslanci vztrajali pri svojem zavračanju predlagane decentralizacije, pa je tudi gotovo. Ker pokrajinska zakonodaja potrebuje dvotretjinsko večino, za njo bi moral bi ti to rej kar pre cej -šen del opozicije, pokrajin ta vlada z verjetnostjo, ki meji na gotovost, ne bo spravila skozi državni zbor v tem man da tu. Poleg tega niti pristojni minister ni ti vla da ni ma ta od go vo rov na vprašanja, kaj naj bi obveljalo, če bo del občin v okviru ene izmed predvidenih pokrajin za vladni predlog, del pa proti; kaj, če se bodo volivci ob problemu poimenovanja »razklali« na približno enako močna »tabora«; kaj, če bo del pokrajin dobil podporo, del pa ne? In tako naprej. In zakaj naj bi Slovenija sploh dobila pokrajine? Vlada jih že ves čas utemeljuje s potrebo po skladnejšem regionalnem razvoju države. Pokrajine naj bi bile tista čarobna pa li či ca, s ka te ro bi se - v pri mer -javi z osrednjo Slovenijo - nerazvita severovzhodna Slovenija, Pomurska pokrajina, kot Lažnivi Kljukec za lase izvlekla iz močvirja. Tako zagotavljata minister Žagar in premier Janez Janša, tako za njima ponavljajo koalicijski poslanci. Kako, od kod in za kaj bi ne na do ma bi lo zgolj zaradi uvedbe pokrajin dovolj razvojnih projektov in sredstev (in zakaj bi, denimo, zdaj v večji meri znali čr pa ti sred stva iz bru selj skih ko -he zij skih skla dov) v tem sko raj pol -drugem letu vladi ni uspelo prepričljivo pojasniti, prav tako ne, da bo organizacija pokrajin racionalna in da ne bo nov »samoupravno-uprav-ni« aparat z »guvernerji« na čelu pogoltnil večjega dela sredstev, ki bodo iz državnega proračuna prenesena na pokrajinske. Obrazec je precej bolj poenostavljen: kdor je proti pokrajinam, je proti temu, da bi bi le v Bre ži cah pla če kdaj ena ke ljub ljan skim. Na del volivcev, tudi tistih, ki so dru ga če bolj na klo nje ni opo zi cij -skim stran kam, bo to ne dvo mno učinkovalo, saj so »lokalpatriotizmi« v Sloveniji izjemno globoko zakoreninjeni. Zaradi njih, med drugim, vsako drugo ali tretje leto nastane kakšnega pol ducata občin več (tre-nut no jih je, če ni sem usta no vi tve katere spregledal, 210), čeprav se je medtem že izkazalo, da najmanjše med njimi komaj preživljajo svoj polprofesionalni aparat in »objektivno« niso sposobne organizirati in finan ci ra ti grad nje vo do vo da ali cest. Referendum pač bo, tudi če pokrajin ne bo in tudi če bi bile, bo vlak za 180 kilometrov poti od Ljubljane do Murske Sobote še vedno potre bo val dob re tri ure. trst - Večer v priredbi Interdisciplinarnega laboratorija SISSA Boltzmannov in Rilkejev čas med znanostjo in umetnostjo TRST - Znanost, poezija in glasba so se prepletale na večeru, ki ga je Interdisciplinarni laboratorij visoke šole SISSA priredil predsinočnjim v koncertni dvorani glasbenega konservatorija Giuseppa Tarti-nija v Trstu pod naslovom »Boltzmannov in Rilkejev čas«. Šlo je za obuditev časa izpred enega stoletja v srednji Evropi, v katerem sta živela veliki fizik Ludwig Boltzmann in nič manjši pesnik Reiner Maria Rilke, hkrati pa tudi za prikaz pojmovanja časa pri teh dveh izrednih osebnostih. Vse to v znamenju preseganja pregrad med znanostjo in umetnostjo, kot je uvodoma poudaril ravnatelj Interdisciplinarnega laboratorija Vincent Torre. Avstro-Ogrska tik pred 1. svetovno vojno je bila kot Titanik tik pred usodnim trčenjem v ledeno goro: umirajoč gigant, orjaški tudi na kulturnem področju. Boltzmann in Rilke sta to poosebljala, saj sta dala vrhunske prispevke vsak na svojem področju. Njuna lika v naših očeh izstopata tudi zaradi tiste posebne veličine, ki smo jo vajeni pripisati pripadnikom pogreznjenih svetov. Prebivalcem teh krajev sta za nameček še posebno blizu, ker sta vsak po svoje povezala svoje ime z Devinom: Boltzmann s tem, da si je v Devinu vzel življenje, Rilke pa s tem, da je tu spočel svoje znamenite elegije. Boltzmannovo znanstveno delo je na večeru predstavil profesor fizike na visoki šoli SISSA Giuseppe Mussardo, in to s pomočjo dokumentarca, ki gaje sam soustva-ril. Spomnil je, daje Boltzmann zagovarjal atomizem. Ta nazor mu je pomagal na novo interpretirati drugi zakon termodinami-ke, po katerem entropija v izoliranih sistemih stalno narašča. Pokazal je, daje mogoče entropijo razumeti kot merilo reda ato-mistično interpretiranih fizikalnih sistemov. Na tak način je tudi obrazložil, zakaj ima čas Filozof Giulio Giorello na četrtkovem večeru na glasbenem konservatoriju Giuseppa Tartinija v Trstu kroma Kaj pa Rilke? O njegovem pojmovanju časa je govoril italijanski filozof Giulio Giorello. Opozoril je, da je za Rilkeja, zlasti tistega iz časa Devinskih elegij, podobno kot za Boltzmanna treba preseči raven empiričnih dejstev, saj je tudi po njegovem prava realnost globlja. Le s seganjem na globljo raven lahko obrazložimo in osmislimo empirično dogajanje. Giorello je ob tem navedel odlomek iz pisma, v katerem Rilke pravi, da sta ljubeči se osebi »polni smrti, ker sta polni življenja«. Na dlani je, da je ta trditev na empirični ravni nesmiselna. Na globinski ravni pa je nadvse pomenljiva, saj v bistvu pove isto resnico, ki jo je Boltzmann v znanstveni govorici formuliral, rekoč, da je vesolje v termodinamičnem ravnovesju, se pravi v stanju maksimalne entropije in torej mrtvo, in daje naš čas le lokalna fluktu-acija, ki jo kompenzirajo druge lokalne fluk-tuacije z obrnjeno časovno smerjo. Večerje glasbeno popestrila mlada litovska sopranistka Maryte Loeffler, ki je ob spremljavi pianista Nicoloja Sbuelza izvedla skladbe Samela Barbera, Leonharda Bernsteina in Albana Berga. Glasbeni del večera je uvedel Tartinijev docent Marco Maria Tosolini. (mb) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Sodobna dopustljivost Marsikaj negativnega in žalostnega, kar danes preberemo v časopisih ali nam domov vštuli televizija, nam odpira številna vprašanja in dvome o sodobni vzgoji. Spričo surovih dogodkov, katerih izvajalci in žrtve so čedalje mlajši otroci in mladostniki in spričo čedalje večjega pomanjkanja spoštovanja do česarkoli ter odsotnosti smisla za odgovornost, se ne moremo sprenevedati več, da so to le sporadični primeri, da tega pri nas ni in podobno. Očitno je, da se nekje delajo napake, da z vzgojo ni vse tako, kakor bi moralo biti. Pomanjkanje vrednot, ki so nekoč trdno povezovale in ščitile skupnost, je vse bolj očitno. V medo-sebnih človeških odnosih manjka tista spoštljivost, ki je nekoč bila osnova za pozitivne družbene težnje in uravnoteženo sožitje. To seveda ne pomeni, da nekoč (v zlatih časih) ni bilo odstopanja, vendar pa tolikšne razpuščenosti, kakršna je vidna dandanes, nikakor nismo poznali. Vse to navaja na misel, da so v sodobnosti potrebni novi vzgojni prijemi doma, kakor tudi pri izobraževalnem procesu v šoli. Ponekod v Švici npr. začenjajo učence osnovnih šol med šestim in dvanajstim letom starosti na novo učiti olike pri jedi: ne govori s polnimi usti, ne zatikaj prtička za ovratnik, pravilno uporabljaj žlico, vilice in nož in podobno. Taka učna ura se odvija v izbrani restavraciji, kjer se morajo otroci potruditi, da se pri mizi vedejo primerno kultivirano. Lahko bi ugotovili, da to ni le vzgoja za primerno obnašanje pri mizi, pač pa za obnašanje v življenju. Za pohvalo dobi vsak otrok posebno pisno priznanje. Način medsebojnega obnašanja se namreč čedalje slabša, zato so denimo v Zurichu začeli s tečaji bontona za otroke in odrasle. Za otroke je pomembno, da nekatera pravila, ki so jim jih posredovali starši, utrdijo tudi v skupini, kjer jim ista pravila posreduje (in potrdi) še tretja oseba. Žal pa mnogi otroci sploh nimajo prave kulture obnašanja v skupini in skupnosti in jih je tega treba šele naučiti. Ne gre torej le za bonton pač pa za to, da postanejo pozornejši tudi na potrebe sočloveka. Organizatorji nekajurnega zuriškega tečaja si ne delajo utvar, da bodo kar naenkrat otroku povrnili tiste vrednote, ki jih je prejel od svojih staršev in drugih vzgojiteljev in so potem potonile v sodobnem kaosu spreminjanja vrednot. Vsakdanjik je žal zaznamovan z naraščajočim sebičnim obnašanjem in brezbrižnostjo do drugih. Nič ni torej čudnega, če danes govorimo o kljubovalnih otrocih, o nemotiviranih mladostnikih in o permisivnih starših. Lahko bi v statistiki odkrili potrditev za ugotovitev, da prihaja ob všolanju v razred vse več otrok brez najosnovnejših družbenih veščin in urejenih medsebojnih odnosov, s katerimi bi lahko uspešno sodelovali v skupini. Ker tega ni, tudi uspešnosti ni. Tako se porodi vprašanje, kaj pravzaprav otroci od svojih staršev potrebujejo, da bodo za šolo pripravljeni? Na to vprašanje je treba odgovoriti. Ker smo že omenili Švico, naj še povemo, da so v Bernskem kantonu začeli s kampanjo senzibiliza-cije za starše. Učijo jih s pomočjo publikacij in spleta, kako naj pri svojih predšolskih otrocih krepijo družbene, moralne in govorne kom-petence. Za to pa je treba imeti svojo lastno osebnostno držo in svoje lastne vrednote. Sprememba splošne vrednostne lestvice kaže namreč na spremembe v sodobni družbi. Sčasoma so starši opustili učenje otrok, kako se krepostno obnašati in tega niso več zahtevali, ker so v sodobni družbi postali negotovi in niso več vedeli, kaj se še sme in česa ne. Kriza v vzgoji je privedla do posledic, ki so opazne iz dneva v dan. Tudi majhna dejstva kažejo na to: otroci in mladostniki v javnih prometnih sredstvih ne ponudijo več sedišča starejšim; nič več niso navajeni pozdraviti, odzdraviti, se oprostiti ali se vljudno zahvaliti. Lahko bi navedli še veliko primerov: kako na mestu, kjer so, odpade od njih papirnati kozarček, prazna pločevinka, revija in vse, česar več ne potrebujejo, ne da bi ga odvrgli v smeti. Nič nenavadnega tudi niso vsakdanje žalitve. Če si kdo od starejših upa kaj pripomniti na neprimerno obnašanje mladih, je najmanj, kar dobi nazaj v našem mestu »Bruta veča,« ali »bruto večo, koš te vol!?« Težko je trditi, da danes ni več dobrih mater ali dobrih očetov kot včasih, kajti predrugačili so se pogoji za opravljanje starševstva. Mnogi starši se tudi odločijo, da svojih otrok ne bodo vzgajali tako, kakor so njih vzgajali njihovi straši. Mnogi starši se bojijo, da bodo storili nekaj narobe. Tako šele iščejo, kako bi vzpostavili pravi odnos z otroki, namesto da bi jih vzgajali. Kakor vemo, delujejo danes starši in otroci na enaki ravni, ni več višjega in nižjega statusnega položaja. Nova svobodomiselnost v vzgoji naj bi potemtakem krepila skupne pogovore, sooblikovanje načrtov in skupno obravnavanje stvari. Vendar imajo starši še vedno obvezo, da svoje otroke vzgajajo in odgovornost, kako to počenjajo. Zelo pomembno je namreč, da ne pozabijo ohranjati vzajemno spoštovanje, utrjevati zahtevo po odgovornosti za početje ter sposobnost čutiti z drugimi. Pri tem je pomembno, da so starši zanesljivi in da znajo otroku tudi priznati njegove dosežke. Z novim prioritetnim razumevanjem vrednot v družbi ni nujen negativen razvoj, pač pa lahko te pomenijo krepitev otrokove odgovornosti in zaupanja vase. Mnogi izvedenci so prepričani, da vzgoja pomeni privzgojiti in ustaliti ter gojiti neko kulturno obnašanje. To delo pa terja od staršev lastno osebnostno celovitost, navzočnost ob otroku in zanimanje za svoj podmladek. Kljub mnogim nasvetom je staršem velikokrat težko v družini izdelati nek povezovalni okvir. Tudi zaradi tega, ker se pomen družine in starševstva prepogosto menjuje. Kakor vemo, je odstotek ločenih staršev čedalje višji, tradicionalne in verske vrednote pa postajajo hkrati čedalje krhkejše, v življenju mnogi ne vidijo prave perspektive zase, hkrati pa so se v postmodernem času povečale individualnost, ženska pravica do poklica, mobilnost, splošna blaginja in družbena heterogenost. Vse to je razrahljalo družinsko zgradbo. Družina, ki je bila nekoč gledana kot dolgoročni projekt, se je podredila kratkoročnosti zabave in uživaštva, za čimer stoji prioriteta takojšnje zadostitve lastnih potreb. Vse to pa še zdaleč ni primerno za pripravo otrok na šolo in življenje. Tako postaja (in ostaja) vzgoja neke vrste mala umetnost in srčna zadeva pri poskusu narediti vse, kar se narediti da v razmerah, ki so v preteklem stoletju na račun pravic partnerske zveze in pravice do enakopravne udeležbe otrok pri pogovoru ošibile možnosti razvoja odnosa med starši in otroci. Težnje odklanjanja vsake avtoritete v vzgoji, ki smo jih pridobili v zgodovinskem letu oseminšestdeset, učinkujejo še danes, a se žal kažejo tudi kot moteče. Pokazalo se je namreč, da vzgojni slog, ki ne priznava zadržkov, lahko privede do prav takega učinka netovariškega in neodgovornega obnašanja kot avtoritativna vzgoja. (jec) ^^ ALPE-JADRAN Nedelja, 25. maja 2008 3 AKTUALNO - Stališče škofov severovzhodne Italije Varnost, a ne na koži priseljencev Ilegalni prišleki res niso vsi kriminalci« » ENERGIJA - Tondo soglaša s Scajolo Deželna vlada pozdravlja proglas o jedrskih centralah t EVGEN RAVIGNANI kroma BENETKE - Ljudje imajo pravico do varnega življenja, politiko javne varnosti pa se ne sme izvajati na koži ali na škodo priseljencev. Tako meni škofovska konferenca italijanskega severovzhoda (združuje 15 škofij in nadškofij), ki je posredovala v razmislek pristojnim institucijam in lokalnim upravam svoja stališča o tem perečem problemu. Politika varnosti in zakonitosti ne sme biti v nasprotju s politiko sprejemanja priseljencev, pravijo škofje, ki jih precej skrbijo zlasti izpadi do Romov. »Treba je preganjati in kaznovati ljudi, ki so odgovorni za kazniva dejanja, bodisi če so to Italijani ali prišleki iz drugih držav,« menijo pri škofovski konferenci Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tridentinske-Južne Tirolske. Zadnji zakonski in upravni ukrepi dajejo večkrat vtis, da so ilegalni priseljenci glavni krivci za kazniva in kriminalna dejanja, kar - kot dokazujejo statistike - sploh ni res. Škofje pri tem opozarjajo tudi na zelo dragoceno vlo go, ki jo pri os kr bi sta rej ših in onemoglih opravljalo negovalke iz tujine, čeprav so včasih nezakonito v Italiji ali pa nimajo dovoljenj za delo. Od tod poziv pristojnim institucijam, Pietro Brollo arhiv i DINO DE ANTONI bumbaca da vse te probleme skušajo reševati strpno in brez prenapetih stališč, saj je treba vedno imeti pred seboj spoštljiv odnos do drugih. S politiko razkolov in sporov med kulturami namreč po mnenju škofovske konference ne pridemo nikamor. Škofje iz italijanskega severovzhoda menijo, da imajo pri tem zelo pomembno vlogo javna občila. Novinarji bi morali stalno imeti pred seboj etični kodeks sožitja, ne samo kar zadeva priseljence, temveč tudi pri poročanju o občutljivih verskih zadevah. Škofje iz treh dežel tudi pozivajo vernike, naj spoštujejo načelo enotnosti človeške obče družine ob prepriča nju, da je vsak člo vek no si telj ob ra -za Boga, ki je postal človek. Zato naj v tem duhu vsakdo prispeva, kljub težavam, h krepitvi miroljubnega sožitja med ljudmi, piše v apelu škofovske kon fe ren ce. Dokument so po nalogu škofov in škofovske konference izdelali direktorji oddelkov za priseljence (t.i. uradi Migrantes), ki delujejo v sklopu posameznih škofij. Te strukture zelo dobro poznajo položaj v posameznih lokalnih okoljih, tudi zato ker so pri svojem delovanju v vsakdanjem stiku z združenji priseljencev. FURLANIJA Gorska skupnost v nižini? VIDEM - Novinarja Stella in Rizzo sta v knjigi »La casta« dokumentirala, da ima v Italiji kar nekaj gorskih skupnosti na »višini« morja. Na nadmorski višini 68 metrov bi ležala tudi gorska skupnost, ki jo predlagajo ne-kateriprebivalci furlanskih nižinskih vasi Lumignacco, Paparotti, Terenzano, Cargnacco in Risano. Kot beremo v Messaggeru Venetu, so prebivalci teh naselij jezni na državno in deželno oblast, češ da ne ščiti dovolj lokalne značilnosti, zato predlagajo ustanovitev gorske skupnosti, ki bi bila sicer nižinska. Ne vemo, kako bo njihov predlog ocenil predsednik Dežele Tondo. Če »nižinski« Furlani zahtevajo gorsko skupnost, bi morali tudi Kraševci vztrajati pri obnovitvi Kraške gorske skupnosti... TRST - Furlanija-Julijska krajina pozdravlja načrt za gradnjo novih jedr skih cen tral, ki ga je na po ve dal minister Claudio Scajola. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je namreč prepričan, da predstavlja jedrska energija veliko razvojno možnost za Italijo, ki je na energetskem področju močno odvisna od drugih. Ton do pra vi, da je bil od ved no velik zagovornik jedrske energije, ki je varna in ki mora biti seveda skladna z zaščito okolja. Naše gospodarstvo -je prepričan predsednik - nujno potrebuje ta vir energije, tudi zato, ker je Italija sposobna zgraditi varne nu-klearke, ki vrh vsega proizvajajo velike količine energije. Tondo zato pozdravlja načrt ministra Scajole, da čimprej skliče državno konferenco o energetiki. Naša dežela, napoveduje njen predsednik, bo z velikim zanimanjem spremljala konkretno soočenje o teh vpra ša njih. Ta zadnji stavek, kjer se Tondo sklicuje na operativno soočenje, bi lahko tudi tolmačili kot namero, da se tudi pri nas načrtuje jedrsko centralo. Minister Scajola napoveduje gradnjo petih nukleark v obdobju petih let. Da je zagovornik jedrske energije, je Tondo izpostavil tudi v svojem poli-tič nem pro gra mu. Človek pri tem pomisli takoj na Krš ko in na vik in krik, ki ga od ča sa do ča sa ne ka te ri tr žaš ki des ni čar ski krogi dvignejo proti tamkajšnji jedrski elektrarni. Dovolj, da se spomnimo polemičnih stališč senatorja Giu-lia Camberja. Renzo Tondo je velik zagovornik jedrskih central kroma DOBIMO SE V 4 Sobota, 24. maja 2008 GOSPODARSTVO tretji dan pobude morje in kras - Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva V ospredju kmetijstvo na Tržaškem in zakonodaja Temu posvečeni dve okrogli mizi - Prvo je koordiniral tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec MILJE - Tretji dan letošnje izvedbe Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki potekajo pod geslom Morje in Kras, je včeraj minil v znamenju kmetijstva. V dvorani Millo sta bili namreč na sporedu okrogli mizi, na katerih so se prisotni predavatelji dotaknili pomembnejših problematik, ki zadevajo vprašanje kmetijstva v naših krajih. Vodenje prve okrogle mize, ki se je začela v jutranjih urah, je bilo zaupano tajniku Kmečke zveze Ediju Bu-kavcu. Predavatelji so spregovorili o tržaškem kmetijstvu in vidikih zakonodaje na tem področju. Obširen del dopoldneva je zasedla predstavitev novega deželnega podeželskega razvojnega načrta za obdobje med letoma 2007 in 2013. Roberto Cuzzi, sicer predstojnik pokrajinskega kmetijskega urada je v začetku svojega posega poudaril predvsem uspehe, ki jih je požel prejšnji razvojni načrt. Vsa sredstva so bila namreč izkoriščena, priliv pa je prišel tudi iz skladov drugih dežel, ki jih niso porabile v zadostni meri. Nov podeželski razvojni načrt predvideva 247 milijonov evrov, ki jih bodo črpali iz evropskih skladov, del gmotne podpore pa bo pritekel tudi iz deželne blagajne. Smernice, ki jih predvideva novi razvojni načrt, so seveda raznolike. Kraško območje, v katerega spada celotna tržaška pokrajina z izjemo mesta, ima v deželnem PRZ poseben status. Podpreti je treba nastanek novih agroturističnih zmogljivosti, omogočiti razvoj učnim kmetijam, zagotoviti vzdrževanje gozdnih površin in povečati delež uporabe obnovljivih energetskih virov. Stanje kmetijstva v tržaški pokrajini je podrobneje analiziral prof. Gian-luigi Gallenti s tržaške univerze. Tržaško kmetijstvo je bilo še do pred nekaj desetletji obrobnega pomena za gospodarski razvoj teritorija. K temu je seveda botroval ponekod tudi konflikten odnos med mestom in njegovim podeželjem. Stvari so se v času zelo spremenile, danes je treba seveda ciljati predvsem na kakovost izdelkov, saj tako omejen teritorij ne more ponujati večjih količin pridelkov in trajnostni razvoj, ki naj bo prijazen predvsem do okolja. Beseda je nato šla Antonu Jagodi -cu, podpredsedniku Kmetijske zbornice Slovenije, ki je orisal stanje kmetijstva v Sloveniji in njegov odnos do upravnih teles. Slovensko stanje se v marsičem razlikuje od tistega tostran meje, kmetje imajo namreč v Sloveniji poseben status in zelo močne stanovske organizacije. Ekološki vidiki in stremljenje k trajnostnemu razvoju pa so seveda za vse enaki. Predavanju je sledila okrogla miza, na kateri so posegli krajevni upravitelji tržaške pokrajine in predstavniki stanovskih združenj. Kakovost kmetijskih proizvodov so prisotni obravnavali na posvetu, ki je potekal v popoldanskih urah prav tako v dvorani Millo. Med razvedrilnimi prireditvami naj omenimo še koncert skupine Ban-domat, ki se je odvil v večernih urah, v dopoldanskih in popoldanskih urah pa je razstavni prostor Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva na območju Cali-terna obiskalo več skupin osnovnošolskih otrok. Znan stve ni del le toš nje po bu de Morje in Kras se bo zaključil danes dopoldne, ko bo v dvorani Millo govor predvsem o genetskih vidikih kmetijstva in zaščiti uporabnikov. V popoldanskih urah bodo predstavili dvojezično zgibanko o naravnih zanimivostih vzhodnega tržaškega Krasa, pozno po-pold ne pa se bo do pod šo to rom sre ča -li proizvajalci oljčnega olja s Tržaškega in Koprskega. Zvečer bo v jadralskem krožku (Circolo della Vela) predstavitev pripovedi Caravanserral, na območju Caliterna pa bo goste zabavala skupina Bonbon Orchestra. Primož Sturman Tretji dan pobude Milje in Kras, ki poteka v Miljah, je minil v znamenju kmetijstva kroma kmetijski dnevi - Predlog dolinske županje Fulvie Premolin Za premostitev birokratskih težav informativno okence za kmete DOLINA - Dolinska županja Ful-via Premolin ocenjuje, da je bil včerajšnji miljski posvet o možnostih razvoja kmetijstva, ki je potekal v sklopu pobude Morje in Kras, zelo zanimiv, saj je ponudil celo vrsto iztočnic. Novi deželni podeželski razvojni načrt je namreč veliko bolj ugoden od tistega, ki je veljal do leta 2006, saj je posebno pozornost posvetil Krasu in tržaški okolici nasploh. Kmetijstvo se je v zadnjih letih na območju tržaške pokrajine zelo razvilo, pridelovalci namreč odjemalcem ponujajo pridelke izvrstne kakovosti, čeprav je kmetijska dejavnost marsikje otežkočena zaradi geomorfoloških značilnosti našega teritorija. Fulvia Premolin pa obžaluje dejstvo, da se včerajšnje okrogle mize v Miljah niso udeležili predstavniki kmetijskih konzorcijev, ki so tako zapravili pri- Fulvia Premolin ložnost, da bi predstavili svoj pogled na kmetijsko problematiko v tržaški pokrajini. Kmečka dejavnost seveda zahteva veliko napora in večina tistih, ki se ukvarja s kmetijstvom seveda nima časa, da bi sledila birokratskim zapletom. Zato Premolinova predlaga ustanovitev enotnega informativnega okenca, ki naj bo na razpolago kmetom in naj tem nudi pomoč pri reševanju birokratskih zapletov. Pri tem se gre zgledovati po podobnih strukturah - svetovalnih centrih -, ki že delujejo v Sloveniji. Županja Premolinova v svoji izjavi nadalje poudarja dejsto, da so krajevne uprave pripravljene sodelovati pri izpeljavi skupnih načrtov, za katere bodo sredstva črpale iz sklopa gmotnih podpor deželnega podeželskega razvojnega načrta, in sicer iz postavke, ki predvideva finansiranje dejavnosti izkoriščanja alternativnih energetskih virov. Stvarni načrt sta si miljska in dolinska občina že zastavili. Upravi namreč načrtujeta postavitev ekološkega centra, ki bo hkrati tudi zbirni center za posebne odpadke. Energijo bodo pridobivali iz obnovljivih virov (biomase), načrt pa naj bodo krajevne uprave uresničile v sinergiji z zasebniki. (ps) enogastronomija - Slowfood Trst in Istra Istria Golosa se v torek drugič predstavlja v gostilni Sardoč v Prečniku TRST - V gostilni Sardoč v Prečniku bo v torek, 27.ma-ja, druga izdaja enogastronomske pobude »Istria Golosa«, ki jo skupaj prirejata izpostavi Slow Food za Trst in za Istro. Med 16. in 21. uro se bodo s svojimi specialitetami in tipičnimi proizvodi predstavili odlični in znani proizvajalci iz hrvaške Istre: Agroturist z vinom in oljem, Pitip s pršutom, Latin z ribami, Miani z medom; Agromillo, Olea B B in Ipsa z oljem; Zigante s tartufi in tartufovimi jedmi; Co-ronica, Kozlovič, Franc Arman, Palčič, Brajko, Geržinič, Degras si, Cla -i in Suran z vini; Šegon z žganji, Marimirna z ribami, Gat-to s kruhom in sladicami, Villa Sossi prav tako s sladicami. Degustacijo bodo še obogatili nastopi raznih predstavnikov kulture, društev in institucij, ki bodo orisali gastro-nomsko dediščino in kulturo Istre ter naših obmejnih krajev. Pobudnika srečanja Sergio Nesich in Glauco Bevilac-qua upata, da bo obisk »sladokuscev« iz Trsta in tudi od zunaj tako dober kot ob prvem lanskem srečanju. Poudariti je treba, da je treba uspeh tega in drugih enogastronomskih dogodkov, ki jih tržaški Slow Food prireja pri Sardočevih, pripisati tudi navdušenju in prijaznosti Satkota, sestre Joži, mame Silve in mladega Kristjana, s katerima sprejemajo številne sodelujoče proizvajalce in goste. Člani društva Slow Food imajo pri degustaciji popust. Za informacije in rezervacije se lahko pokliče v gostilno Sardoč na tel. 040200871. EVRO 1,5742 $ +0,08 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. maja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 23.05. 22.05. ameriški dolar japonski jen 1,5742 162,04 1,5755 162,61 ruski rubel 36,9736 36,9350 7,4628 britanski funt 0,7976 9,2875 0,79720 9,3220 norveška krona 7,7885 25,056 7,8590 25,040 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6308 15,6466 246,23 3,3850 1,6341 15,6466 249,66 3,4006 kanadski dolar 1,5487 1,5496 1,6541 bolgarski lev 1,9558 3,6235 1,9558 slovaška krona 31,482 3,4528 31,645 3,4528 latvijski lats 0,6985 2,5565 0,6981 2,5733 islandska krona 114,01 119,77 hrvaška kuna 7,2491 7,2524 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 23. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,3825 libor (eur) 4,3743 libor (chf) 2,334 euribor (eur) 4,373 2,8487 2,8487 4,8556 4,9168 2,775 2,8866 4,85 4,915 3,066 5,0243 3,115 5,028 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.832,55 € +77,43 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 23. maja 2008 Ljubitelji slow fooda so se pri Sardoču zbrali tudi januarja letos vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,78 -1,35 KRKA 94,75 -3,42 -2,14 MERCATOR 63,50 260,28 -1,46 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 666,52 246,61 -1,52 -0,75 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 105,35 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 89,31 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,40 MLINOTEST -KOMPAS MTS - +1,38 -1,92 -0,55 -0,10 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,03 TERME ČATEŽ ŽITO 446,22 241,24 +0,31 +0,78 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 23. maja 2008 -1,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,51 7,88 -0,40 -0,30 BANCO POPOLARE 22,58 13,09 +0,22 -2,82 BCA POP MILANO 2,02 7,25 +0,35 +0,88 ENEL 1,687 7,17 +0,36 -0,76 FIAT 26,33 14,37 -2,23 -2,18 FONDIARIA-SAI 24,18 -2,25 +1,13 IFIL 26,29 5,33 -0,57 -0,50 LOTTOMATICA 18,65 -0,74 +0,38 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,22 12 -0,19 PARMALAT 1,86 -1,14 -0,59 SAIPEM 0,544 29,22 -3,53 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,262 8,615 +1,13 TENARIS TERNA 19,31 -0,91 +2,94 UBI BANCA 2,9025 16,68 +2,85 +0,85 UNIPOL 4,47 1,761 +0,59 +2,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 131,81 $ -0,29 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 8.501,59 -1,02 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.876.82 6.080.83 116,63 -0,12 -0,11 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.917,11 1.874,73 -1,26 +0,24 FIRS, Banjaluka 4.104,33 1.841,50 +0,37 +0,90 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1013,84 4.860,30 22.625,34 5.775,25 +1,83 +1,40 -1,49 -0,39 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.477,84 1.946,99 -1,17 -0,91 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.375,40 1.534,08 6.944,05 -1,36 +1,50 -1,79 CAC 40, Pariz 6.087,30 6.087,30 4.933,77 4.371,47 -1,89 -1,15 PX, Praga 1.671,3 3.725,82 -0,36 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 14.012,20 3.122,15 24.714,07 3.473,09 +0,24 -1,22 -1,31 -0,36 / ALPE-JADRAN Sobota, 24. maja 2008 5 SLOVENSKA MANJŠINA - Stališča krovne organizacije SSO: Župan Romoli je talec desnice Pomisleki o Zvezi Slovencev v FJK »Enotnost manjšine mora sloneti na koordiniranem sodelovanju obeh krovnih zvez« Drago Štoka GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedal v Gorici, je poleg predsedniškega poročila Draga Štoke in treh pokrajinskih predsednikov Janeza Po-všeta, Marija Maverja in Giorgia Banchiga posvetil največ pozornosti sklepu goriške uprave, s katerim Občina želi omejiti objavljanje uradnih objav in javnih sporočil v slovenščini samo na tri mestne rajone Podgo-ra, Pevma-Oslavje-Štmaver in Štandrež. V omenjenem sklepu je sicer predvideno odprtje osrednjega urada za Slovence v središču Gorice, kakor tudi usposabljanje uradov in osebja v štirih rajonih Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver, Sveta Gora-Placu-ta in Štandrež za dvojezično poslovanje. Pri tem pa se to izkoristi, da se rabo slovenščine pri uradnih objavah in javnih sporočilih omeji samo v prostorih tega urada oz. v treh rajonih Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver in Štandrež. To je po mnenju SSO popolnoma zgrešena odločitev, ki temelji na nepravem tolmačenju člena 8 zaščitnega zakona, predsedniškega dekreta z dne 12.09.2007 in sklepa paritetnega odbora o vidni dvojezičnos-ti (člen 10 zaščitnega zakona). Nikjer v teh citiranih pravnih aktih ni omenjeno, da mora biti raba slovenščine pri objavljanju uradnih objav in javnih sporočil teritorialno omejena. Zato SSO najodločneje obsoja tako ravnanje goriške uprave, ki ni v skladu z zakonodajo, zmanjšuje že obstoječo raven uveljavljenih pravic Slovencev v Gorici in lahko skali pozitivno vzdušje, kateremu smo bili priča v zadnjih letih. SSO poziva župana Ettoreja Romoli-ja naj nemudoma spremeni sporni sklep in naj črta omejitev objavljanja uradnih objav in javnih sporočil v slovenščini samo na mestne rajone Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver in Štandrež. Vztrajanje na takih dejanjih in pozicijah kaže, da je goriški župan Romoli talec ozkih in zaostalih krogov skrajne desnice, ki se ohranja pri življenju, samo ker je proti Slovencem. Svet slovenskih organizacij tudi podpira pobudo stranke Slovenske skupnosti, ki se je odzvala s svetniškim vprašanjem in opozorilom, da bo po upravni poti zaščitila pridobljene pravice Slovencev. Giorgio Banchig Izvršni odbor je še sklenil, da mora SSO okrepiti odnose in vezi z gospodarstvom. Ta panoga je ključnega pomena za slovensko narodno skupnost v Italiji in je življenjskega pomena za splošno družbeno delovanje manjšine. V ta namen je bil sprejet sklep o ustanovitvi komisije, ki se bo ukvarjala z vprašanji o stanju in razvoju slovenskega gospodarstva v Italiji. SSO bo tako odpravil dolgoletno vrzel in izpopolnil poslanstvo, ki ga ima kot krovna organizacija. O tej potrebi je že nekaj časa teklo razmišljanje, na podlagi katerega je bila organiziran tudi seminar »Gospodarstvo v našem prostoru«, iz Marij Maver katerega je izšlo kar precej pomembnih iztočnic, na katerih bo sedaj ta komisija nastavila svoje delo. Člani izvršnega odbora SSO so še ocenili pobudo o predlogu ustanovitve Zveze Slovencev v FJK. SSO podpira sodelovanje in enotnost v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Le ta pa mora biti prisotna v vseh segmentih naše skupnosti. SSO pa je skeptična glede ustanavljanja novih subjektov v naši manjšinski stvarnosti, saj je teh več kot dovolj. Mnenja je tudi, da ne more priti do združevanja z apriorističnim izključevanjem pomembnih subjektov naše stvarnosti, kot je to Janez Povše npr. narodno obrambna organizacija Slovenska skupnost. Neko vsiljevanje od zgoraj odločitev, kjer v tem trenutku ni popolnega soglasja, najbrž ne bo prineslo zaželjenega sodelovanja in enotnosti, prej se bodo pojavile nasprotne posledice, kar pa naša narodna skupnost ne potrebuje. Naša enotnost navzven mora namreč najprej biti osredotočena na koordiniranem sodelovanju obeh krovnih organizacij ter na strani in poglobljeni aktivnosti vseh naših društev, ki jim mora biti skrb za obstoj slovenske narodne skupnosti prvenstveno pri srcu, piše v stališču SSO. Hrvaška pričakuje slovenske policiste v mešanih patruljah med turistično sezono ZAGREB - Direktor hrvaške policije Marijan Benko je včeraj v Opatiji izrazil pričakovanje, da bo tudi Slovenija podpisala sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega bi njeni policisti med poletno sezono na Hrvaškem patrul-jirali skupaj s hrvaškimi policisti. Sporazum so včeraj na konferenci, ki je bila namenjena srečanju vodstev policij pred začetkom poletne turistične sezone, podpisale Avstrija, Češka, Madžarska in Slovaška. Policisti iz omenjenih držav bodo v svojih nacionalnih uniformah, vendar brez orožja, skupaj s hrvaškimi kolegi med turistično sezono olajšali sporazumevanje s turisti iz svojih držav. Predstavniki Francije naj bi podoben sporazum podpisali naknadno, medtem ko je Italija napovedala podpis za prihodnje leto. Francoski policisti so ob tem napovedali, da bodo po zgledu hrvaških kolegov tudi sami uvedli takšno sodelovanje s sosednjimi državami, predvsem zaradi pomoči v najbolj množičnih turističnih krajih, Lourdesu in Parizu. Konference v Opatiji so se, poleg predstavnikov Interpola, udeležili policisti iz desetih držav, katerih državljani največ letujejo na Hrvaškem. Hrvaška stran je seznanila goste z varnostnim stanjem v državi med lansko turistično sezono ter s pripravami na letošnjo. koroška - Skupno zastopstvo Slovencev v Avstriji Razširitev KOKS na SKS prvi korak To sta predlagala Sturm in Sadovnik na skupni tiskovni konferenci - Narodni svet o zadevi ni bil obveščen in jo bo predvidoma zavrnil CELOVEC - Že leta dolga razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev, ki bi učinkovitejše zastopalo interese manjšine, se nadaljuje. Včeraj sta predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik na skupni tiskovni konferenci v Celovcu predstavila usklajeno pobudo obeh organizacij, po kateri naj bi v obstoječi Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) vključili še SKS. Takšen KOKS bi lahko bil prvi korak na poti ki skupnemu zastopstvu. Glede na-daljnega postopanja pa SKS in ZSO nista več enakega mnenja: medtem ko SKS zagovarja javnopravno zastopstvo, ga ZSO odklanja. Sodeč po prvi reakciji iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), pa je zelo vprašljivo, ali bo sploh uspel prvi korak. Sturm in Sadovnik o njuni pobudi namreč prej nista obvestila NSKS, ki je že doslej preprečeval vključitev SKS v KOKS, ki ga trenutno sestavljajo po trije predstavniki NSKS in ZSO. Po predlogu, ki sta ga Sturm in Sa- Predsednika ZSO Marjan Sturm (desno) in SKS Bernard Sadovnik i. lukan dovnik predstavila po oredhodni seji uskla-jevalnega odbora med ZSO in SKS, naj bi novi, za SKS razširjeni KOKS, sestavljala po dva zastopnika (in po dva namestnika) NSKS, ZSO in SKS, koordiniral pa bi v glavnem vprašanja, ki so povezana z uresničitvijo 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Tako kot doslej naj bi deloval po načelu soglasja. Obenem bi ustanovili tudi širši KOKS, ki bi odločal v slučaju neso- SLOVENIJA-HRVAŠKA - Po dogovoru notranjih ministrov Mateja in Rončevica Joško Joras prekinil gladovno stavko, odpovedan današnjih shod v Sečovljah LJUBLJANA - Joško Joras je včeraj prekinil gladovno stavko, zato je današnji shod Zavoda 25. junij v Sečovljah odpovedan. Joras je povedal, da je stavko prekinil, da v soboto ne bi bilo shoda, poudaril pa, da bo vztrajal pri uresničitvi sklepa piranskega sodišča o odstranitvi cvetličnih korit, ki mu ovirajo dostop do hiše. Iz zavoda so v sporočilu za javnost sporočili, da je Joras gladovno stavko prekinil na osnovi včerajšnje ga do go vo ra no tra njih mi nis trov Slovenije in Hrvaške, Dragutina Mateja in Berislava Rončevica, in zagotovil, da bosta obe vladi prihodnji teden potrdili dogovor o postavitvi zapornice na mestu, kjer stojijo cvetlična korita in izvedli sklep piranskega sodišča. Joras je za STA povedal, da je gladovno stavko prekinil "v znak dobre volje" v upanju, da bo dejansko prišlo do uresničitve dogovora ministrov in da danes ne bo shoda. Izrazil je še upanje, da bosta vladi tudi dejansko namestili zapornico, da pa "glede na izkušnje zadnjih let upa, da se ne hvali dneva pred večerom". Je pa "vesel, da je prišlo do takšnega epiloga". Z zavoda so sporočili, da so v skladu z vnaprejšnjo obljubo preklical za danes napovedan tretji shod za Pravično mejo s Hrvaško v Sečovljah. Dodali pa so, da bodo danes pripravili, tako kot so že napovedali, okroglo mizo o mejni problematiki z naslovom "Ali se ima v imenu Slovenije kdo pravico pogajati o nesporno slovenskem ozemlju in morju?". Okrogla miza bo v restavraciji portoroškega letališča v Sečovljah ob 12. uri. Mate in Rončevic sta se na sreča- nju na mejnem prehodu Obrežje dogovorila za postavitev omenjene zapornice, pri čemer je Mate napovedal, da bosta vladi dogovor obravnavali že prihodnji teden. Na vprašanje, ali postavitev zapornice pomeni tudi odstranitev cvetličnih korit s poti do Jorasove hiše, je Mate odgovoril, da bo zgolj omogočeno normalno gibanje po t.i. evropski poti. "Mislim, da je dogovor, ki sva ga danes z ministrom dogovorila in ki naj bi ga naslednji teden potrdili obe vladi, nato pa naj bi bil tudi realiziran, takšna osnova, na kateri se splača vzdržati enostranskih aktivnosti tako posameznikov kot skupin," je za Radio Slovenija dejal Mate. Ministra sta se dogovorila za postavitev tudi drugih zapornic. Kot so sporočili z notranjega ministrstva, sta se v duhu dobrososedskega sodelovanja in v skladu z brionsko deklaracijo o izogibanju incidentov iz leta 2005 strinjala, da je potrebno zagotoviti učinkovitejši in prožnejši nadzor cestnih komunikacij na lokacijah Vonarje (Marčja vas)- Harina Zlaka, Jarmovec-Paraviceva miza, Pregara-Pregon ter na območju Sečovlje neposredno ob levi strani mostu čez Dragonjo. Kot so dodali, bodo učinkovitejši in prožnejši nadzor zagotovili s postavljanjem zapornic in razdelitvijo ključev. Ministra sta se pri tem strinjala, da postavitev omenjenih zapornic ne prejudicira meje med državama. Joras je gladovno stavko začel 30. aprila, potem ko so mu preprečili odstranitev cvetličnih korit, ki ovirajo pot do njegove hiše na levem bregu Dragonje. Stavkal je v svojem avtomobilu, parkiranem na desnem bregu Dragonje, po 24 dneh gladovne stavke je za STA včeraj povedal, da "se glede na okoliščine počuti znosno". Dogovor ministrov je v imenu SD pozdravil predsednik SD Borut Pahor v izjavi za javnost, v kateri je poudaril, da bodo s tem začasno rešili problem prostega dostopa Jorasa do hiše. Dogovor pa tudi zbuj a upanje, "da j e v obeh državah dovolj politične volje za ureditev odprtih vprašanj". (STA) glasja v ožjem KOKS-u. V njem pa bi bilo po 15 predstavnikov NSKS, ZSO in SKS. Po mnenju Marjana Sturma bi vprašanje vključitve SKS v KOKS lahko rešili do jeseni, v naslednjih dveh letih pa bi se politične organizacije slovenske manjšine lahko lotile »korenitejših sprememb političnih struktur slovenske manjšine, kar je nedvoumno potrebno«, je še pristavil Sturm. Ob tem pa je poudaril, da je ZSO proti skupnemu zastopstvu oz. skupni krovni organizaciji koroških Slovencev, kot jo je - kot rešitev za učinkovitejši nastop na tri organizacije razdrobljene manjšine -omenil med svojim obiskom aprila letos na Dunaju tudi predsednik slovenske države Danilo Türk. »Nasveti so sicer vedno dobrodošli, toda notranja organiziranost je in ostaja zadeva manjšine,« je dejal Sturm, ki je s tem tudi potrdil nedavno odklonilno stališče izvršnega odbora svoje organizacije, da »skupno zastopstvo manjšine ni potrebno in tudi ni evropski standard«. Vrhu tega razvoj na Koroškem narekuje, naj koroški Slovenci pospešeno razmislijo o močnih kulturnih in izobraževalnih ustanovah in manj o političnih. Predsednik SKS Bernard Sadovnik, ki je leta 2003 odšel iz NSKS in ustanovil SKS kot tretjo politično organizacijo koroških Slovencev, je včeraj poudaril, da upa, da bo vprašanje Koordinacijskega odbora čim prej rešeno. Pri tem je opozoril, da vse tri politične organizacije koroških Slovencev že sedaj skupaj sedijo v vseh pomembnih gremijih za manjšinjska vprašanja - tako na Dunaju kot tudi v Ljubljani. »Zato bi bilo nelogično, če se ne bi sestajali tudi v koordinacijskem telesu v Celovcu«. Glede skupnega zastopstva oz. skupne krovne organizacije koroških Slovencev je Sadovnik potrdil, da ima SKS v tem vprašanju drugačno stališče od ZSO. SKS zagovarja izvoljeno javno-pravno zastopstvo manjšine. Ali je takšno zastopstvo politično realistično, pa je drugo vprašanje, je priznal predsednik SKS. Sturm pa je dodal, da ZSO takšno zastopstvo ne bi blokirala, če bi do tega prišlo. Predsednik NSKS Matevž Grilc se je zadržano odzval na predlog predsednikov ZSO in SKS. Dejal je, da NSKS o pobudi ni bil informiran, znano pa je, da NSKS zagovarja načelo, po katerem morajo biti predstavniki koroških Slovencev - tudi v KOKS-u - legitimirani na volitvah v manjšini, kar trenutno izpolnjujejo samo predstavniki NSKS, ne pa ZSO in tudi ne SKS. Dokončen odgovor na pobudo Sturma in Sadovnikova pa bo NSKS sprejel v svojih gremijih. Ivan Lukan 6 Sobota, 24. maja 2008 ITALIJA / odpadki - Potem ko je včeraj predsednik republike Napolitano izdal zadevni odlok V neapeljskem predmestju Chiaiano protesti zaradi odlagališča Podtajnik Bertolaso se je včeraj sestal s krajevnimi upravitelji - Dvomi Evropske komisije NEAPELJ - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj izdal oba zakonska odloka, ki ju je v sredo odobrila nova vlada na svoji seji v Neaplju, se pravi odlok o javni varnosti in odlok o reševanju afere z odpadki v Kampa-niji. Ta drugi odlok bo po vsej verjetnosti že danes objavljen v uradnem listu. Vladni podtajnik za odpadke, dosedanji vodja civilne zaščite Guido Bertolaso je včeraj na tiskovni konferenci v Neaplju povedal, da je v odloku navedenih deset možnih območij za od la ga nje sme ti, med ka te ri mi je tu di odlagališče v Chiaianu. To je bilo dovolj, da so se v Chiaianu v neapeljskem predmestju takoj pojavili poulični protesti. Sinoči je prišlo tudi do spopada med protestniki in varnostnimi silami. Več ljudi je bilo ranjenih, policija pa je aretirala dva pro-testnika. Kot kaže, gre za pripadnika t. i. socialnih centrov. Nekateri so skušali tudi sežgati avtobus, a je policist hitro posegel in pravočasno pomoril pla-me ne. Bertolaso je na tiskovni konferenci pojasnil, da bodo odlagališča v bodoče res imela status vojaških območij, a pojasnil je, da vojska ne bo pristojna za vzdrževanje javnega reda. Za to bodo slej ko prej skrbele sile javne varnosti. Sicer pa je vladni podtajnik dejal, da ga čaka izredno težka naloga, ter med drugim pozval sredstva javnega obveščanja, naj ne razpihujejo protestov in naj raje informirajo javnost o tem, kaj se konkretno dela za rešitev te nadvse pereče zadeve. Mimogrede se je tudi obregnil ob nekatere javne funkcionarje, češ da še naprej ustvarjajo birokratske težave. Bertolaso se je včeraj tudi sestal s predstavniki krajevnih oblasti v Kam-paniji. Evropska komisija je medtem že v četrtek izrazila dvom, da bodo ukrepi italijanske vlade za reševanje krize z odpadki v Kampaniji obrodili sadove, saj ne rešujejo »strukturnih problemov«. »Vseeno upamo, da bodo ti ukrepi vsaj za zdaj rešili krizo,« je izjavila tiskovna predstavnica komisije Barbara Helf-ferich. »Strukturni problemi ostajajo nerazrešeni, upamo pa, da bo Italija zelo hitro predlagala ustrezne načrte vodenja te krize,« je še dejala. Evropska komisija je sicer v začetku meseca proti Italiji sprožila sodni postopek, ko je prišlo na dan, da je prejšnja vlada spre-je la ne pri mer ne ukre pe za boj s ku pi smeti na ulicah Neaplja in drugih krajih Kampanije. ^ f t Vladni podtajnik Guido Bertolaso med tiskovno konferenco ansa nov ministrov »podvig« Scajolada Po znanem »odloku« in oceni o Marcu Biagiju zdaj jedrske centrale Kaj bi svet brez ministra Claudia Scajole? Naš, zamejski, bi bil ob znani odlok o enojezičnih italijanskih izkaznicah v devinsko-nabrežinski in drugih okoliških občinah tržaške pokrajine. Sorodniki ubitega Marca Biagija bi bili ob še bolj znano »oceno« o spolni okončini pokojnika. Za tolikšno malenkost je bil ubogi ligurski parlamentarec ob (no-tranje)ministrski stolček. Očitno krivico je Silvio Berlusconi koj popravil, komaj je vnovič prestopil prag Palače Chigi: na vrat na nos ga je spet imenoval za ministra, tokrat za gospodarski razvoj. Claudio se mu je takoj oddolžil z napovedjo skorajšnje gradnje jedrskih central v Italiji. Domači gradbeniki, zbrani na ustoličenju nove kraljice italijanske industrije Emme Marcegaglia, so mu zapeli odo hvalnico: na Polotoku bodo končno zrasle nove železobetonske katedrale na atomski pogon (in z njimi bodo zrastli tudi njihovi bančni računi...). Odnašalci odpadkov so mu zaploskali: odslej se bodo lahko posvetili njim primernemu delu, odlaganju jedrskih drobcev, kar bo mnogo bolj donosno od od-važanja primitivnih neapeljskih »ško-vac«. Dejstvo, da bodo jedrske smeti nevarne za dobo 500 generacij, jih ni niti najmanj vznemirilo, saj je znano, da jih zanima le dobiček sedanje. Med vsemi udeleženci praznika in-dustrijcev je le eden ostal resno bled: tržaški nacionalzavezniški podtajnik Ljudstva svobode Roberto Menia. A ne zato, ker bi moral kot podsekretar za okolje skrbeti za varnost narave pred nevarnostjo najnovejše scajolade. Bolj ga je sfobelo (in srbelo...), kako se bo lahko odslej s svojimi (bivšimi) tržaškimi kameradi zaganjal proti slovanski nevarnosti jedrske elektrarne v Krškem. Doslej je zahteval njeno zaprtje. Odslej se bo moral zavzemati za odprtje jedrske centrale v Furlaniji. Ah, ta nebodigatreba, imenovan Scajola... M.K. VLADA V SENCI Kritike uradni vladi MILAN - Vse kaže, da se po-volilni medeni tedni med Berlus-conijevo vladno večino in Veltro-nijevo senčno opozicijo iztekajo. Na včerajšnjem srečanju vlade v senci je njen lider sicer naglasil, da »dialog o reformah« med obema stranema ni v nevarnosti, takoj pa je dodal, da se bo vlada v senci močno zavzela za tiste zadeve, ki jih je uradna vlada spregledala. Veltroni je naštel te zadeve. V prvi vrsti vse večje obubožanje italijanske družbe in predvsem družin. Vlada je povsem pozabila na plače in na pokojnine. Ukinitev občinskega davka na nepremičnine ICI ne zadošča. Ze Prodijeva vlada je znižala davčno obremenitev nepremičnin za 40 odstotkov, je spomnil vodja Demokratske stranke, in dodal, da bi morali sedaj poseči v prid vseh tistih, ki ne posedujejo lastne hiše ali stanovanja. Ob tem je nakazal nekaj možnosti. Na primer ugodnejše najemnine ali pa prodajo občinskih ali državnih nepremičnin za gradnjo novih ljudskih stanovanj. Veltroni se je obregnil tudi ob popravek, s katerim skuša Berlus-conijeva vlada ponovno »rešiti« zasebno televizijsko mrežo Mediaset Rete 4. Glede paketa posegov za varnost j e menil, da j ih je Berlusconi večji del »prepisal« od Ama to ve ga od lo ka. Ne ka te rih sklepov, kot je na primer pojmovanje ilegale kot kaznivega dejanja, pa ni mo go če pod preti. Vodja opozicije je nadalje spomnil na popoln vladni molk o letalski družbi Alitalia. Med volilno kampanjo je Berlusconi sveto obljubljal navezo zasebnikov, ki bi odkupili letalsko družbo, zdaj pa je popolnoma »pozabil« nanjo. Predsednik vlade v senci se je srečal s predsednikom dežele Lombardije Robertom Formigoni-jem. Pogovarjala sta se o davčnem federalizmu. Berlusconi želi zgraditi most med Sicilijo in celino RIM - Za novo vlado je gradnja mostu med otokom Sicilijo in celinsko Italijo »prednostna naloga«. To je v pismu družbi Stretto di Messina, ki je izdala naročilo za gradnjo mostu, potrdil novi minister za infrastrukturo Altero Mat-teoli. Družba, ki je bila ustanovljena leta 2003, je leta 2006 gradbenemu podjetju Impreglio po razpisu izdala naročilo za gradnjo 3,7-kilometrskega mostu čez Me-sinsko ožino. Vendar pa se je aprila 2006, ko je takratni premier Silvio Berlusconi izgubil parlamentarne volitve, njegov naslednik Romano Prodi dragemu projektu odpovedal. Po zmagi na letošnjih parlamentarnih volitvah je Berlusconi gradnjo mostu ponovno označil za prednostno nalogo. Glede na načrte vlade bi moral most postati najpomembnejši vezni člen ceste čez Evropo, ki bi potekala iz Palerma prek Munchna do Berlina. V preteklosti so okol-jski aktivisti proti omenjenemu projektu že večkrat protestirali. V primeru izgradnje bi bil viseči most čez Mesinsko ožino, naročilo za katerega je vredno 4,4 milijarde evrov, najdaljši na svetu. Po cestišču na višini 64 metrov nad morsko gladino pa naj bi se dnevno čez most peljalo 140.000 avtomobilov. Pot iz Kalabrije do Sicilije bi po novem trajala le še dobre tri minute, medtem ko morajo danes vozniki in turisti za mesto na trajektu včasih čakati tudi po osem ur. V prvem trimesečju je BDP zabeležil +0,4% RIM - Italijanski statistični zavod Istat je posredoval podatke o italijanski ekonomski rasti v prvem trimesečju leta 2008. Gre sicer za predhodno oceno, ki pa je za malenkost boljša od pričakovanj analitikov. Po podatkih, ki jih je posredoval Istat, naj bi bruto domači proizvod zabeležil porast v višini +0,4%, »tendenčna« rast oziroma tista v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem pa 0,2%. Italija tako še naprej zaostaja za evropskimi velesilami. Nemški BDP je namreč narasel za 1,5%, francoski za 0,6%, BDP Velike Britanije pa za 0,4%. Razlika med »tendenčno« italijansko rastjo in tisto ostalih držav je bistveno večja: v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem so v Nemčiji zabeležili 2,6-odstotno rast BDP, v Veliki Britaniji +2,5%, v Franciji pa 2,2%. Globalno gledano je BDP v državah, ki uporabljajo evro, narasel za 0,7%, v primerjavi z lanskim trimesečjem pa za 2,2%. MILAN - Umazani bančni posli Bivši guverner Fazio bo moral na zatožno klop Sodili bodo tudi Fioraniju in 16 drugim - 240 milijonov evrov dogovorjenih kazni MILAN - Bivšemu guvernerju Banke Italije Antoniu Faziu bodo sodili na procesu, ki se bo začel 23. oktobra: obtožen je ažiotaže. Na zatožni klopi milanskega sodišča bo sedelo 18 obtožencev, vpletenih v poskus prevzema banke Antonveneta. Med ostalimi obtoženci so bivši pooblaščeni upravitelj banke BPI Gi-ampiero Fiorani, bivši predsednik Unipol Giovanni Consorte ter senator Ljudstva svobode in predsednik komisije za javna dela Luigi Grillo. 58 obtožencev se je za kazen dogovorilo, kar bo prineslo državi 240 milijonov evrov. Emilio Gnut-ti se je dogovoril za 2 leti zapora (njegovim družbam so zasegli 28 milijonov evrov), Stefano Ricucci za leto zapora (njegovim družbam so zasegli 30 mil. evrov), Danilo Coppola za 8 mesecev zapora in 19 mil. evrov. Fiorani se je dogovoril za 3 leta in 3 mesece zapora za obtožbe kriminalnega združevanja, goljufije in nezakonite prilastitve, Consorte za 10 mesecev zapora in 12 milijonov evrov za obtožbi goljufije in nezakonite prilastitve. Antonio Fazio ansa boj proti mafiji - Obletnica umora sodnika Giovannija Falconeja »Ladja zakonitosti« priplula v Palermo Poziv k okrepitvi prizadevanj proti mafiji RIM, PALERMO - Ob 16. obletnici umora protimafijskega sodnika Giovannija Falconeja (23. maja 1992 v Capaciju, kjer so skupaj s Falconejem v bombnem atentatu umrli njegova žena Francesca Mor-villo in agenti njegovega spremstva, le slaba dva meseca zatem pa je bil v podobnem atentatu umorjen sodnik Paolo Borsellino) je včeraj v Palermo priplula t.i. »ladja zakonitosti« s 1.200 mladimi na krovu, ki so se udeležili spominskih svečanosti. Na slednjih so bili prisotni tudi številni ministri, generalni protimafijski tožilec Pietro Grasso in Falconejeva sestra Maria, na katero so svoja sporočila naslovili predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, premier Silvio Berlusconi in predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je atentat v Capaciju označil za grozovit napad na državne inštitucije in poudaril, da se boj proti mafiji ne sme zmanjšati. Omenimo naj, da sta v okviru pobude poleg »ladje zakonitosti« v Palermo bili namenjeni tudi dve jadrnici, od katerih je ena v začetku maja odplula iz Trsta s posadko goriške sekcije avtonomnega policijskega sindikata. V Palermo je včeraj priplula tudi »ladja zakonitosti« ansa IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 24. maja 2008 1 Q APrimorski ~ dnevnik BRALNA ZNAČKA - Včeraj kar osem zaključnih prireditev na šolah na Tržaškem Med otrokom in knjigo naj se ustvari posebna vez Priznanja mladim vnetim bralcem in obisk priljubljenih gostov - 30. maja zadnji prireditvi v Boljuncu in Devinu Pomembno je, da se med otrokom in knjigo ustvari posebna vez, saj takrat postane branje zares lepo. S temi besedami, ki dobro ponazarjajo duh in poslanstvo Bralne značke za spodbujanje in gojenje kulture branja med šolsko mladino, je včeraj dopoldne v »balonu« Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu igralka Maja Blagovič nagovorila učence osnovnih šol didaktičnih ravnateljstev od Sv. Ivana in Sv. Jakoba. Slednji so se tam udeležili ene od kar osmih zaključnih prireditev v okviru pobude Bralne značke, ki so včeraj potekale po številnih šolah in vrtcih na Tržaškem. Tradicija je, da ob priložnosti zaključnih prireditev učence s svojim obiskom razveselijo znani slovenski književniki, kar se je tudi letos zgodilo na nižjih srednjih šolah na Opčinah, Pro-seku, Katinari, pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu ter v Dolini in Nabrežini. Povsod pa ni bilo tako, saj so otroci šol svetoivanske-ga in šentjakobskega ravnateljstva prisostvovali živahni in simpatični igralsko-glasbeno-plesni predstavi, posvečeni Levstikovemu junaku Martinu Krpanu. Gostje, ki so poskrbeli za pravi plesno-glasbeni show, so pripadali gledališki skupini Gib in plesno akrobatski skupini Flip iz Pirana, ki so uprizorili povest o Martinu Krpanu v priredbi Mojke Me-ho ra Lavrič, ki je sku paj s Stasjo Me ho -ro poskrbela tudi za režijo. Kot običajno ob priložnosti zaključnih prireditev Bralne značke je tudi na Stadionu 1. maj potekalo podeljevanje priznanj malim vnetim bralcem, ki so jih na začetku po uvodni pesmi nagovorili svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič in pedagoška svetovalka Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. ZRSŠ namreč sodeluje z društvom Bralna značka Slovenije na področju strokovnega izobraževanja o književni vzgoji ter seveda pri organizaciji zaključnih prireditev, katerih izpeljavo omogoča tudi finančna podpora Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije in Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot že rečeno, je vče raj v okviru Bralne značke potekalo še sedem drugih zaključnih prireditev, v tem primeru na nižjih srednjih šolah, katerih dijake so Otroke svetoivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva je razveselil prihod Martina Krpana kroma obiskali nekateri vidni slovenski književniki in književnice. Tako sta openski sedež in proseški oddelek NSŠ Srečka Kosovela gostila pesnico Nejko Omahen, na svetoivanskem sedežu in katinarskem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda se je mudila mladinska pisateljica Janja Vidmar, na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini in na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini pisatelj Tone Partljič, na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu pa pesnik Matjaž Pikalo. Predšolske značke pa so včeraj podelili tudi malčkom Otroškega vrtca Pika Nogavička v Dolini. Na Tržaškem bosta zadnji zaključni prireditvi ob podeljevanju Bralnih značk potekali prihodnji teden, točneje v petek, 30. maja, ko bodo priznanja podelili malim knjižnim moljem didaktičnih ravnateljstev iz Doline in Nabreži-ne. Tokrat bo gostja priljubljena glasbenica in pevka Romana Krajnčan, njen prihod pa bo učence dolinskega didaktičnega ravnateljstva razveselil ob 8.45 v gledališču France Prešeren v Boljuncu, učenci nabrežinskega ravnateljstva pa bodo prišli na vrsto ob 11. uri, ko se bodo zbrali na Osnovni šoli Josipa Jurčiča v Devinu. (iž) RONKE - Včeraj Dipiazza novi predsednik letališča kroma Tržaški župan Roberto Dipiazza je bil izvoljen za novega predsednika družbe, ki upravlja letališče v Ronkah, pri čemer bo nadomestil Giorgia Brandolina, kije svojčas odstopil zaradi kandidature v deželni svet FJK. Dipiazza je ob izvolitvi izrazil veliko zadovoljstvo in poudaril, da bo nadaljeval odlično delo, ki so ga doslej opravljali njegovi predhodniki. Prepričanje tudi, da bo mogoče dodatno utrditi in izboljšati dosedanji pozitivni trend rasti letališča. Izsledke raziskave je predstavila pokrajinska odbornica za socialno politiko in kooperacijo Marina Guglielmi USPEH - Na tekmovanju v znanju nemščine Loreley 2008 v Ilirski Bistrici Prešernovci so se izkazali Uspešni so bili tako na tekmovanju kot na natečaju kreativnega pisanja v nemškem jeziku, na katerem je letos sodeloval tudi zavod J. Stefan Tekmovanje iz znanja nemškega jezika in deželoznanstva LORELEY 2008, ki je letos slavilo deseto obletnico, je potekalo v soboto, 12. aprila na gimnaziji v Ilirski Bistrici. Skupina dijakinj in dijakov liceja Franceta Prešerna je dosegla resnično izreden uspeh, saj je dijakinja Maruš-ka Kapic iz 5.C razreda jezikovne smeri osvojila prvo mesto in nagrado Potovalne agencije Twin za tridnevni izlet v London. Takoj za njo je Lara Zac-chigna iz istega razreda, na četrtem mestu pa Alenka Verša iz 5. B razreda znanstvene smeri. Tudi ostali tekmovalci iz naše šole so se lepo uvrstili: 7. mesto si delita dijakinji Malina Tedeschi in Laura Sarasini, 8. mesto je dosegla Mojca Pertot in 10. Matjaž Guštin. Dijaki so se izkazali tudi na natečaju kreativnega pisanja v nemškem jeziku, ki ga organizirajo v okviru tekmovanja, in z izvirnimi SMS sporočili posegli po nagradah. Letos se je natečaja prvič udeležil tudi zavod J. Stefan in Alen San-cin iz 3. razreda oddelka elektronskih operaterjev se je s svojim izvirnim SMS-om uvrstil na drugo mesto. Tretje mesto sta dosegli dijakinji Jagoda Cas tel la ni in Tina Ma la lan iz jezikov -ne smeri liceja Prešeren. Ob prihodu v Ilirsko Bistrico so nas dijaki tamkajšnje gimnazije toplo sprejeli z glasbenim nastopom in ske- ŠTUDIJA 2001-2006 - Na Tržaškem zaposlujejo skoraj 2.200 ljudi Socialne zadruge: koristno, a premalo poznano bogastvo Tržaške pokrajine V Tržaški pokrajini deluje največ deželnih socialnih zadrug: če je deželno povprečje dvanajst zadrug vsakih sto tisoč prebivalcev, se v Trstu in okolici odstotek zviša na 19,19. Socialne zadruge se delijo na tri kategorije: »tipa A«, ki nudijo razne servise, namenjene občanom, »tipa B«, ki nudijo zaposlitev ljudem s posebnimi potrebami oziroma tistim iz tako imenovanih »ogroženih« okolij, ter mešane zadruge. V tržaških zadrugah je zaposlenih skoraj dva tisoč dvesto ljudi, med katerimi je preko tisoč petsto žensk, eno tretjino vseh zaposlenih pa predstavljajo »manj srečni« subjekti. Podatke so včeraj predstavili na sedežu Pokrajine Trst, saj je njen observatorij, ki nadzoruje svet socialnih zadrug, pripravil obsežno poročilo o obdobju 2001-2006. Raziskavo je opravilo podjetje Fin-reco v sodelovanju z združenji Confco-operative Federsolidarieta, Legacooop in Agci. Kot je uvodoma pojasnila pokrajinska odbornica za socialno politiko in kooperacijo Marina Guglielmi, je želela študija izpostaviti predvsem vlogo, ki jo na tem področju odigravajo javne uprave in ustanove. »Leta 2006 se je petnajst javnih ustanov od petintridesetih po-služilo sodelovanja socialnih zadrug.« Te so bile v prvi vrsti zadolžene za oskrbo starejših občanov in tistih s posebnimi potrebami, v manjši meri pa tudi za sanacijske posege in čiščenje. »Kljub temu, da je večina komitentov izrazila zadovoljstvo nad servisom, ki so jim ga nudile zadruge, pa le manjši del javnih uprav sklepa z njimi konvencije. Tudi poznavanje zakonodaje in olajšav ostaja nezadostno, zato si bo Pokrajina Trst še naprej prizadevala za izboljšanje sodelovanja med javno upravo in socialnimi za-drugami.«Predstavnik deželnega združenja Legacoop je pristavil, da je kljub prizadevanjem odbornice Gugliel-mi ravno Pokrajina Trst med tistimi javnimi upravami, ki sklepa manj konvencij ... Med podatki, ki jih je posredoval Enore Casanova, direktor podjetja Fin-reco, gre omeniti, da se je v obdobju 2001-2006 odstotek zaposlenih povišal, prav tako vsota, ki jo zadruge namenjajo izpopolnjevanju svojih članic in članov: 152 tisoč evrov ali + 136%! (pd) čem v nemščini o ljubeznivem, a nekoliko čudaškem očetu, ki je hotel hčerki na vsak način poslati po pošti ribico z imenom Napoleon. Po takem sprejemu smo se vsi počuti li bolj spro šče ni, skoraj kot v domačem okolju. Sledil je prvi del tekmovanja z raznovrstnimi nalogami za preverjanje besednega zakla- da ter poznavanje nemške kulture. Po kratkem odmoru smo se vrnili v učilnice in se posvetili pisanju drugega dela naloge, ki preverja bralno razumevanje že vnaprej določene knjige. Letos smo imeli na izbiro krajšo detektivko Ebbe und Flut ter tri kratke zgodbe iz zbirke Blaumacherin. Za organizacijo in sestavljenje tekmovalne naloge poskrbijo profesorji nemščine različnih višjih srednjih šol s Primorske ter predstavnica Mladinske knjige, Centra Oxford iz Ljubljane. Naša šola se udeležuje tega tekmovanja že od leta 2003 in vsakokrat Zavod za šolstvo RS poskrbi za avtobusni prevoz, ker se tekmovanja odvijajo v različnih krajih Primorske od Izole in Postojne do Ajdovščine in Tolmina. Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem, ki gojijo in se zanimajo za nemški jezik in hvala tudi vsem men toricam, ki nas vsa ko le to s prepričljivim »es macht doch Spaß« spretno privabijo k sodelovanju. Laura Sarasini 1. kl. 8 Nedelja, 25. maja 2008 TRST / ZGONIK - Predstavitev 44. razstave vin v okviru občinskega praznika Deset dni v znamenju kulture in domače kapljice Vrsta razstav, glasbenih srečanj, gledaliških utrinkov in slavnostnih trenutkov Zgonik se pripravlja na veliki praznik, ki bo že od današnjega dne oživil vas in na ta konec zahodnega Krasa privabil radovedneže in ljubitelje dobre kapljice od vsepovsod. Vrača se namreč že 44. razstava vin oziroma občinski praznik, ki bo letos minil v znamenju solidarnosti, glasbe, slavnostnih trenutkov, književnosti, gledališča in... pristne domače kapljice seveda. Pobudo so zgoniški župan Mirko Sardoč, podžupan Ladi Budin ter odbornika Nadja Debenjak in Igor Gustinčič včeraj dopoldne predstavili na sedežu deželne agencije za turizem FJK; lokacija, kot je dejal Sardoč, ni bila naključna, saj je Dežela FJK pokroviteljica pobude, in poudaril, da so si prireditelji tudi letos zamislili tak program, ki bi bil zanimiv za vsakogar, saj so vanj poleg tradicionalnih dogodkov vnesli tako socialne kot kulturne primesi. Končni rezultat pa je kar se da zanimiv in pester. Desetdnevno občinsko praznovanje (do ponedeljka, 2. junija) v Zgoniku se bo v bistvu začelo že danes, ko bo v dopoldanskih urah (od 9.30 do 12.30) pred županstvom potekala solidarnostna, krvodajalska akcija, jutri pa bo ravno tam v okviru niza Adriatic Festival koncert skupine Kakanic Blues. Gre za kakovosten blues nastop glasbenikov iz Trsta, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarke, ki bo v primeru slabega vremena v domačem Športno-kulturnem centru. Po dolgih letih je končno tudi zgo-niška občina, kot zadnja v tržaški pokrajini, dočakala svoj slavnostni trenutek. V torek, 27. maja, bodo namreč ob 18. uri v sklopu slavnostne seje občinskega sveta predstavili nov občinski grb. Sredin večer bo minil v znamenju književnosti, saj bodo ob 20.30 v občinski knjižnici v Saležu predstavili knjižni prvenec občanke in kulturne delavke Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«, ki je izšel pri tržaški založbi Mladika. Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo prebrala igralka Miranda Caharija, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel MePZ Rdeča zvezda-Devin pod vodstvom Rada Miliča. Kulturnih dogodkov pa nikakor ni konec: v četrtek, 29. maja, bo ob 21. uri v sugestivnem okolju bivšega kamnoloma v Repniču v sodelovanju in v produkciji Slovenskega stalnega gledališča zaživela gledališka predstava Moj Kras v režiji Marka Sosiča. Prireditev se bo sicer uradno začela v petek, 30. maja, ob 18. uri v domači vi-noteki s fotografsko razstavo avtorjev z obeh strani nekdanje meje Bogdana Ma-carola in Borisa Prinčiča z naslovom »Schengenska meja 2007« in razstavo kamnitih izdelkov in nakita mladega umetnostnega obrtnika Sandija Šuca. Dogajanje v vinoteki bo popestril nastop glasbene skupine Mladi kraški muzikantje. Na županstvu bo medtem na ogled razstava svitkov, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol L. Kokoravec - Gorazd iz Saleža ter 1. maj 1945 iz Zgonika; ob njih bodo viseli tudi likovni izdelki osnovnošolcev iz Du-tovelj, risbe otrok iz vrtca v Gabrovcu in fotografije o delovanju občinske civilne zaščite. Na dvorišču šole 1. maj 1945 bosta na ogled še razstava kmetijske opreme in orodja, ter domačih živali kmetije Kraška domačija iz Bajte, Gruden-Žbo-gar iz Samatorce in Country Eden Omar-ja Maruccellija. Svoje vzorce bo na 44. razstavi vin ponujalo 12 domačih vinogradnikov, ki se bo predstavljalo z vzorci vitovske, malva-zije, terana in belega namiznega vina. Proizvode bosta ocenili strokovna in ljudska komisija, slovesno nagrajevanje pa bo v nedeljo, 1. junija. Obiskovalcem bodo na razpolago seveda tradicionalne specialitete na žaru, ki jih bodo nudili člani AŠK Kras in KD Rdeča zvezda, vsak večer pa se bodo lahko zavrteli na plesišču z ansambli 3 prašički, Venera, Primorski fantje in Ek-spress. Bogat program dopolnjujejo še turnir v karateju v priredbi Shinkai kluba in pa vodeni izleti na Volnik in sv. Lenart, po poteh, ki jih je občina ovrednotila v okviru evropskih projektov. Skratka, ponudba za vse okuse. (sas) Zanimiv spored vabi k polnoštevilni udeležbi kroma TEREZIJANSKA ČETRT - Ponterošu se bo pridružil drugi most Most čez kanal bo Občani so se v anketi odzvali pozitivno - Bandelli: »Gradnja mostu bo stala 700 tisoč evrov« 3. junija bodo pontonirji iz Piacen-ze začeli demontirati začasni železni most, ki povezuje ulici Trento in Cassa di risparmio (na sliki Kroma), namesto njega pa bo tržaška občinska uprava postavila dokončen most iz cementa, ki se bo trajno pridružil slovitemu Ponterošu (ali Rusemu mostu). Svoje namene je včeraj potrdil občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli, ki je napovedal, da bo Občina Trst v kratkem sprožila birokratski postopek in načrtovanje del. Gradnja mostu za pešce, ki je na omenjeni točki v preteklosti že obstajal, naj bi po njegovih besedah stala kakih 700 tisoč evrov. Odločitev je dokončna, potem ko je anketa pokazala, da se občani z načrtom strinjajo. Občinska uprava je namreč zbrala 2878 izpolnjenih anket (1357 na spletu in 1521 na papirju): 78% vprašanih je menilo, da bi bil most koristen, 74% se jih je strinjalo s trditvijo, da bi izboljšal kakovost območja, 73% se jih je opredelilo za izgradnjo mostu. Zadovoljstvo je izrazil tudi občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. V Bazovici prijeli tatu, medtem ko je vdiral v avto Policija je v sredo zvečer zasačila človeka, ki je na Kosovelovi ulici v Bazovici skušal z izvijačem vdreti v parkiran avtomobil. Policisti so ga opazovali iz bližine: že nekaj časa namreč nadzorujejo območje med Opčinami in Bazovico, kjer se je v zadnjih mesecih povečalo število tatvin v avtomobilih. Aretirali so 67-letnega Vittoria Felicettija, ki se je rodil v mestu Ascoli Piceno, ima pa stalno bivališče v Trstu. Sile javnega reda ga dobro poznajo, ker je bil že večkrat obsojen zaradi kraje torb, denarnic in podobnih predmetov, ki so ležali v avtomobilih. Tokrat je obtožen poskusa kraje v obtežilnih okoliščinah. Lesno pristanišče: Pokrajina budno nadzorovala območje Pokrajinska odbornica za okolje Ondina Barduzzi je v tiskovni noti pojasnila, da so kontrole s strani pokrajinske uprave postavile temelje za preiskavo, v okviru katere je finančna straža pred kratkim zasegla veliko nezakonito odlagališče pri lesnem pristanišču. »Naši funkcionarji so delali resno in v skladu s predpisi, opravili so dolgo in zahtevno delo. Pokrajinska uprava pa bo vedno branila občane in ozemlje,« je zapisala odbornica, ki je finančni straži ponudila sodelovanje. Vodeni sprehod po poteh Itala Sveva in Jamesa Joycea V okviru mednarodnega natečaja »Trst, mejni spisi« prireja društvo Altamarea (ob sodelovanju Dežele FJK in Pokrajine Trst) brezplačen vodeni sprehod po Trstu Itala Sveva in Jamesa Joycea. Pobuda bo na vrsti jutri, zbirališče bo ob 18. uri pred Rossettijevim spomenikom pri Ljudskem vrtu, sprehod bo trajal približno do 20. ure. Pohod tržaških, slovenskih in hrvaških Lionsov Jutri bo iz Bazovice krenil pohod, ki ga skupaj prirejajo tržaški, slovenski in hrvaški Lions klubi. Udeleženci se bodo zbrali ob 15. uri v Bazovici, pohod pa se bo začel ob 15.30. Lionsi bodo šli skozi Lipico do Vilenice, kjer bo zaključna prireditev z obilno zakusko. JAVNA DELA - Stališče WWF Kritični do načrta za trg pred postajo Krajevni predstavniki organizacij WWF in Italia Nostra so na tiskovni konferenci spregovorili o predhodnem načrtu tržaške občinske uprave za preureditev Trga Liberta. Okoljevarstveni organizaciji sta glede projekta, ki zadeva popolno prenovo trga pred glavno železniško postajo, izrazila vrsto pomislekov. Odgovorni za tržaško sekcijo WWF Carlo Dellabella je v razčlenjenem poročilu pojasnil, zakaj je stališče organizacij negativno. V prvi vrsti je zatrdil, da omenjenega predhodnega načrta niso uskladili z varianto k regulacijskemu načrtu, ki zadeva staro pristanišče, kakor tudi ne z načrti za preureditev Terezijanske četrti. Prav tako se ne omenja osnutka prometnega načrta, ki ga je sestavil Roberto Camus. Umestno bi bilo vprašati za mnenje samega inž. Camusa, saj bo obnova trga močno vplivala na promet v mestu. Dellabella je razložil, da sta WWF in Italia Nostra sprva pozdravila načrt, ki predvideva združitev ljudskega vrta z železniško postajo. Vrt pa naj bi po napovedih zmanjšali za kakih 10 metrov, pri čemer bi podrli nič manj kot 21 dreves. Ob tem naj bi drugih 10 dreves usahnilo zaradi ureditve podzemne pasaže za pešce. WWF predlaga, naj Občina Trst ne širi pločnikov, ki so na strani pri Ul. Ghega že dovolj široki ter naj na isti strani trga omeji število voznih pasov: tam hoče občinska uprava urediti cesto s 7 ali 8 voznimi pasovi. GOLDONIJEV TRG - Danes in jutri Okusi tradicije Bogato obložene stojnice ponujajo najrazličnejše domače proizvode Sladokusci lahko ta konec tedna obiščejo Gol-donijev trg, kjer bodo našli tipične domače proizvode. Še danes in jutri je namreč na vrsti 3. izvedba pobude Okusi tradicije, ki jo prireja tržaški Pro Loco v sodelovanju z Občino Trst in Fundacijo CRTrieste. Stojnice so obložene z vinom, medom, sirom, oljem, kruhom, sladicami, ribami, likerji, pršutom (foto Kroma), cvetjem in rokodelskimi izdleki krajevnih proizvajalcev. Večerne ure (ob 21. uri) bosta popestrila koncerta: nocoj bo čas za rok, jutri pa za harfe. / TRST Sobota, 24. maja 2008 9 zahodni kras - Nov gradbeni poseg v bregu pod Križem Brojnica: namesto paštnov sedem »turističnih rezidenc«? Zahodnokraški rajonski svet izrekel o podrobnostnem načrtu negativno mnenje Levo: sedanja podoba paštnov v kriškem bregu ob cesti, ki pelje v Brojnico; desno: domnevna bodoča podoba z novimi »turističnimi hišami« Bazni sindikati o ukrepih podjetja TT Predstavniki federacije prevozov baznih sindikatov RDB-CUB so se včeraj srečali s pokrajinskima odbornikoma Ondino Barduzzi (za prevoze) in Dennisom Visiolijem (za zakonitost). Odbornikoma so izročili dokumentacijo, ki po njihovem mnenju jasno dokazuje številne nepravilnosti in prekrške s strani podjetja javnih prevozov Trieste Trasporti (TT). Podjetje naj bi kršilo zakonske predpise in delovne pogodbe svojih uslužbencev. Odbornika bosta dokumente posredovala pristojnim uradom, kjer bodo zadevo temeljito preučili. Bazni sindikati obenem potrjujejo, da bo v petek, 30. maja stavka prevozov od 9. do 13. ure. Zgražajo se nad načrtom podjetja TT, ki želi odstopiti drugemu subjektu upravljanje 10 manj uporabljenih avtobusnih linij. To so linije št. 13, 33, 35, 39/, 49/, 73, A, B, C in D. Sindikalisti zavračajo tako politiko kot tudi izbiro linij: avtobus 35, s katerim se med drugim vozijo slovenski višješolci, je pogosto natrpan, medtem ko so nekateri drugi avtobusi (št. 12, 24 ali 51) večkrat prazni. Tam, kjer so desetletja stali stari paštni, bodo kmalu zrastle nove turistične hišice. Takšna cementna bodočnost se - po podrobnostnem načrtu, o katerem je na četrtkovi seji razpravljal zahodnokraški rajonski svet - piše območju v kriškem bregu pod Obalno cesto, ob cesti, ki pelje v Brojnico. Na terasastih zemljiščih za skupnih nekaj več kot 3 tisoč kvadratnih metrov naj bi zgradili sedem hiš, namenjenih »turističnim rezidencam«, kot piše v načrtu. Območje je strmo, do 20 odstotkov naklonskega kota. Po načrtu naj bi ga statično zavarovali z dvema podpornima zidoma. Z Ul. Picard, tiste, ki pelje z Obalne ceste v Brojnico, naj bi na območje vodila nova, 4,5 metrov široka »notranja cesta«. Vsaka od sedmih »turističnih hiš« naj bi bila visoka največ do 6 metrov in pol, vsaka hiša bi imela svoj parkirni prostor. Skupno naj bi zgradili za nekaj več kot 1.500 kubičnih metrov pokritih površin. V načrtu je zabeleženo, da sodi zemljišče v okvir evropsko zaščitenih območij, in sicer v okvir območja posebne zaščite in v območje evropsko zaščitenega tržaškega in goriškega Krasa. Zahodnokraški rajonski svet je izdal o načrtu negativno mnenje. Utemeljil ga je z dejstvom, da bi gradnja hiš predstavljala škodo za tamkajšnje okolje. Poleg tega bi bila gradnja nevarna zaradi strmine zemljišča in zaradi flišaste strukture tal. Rajonski svetniki so v soglasno izrečenem negativnem mnenju tudi spomnili na resolucijo, ki so jo bili odobrili 2. marca lani in v kateri so zahtevali, naj občina zniža indekse o zazidljivosti zemljišč na območju brega od Konto-vela do Križa. Zahodnokraški rajonski svet se je pri svoji oceni držal stališč, ki jih je bil iznesel že ob drugih dveh podrobnostnih načrtih o novih gradnjah na območju kriškega brega pod Obalno cesto. Ze takrat je izrekel negativno mnenje, ker je smatral, da bi bil cementni poseg v zeleno naravo nad obalo okolju škodljiv. O poprejšnjih načrtih je razpravljala tudi tržaška občinska komisija za urbanistiko. Njeni člani so si ogledali območji in iznesli marsikatere tehtne pomisleke (pomanjkanje parkirnih prostorov, prevelika strmina za pot, ki je vodila do novih hiš...), zaradi česar so bili projektanti prisiljeni delno spremeniti prvotna načrta. M.K. prosek - Neznosno ropotanje na glavni cesti skozi vas »Pojoči« pokrovi kanalizacije Nezadovoljstvo vaščanov - Po več kot dveh letih so občinski tehniki ugotovili, da so bili vsi pokrovi slabo nameščeni Stanovanja ob glavni proseški ulici, tisti, ki pelje od Kržade proti spomeniku, imajo več kot dve leti brezplačno nočno glasbeno spremljavo. Nekakšno peklensko suito za avtomobilska kolesa in pokrove kanalizacije z vedno isto monotono ritmično podlago - tu-tun.. tu-tun.. - ki spravlja domačine ob živce in spanec. Nezaželeni proseški nočni koncerti so se začeli jeseni 2005, komaj so se končala dela za namestitev plinskega omrežja. Na cestišču so bili nameščeni novi pokrovi kanalizacije, plinskega in podzemskega električnega omrežja. Namestitev je bila sila ohlapna: ko je avtomobil, avtobus ali kombi zavozil na pokrov, je ta z velikim hrupom potolkel na jekleni okvir. Tako se je začelo ritmično ropotanje, ki je postalo predvsem v večernih in nočnih urah nevzdržno. Domačini so se začeli pritoževati; v kratkem je postal rajonski svet strelovod vaškega negodovanja. Predsednik Bruno Rupel je že 30. januarja 2006 pisal tržaški občini, in zahteval, naj poseže. Vse bolj nadležnemu ropotu pokrovov je sledil vse bolj grobni molk občinskih oblasti. Po poldrugem letu se je nekaj minimalno spremenilo. Občinski tehniki so si lansko poletje z Ruplom ogledali proseške »glasbene« pokrove in se odločili za zasilno rešitev: okvire pokrovov naj bi obložili z gumijastimi trakovi, ki naj bi ublažili ropot. Ko bi pokrove odstranili in namestili nove, bi morali cesto zapreti, kar bi povzročilo velike nevšečnosti v prometu, so takrat ocenili občinski tehniki. Izkazalo se je, da je bila zasilna rešitev res zasilna. Zdržala je nekaj dni, zatem so začeli proseški pokrovi spet peti svojo bobenčkom neusmiljeno »pe- sem«. Decembra lani je rajonski predsednik telefonsko spet opozoril občinskega funkcionarja, da zadeva ni bila še rešena. Sredi letošnjega aprila je pri-romalo na občino novo Ruplovo sporočilo. V njem je zapisano, da se je položaj »ropotajočih pokrovov« še poslabšal. Omenjena je tudi »kršitev pravice do javnega miru«, to je kaznivo dejanje, o katerem je govor v 659. členu kazenskega zakonika. V začetku maja je bil sedež rajonskega sveta cilj novega romanja nezadovoljnežev. Tokrat so bili mo-tociklisti. Cela vrsta jih je opozorila na nevarnost, ki jo za kolesa in motorna kolesa predstavljajo pokrovi. Kar nekaj se jih je pogreznilo za več centimetrov, da so ponekod nastale na cestišču prave luknje. Rupel je 13. maja poslal na občino novo sporočilo. Odziva ni bilo. V sredo je v zadnjem dopisu zahteval, naj občina pred pogreznjene pokrove vsaj postavi znak o nevarnosti, da bi bili avtomobilisti in mo-tociklisti pravočasno obveščeni. Včeraj so se občinski tehniki končno vrnili na Prosek: skupno kar osem. Ugotovitev je bila enotna: prav vsi pokrovi so bili slabo nameščeni. Skupno, velikih in manjših, jih je 52. Zaenkrat so okoli najbolj nevarnih zarisali rdeč krog na cestišču... M.K. minuta tišine Spomin na Mateja Lachija Zahodnokraški rajonski svet se je na četrtkovi seji z minuto tišine počastil spomin prerano umrlega svetnika Demokratske stranke Mateja Lachija. Načelnik stranke Niko Tenze se je spomnil kolege, prijatelja in neutrudljivega sodelavca, izpostavil njegovo delo in požrtvovalnost ter ljubezen do rojstnega Križa in domačih ljudi. V imenu štirih svetnikov des-nosredinske opozicije se je Mateja Lachija zelo ganljivo spomnila svetnica Annarosa Benvignu. »Njegov zelo delikatni in spoštljiv način sodelovanja pri političnem upravljanju tega rajona bo zgled za vse nas,« je podčrtala predstavnica Nacionalnega zavezništva. Mesto Mateja Lachija je prevzela prva neizvoljena Mariagrazia Villi. POLITIKA - Nacionalno zavezništvo se je spomnilo Giorgia Almiranteja »Nekoč poraženci, danes zmagovalci« Menia: Občina naj poimenuje trg ali ulico po pokojnem voditelju MSI - Aplavz za "donno" Assunto in Giacomellijeve solze Desnica se ne sramuje Giorgia Almiranteja, a ga ima za veliko osebnost, na katero bi morali biti ponosni vsi Italijani. Sinočnja prireditev ob 20-letnici smrti človeka, ki je bil zelo ponosen na svojo fašistično pripadnost, je izpadla kot nostalgična, a obenem kot politična pobuda. Nostalgijo so poosebljale solze Sergia Giacomellija, ki je med go vo rom več krat pla nil v jok, po li ti ko pa besede vladnega podtajnika Roberta Menia. »Nekoč poraženci, danes zmagovalci,« je poudaril Menia in žel aplavz kar številnega občinstva v konferenčni dvorani hotela Jolly. Še večji aplavz je žela »donna« Assunta, Almirantejeva vdova, ki je dejala, da Nacionalnstvo zavezništvo se nikakor ne sme izgubiti v skupni desnosredin-ski stranki. Menia je Almiranteja označil za zglednega pro-tikomunista in patriota, po katerem bi morala mestna uprava čimprej poimenovati trg ali ulico. Podobno kot je to storila za Almeriga Grilza. Vladni pod-tajnik je zelo meril svoje besede. Rekel je tudi, da je treba gledati naprej, ob tem pa ne gre nikoli pozabiti na preteklost. »Če bi bil Almirante danes med nami bi bil gotovo zelo zadovoljen, da se v Italiji pravzaprav uresničujejo vse njegove idejne in politične vizije,« je ponosno dejal Menia. Dos ti bolj nos tal gič no obar va no je bi lo pričevanje Giacomellija. Spomnil se je »zgodovin skih etap« tr žaš ke MSI in med ve li ke pat -riotske geste te stranke omenil »poulični upor« proti imenovanju Slovenca Dušana Hreščaka v mestno upravo. Almiranteja je pred sta vil kot ve li ke ga bor ca pro ti »bi lin gviz -mu«. Ta beseda je le enkrat ali dvakrat odmevala sinoči v Jollyju, medtem ko je Giacomel-li požel glasno odobravanje, ko je Gianfranca Gambassinija, ki je bil v dvorani, imenoval kot enega redkih, »ki se ni nikoli kesal, da je bil fašist in pristaš Mussolinijeve Salojske republike.« Dolgoletnega »federala« MSI je nekajkrat premagal jok, tako da je s težavo končal svoj po seg. Na kon cu ga je po to la žil Me nia, ki ga ob jel. Za Sergia Dressija je bil Almirante »človek velikih razvojnih vizij«, medtem ko je Claudio de Ferra že takoj po vojni napovedoval, da se bo Almirante »razvil v veliko osebnost«. Skratka sami superlativi. Besede so seveda zelo razveselile "donno" Assunto, ki so jo mladi in manj mladi desničarji pozdravili kot neke vrste televizijsko zvez do. S.T. 1 W * J + ■ "Donna" Assunta Alimirante (desno) je bila protagonistka sinočnje prireditve v hotelu Jolly kroma 10 Sobota, 24. maja 2008 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 24. maja 2008 SVETA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 8.28. Jutri, NEDELJA, 25. maja 2008 SV. REŠNJE TELO, GREGORIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinje C, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 67-od-stotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje C. EI3 Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi jutri, 25. maja 2008 na I. POHOD "PO STEZAH B ZGONOVEGA VRHA" ODHOD OD 9.30 DO 10.30 Z DVORIŠČA BIVŠE OSNOVNE ŠOLE V MAVHINJAH VUUDNO VABLJENI! (UDELEŽENCI NAJ IMAJO S SEBOJ OSEBNO IZKAZNICO) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »I demoni di Sanpietroburgo«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Mongol«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 19.30, 20.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La setta delle tenebre«; 16.10, 22.00 »Superhero«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 18.00 »Ultimi della classe«; 16.00, 20.00 »Notte brava a Las Vegas«; 16.00, 18.30, 21.30 »Iron Man«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al-tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - 18.40 »Il cacciatore di aqui-loni«; 17.00, 20.40, 22.20 »Il treno per Darjeeling«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Sangue pazzo«; 15.40 »Orto-ne e il mondo dei Chi«. KOPER - KOLOSEJ - 13.40, 16.20, 19.00, 21.40, 0.20 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 14.40, 16.50, 19.20, 21.30, 23.40 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 14.20, 17.10, 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Superhero Mo-vie«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; 18.50 »Alla scoperta di Charlie«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Rise - La setta delle tenebre«; 18.45 »Certamente, forse«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Iron Man«; 18.30, 20.30, 22.15 »Reservation road«. DOBRODOŠLI V BLUE BOX Pzbi&Lfí,/; >V 'V'/ vas pričakuje za zdravico DANES 24. MAJA za praznovanje v OBNOVLJENEM SEDEŽU svojih 40 LET delovanja www.padovanefigli.it «X SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.30 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Go-morra«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Superhero movie«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Rise - La setta nel-le tenebre«. E3 Čestitke Draga PETER in DEBORAH, danes se z vama veselimo in veliko sreče vama želimo! Boris, Ksenija, Radha, Matej, Nika. S Izleti AŠD-SK BRDINA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku/Rihemberku. Zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali andrejro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljuncu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Be-ko, do Korošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na Socerb in nadaljevali pot do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zgurence, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! TPPZ PIKO TOMAŽIČ sporoča da se je sprostilo nekaj mest za drugo izvedbo BCC EK6 SKD Lipa Bazovica v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Vzhodni Kras PESEM NA M'ZARJU 2008 DANES - SOBOTA, 24. maja ob 20.30 Dvorana športnega centra Zarja - Bazovica FANTJE POJEJO NA VASI 4. srečanje moških vokalnih skupin izleta «Še pomnite tovariši«. Obiskali bomo kraje, kjer so med NOB potekali srditi boji: Split, Mostar, Sutjesko, Sarajevo in Kozaro. Izlet je organiziran od 30. maja do 2. junija, cena izleta 295,00 evrov. Info in rezervacije najkasneje do torka 27. maja na tel. št.: 380-3584580 ali 040-637025. V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 5.45 uri, s Se-sljana ob 6.00, iz Nabrežine ob 6.05, iz Sv. Križa ob 6.10, s Proseka ob 6.15, iz Opčin ob 6.25 in iz Bazovice ob 6.40. Priporočamo točnost in da s seboj prinesete veljaven osebni dokument. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. SKUPINA TRST 85 organizira od 4. julija, do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo M nchen, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (trinoči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. ffi Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. Kulturno društvo Slovan in VZPI-Sekcija borcev s Padrič vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB Danes, 24. maja 2008 19.15- zbirališče na vaškem trgu na Padričah in sprevod do spominske plošče . ..... pred vaško cerkvico Nastopili bodo: r Vaški recitatorji MePZ'Slovan-Skala" Godba na pihala "Viktor Parma" iz Trebč Slavnostna govornika: Dušan Kale in Roberto Birsa Danes si bosta obljubila večno ljubezen Debora in Peter Iskreno jima čestitajo in se z njima veselijo oče Marjan z Gracijelo, bratje Ivan, Štefan in Andreja OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. 3 Poslovni oglasi ISCEMO DINAMIČNO OSEBO za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 IŠČEMO PRODAJALKO/CA za trimesečno pomoč v trgovini. Dodatne informacije zainteresirani dobijo v trgovini Global Stuff na Proseški ulici 237 na Opčinah. MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. Tel. 335285063 AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326 OSMICO IMA SKUPEK odprto v Koludrovci do vključno 8. junija. ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič TRST ul. Flavia 47, tel. 040 827782 GORICA Majnica 12, tel. 0481 391808 - TRŽIČ ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 / Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prireja ^ 46. PRAZNIK ČEŠENJ Sobota, 24. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Malibu Nedelja, 25. maja: ob 16.00 odprtje kioskov od 17.30 dalje zabavna glasba Mužike Sv. Lazar od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet Ponedeljek, 26. maja: ob 17.00 odprtje kioskov od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego Prisrčno vabljeni v Mačkolje! SKD "VESNA" KRIŽ ZDRUŽENJE ZA KRIŽ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI 40. Revija pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva pod geslom pesem ne pozna me«i£ Nastopajo: MePZ »SVOBODA« - Trbovlje, MoPS »UN S TRBOUL« - Trbovlje, MoPZ "FRANC ZGONIK" - Branik, MoPZ "DRUŠTVA VINOGRADNIKOV GORIČKO" - Murska Sobota, MoPZ "FOLTEJ HARTMAN" - Pliberk, MePZ "AVGUSTPAVEL"-GornjiSenik, ŽeVS "JEZERO"-Doberdob,MoPZ "JEZERO" -Doberdob, ŽePZ "VESNA "-KrižinMoPZ "VESNA "-Križ Kulturni dom »ALBERTA SIRKA« v KRIŽU -24. maja ob 19.30 Vljudno vabljeni! 9 Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo ogled razstave danes, 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. UČENCI IN UČITELJICE šole Virgila Ščeka vabijo v nedeljo, 25. maja, ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini na proslavo, ob 30. obletnici poimenovanja šole po Virgilu Ščeku. ČETRTO MEDNARODNO SREČANJE FLAVTISTOV »FLAVTA-FLAUT08« Vsi flavtisti so vabljeni v sredo, 28. maja, ob 16. uri v prostorih nižje srednje /Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. šole z glasbeno smerjo Sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4), kjer bo četrto mednarodno srečanje flavtistov »Flav-ta-flaut08«, ki ga organizira Glasbeni laboratorij. Prisotni bodo profesorji in študenti glavnih glasbenih inštitucij v Trstu, Starancanu, v Kopru in v Sežani. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kra-soslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. juLija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. 0 Prireditve KD SLOVAN IN VZPI - sekcija borcev s Padrič, vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. Danes, 24. maja, ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu. Nastopili bodo: Vaški recitatorji, MePZ »Slovan - Skala« in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Slavnostna govornika Dušan Kalc in Roberto Birsa. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: danes, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška 131, je na ogled razstava slik Brune Daus Onstran barve: eksperimentiranje vzdolž niti. Otvoritev razstave bo danes, 24. maja, ob 20.30. Umetnico bo predstavila likovna kri-tičarka Elena Berocchi, za glasbeni utrinek Paolo Canziani kitara. Razstava bo na ogled do 15. junija 2008, od ponedeljka do petka , od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu da- TRST /^¿^Bambičeva galerija danes, 24.5. ob 20.30 Odprtje razstave likovnice Brune Daus "Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti" Predstavitev: likovna kritičarka Elena Bertocchi Glasbeni utrinek: kitarist Paolo Canziani RAZSTAVA BO ODPRTA D0 15.6.2008 .i ® Vipn * MoVS Lipa vabi na 4. revijo moških vokalnih skupin v Športnem centru Zarja v Bazovici, danes, 24. maja ob 20.30 NASTOPAJO MoVS Lipa Bazovica MoPZ Skala - Gabrje Hrušiški fanti - Hrušica PD Slavček - Loška dolina _Vablieni liubiteliipetia\ nes, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgu-renci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v sklopu festivala Adriatic festival v nedeljo, 25.maja, ob 18.30 pred Županstvom v Zgonik na koncert skupine Kakanic Blues. V primeru slabega vermena bo koncert v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Skupino sestavljajo Mike Sponza (Italija)-kita-ra/glas, Michele Bonivento (Italija)-or-gle Hammond/klavir, Moreno Buttinar (Italija)-bobni, in gostje Boško Petrovič (Hrvaška)-vibrafon, Dieter Themel (Avstrija) glas, Primož Grašič (Slove-nija)-kitara, Sandor Toth (Madžarska)-saksofon. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Sodelujejo: Marija Cenda, ki je napisala spremno besedo, Boris Pangerc in avtorica. Umetniško branje odlomkov iz knjige: Miranda Ca-harija. Večer bodo obogatile gojenke Glasbene matice flavtistki Petra Ma-rega in Sara Bembi ter pianistka Alenka Cergol (mentorica Erika Slama). Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Po-lonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-pedagoška smer. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 27. maja, na predstavitev najnovejše knjige o Vladimirju Putinu »Il piccolo zar«. O vsebini dela bo spregovoril avtor Mitja Volčič. Srečanje po potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD Rdeča zvezda vabi v sredo, 28. maja, ob 20.30 v občinsko knjižnico v Saležu na predstavitev knjige Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat« (založba Mladika). Ob prisotnosti avtorice bo delo predstavila prof. Marija Cenda, odlomke bo brala igralka, Borštnikova nagrajenka, Miranda Caharija. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda Devin, pod vodstvom Rada Miliča. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Trst predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valdesa v sredo, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v četrtek, 29. maja, ob. 20.30 v gledališče F.Prešeren v Boljuncu na koncert ansambla »GORNI KRAMER QUARTET & Martina Feri« v sklopu pobude »Adriatic Festival 2008«. SKD FRANCE PREŠEREN prireja v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Zagraja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! SKD BARKOVLJE (U. Bonifata 6) vabi v petek, 30. maja, ob 15.30 na zaključno glasbeno delavnico OŠ Fran Saleški Finžgar, ki jo vodi Aleksandra Pertot in na razstavo izdelkov iz klobučevine ustvarjalne delavnice, ki jo je vodila Tamara Danieli. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Car-li in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krausa » vsak dan je prinesel nekaj novega «. O razstavljenih delih bo spregovoril Franc Fabec. Glasbeni uvod MoPZ KD Kraški dom. SDD JAKA ŠTOKA- Višješolska skupina vabi na premiero igre Federica Garcie Lorca DOM BERNARDE ALBE (režija Alika Bevk), ki bo v ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu A. Sirka v Križu. H Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM VARUŠKO petkrat tedensko, tel. 340-4741402. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. LJUBITELJU ŽIVALI podarim prelepe mucke: dve črni (samček in samička) ter tigrastosivobelega samčka z daljšo dlako. Tel. na št. 333-3616411 od 12. do 15. ure. NA PROSEKU dajemo v najem opremljeno stanovanje (80 kv. metrov): 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon in parkirišče. Tel.: 333-1129574. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z dvoriščem; v hiši je možno napraviti dve stanovanji. Tel. 040-228390. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, cena 200 evrov. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 040-413429 ali 328-7145151 ob urah obedov. PRODAM fiat bravo, gt, 1800, letnik 1996, komaj opravljena revizija in zamenjava gum. Tel.: 333-4577347 po 20. uri. PRODAM ponija, samček, star eno leto in pol. Tel.: 347-7838110. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481-419993 ali 3358006548. Prispevki Ob 11. obletnici smrti dragega Igorja Križmančiča se ga spominja mama in daruje 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Sobota, 24. maja 2008 V spomin na Giorgiota Umarija-Ukmarja darujeta Majda in Bruno Pertot 25,00 evrov za KD Ivan Grbec iz Škednja. V spomin na Darjota Starca - Čada darujeta Majda in Bruno Pertot 25,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega Walter in na mamo Lidijo daruje družina Perosa 100,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Maria Geri-ja darujeta družini Grahonja in Sa-badin 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. + Na svojem domu v Devinu je v torek, 20. t.m., umrla naša predraga žena, mama in nona Vlasta Batagelj Legiša učiteljica v pokoju V torek, 27. t.m., bo rajnica izpostavljena v tržaški mrtvašnici v ulici Costalunga od 11. do 13. ure. Ob 13.30 bo v cerkvi v Devinu žaljna sv. maša in nato pogreb na devinsko pokopališče. Žalujoči: mož Drago, hčerki Alenka in Vida, zet Savo ter vnuki Vlasta, Lea in Ivo. Devin, 24. maja 2008 Žalovanju za pokojno Vlasto Batagelj Legiša se pridružuje svakinja Jožica Brecelj z družino. Ob boleči izgubi mame Vlaste, izrekajo Alenki in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke Ob smrti drage gospe Vlaste Batagelj Legiša izrekamo možu Dragomiru, hčerkama Alenki in Vidi ter ostalim sorodnikom globoko občuteno sožalje pevke in pevovodja Ženskega zbora Devin Ob nenadni in boleči izgubi Vlaste Batagelj por. Legiša izreka možu Dragomiru, hčerama Alenki in Vidi in družini ter vsem ostalim sorodnikom občuteno sožalje Odbor in člani AŠD SOKOL Ob boleči izgubi žene in mame, gospe Vlaste, izrekava prijatelju Dragu in hčerkama iskreno sožalje Ondina in Miro Oppelt z družino Ob britki izgubi drage žene in mame Vlaste izreka dolgoletnemu članu vodstva Dragu Legiši, hčeram in ostalemu sorodstvu iskreno občuteno sožalje Deželno tajništvo Slovenske skupnosti Ob izgubi drage gospe Vlaste, nepozabne učiteljice, izreka možu Dra-gomiru, hčerama Vidi in Alenki ter sorodnikom občuteno sožalje Mariza z družino 24.5.1997 24.5.2008 Igor Križmančič V mojem spominu si vedno prisoten mama Bazovica, 24. maja 2008 2 Sobota, 24. maja 2008 KULTU RA TOMIZZOV DUH ^ Transformizem ; Milan Rakovac _ j / CANNES - Krst za Turkov Vsakdan ni vsak dan Najdaljši aplavz za kratki film Martina Turka Martin Turk je uspešno prestal krst v Cannesu arhiv kroma Nekoč je bil kameleon, nič kriva živalica, prispodoba za nestalnega, frf-rastega človeka; v tistem času je bil visoko cenjen le koherenten človek, tak, ki da nekaj nase in stališč ne spreminja pogosto. Danes je vse to precej smešno, mar ne, danes držo menjamo kot srajce. Transformizem postaja ne le stvar inteligentne presoje, ampak malone nova družbena etika... Čudan svijet je oko nas, zabavlja-či namršteno bulje u nas kao da nam prijete, političari i pisci i znanstvenici se cerekaju poput pajaca kao da nas hoče zabaviti. Ali, nije to više onaj srdačni a la Kennedy, koji smo Europljani nekri-tički pokupili skupa sa žvakom i trape-ricama. I nije to više tek »The Beatnik way of life«, ono cinično držanje a la James Dean ili Montgomery Clift. Jedan Charles De Gaulle ili Konrad Adenauer, jedan Eisenhower ili Tito obilježili su epohu i vlastitim držanjem, sukladnim oporavljanju svijeta od rata i nacifašiz-ma. Kao što su nas, nasuprot njima, svojom srdačnošču mentalno oporav-ljali Sartre ili Camus, Hemingway, Branko Čopič, ili Einstein i Rubinstein, nasmijani Sordi ili De Sica ili Fernandel... _ Čovjek od slame, pas od slame; čovjek od slame, pagliaccio, arhaično pagliericcio, slamarica na kojoj je siro-tinja europska spavala potonjih petnaest tisuča godina civilizacije; ali i strašilo po žitnim poljima Lombardije. Pagliaccio je postao i živi nakaradni čovjek, lakr-dijaš i zabavljač. Njega smo povreme-no palili, živog čovjeka, i čovjeka od slame. Zatim je taj iskupljujuči poganski ritual paljenja simbola krščanstvo preobrazilo u lomaču za čovjeka od krvi i mesa. U Kini pak je sačuvan običaj žrtvovanja slamnatoga psa čovjeku; dok je živ, čovjek ima pohranjene slamnate pse, svoju tamnu stranu duše, lijepo umota-ne i dobro pohranjene u škrinji, umo-tane u finu svilu; a kad čovjek umre, žrt- veni se pas od slame spali, da ne bi svoju zlu kob prenio na žive srodnike. Bruciare il pagliaccio, u starijoj ta-lijanskoj literaturi pak označava pobje-ci, ne izvršiti dogovor, ne držati se za-date riječi; i evo nam sinteze današnjeg svijeta; psi od slame, manekeni i rocke-ri i glumci i zvijezde prijeteci zure u nas, a pagliacci, mocnici svih vrsta, cere se budalasto uvjeravajuci nas da je naša propast nešto najbolje što nam se moglo dogoditi. Izgleda da je podsvijest moderni-teta, i osobito postmoderne, kada je bru-ciare-il-pagliaccio postalo opravdanje za krah etike i društvenog morala, postala zamjena za Normu i Kodeks. Tako se s pravom sablažnjava Giorgio Bocca: »Fini ha detto tra gli applausi una-nimi della Camera di accettare ed onorare il 25 aprile dei partigiani e il Primo maggio dei lavoratori... Che altro e' qu-esta svolta a centottanta gradi, se non l'ultimo dei luoghi comuni caro agli ita-liani, l'edizione piu aggiornata del clas-sico trasformismo italiano?.. Chi non e trasformista, scagli la prima pietra. Ma ripensandoci: che Paese siamo, che na-zione siamo, dopo secoli di giri di val-zer«? U diru valcera pak mi drugi doma-ci-nostrani trasformisti na bot smo od Jadrana do Zagreba in »tja do bele Ljubljane« altroke trasformisti za 180 gradi, ma na desno! Sad, dokle uvo pišen, biš-kupi bosanski, hrvatski i slovienski lipo koncilijantno su se vrgli dakordo da rabi žrtve z Pliberka (Bleiburg) i drugih ne-kropol po Sloveniji dostojno pamtiti, pak je Hrvatska u Saboru donila zakon za spomen-dan. Neka da, i triba sve žrtve čovično pamtiti. Ma Sabor je odbija prijedlog da se donese i zakon o spo-men-danu na ustaški logor Jasenovac. Inšoma, ča je je, novi svit pun je pajaci, ma nisu pajaci vec pajaci, pajaci su danas šerije peršone ča nan daju na-put ča delati i pensati; a šerije peršone štorike, ministri i prešidienti guvierni i bankijer- i i komerčanti i policjoti su diventali -pajaci. Naši fotografi su nas slikali fami-lijarno uz djetinjasti poklič: PAZI, 'TI-ČICA! Uzalud, jer mi smo se skupljali oko roditelja i kumova i ostajali skame-njeno zureci u objektiv. Zatim su nas prvi moderni foto-reporteri s visoka upu-civali: SAY CHEESE. I mi sad listamo stare albume i čudimo se vlastitim na-cerenim iskeženim licima. A kad je sti-gao glamour medu svjetinu, gentagliu, paparazzi nas umno savjetuju: SAY BANANA. Soridemo tutti quanti come i soldati americani a Pola e a Trieste nel' 1945! Ma inutile, diria, xe'l grop in te la gola che no va ne su, ne so! Soridemo al funeral come se gavessimo vinto un milion a totocalcio! Vsi se ljubko, mehko, prisrčno in prazno smehljamo z displejev digitalnih fotoaparatov, mobilnih telefonov, računalniških monitorjev....In tako je šla skupaj z nami, recimo,civiliziranimi komu-nikatorji, rakom žvižgat tudi fotografija, saj, kakšna pa je to fotografija, ki ni na papirju....? I kakova je pak to fotografija na pi-ru di je svaki svat podoban De Niru i Madonni?! Altroke say banana, ovo sve skupa je »to GO BANANA«, ča ce reci da smo svi skupa za manikomijo, oder wass? Bocca ima, seveda popolnoma prav: lakirani tabloidi in modne revije in tiskovne konference in ministrska srečanja so en sam površni transformizem z jasnim ciljem zbanalizirati in do konca poneumiti družbo, jo navaditi na liberal-populistično brezbrižnost, premišljeno razstaviti meščanstvo in ponovno vzpostaviti podložništvo. Nujna je nova intelektualna revolucija ali vsaj nova renesansa. Bojim pa se, da se bomo tudi jutri še kar smehljati v objektiv: say banana... CANNES - »En dan je dovolj, da se vse človeške sreče vzpno ali sestopijo.« S Sofoklejevim stavkom je Martin Turk zaključil svoj najnovejši film Vsakdan ni vsak dan, ki so ga včeraj popoldne predstavili na festivalu v Cannesu.In če si lahko ta isti stavek izposodimo, da z njim ocenimo Turkov nastop na najuglednejšem svetovnem festivalu, lahko zapišemo, da se je včeraj njegova sreča dotaknila najvišje točke. Ravno njegovi dvanajstminutni pripovedi o malih dogodkih v vsakdanjem življenju šestih ljudi, je namreč občinstvo dvorane Stephanie na canneski Croisette namenilo najdaljši aplavz. »V velik ponos mi je, da lahko tu predstavim svoj zadnji film in zelo sem vesel, da je dvorana tako polna,« je že pred projekcijo povedal Turk, ki je v Cannes dospel z eno od protagonistk filma, slovensko igralko Majo Gal Štromar. Šest zgodb, ki se končajo tam, kjer se film začne, saj gre za prepletanje šestih ločenih situacij, ki se na koncu izlijejo v eno, je tržaški avtor posnel prejšnjo jesen v Ljubljani. Ob Gal Štromarjevi nastopajo v delu tudi Boris Cavazza, Barbara Žefran, Robert Prebil, Maruša Kink, Vladimir Vlaš-kalic in Ivanka Mežan. V filmu pa sodeluje še drug Tržačan, režiser Jurij Gruden. Ravno v teh dneh pa je Filmski sklad Republike Slovenije odobril Martinu Turku nov filmski projekt, ki ga bo še ne tridesetletni tržaški režiser pričel snemati julija. In ravno tako julija bo kratki film Vsakdan ni vsak dan tekmoval v eni najvažnejših svetovnih izložb kratkega filma, 16. izvedbi festivala Vila Do Conde na Portugalskem. V Cannesu bo Turkov film na sporedu še danes. (Iga) GLEDALIŠČE VERDI - Predstavitev simfonične sezone V novi akustični školjki ob sedmih klasičnih koncertih tudi dva večera jazza Tržaško operno gledališče Verdi je pred kratkim predstavilo Festival operete, ki bo od 27. junija do 20. julija zabaval ljubitelje tega žanra; avgusta bo gledališče odpotovalo na Ciper, kjer se bo predstavilo z Madame Butterfly, izdelan pa je tudi program simfonične sezone, ki bo na sporedu od 12. septembra do 25. oktobra. Na tiskovni konferenci so vsebino predstavili ogovorna za stike z javnostjo Nicoletta Cavalieri, nadzornik Giorgio Zanfagnin, umetniški vodja Umberto Fanni ter umetniški tajnik Fulvio Mac-ciardi. Sedem klasičnih koncertov , zraven pa dva jazz večera bodo v gledališču zazveneli v novi akustični školjki, ki jo pripravlja podjetje Suonovivo iz Padove. Gledališče si želi pridobiti vedno večje število mladega občinstva, zato je pripravilo posebno ponudbo za mlade pod šestindvajsetim letom, ki omogoča abonma za pičlih 28 evrov, posamezna vstopnica pa bo veljala le 5 evrov. Odrasli, ki bo s seboj pripeljal mladega pod šestnajstim letom, bo za oba odštel le 10 evrov. O uspehih gledališča je s ponosom spregovoril nadzornik Giorgio Zanfagnin: lanski operetni festival je beležil 70% porast občinstva, operna sezona je bila dobro obiskana, koncert Uta Ughija pa je v sredo podrl vse rekorde. Produkcija je narasla za več kot 10%, rezultat teh podatkov je finančno stanje, ki se je iz globokega deficita pred dvema letoma povzpelo do pozitivnih številk: ko bi ustanovo ne bremenilo plačevanje obresti zaradi prejšnjih dolgov, bi lahko poslovala celo z dobičkom. Ob tem ostajajo seveda nujni državni in deželni prispevki, privatni kapital pa - razen redkih izjem - ne kaže posebne občutljivosti za potrebe gledališča. O uspehih gledališča je s ponosom spregovoril nadzornik Giorgio Zanfagnin Zanfagnin je omenil tudi nedavno poimenovanje dvorane Tripcovich po pokojnem De Banfieldu in obljubil, da se bo njegovemu spominu oddolžil tudi s postavitvijo opere ali baleta. Sezono je nato podrobno razčlenil umetniški vodja Umberto Fanni, s pomočjo svojega tajnika Macciardija. Uvodno je omenil nedavno gostovanje orkestra in zbora v Bergamu in Brescii, ki je po- želo laskave ocene. Koncerti bodo v Trstu praviloma ob petkih in sobotah, v Pordenonu pa ob četrtkih; program je posvečen velikim mojstrom simfonične glasbe 19. in 20. stoletja, med katerimi ima Gustav Mahler še največji delež z izvedbo treh simfonij. Tudi Brahms je dobro zastopan, zraven bolj popularnih imen pa bodo na vrsti tudi manj znani skladatelji, nekateri celo prvič na sporedu v Trstu. Otvoritev bo 12. septembra poverjena imenitnemu dirigentu Stefanu Antonu Recku z 9. Mahlerjevo simfonijo, drugi koncert bo pod vodstvom Gerarda Kor-stena posvečen ruskim mojstrom (Čajkovski in Rahmaninov), tretjega bo vodil Renato Palumbo (Mahler in Rahmaninov), četrti bo poleg Brahmsa in Straus-sa vseboval pretresljivo Schonbergovo kantato »Preživeli iz Varšave«, dirigent bo Asher Fisch, prvič v Trstu. Prvič bo gostoval tudi italijanski dirigent Riccardo Frizza, ki bo s saksofonistom Mariom Marzijem oblikoval dokaj heterogen program (Britten, Iturralde, Mulligan, Elgar). Ljubitelje jazza bosta razveselila duo Michel Portal - Vincent Courtois ter Danilo Rea (16. in 23.oktobra). Sezono bosta zaključila dva monografska večera: Brahmsov Requiem ter 3.Mahlerjeva simfonija, slednja pod vodstvom Pincha-sa Steinberga, ki je v Trstu že dobro znan, Brahmsa pa bo dirigiral mladi Dan Ettinger, morda najboljši dirigent lanske sezone. Med solisti izstopajo violinist Sergej Krilov, pianist Alexander Toradze, pevci Eteri Gvazava, Markus Werba in Hermine May in v Trstu že domači pianist Pietro De Maria. Katja Kralj TOKIO Zanimanje za Plečnikovo razstavo veliko TOKIO - V gale riji sre di naj -večjega tokijskega parka Ueno so včeraj odprli razstavo Jože Plečnik, slovenski arhitekt na Dunaju, Pragi in Ljubljani. Plečnikova razstava je največji kulturni dogodek, ki ga je doslej Slovenija organizirala na Japonskem, je poudaril veleposlanik Miran Skender. "Za razstavo je veliko zanimanje, Japonci so namreč izredni ljubitelji arhitekture. Še posebej veliko zanimanja je med arhitekti," je še povedal Sken-der. Avtorja razstave, ki je v celoti prenešena iz Narodne galerije v Ljubljani, sta dr. Damjan Prelovšek in arhitektka Eva Prelovšek. Razstava se razteza na 600 kvadratnih metrih površine, tekstovni del je v celoti preveden v japonščino. Postavljena je v Art Gallery tokijske univerze za umetnost in arhitekturo Geidai. Predstavljen je celoten Plečnikov življenjski opus, skupaj z izvirnimi risbami in izdelki. Razstava bo odprta do 22. junija. Sredi junija bo tudi simpozij o Plečniku, na katerem bo japonski strokovni javnosti predstavljeno Plečnikovo delo, že 5. junija bo slovensko veleposlaništvo skupaj z veleposlaništvom Republike Češke pripravilo filmski večer o Plečniku, prikazali bodo češki film o arhitektu z naslovom "Dear Master". Organizator razstave in vseh dogodkov ob njej je slovenska ambasada ob sodelovanju univerze Geidai in Narodne galerije iz Ljubljane. (STA) / SVET Sobota, 24. maja 2008 13 kitajska - Novi ruski predsednik na prvem mednarodnem potovanju Ob obisku Medvedjeva sporazum o jedrskem objektu Medvedjev kitajskemu kolegu Hu Jintau izrazil sožalje ob nedavnem potresu PEKING - Rusija in Kitajska sta ob včerajšnjem obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Pekingu podpisali sporazum o gradnji objekta za plemenite-nje urana na Kitajskem, vreden milijardo ameriških dolarjev. Medvedjev se je že srečal s kitajskim kolegom Hu Jintaom in mu izrazil sožalje ob nedavnem potresu. Ob začetku pogovorov v Pekingu je Medvedjev zagotovil, daje Rusija pripravljena nuditi vso pomoč Kitajski, kjer je v katastrofalnem potresu v provinci Sečuan po zadnjih podatkih umrlo več kot 55.000 ljudi. Ruski predsednik je gostitelju še povedal, da se želi pogovarjati o vseh področjih sodelovanja in vseh odprtih problemih, da bi poglobili odnose in strateško partnerstvo med Moskvo in Pekingom, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kot je pojasnil vodja ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko, ki spremlja Medvedjeva na Kitajskem, milijardo dolarjev vreden sporazum predvideva izgradnjo četrtega bloka jedrskega objekta za bogatenje urana na Kitajskem, prav tako pa dostavo delno obogatenega ruskega urana. Kitajska želi povečati obseg uporabe jedrske energije, ki trenutno predstavlja manj kot dva odstotka vse proizvedene energije na Kitajskem. Država je tako v veliki meri odvisna od premoga, kot goriva v termoelektrarnah, ki pa je eden največjih krivcev za onesnaževanje okolja. Voditelja sta še obsodila načrte za postavitev ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. "Izražava zaskrbljenost glede te zadeve. Postavitev globalnega protiraketnega obrambnega sistema ne bo prispevala k vzdrževanju strateškega ravnotežja in stabilnosti," sta zapisala v skupni izjavi. Poleg tega sta predsednika tudi blizu dosege sporazuma o gradnji naftovoda iz Sibirije na Kitajsko. "Trenutno imamo osnovni sporazum glede naftovoda, zdaj pa potekajo še zaključne faze pogovorov med rusko in kitajsko naftno družbo, Rosneftom in CNPC," je povedal Medvedjev v intervjuju, ki so ga objavili na uradni spletni strani moskovskega Kremlja. Naftovod naj bi potekal od sibirskega mesta Tajšet do kitajske pacifiške obale, dolg pa naj bi bil 4200 kilometrov. Predstavniki ruskih oblasti so že pred tem napovedovali, da bo gradnja naftovoda stekla konec letošnjega leta. Kitajski predsednik Hu se je zahvalil za ponujeno pomoč in izraze sožalja, Medvedjevu pa čestital ob prevzemu položaja. "Prepričani smo, da bo obisk dal močan zagon razvoju strateškega partnerstva med državama," se je strinjal z Medvedjevom. (STA) Hu Jintao (zgoraj) in Dmitrij Medvedjev v. britanija - V nadškofovi rezidenci Premier Brown se sestal z dalajlamo LONDON - Britanski premier Gordon Brown s e j e včer aj v Londonu srečal s tibetanskim verskim voditeljem dalajlamo. 25 minut trajajoče srečanje v rezidenci canteburyjskega nadškofa, vrhunec 11-dnevnega obiska dalajlame v Veliki Britaniji, so v Brownovem uradu označili za "zelo toplo in konstruktivno", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Brown, ki si močno želi okrepiti odnose s Kitajsko, je bil deležen kritik, češ da se je uklonil pritiskom Pekinga, ker dalajlame ni sprejel v svojem uradu na Downing Streetu, kot sta to storila njegova predhodnika Tony Blair in John Major. Kitajska, ki dalajlami pripisuje odgovornost za nedavne nemire v kitajski avtonomni pokrajini Tibet, je zaradi srečanja iz-ra zi la os ter pro test. Brown in dalajlama pred in po srečanju v palači Lamberth na južnem bregu Temze nista dajala izjav, je pa britanski premier že pred tem zatrjeval, da njegovi pogovori z Nobelovim nagrajencem za mir iz leta 1989 ne bodo politične narave. Je pa visoki predstav nik bri tan ske vla de, ki je že -lel ostati neimenovan, po pogovorih povedal, da so bili "zelo topli in konstruktivni". "Pre mi er je za čel z be se da mi, kako zelo spoštuje dalajlamo, nadaljevala pa sta s pogovorom o dialogu med predstavniki dalajlame in kitajske vlade," je povedal za AFP. "Dalajlama gaje nato seznanil s po-drob nost mi o tem, kar je bi lo ze lo koristno," je nadaljeval. "Premier je govoril o tem, kaj bi lahko naredili tukaj za podporo temu dialogu, in oba sta se strinjala, da je nujno treba izboljšati odnose med prebivalci avtonomne pokrajine Tibet in centralno vlado," je dodal predstavnik bri tan ske vla de. ( STA) azija Spet dialog med Kitajsko in Tajvanom TAIPEI - Tajvan in Kitajska bosta prihodnji mesec po več kot desetletju obnovila neposredne pogovore, je včeraj sporočila vodja taj-vanskega sveta za odnose s Kitajsko Lai Shin-yuan. Kot je dejala, bosta na vrhu dnevnega reda pogovorov vzpostavitev neposrednih letalskih povezav med celino in otokom ter odprava omejitev za obiske kitajskih turistov na Tajvanu. Taj van in Ki taj ska sta ne po -sredne prometne povezave prekinila leta 1949 ob koncu državljanske vojne. Od takrat morajo Taj-vanci, ki potujejo na Kitajsko, pres to pa ti v enem od azij skih mest, najpogosteje v Hongkongu, obisk kitajskih turistov na Tajvanu pa je strogo omejen. Po prekinitvi uradnih stikov v 90. letih prejšnjega stoletja sta bila za pogovore po-ob la šče na po lu rad na or ga na -Ustanova za izmenjavo v Tajvan-ski ožini (SEF) v Taipeiju in Združenje za odnose v Tajvanski ožini v Pekingu. Lai Shin-yuan je napovedala, da bo SEF v ponedeljek stopil v stik z omenjenim združenjem v Pekingu, s katerim bosta pripravila temelje za junijske pogovore. Kitajska je v četrtek, dva dni po prisegi novega tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja, sporočila, da je pripravljena obnoviti neposredne pogovore s Tajvanom. "V odnosih v Tajvanski ožini se je pojavil dober zagon, ki prinaša redko in pomembno priložnost," je izjavil Chen Yunlin, vodja tajvanskega urada v centralnem komiteju kitajske komunistične partije. Predstavniki Kitajske in Taj-vana so leta 1993 začeli zgodovinski dialog v Singapurju, vendar je Peking prekinil pogovore zaradi obis ka ta krat ne ga taj van ske ga predsednika v ZDA. Tajvan in Kitajska sta se razšla po koncu državljanske vojne leta 1949, vendar ima Pe king otok še ved no za del svo -jega ozemlja. (STA) Nemčija ratificirala Lizbonsko pogodbo BERLIN - Zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, je včeraj v Berlinu potrdil Lizbonsko pogodbo. Spodnji dom, bundestag, je Lizbonsko pogodbo potrdil prejšnji mesec, s potrditvijo v bundesratu pa je Nemčija postala 14. država članica EU, ki je ratificirala reformno pogodbo EU. V bundesratu, kjer sedijo predstavniki 16 nemških dežel, se je odvijala živahna razprava, kritiki Lizbonske pogodbe pa so opozarjali predvsem na to, da naj bi pogodba omogočila preveč pristojnosti EU. Na koncu so sicer vsi podprli pogodbo, razen župana Berlina Klausa Wowereita, ki je v zadnji minuti pred glasovanjem napovedal, da ne bo glasoval proti, kot je kazalo pred tem, ampak da se bo vzdržal. Spodnji dom, bundestag, je Lizbonsko pogodbo ratificiral 24. aprila. Zdaj jo mora podpisati še nemški predsednik Horst Kohler, vendar pa to velja zgolj za formalnost. V Gruziji prepričljiva zmaga Sakašvilijeve stranke TBILISI - Stranka Združeno narodno gibanje gruzijskega predsednika Mi-haila Sakašvilija je na sredinih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala z 59,5 odstotka osvojenih glasov, so včeraj sporočili s centralne volilne komisije po seštetju volilnih glasov na vseh voliščih. Svet združene opozicije, ki združuje devet strank, je s 17,7 odstotka glasov ostal daleč zadaj, so še dodali na komisiji. Ob tem je zmagovalni stranki pripadlo 120 od 150 sedežev v parlamentu, Svet združene opozicije pa se je s 16 sedeži uvrstil na drugo mesto. Opozicija, ki že od srede volitve označuje za "nepoštene", je pozvala k protestom v ponedeljek, namerava pa tudi bojkotirati nov parlament. Poleg Sakašvilijeve stranke in Sveta združene opozicije so si sedeže v parlamentu izborile še tri stranke - Krščansko demokratska in Delavska stranka vsaka po šest, Republikanska stranka pa dva. 755 milijonov dolarjev za reševanje krize s hrano NEW YORK - Združeni narodi so včeraj pozdravili prispevke nekaterih najbogatejših držav na svetu za pomoč pri lajšanju globalne krize s hrano v skupni vrednosti 755 milijonov dolarjev, pri čemer je vsoto 500 milijonov dolarjev za Svetovni program za hrano (WFP) prispevala Savdska Arabija. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozdravil prispevek Savdske Arabije, ki "se po višini in radodarno-sti ne more primerjati z nobenim doslej in ki ni prišel niti trenutek prezgodaj, saj so milijoni ljudi odvisni od dnevnih obrokov hrane". (STA) MJANMAR - Po srečanju generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona z generalom Than Shwejem Vojaška hunta je po dolgem upiranju naposled le dovolila vstop v državo vsem tujim reševalcem NAYPYITAW - Mjanmarske oblasti bodo vsem tujim reševalcem in humanitarnim delavcem dovolile vstop v državo, je včeraj po srečanju z vodjo vladajoče mjanmarske vojaške hunte, generalom Than Shwejem, povedal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ob tem je Ban dejal, da gre za "preboj". Ban se je s Thanom srečal potem, ko si je ogledal nekatera območja, ki jih je ciklon najbolj prizadel, predvsem ob delti reke Iravadi. Than je pred tem vztrajno zavračal Banove telefonske klice in se ni odzival na prejeta pisma, v katerih ga je Ban pozival k odobritvi intenzivnejše mednarodne pomoči. Včerajšnje srečanje je bilo obenem tudi najpomembnejša točka tokratnega obiska generalnega sekretarja ZN v Mjanmaru. "Imela sva zelo dobro srečanje. Than je zavzel zelo prožno stališče glede vprašanja tujih reševalcev in humanitarnih delavcev," je dejal Ban. Pogovori voditeljev so trajali več kot dve uri, Ban pa je povedal, da je Than Shwe pristal tudi na to, da yangonsko letališče postane mednarodno središče za razdeljevanje pomoči. Than se je po Banovih besedah na srečanju prav tako strinjal z "dostavo mednarodne pomoči v Mjanmar s civilnimi ladjami in majhnimi čolni". Pri tem je bilo glede na Banove besede moč razumeti, da britanskim in francoskim vojnim ladjam, ki z zalogami pomoči čakajo ob mjanmarski obali, ne bo dovoljeno v pristanišče. Hkrati pa je ostala odprta možnost, da bi ostali čolni lahko prepeljali zaloge s teh ladij. Kljub temu, daje trenutno le 25 odstotkov od 2,4 milijona ljudi, ki so bili hudo prizadeti v neurju, deležnih pomoči, je Ban dejal, da program pomoči v Mjanmaru deluje. "Vlada je s pomočjo mednarodne skupnosti vzpostavila delovanje programa pomoči, je dejal Ban, pri čemer pa je mjanmarsko oblast opozoril, da "je potrebno narediti več". Ob tem je še povedal, da ga je ob prizorih uničenja, ki jim je bil priča med četrtkovim helikopterskim poletom nad najhuje prizadetim območjem delte reke Iravadi, prevzel občutek ponižnosti, ki sta ga še okrepila pogum in prilagodljivost domačinov. V državo je doslej zaradi neizdanih vizumov vstopila le peščica tujih reševalcev, medtem pa naj bi po grobih ocenah kakih 2,5 milijona ljudi še vedno čakalo na najnujnejšo pomoč. Po podatkih mjan-marskih oblasti je v divjanju Nargisa umrlo najmanj 78.000 ljudi, 56.000 pa jih še vedno pogrešajo. Ban je že v četrtek obiskal dve zatočišči za prizadete, ki so preživeli divjanje najhujše naravne nesreče v zgodovini Mjan-mara. "Žal mi je, a ne izgubite upanja. Združeni narodi so tu zato, da vam pomagajo," je Ban dejal eni od žensk v zatočišču. Dodal je še, da se ves svet trudi pomagati Mjanmaru. S prvim obiskom voditelja ZN v Mjanmaru v zadnjih štirih desetletjih je Ban, kot se je izrazil sam, v državo ponesel "sporočilo upanja" po tragediji. "Prepričan sem, da bomo lahko prebrodili to tragedijo. Vašim ljudem poskušam prenesti sporočilo upanja," je Ban povedal takoj po prihodu in izrazil upanje, da bodo ljudje in vlada znali koordinirati pomoč in bodo reševalne akcije opravljene veliko bolj sistematično in organizirano. (STA) General Than Shwe in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon ansa 1 4 Sobota, 24. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA-LJUBLJANA - Ministrstvo poklicalo na pogovor italijanskega veleposlanika Slovenska vlada pričakuje preklic spornega ukrepa V zadnjih letih je bila dosežena visoka raven sožitja in sodelovanja, zgrešeno bi bilo to sodelovanje ošibiti Slovenska vlada se je včeraj odzvala na sklep goriškega občinskega odbora, na podlagi katerega v mestnem središču ne bo raz-obešala javnih sporočil in uradnih objav v slovenskem jeziku. Na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani ocenjujejo, da predstavlja sklep dejansko nižanje ravni zaščite manjšine in da je v nasprotju z ustaljenimi evropskimi načeli. Zato pričakujejo, da bo občina ukrep preklicala in ohranila najmanj tako raven zaščite, kakršno je uveljavila prejšnja občinska uprava. V zvezi z ukrepom župana Ettoreja Ro-molija, ki je v nasprotju z dosedanjo prakso odločil, da občina Gorica svojih obvestil javnosti v mestnem jedru ne bo več objavljala v slovenskem jeziku, ampak da bodo objave v slovenščini poslej samo v treh predmestnih četrtih - v Podgori, Štandrežu in Pevmi-Oslav-ju-Štmavru -, je generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Bogdan Benko včeraj povabil na pogovor italijanskega veleposlanika v Sloveniji Danieleja Vergo. Benko je veleposlanika opozoril, da predstavlja ta ukrep dejansko nižanje ravni zaščite slovenske manjšine v Gorici. Poudaril je, da je nižanje ravni zaščite manjšine v nasprotju z ustaljenimi evropskimi načeli. V Gorici je bila v zadnjih letih dosežena visoka raven sožitja ter sodelovanja med večino in slovensko manjšino. Zgrešeno bi bilo, če bi se sedaj to sodelovanje ošibilo. Republika Slovenija ocenjuje, da bi bilo koristno, če bi se vse javne uprave in ustanove izogibale ukrepom, ki lahko ustvarjajo napetost v odnosih med skupnostma. Generalni direktor Benko je še dodal, daje Slovenija zainteresirana, da se sožitje v obmejnem pasu vključuje kot bistveni element v visoko raven prijateljstva in sodelovanja med italijansko republiko in Slovenijo, kar je v interesu obeh držav in njunih prebivalcev. Zato Slovenija izraža zaskrbljenost zaradi ukrepa goriške občinske uprave in pričakuje, da bo občina ta ukrep preklicala ter ohranila najmanj tako raven zaščite manjšine, kakršno je uveljavila prejšnja občinska uprava. Na slovensko vlado se je v četrtek obrnil deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti, ki je v pismu premieru Janezu Janši in zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu poudarili nujnost diplomatskega posredovanja, pri čemer je potrebno Italijo pozvati k spoštovanju odločitev, ki jih je v korist slovenske manjšine sprejel italijanski parlament. SOVODNJE Izglasovali spremembe v proračunu Sovodenjski občinski svet je na torkovi seji izglasoval nekaj manjših sprememb v proračunu, ki so skupno vredne približno dvajset tisoč ev-rov. Spremembe so zadevale skupno davčno službo z nekaterimi drugimi občinami goriške pokrajine, prispevek dežele, ki so ga prejeli za ustanovitev medobčinske zveze ASTER skupaj z Gorico, in nakup nove kose za čiščenje občinskih zemljišč. Sklepe so odobrili soglasno, občinski svetniki pa so soglasje dosegli tudi glede drugih točk dnevnega reda; en svetnik opozicije se je vzdržal le pri izglasovanju konvencije z goriško pokrajino glede sanacije onesnaženega območja na Malnišču, na podlagi katere bo pokrajinski tehnični urad nudil pomoč sovodenjski občini pri reševanju problema odlagališča. Izglasovano je bilo tudi dopolnilo h konvenciji med Sovodnjami in občinama Dolina in Milje za upravljanje skupne tajniške službe. GORICA - Predstavili študijo o povezavi Vileš-Ljubljana Predlagajo alternativo Gherghetta:»Peti koridor pod Krasom je neizvedljiv, železniška proga naj bo speljana po Vipavski dolini« Pod Krasom ne bodo uspeli speljati petega koridorja, ker bi bila gradnja predraga in iz tehničnega vidika neizvedljiva. V to je prepričan predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki predlaga, da naj se z znatno nižjimi stroški zgradi železniška proga med Vilešem in Ljubljano. Goriška pokrajina je leta 2004 prejela od italijanskega ministrstva za infrastrukture 426.000 evrov za pripravo študije o razvoju čezmejne intermodalne platforme, ki zajema območje med Červinjanom, Gorico, Trstom in Ljubljano. Študijo so pripravili izvedenci iz turinskega podjetja AI Studio, predstavniki pokrajine pa so jo v sredo predstavili slovenski vladi. Gherghetta je pojasnil, da Slovenija sicer namerava spoštovati mednarodne obveze glede trase Trst-Ljubljana-Divača, ne glede na to pa bo predsednik pokrajine vztrajal pri svoji zamisli. »Namesto, da bi zgradili štiri železniške tire pod Krasom, bi jih pri Vilešu razpolovili. Dva bi speljali proti Gorici, dva pa proti Trstu,« pojasnjuje Gherghetta, ki bo zamisel o alternativni trasi predstavil tu- Z leve Marinčič, Gherghetta in Romoli med včerajšnjim pogovorom na pokrajini bumbaca di deželi in državni vladi v senci. Junija bo študija predmet posveta, na katerem bodo prisotni predstavniki slovenske in italijanske vlade. Na včerajšnji predstavitvi študije je bil poleg pokrajinskega odbornika Marka Marinčiča prisoten tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je tudi sam prepričan, da je gradnja tunelov pod Krasom neizvedljiva iz gospodarskega kot tudi okoljskega vidika. Po njegovih besedah bi trasa, ki jo predlaga Gherghetta, spodbudila gospodarski razvoj Gorice, sicer pa je malo verjetno, da bi slovenska in italijanska vlada odstopili od svojih načrtov, ki privilegirajo Trst in Koper. Pokrajina je prejela dodatnih 340.000 evrov za nadgradnjo svoje študije; izvedenci bodo preverili, kako na najboljši način povezati Gorico z Ljubljano. Po besedah Gherghet-te bi železniška povezava med Ronkami in Trstom stala 2 milijardi evrov, do državne meje pa bi nato bila potrebna še ena milijarda evrov. Alternativna trasa pokrajine bi od Gorice do Ljubljane stala 1,3 milijarde evrov. (dr) GORICA - Cingolani »Avtoritarna uprava brez posluha za konzulto« »Občinski odbor je sprejel sklep o razobešanju dvojezičnih plakatov v treh predmestnih rajonih z večinskim slovenskim prebivalstvom, ne da bi se o svoji odločitvi posvetoval s konzulto za vprašanje slovenske narodne skupnosti. Kot se je zgodilo tudi za odlok o predčasnem zaprtju javnih lokalov, je tudi tokrat občinski odbor sprejel odločitev brez nikakršnega posvetovanja s pristojnimi institucijami. Samo ko pride do protestov, skuša župan poravnati spore in prisluhniti institucionalnim predstavnikom, ki jih pred tem ni upošteval.« Tako ugotavlja občinski tajnik goriške Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki pojasnjuje, da se za uglajenim obnašanjem župana skriva avtoritarno upravljanje odbora, ki ni nikakor sposoben prisluhniti teritoriju in ki napihuje nepotrebne napetosti. »Romoli trdi, da je vprašal za mnenje izvedence, preden je podpisal sklep. Odobreni dokument pa dokazuje, da se ni nihče posvetoval s pristojnimi uradi, saj je sklep jasen izraz politične volje,« je prepričan Cingolani, ki trdi, da je odbor zavzel politično stališče, saj je interpretiral zaščitni zakon na izrazito omejevalni način. Po Cingolanijev mnenju je sklep dokaz ideološke zaprtosti občinskega odbora, ki si želi getizacije vsega, kar je različno. »Padec mejnih pregrad je za Gorico velika razvojna priložnost, za župana pa je samo vzrok strahu, kot je med drugim prvi občan izjavil na televizijski oddaji Ballaro in s tem oškodoval ugled mesta pred vso državno javnostjo,« pravi Cingolani in nadaljuje: »Če občina priznava pravico do uradnih objav v slovenščini, mora to početi na vsem občinskem ozemlju brez nikakršnih omejitev in mora ponosno priznati, da je Gorica evropsko mesto prav zaradi svoje večkulturnosti.« Slovenska skupnost bo danes na svojem goriškem sedežu pojasnila novinarjem pravno utemeljitev nasprotovanja občinskemu sklepu in predstavila nadaljnje korake, med katerimi je tudi možnost prizi-va na deželno upravno sodišče. Na tiskovni konferenci bodo poleg deželnega tajnika Damijana Terpina in deželnega svetnika Igorja Gabrovca sodelovali tudi občinski svetniki stranke Božidar Tabaj, Maril-ka Koršič in Silvan Primosig, ki so na zadnjem zasedanju goriškega občinskega sveta seznanili javnost s spornim sklepom. GORICA - Zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah so jih odpeljali v zapor Tri tatice obiskale več trgovin Potem ko so njihovo početje opazili v marketu Famila, so se pognale v beg z odprtim prtljažnikom - Prijeli so jih pri Vilešu TRŽIČ - Aretirali 21-letnega ukrajinskega državljana Pomorščak kradel Vlomil je v dva avtomobila in iz njune notranjosti odnesel nekaj desetin evrov vredno blago Tri tatice so »obiskale« več goriških trgovin, naposled pa so jih policisti izsledili in aretirali. Nezakonito početje treh žensk so v sredo dopoldne opazili v marketu Famila v ulici Terza armata v Gorici; trojica je odšla iz marketa z vozičkom, polnim blaga, ne da bi ga plačala. Osebje trgovine je sprožilo alarm, zato pa so ženske stekle do avtomobila tipa fiat brava in se zatem z odprtim prtljažnikom pognale v beg. Agenti letečega oddelka goriške kvesture so jih ujeli pri cestninski postaji v Vilešu; v avtomobilu so prevažale večjo količino blaga, vendar niso znale pojasniti, kje so ga dobile oz. kupile. Policisti so ugotovili, da so ženske italijanske državljanke, da prihajajo iz predmestja Vidma in da so imele v preteklosti že večkrat opravka s pravico. Trojico so zato pospremili v policijsko kasarno Massarelli, pri Rdeči hiši v Gorici, kjer so ugotovili, da so ženske kradle v raznih trgovinah v Tržaški ulici in v ulici Terza Armata. Uslužbenec marketa Famila je prepoznal del ukradenega blaga, vrednega približno tristo evrov, na katerem so bile med drugim nalepljene tudi etikete s ceno; zaradi njih ni bilo dvoma, kje so ženske blago dobile. Poleg marketa Famila so tatice obiskale še trgovine Buonacquisto, Smart in Bernardi, so ugotovili med nadaljnjo preiskavo. Zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah so policisti nataknili lisice 35-letni G.R., 30-letni L.N. in 22-letni T.T.; ženske so prepeljali v tržaško kaznilnico, kjer čakajo na sojenje. Ukradeno blago so vrnili trgovinam. 20-letni ukrajinski pomorščak je postanek svoje ladje v Tržiču izkoristil za sprehod po mes tu, ven dar na mes to, da bi si ogle dal tr -žiške zgodovinske in arhitekturne značilnosti, se je podal v slabo osvetljene ulice in vlomil v dva avtomobila. Moškega so v noči med četrtkom in včerajšnjim dnem opazili tržiški policisti, medtem ko se je potikal v notranjosti avtomobila fiat punto, parkiranega v ulici Pu-cino. Agenti so začetno mislili, daje moški potreboval pomoč, ko jih je zagledal in začel bežati, pa jim je bilo jasno, da ni bilo tako. Mladenič je namreč razbil šipo na vratih avtomobila in iz njega ukradel rdečo čepico. Agenti so se podali za mladeničem in ga ujeli v ulici Car-ducci. Ukrajinski državljan je imel poleg čepi- ce, ki jo je ukradel v avtomobilu fiat punto, še kar ti co Shell Club Smart, mo bil ni te le fon sie -mens, telefonske slušalke nokia in nekaj bankovcev. Policisti so ugotovili, da je mladenič zaseženo blago ukradel iz avtomobila, čigar lastnik biva v ulici Romana. Agenti so se zato odpravili v ta del mesta in kmalu našli avtomobil z razbito šipo. Lastnik avtomobila je ugotovil, da so iz notranjosti vozila ukradli bencinsko kartico, mobilni telefon in slušalke, to se pravi blago, ki ga je imel pri sebi mladi ukrajinski državljan. Mladeniča so agenti aretirali zaradi kraje v ob te žil nih oko li šči nah in za ra di pos ku sa kraje. Prepeljali so ga v goriško kaznilnico, kjer čaka na sojenje. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 24. maja 2008 1 5 pokrajina - Razvojni načrt v partnerstvu z deželo, Tržaško in šestimi občinami Na Krasu uresničujejo pravi muzej na prostem Od obrambnega ministrstva so dobili zeleno luč za ureditev spomeniškega območja v okolici Vrha števerjan Na trgu praznični »likof« Na goriško tradicijo »likofa« se sklicuje praznik, ki ga bodo danes priredili na glavnem števerjanskem trgu. Šlo bo za tretjo izvedbo praznovanja, s katerim želijo privabiti v briško vas oboževalce dobrot tukajšnje zemlje, od vrhunskih vin do olja, sadja in značilnih jedi. To pa bo obenem priložnost, da bodo goste seznanili s števerjansko preteklostjo, običaji in obrtmi. Program, ki ga pod pokroviteljstvom občine Števerjan prirejajo Vino-teka Števerjanski griči, društvi Briški grič in F.B. Sedej ter lovski družini Števerjan in Jazbine, se bo začel v gradu grofov Formentini, kjer bo ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes. Med 17. uro in 17.30 bo ob udeležbi krajevnih upraviteljev ter predstavnikov kmečkih organizacij in vinarjev svečano odprtje praznika, sledila bo pokušnja vin in hrane. Obiskovalcem bo na voljo tudi razstava del domačih obrtnikov, v prostorih društva Sedej pa bodo na ogled črno-bele fotografije Silvana Pittolija; razstavljenih bo 560 fotografij, ki jih je Pittoli posnel od 60. let do danes. S svojo knjigo »Bye bye Tocai« bo prisotna Cristina Coari, ob 18. uri pa bo poskrbljeno tudi za vodeno pokušnjo najboljših vin lanskega leta. 80-letna Santa Gorizia Folklorna skupina Santa Gorizia beleži letos 80-letnico obstoja. Nastala je leta 1928 iz skupine mladih kmetov iz goriškega Podturna, ki so se že v času pred prvo svetovno vojno sestajali v narodnih nošah ob šagrah, porokah in pustovanjih. Skupina je trdoživa, pred kratkim je dobila mladega predsednika Massima Bevilacquo in je pripravila vrsto jubilejnih pobud. Med temi izstopa izdaja knjižice Spar-tits dai bai, v kateri so zbrali tradicionalne plese, jutri dopoldne pa bodo na trgu sredi goriškega grajskega naselja priredili folklorno revijo. Začela se bo ob 11. uri, ob 11.15 bo maša, sledili bodo kolektivni plesi dvanajstih skupin. Goriška pokrajina vlaga v Kras ter v ta namen izvaja dolgoročen razvojni načrt, h kateremu so pristopili dežela Furlanija-Julijska krajina, tržaška pokrajina ter občine Sovodnje ob Soči, Zagraj, Doberdob, Ron-ke, Foljan-Redipulija in Tržič. V okviru tega načrta, ki ga oglašujejo z neke vrste blagovno znamko »Kras 2014+« in sodi med programske obveze uprave Enrica Gher-ghette, nameravajo s serijo investicijskih posegov poživiti Kras ter v turistične namene tržiti njegov naravni in zgodovinski potencial. Obračun narejenega in prihodnje poteze sov četrtek predstavili na pokrajini. Ob podpredsednici uprave Roberti Demartin je bila prisotna še pokrajinska odbornica Mara Černic, medtem ko je župane šestih sodelujočih občin zastopal Mauro Piani iz Fo-ljana. »Goriška pokrajina opravlja vlogo koordinatorja vseh institucij, ki se zavzemajo za trajnostni razvoj kraškega območja, in veliko vlaga v uresničitev potrebnih infrastruktur,« je poudarila Demartinova in dodala, da si morajo rokave ob krajevnih upravah zavihati tudi zasebni podjetniki. Černičeva je naglasila, da kraški potencial ni samo v naravnem bogastvu, temveč tudi v krajevni kulturi, saj tu sobivata in se prepletata naroda, ki sta na zemljo močno navezana. K temu je pristavila, da mora vsak poseg v ta naravno občutljivi prostor upoštevati načelo varovanja okolja. Pokrajinska uprava je doslej že uredila in opremila del muzeja prve svetovne vojne na prostem, ki se razprostira na petnajstih kvadratnih kilometrih med Foljanom in Komnom. V ta namen je 200 tisoč evrov črpala iz evropskih skladov, saj je imel projekt čezmejni predznak. Promociji za odpiranje turističnih kmetij s prenočišči na goriškem Krasu je namenila 350 tisoč evrov, štirideset tisoč evrov pa preureditvi jarkov na območju Brestovca.Pokrajinski odbor je v sredo sprejel tudi sklep, da se bodo lotili ureditve spomeniškega območja iz prve svetovne vojne v okolici Vrha. Italijansko ministrstvo za obrambo in združenje Onorcaduti, ki sta lastnika tamkajšnjega objekta, sta pred kratkim privolila k sanaciji; poseg bo veljal 400 tisoč evrov. Najprej bodo izpeljali birokratske postopke za pridobitev potrebnih dovoljenj, na pokrajini pa napovedujejo, da bodo dela čez poldrugo leto končana. Med pokrajinske pobude za promocijo Krasa sodi tudi vodeni izlet, ki ga bodo izvedli jutri s startom ob 9. uri izpred spomenika v Redipulji. Udeležence bosta po sledovih prve svetovne vojne na poti do turistične kmetije Castelvecchio nad Zagrajem vodila krajinski arhitekt Andreas Kipar in zgodovinar Enrico Cernigoi. (VaS) Vojne ostaline na Vrhu letalo nad goricama bumbaca S transparentom za pravično mejo?! Letalo s transparentom, kije pozival k pravični meji in ga je bilo mogoče včeraj zgodaj popoldne videti tudi iz obeh Goric, poletelo pa naj bi tudi nad Ajdovščino, najverjetneje ni imelo zveze z mejo med obema Goricama. Najverjetneje pa zato, ker ni poletelo z letališča v Ajdovščini. Po zagotovilih upravnika tamkajšnjega letališča, Sto-jana Štoklja, tudi pristalo ni v Ajdovščini, saj tam nimajo licence za vleko transparentov z letalom. Povedal je še, da ima trenutno tako licenco na Primorskem le portoroško letališče. Na podlagi teh informacij bi po mnenju še nekaterih drugih letalcev z goriškega konca, ki letala sicer niso videli, kaj podobnega lahko storil znani pilot Benjamin Ličer (pred leti je letel pod solkanskim mos- tom), s katerim pa nam včeraj ni uspelo navezati stika, da bi to potrdil. Transparent je bil zelo verjetno povezan z za danes napovedanim tretjim shodom za pravično mejo s Hrvaško, ki ga je v Sečovljah napovedal Zavod 25. junij. No, ker je Joško Joras po več kot dvajsetih dneh včeraj »v znak dobre volje« vendarle prekinil z gladovno stavko, saj so na srečanju notranjih ministrov obeh držav potrdili idejo o zamenjavi spornih cvetličnih korit z zapornico, je bil današnji shod odpovedan. Letalo s transparentom je očitno letelo zaman, pa še po nepotrebnem je vneslo nekaj nemira v goriški prostor, kjer zadnje čase že itak spet nekaj brbota in klokota. Nace Novak gorica - Verdi Kvalitetna sezona s porastom gledalcev Walter Mramor bumbaca Komaj zaključena sezona občinskega gledališča Verdi iz Gorice je beležila porast števila gledalcev glede na leto prej, izstopala pa je tudi po visoki umetniški ravni predstav. »Obračun sezone je nedvomno pozitiven, določene stvari pa se lahko še izboljšajo, saj gledališče in predvsem njegova mala dvorana niso bili povsem izkoriščeni,« je med včerajšnjo predstavitvijo podatkov o številu gledalcev in uspešnosti predstav povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je med drugim pred dnevi obljubil bivšemu evropskemu poslancu Dimitriju Volčiču, da bo predstavitev njegove zadnje knjige o Rusiji potekala prav v mali dvorani občinskega gledališča. Romoli je hkrati poudaril, da je umetniški vodja gledališča Verdi Walter Mramor opravil zelo dobro delo, saj je v Gorico pripeljal kakovostne gledališke skupine, obenem pa je uspel znižati stroške delovanja gledališča. Mramor je pojasnil, da se je na vsaki predstavi lanske sezone povprečno zbralo 624 gledalcev, medtem ko jih je bilo leto prej 588. Po njegovih besedah so bili najbolj uspešni koncert pianista Allevija, muzikal Grease, gledališka igra »La rigenerazione« in plesna predstava Shangai Tango, ki jo je priredila Glasbena matica. Mramor je napovedal, da se bo sodelovanju s slovensko glasbeno šolo nadaljevalo tudi v prihodnji sezoni; na spo redu bo na mreč poseben do go dek, s katerim bodo praznovali stoletnico Glasbene matice, ki jo je na srečanju predstavljala Tatjana Cotič. Mramor je skupaj z občinskim odbornikom za kulturo Antoniom Devetagom tudi poudaril, daje bilo uspešno sodelovanju s Kulturnim domom, s kulturnim centrom Lojze Bratuž in z orkestrom Ars Atelier, skupne pobude pa se bodo nadaljevale tudi v prihodnji sezoni. Devetag je nazadnje povedal, da želijo sezono občinskega gledališča še obogatiti. »S prijatelji iz Nove Gorice razmišljamo o organizaciji jazz festivala,« je razložil odbornik. (dr) gorica - Zaskrbljenost upraviteljev Uvedba vinjete bo povečala pretok prometa skozi mesto Sklep slovenskega ministrstva za promet, da vozniki na kilometer dolgem delu hitre ceste med državno mejo in izvozom za Novo Gorico ne bodo oproščeni uporabe vi-njet, vzbuja zaskrbljenost tudi v Gorici. Občinski upravitelji opozarjajo, da takšna odločitev utegne močno povečati pretok prometa skozi mesto. Ugibajo namreč, da bo marsikdo, ki se bo k nam pripeljal po hitri cesti iz Vileša ali Gradišča, izstopil tik pred mejo pri Štandrežu in ubral pot skozi nekdanje manjše mejne prehode. Povečan bo seveda promet pri Rdeči hiši, še največ skrbi pa vzbuja možnost, da se bodo vozniki posluževali nekdanjih mejnih prehodov na dnu ulice Vittorio Veneto, kjer ima Gorica svojo splošno bolnišnico, in na Škabrijelovi, kjer namerava goriška občina vzpostaviti nov prometni režim zaradi protestov stanovalcev. Predlog o oprostitvi uporabe vinjet na vipavski avtocesti med mejo in cestninsko postajo Bazara je dal šempetrski župan Dragan Valenčič, ki opozarja, da bodo vinjete povzročile izpad obiska v HIT-ovih in ostalih igralnicah ter prizadele predvsem čezmejne delavce. sabotin - Šiškarica Okužba na kostanjih Na Sabotinu so bila v nasadih kostanja najdena nova okužena mesta s kostanjevo šiškarico. Fitosanitarna uprava (www.furs.si) poziva vse gojitelje, ki so kupili sadike kostanja v zadnjih petih do šestih letih kjerkoli v Sloveniji ali Italiji in jih posadili, da jih temeljito pregledajo. V primeru, da so na letošnjih poganjkih ali listnih žilah kakršne koli zadebelitve (šiške), je potrebno o tem takoj obvestiti fitosanitarno službo. Lastnike gozdov pa pozivajo, da z morebitnim napadom šiškari-ce seznanijo zavod za gozdove. Na območju Sabotina je bil v lanskem letu zaradi kostanjeve šiškarice izkrčen 80 arov velik nasad maronov, ki ga je lastnik v letu 2004 dosadil s prikrito napadenimi sadikami iz Piemonta v Italiji. Kljub temu, da je bilo poleg nasada izkr-čenih in sežganih še 26 dreves in temeljito pregledano območje žarišča v radiju pet kilometrov od nasada, seje šiškarica razširila na območje, ki obsega skoraj 900 hektarjev gozdov. breg pri golem brdu - Razstavljajo briški slikarji Na Skubinovi domačiji je umetnost doma Umetniška razstava v prostorih, kjer je umetnost doma. Tako bi lahko opredelili razstavo, ki so jo minulo soboto odprli na Skubinovi domačiji v Bregu pri Golem brdu v zahodnih Brdih. Domačija je namreč last Ivana Skubina, priznanega ustvarjalca keramičnih umetniških predmetov, ki je tej zvrsti vtisnil svojevrsten pečat. Tokrat je razstavne prostore svoje delavnice »posodil« briškim slikarjem, ki se zbirajo pri Društvu likovnih ustvarjalcev Dablo. Predstavitvene svečanosti se je ivan sKUB|N udeležilo veliko ljudi, tudi iz zamejstva, tako da so bile slikovite »gase« majhne vasice popolnoma zatrpane z jeklenimi konjički. Poleg priložnostnih nagovorov so prireditelji pripravili tudi krajši kulturni program z nastopom mladih domačih glasbenikov, kitarista Patrika in harmonikarja Nikolasa; oba obiskujeta dvojezično osnovno šolo v Špetru. Večer je popestril moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega, ki ga vodi v Kozano priseljeni Openc Aleksander Sluga. Društvo Dablo deluje komaj drugo leto, a se lahko pohvali z razvejanim delovanjem. Veliko napora vlaga v prirejanje začetnih in nadaljevalnih tečajev risanja in slikanja pod vodstvom akademskega slikarja Franca Goloba. Letos je društvo organiziralo tudi začetni tečaj fotografije in oblikovanja gline. Šteje nad trideset članov, predvsem Bricev. Kot sami pravijo, se njihovo »dablo« (deblo) lepo razvija in raste. Dela, ki bodo do konca ju- foto vip lija na ogled pri Skubinovih, so nastala na ex-tempore-ju v Bregu aprila letos. Na ogled jih je postavilo dvanajst ustvarjalcev, ki so v barvi in obliki zabeležili nepozaben utrinek iz Brega. To so osebna doživetja časa in prostora, tako kot jih je doživljal posameznik tistega sončnega aprilskega dne, je povedal mentor Franc Golob. O delu svojih »varovancev« pa je dejal, da se je fascinacija lokalne motivike skoncentrirala na treh lokacijah: na lokalni arhitekturi, na pejsažu-pokrajini pod Bregom in na sanjskem vrtu pred Skubinovo hišo. Izjema predstavlja le slikarski kolaž cvetja in zelišč. Očaranost nad motivom, ljubka energija, zbranost in svetloba vejeta iz predstavljenih del, zato ni potrebe po poplavi učenih besedičenj, je svoj nagovor zaključil Golob. (vip) 1 6 Sobota, 24. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Včeraj prvi izkop za začetek gradnje Eda Center bo spremenil podobo mestnega središča S petimi etažami pod zemljo bo to trenutno najgloblji objekt v Sloveniji Na gradbišču Eda centra nasproti HIT-ove poslovne stavbe v središču Nove Gorice so predstavniki družbe Euro-invest včeraj simbolično obeležili prvi izkop za začetek gradnje prvega poslovnega centra Goriške regije, poslovno-sta-novanjskega objekta Eda Center, ki je dobil ime po letalih pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana. Simboličnega dejanja se je udeležil tudi novogoriški župan Mirko Brulc, kije skupaj z direktorjem Euroinvesta Radošem Pavlovičem zakopal prvo lopato in izpraznil prvo sa-mokolnico zemlje. V zvezi z bodočim centrom je župan povedal, da je ob tej priložnosti dvakrat ponosen. Prvič zato, ker ima Nova Gorica podjetje, ki je sposobno zgraditi tako stavbo, drugič pa zato, ker bo mesto dobilo pravo središče. »Nova Gorica postaja regijsko središče Goriške pokrajine in tako stavbo rabimo,« je še dodal in zaželel gradbenikom uspešno gradnjo, priporočil pa se je za še kakšno tako investicijo v mestu. Obenem se je obrnil tudi na ob čane in jih pro sil za strp nost, saj dela na tako velikem gradbišču v mestu ni mogoče izpeljati brez motenj. Ker je prometni režim vzdolž Delpinove in Erjavčeve ulice v času gradnje spremenjen, promet pa temu primerno manj pretočen, je Novogoričane pozval, naj v tem času čim večkrat koristijo mestni avtobus, povabil pa jih je tudi na peš poti in kolesarske steze. Direktor Euroinvesta Radoš Pavlo-vič je v zvezi z bodočim Eda centrom izrazil prepričanje, da gre bolj za pomemben projekt kot za pomemben objekt. »Mislim, da so taki projekti ključ uspešnega razvoja tistih dejavnosti, ki predstavljajo pomembno dodano vrednost. To so projekti, kjer je ključno znanje. In taki poslovni centri ustvarjajo sinergije na področju znanja, ki so potrebne za uspešno konkuriranje na evropskemu in svetovnemu tržišču,« je dejal in poudaril, da bo Eda center prepoznaven predvsem po vsebini poslovnega centra, v njem pa bodo mesto dobili tudi spremljajoči programi kot so trgovski in storitveni programi, pa tudi luksuzna stanovanja v zgornjih treh od skupno 15 etaž. Pomemben sklop poslovnega centra bodo številna parkirišča, ki bodo v petih podzemnih etažah (425 parkirnih mest) prispevala k ureditvi neurejenega parkiranja v Novi Gorici. S petimi etažami pod zemljo bo to v tem trenutku celo najgloblji objekt v Sloveniji. Pavlovič je tudi ponovil že večkrat predstavljene informacije o tem, da je projekt vreden 40 mili- Delavci na gradbišču (zgoraj) in župan Mirko Brulc, ki je včeraj zakopal prvo lopato in izpraznil prvo samokolnico zemlje (desno) foto n.n. jonov evrov, njegova gradnja pa naj bi po načrtih potekala dve leti. V zvezi s potencialnimi interesenti za nakup prostorov je pojasnil, da s prodajo še niso pričeli, saj bodo objekt in projekt najprej primerno promovirali, interes potencialnih kupcev pa so že evidentirali, pa tudi določene pogovore so že imeli. O samem brda Svečanosti v Cerovem in Vinjena voznik in kolesar Vinjena sta bila oba: 75-letni kolesar L.M. in 50-letni srbski državljan, ki je povzročil nesrečo in zbežal. Prometna nesreča se je pripetila v četrtek popoldne v Gorici, včeraj pa so prometni policisti pojasnili, da sta oba moška pregloboko pogledala v kozarec. Kolesar je vozil po ulici Giustiani, kjer je srbski voznik izsilil prednost in ga povozil. Kolesar je padel na tla, voznik pa zbežal, ne da bi mu nudil pomoč. Ponesrečenca so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer se zdravi zaradi raznih poškodb, policisti pa so v zvečer izsledili še povzročitelja nesreče. Kolesarja so prijavili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, srbskega voznika pa aretirali, saj je zbežal s prizorišča nesreče, ne da bi nudil pomoč ponesrečencu. Pohod mimo Titovih napisov Mladinsko-rekreacijska sekcija ŠZ Dom iz Gorice in območnega združenja borcev NOB iz Nove Gorice prirejata jutri, 25. maja, ob Dnevu mladosti četrti Pohod mimo Titovih napisov (Golec-Veliki vrh-Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku oz. Rihemberku, zaključek pa pri bivši karavli na Sabotinu. Pohodniki se lahko pridružijo na katerikoli točki pohoda. V nadaljevanju navajamo urnike prihoda k spomenikom: Pedrovo ob 8.10, Renče ob 13.15, Vidov hrib-Sv. Ot ob 14.30, Panovec (pri Bajti) ob 16.15, Solkan ob 18. uri. Pri vsakem spomeniku bodo pohodni-ki s predstavniki krajevne organizacije združenja borcev položili cvetje. V Solkanu bo navzoče pozdravila novogoriška podžupanja Darinka Kozinc, ob zaključku pa mestni svetnik Tomaž Horvat; sledila bo družabnost ob glasbi benda Live Killers. pri Peternelu Predavanje odloženo poteku del na gradbišču pa je razložil, da so trenutno začeli s prvo fazo oziroma z zaščito gradbene jame, ki predstavlja betonsko steno okrog in okrog bodoče parkirne hiše. Ko bodo z deli na gradbeni jami zaključili, bodo lahko položili temelje in začeli s konstrukcijo objekta. Nace Novak V organizaciji občine Brda in območnega združenja borcev NOB bosta v Gornjem Cerovem in pri Peternelu jutri potekali tradicionalni spominski slovesnosti, s katerima se bodo spomnili na padle žrtve leta 1944. V najhujši nemški ofenzivi, ki se je začela v Br-dih 22. maja 1944, so partizani Briško-beneškega odreda in italijanskega partizanskega bataljona Mazzini in Mame-li prizadeli sovražniku precejšnje izgube, zato se je kruto maščeval. V Cerovem so Nemci ustrelili 10 talcev, pri Peternelu pa so zaprli v hišo 22 ljudi in jih s hišo vred zažgali. Slovesnost v Gornjem Cerovem se bo začela ob 15. uri. Kot slavnostni govornik bo nastopil direktor Goriškega muzeja in član sveta OZB Andrej Malnič. Ob 16. uri bo sledil postanek pri spomeniku piramida v Vipolžah, ob 17. uri pa se bo začela še slovesnost pri Peternelu, kjer bo zbrane pozdravil tudi predstavnik VZPI-ANPI Giuseppe Mirabella. Slavnostni govor bo imela Zdenka Cerar, podpredsednica LDS in nekdanja ministrica za pravosodje. Na obeh prireditvenih mestih bodo kulturni program oblikovali Pihalni orkester Goriška Brda, moški pevski zbor Ludvik Zorzut iz Medane in re-citatorji OŠ Dobrovo. (nn) Krožek Anton Gregorčič sporoča, da je predavanje Franceta Bučarja o ustavi Republike Slovenije in skrbi za slovensko manjšino, ki je bilo predvideno za ponedeljek, 26. maja, v Gorici, odloženo na kasnejši datum zaradi bolezni predavatelja. Mali likovniki v Števerjanu V okviru pobude Odprtih kleti prirejata jutri ob 15.30 Simon in Evgen Komjanc na svoji domačiji v Števerjanu za osnovnošolce srečanje z likovnikom Renatom Elio. Prikazal bo metodo »Helias das Licht« o usta-varjanju z igro. S seboj naj prinesejo čopiče, papir in barve bodo dobili na kmetiji. Danes dan dihanja Ob državnem dnevu dihanja bodo danes v goriški bolnišnici opravljali preglede dihal in delili informativni material o škodljivosti kajenja in vdihavanja onesnaženega zraku. Urar v Štmavru V kmetiji Castel San Mauro v Štmavru prirejajo jutri v okviru pobude Odprte kleti srečanje z urarjem iz trgovine Lo Scrigno; govoril bo o starih urah, ki jih bo veliko tudi na ogled. vrtojba - Njegova smrt močno odjeknila Slovo od Jožka Humarja Bil je borec NOB, graditelj Nove Gorice, pravnik, kulturni delavec, publicist in avtor knjige o Trubarju Na pokopališču v Vrtojbi se je pred nedavnim velika množica ganjeno poslovila od 94-letnega Jožka Humarja, izgnanca, borca NOB, graditelja Nove Gorice, pravnika, upravnega strokovnjaka, kulturnega delavca, publicista in pisca. Tako so ga namreč predstavili ob slovesu razni govorniki, ki so se ob tej priložnosti poklonili Humarjevemu spominu. Osrednji govor je imel Cvetko Vidmar, »njegov učenec«, kot je o sebi povedal, saj mu je bil Humar prvi predstojnik in učitelj upravne prakse. Vidmarje posebej izpostavil, »daje bil Jožko Humar tipičen primorski izgnanec, ki je najprej moral bežati pred italijanskim, nato pa še pred nemškim nasiljem. Prešel je faze primorskega izgnanstva vključno z odhodom med borce NOV, kar je izbrala velika večina primorskih izgnancev. Priključil se je namreč tretji Prekomorski udarni brigadi, v kateri so bili v večini Primorski Slovenci«. Rojen je bil v Biljah in sodi med graditelje Nove Gorice. Ni sodeloval le pri postavljanju temeljev zgradb ali komunalne infrastrukture, temveč je odločilno prispeval k postavljanju temeljev kulture in šolstva, brez katerih ni mesta, zlasti ne regionalnega središča. Z Milanom Vižintinom je dal pobudo za ustanovitev Goriškega gledališča, ki ima potomca v današnjem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Bil je tudi več let predsednik novogoriške Zveze kulturnih društev. Trudil se je za organizacijo potujoče knjižnice v Novi Gorici, za ureditev kulturnih domov, za poživitev delovanja pevskih zborov in za kulturno prosvetno sodelovanje z zamejskimi Slovenci. Na področju šolstva je bil Humar pobudnik ustanovitve Srednje administrativne šole. Bil je tudi v iniciativnem odboru za ustanovitev Delavske univerze v Novi Gorici. Vrhunec svoje kariere je dosegel v pravosodju. Bil je sodnik in nato predsednik okrožnega sodišča v Novi Gorici, leta 1971 pa je bil izvoljen za sodnika Vrhovnega sodišča Jugoslavije v Beogradu. Bil je tudi odbornik novogoriške občinske skupščine in nato njen podpredsednik. V kasnejših letih je bil še dvakrat izvoljen za mestnega svetnika v Novi Gorici. Po upokojitvi se je v glavnem posvečal pisanju in raziskovanju. Že pred vojno je v Mariboru urejal polmesečnik Novi problemi. Nato je uredil prvi povojni Goriški zbornik, ki je izšel leta 1957. Bil je tudi predsednik iniciativnega odbora Goriških srečanj, kasnejših Primorskih srečanj. Humarjevo ime pa je tesno povezano s Trubarjem. Po upokojitvi leta 1980 je namreč izdal knjigo z naslovom Primož Trubar rodoljub ilirski. Raziskal je tudi tragično usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika in z njo seznanil slovensko javnost. Za svoje delo je prejel več odlikovanj in nagrado občine Nova Gorica. Jožko Humar je bil poznan tudi v zamejstvu, še posebej na Goriškem. Poznali so ga predvsem v borčevskih organizacijah ter v upravnih in kulturnih krogih, s katerimi je redno sodeloval. Tudi »zamejci« ga zato ohranjajo v hvaležnem spominu. (ik) solkan - CRMK žur na Mostovni V spomin na center alternativne kulture Na Mostovni se bo drevi ob 21. uri začel CRMK žur, s katerim bodo nekdanji organizatorji dogajanja v šempetrskem Centru za razvoj mladinske kulture obeležili 24. obletnico od začetka delovanja kluba. CRMK je svoja vrata odprl 25. maja 1984, dve leti kasneje pa je prejel tudi priznanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije oz. plaketo 25. maj. Vse do pomladi leta 96 so se v njem zbirali mladi, ki jih je združevala privrženost alternativni kulturi. V CRMK-ju so nastopile prepoznavne glasbene zasedbe iz celotne Jugoslavije, pa tudi iz tujine. Obiskovalci so prihajali s širšega primorskega območja, ob večjih prireditvah pa z vseh koncev Slovenije. Ker na italijanski strani daleč naokoli ni bilo primerljivega centra, so CRMK dolga leta redno obiskovali tudi italijanski privrženci subkulture. Udeleženci današnjega CRMK žura bodo lahko prisluhnili koncertu goriške zasedbe Flaxy Gang in belokranjske skupine Indust Bag. Na ogled bodo tudi video filmi, posneti v CRMK-ju, na dobre stare čase pa bodo spomnili originalni CRMK-jevi DJ-ji Leča, Fiči, Ernest, Tomo in Bačko. (nn) Škofiji na Sveti Gori Jutri ob 16. uri bo na Sveti Gori maša ob srečanju koprske škofije in goriške nadškofije. Letošnje srečanje bo potekalo pod geslom Tvoja beseda je luč na moji poti. Ob somaševanju koprskega škofa Metoda Piriha in duhovnikov iz obeh škofij bo maševanje vodil goriški nadškof Dino De Antoni. Tradicionalno srečanje dveh škofij se je začelo še v času zaprte meje in totalitarnega sistema v takratni Jugoslaviji. Bogoslužje poteka v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku. Na jutrišnjem srečanju bodo sodelovali tudi romarji, ki se bodo udeležili letošnjega, že petega romanja po povezovalni poti treh svetišč v organizaciji čezmejnega društva MOST. Danes bodo prehodili pot od Stare Gore do Marijinega Celja, jutri pa se bodo odpravili proti Sveti Gori, kjer bodo romanje zaključili s slovesno mašo. GORIŠKI PROSTOR /— KOMIGO Vodovodar blažen med kiklami V ponedeljek ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici peta predstava iz programa gledališkega festivala Komigo 2008. Skupina I Trige-minus iz Manzana bo uprizorila komedijo Maura Fontaninija v furlanskem jeziku z naslovom »Beato fra le gonne« (Blažen med kiklami). Zgodba je duhovita in eksplozivna. Bruno je vodovodar, ki deli bivališče s štirimi ženskami, in sicer z nosečo ženo Anute, nevzdržno taščo Mafaldo, s staro in pobožno tet-ko Agne Sunto ter svakinjo Teresino, ki je v depresiji zaradi izgube moža ter je naravnost obsedena s fotoro-mani in TV nanizankami. V predstavi je sedem vlog, ki jih odigrata sestra in brat, Mara in Bruno Bergamas-co. Poleg neprestanih transformacij sta uigranost in simpatija izvajalcev najboljša popotnica za uspešnost furlanske komedije. Festival Komigo - komično gledališče v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku - prirejata goriški Kulturni dom iz Gorice in zadruga Maja, ki se jima so pridružili Zveza slovenskih kulturnih društev, Kinoatelje, združenje Terzo Teatro in glasbeni festival Across the Border. Naslednja predstava bo v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 v Gorici komedija »5moški.com«. Sobota, 24. maja 2008 17 ,PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ 23.24.25.31. MAJA g 1.2. JUNIJA a V STANDREZU v PRAZNIK ŠPARGLJEV Petek, 23. maja Sobota, 24. maja Nedelja, 25. maja Sobota, 31. maja Nedejja, 1. junija ob 20.30 Odprtje razstave domačih ustvarjalcev ob 17. uri SLIKARSKI EX-TEMPORE na temo Čista narava ob 20. uri PLES z ansamblom SOUVENIR ob 19. uri Štandreški otroški župnijski zbor in igralska skupina G. Lambergarja z Bleda PLES z ansamblom HRAM ob 20.00 PLES z ansamblom SOUVENIR ob 19. uri Nagrajevanje ex-tempore Zborovski nastop In dramska skupina RD. Štandrež s komedijo PLES z ansamblom HRAM Ponedeljek, 2. junija ob 20.00 PLES z ansamblom FOLKETIB000M Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČOLOV V ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »L'altra donna del re«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »In Bruges - La coscienza dell'assas-sino«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Reservation Road«. D Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 »Mongol«; 21.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Su-perhero Movie«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Rise - La setta nelle tenebre«. fi Razstave LIONS KLUB NOVA GORICA sporoča, da je še danes na ogled dobrodelna razstava likovnih del na temo Nasmeh pomladi v avli mestne občine Nova Gorica; izkupiček prodaje umetnin bodo namenili slepim in slabovidnim. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 6. junija, ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško in odprtje razstave likovnih del članic društva Silve Stan-tič in Emilije Mask. Razstava bo na ogled do 14. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 27. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert vio-lončelista Alessandra Sluge in pianista Carla Corazze; v drugem delu bo nastopila mlada pianistka Natalija Šaver; vstop prost. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu prireja danes, 24. maja, ob 21. uri koncert šempeterskega Centra za Razvoj Mladinske Kulture - CRMK. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani kromberškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musicum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. MLADINSKI DOM iz Gorice obvešča, da bo od 9. do 13. junija dopoldne oz. popoldne potekala priprava tretješocev na izpite male mature; obvešča tudi, da je še do 5. junija čas za predvpis k pošol-skemu pouku za šolsko leto 2008-09 s 25% popustom pri letni vpisnini; vpis in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek -četrtek od 15. do 17.30), tel. 0481546549, 0481-536455, 328-3155040. OSNOVNA ŠOLA JOSIPA ABRAMA IN OTROŠKI VRTEC IZ PEVME vabita na sklepno šolsko prireditev z naslovom Juri Muri v Afriki v ponedeljek, 26. maja, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 25. maja, iz Redipul-je do kmetijskega podjetja Castelvec-chio v Zagraju; odhod ob 9. uri pred spomenikom v Redipulji. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB -Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Bra-niku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com NA SPREHODU PO TRŽIŠKEM OZEMLJU: v nedeljo, 25. maja, izlet po vlažnem območju Liserta in ob izlivu Timave z zbirališčem za kolesarje ob 9. uri na parkirišču Gaslini (ul. Va-lentinis) in ob 9.30 pred Rimskimi toplicami v ul. Timavo v Tržiču za udeležence, ki bodo prišli z avti. Izlet se bo zaključil ob 13. uri. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Lanež (Cuel de La-nis) - 1629 m, Laški plaz (Laschiplas) - 1612 m in Postovčič (Postoucic) -1611 m v nedeljo, 1. junija (tura je zahtevna, vodja izleta Miranda Čotar). Sestanek z udeleženci v torek, 27. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030. SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofove jame in družabnost v Pra-protu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481882079 (Vlado). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA naprošajo izletnike, ki so se vpisali na štiridnevni izlet v Turin in okolico, ki bo 30. maja, naj poravnajo saldo do 25. maja; obveščajo tudi, da je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). 13 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Trieste - danes, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy - torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebenefratel-li - četrtek, 29. maja, 9.30-11.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v jutranjem času. Od 30. junija do 4. julija pa ZELENI TEDEN v Žabni-cah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip danes, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici Sant'Ambrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem skli- cu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. KZPMK GALEB, KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca na drugo ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu danes, 24. maja, od 15. do 18. ure (in ne od 9. do 12. ure, kot najavljeno); informacije in prijave po 18. uri na tel. 340-3447695 (Tamara But-kovič). KŠD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; zbirališče ob 9. uri; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure 30. maja. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2008: danes, 24. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Čista narava, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 25. maja, ob 19. uri nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lambergarja z Bleda, ples z ansamblom Hram; sobota, 31. maja, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 1. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, zborovski nastop in komedija dramskega odseka PD Štan-drež, ples z ansamblom Hram; ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Folketi Booom. Prireditve bodo potekale v župnijskem parku med lipami v Štandrežu, na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača. SKD HRAST prireja danes, 24. maja, tradicionalne Igre brez meja za otroke in mlade od 5. do 13. leta starosti. Zbiranje ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu; informacije na tel. 347-4433151. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je v teku vpisovanje za pobudo »Estate Serena 2008«, ki jo bodo na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavili v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri; informacije na sedežu društva od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15.30 in 17.30. S 1. junijem do 31. avgusta bodo urniki spremenjeni: od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres danes, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11. 15 Prireditve KROŽEK ANTON GREGORČIČ obvešča, da je bilo predavanje Franceta Bučarja z naslovom »Ustava Republike Slovenije - 5. člen: Skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah in njihovi stiki z domovino« napovedan za ponedeljek, 26. maja, preložen na kasnejši datum. KULTURNI CENTER CRALI v sodelovanju z Državno knjižnico v Gorici vabi na predavanje Claudia Martellija z naslovom »L'evoluzione artistica tra il 1910 e il 1939« in na odprtje razstave Marte Malni v ponedeljek, 26. maja, ob 17.30 v Državni knjižnici v ul. Ma-meli v Gorici. V GRADU KROMBERK bo v torek, 27. maja, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predavanje Sande Kočevar, Gradskega muzeja Karlovac, z naslovom Zgodovina Karlovca zvezda Evrope; predavanje sodi v kontekst projekta Od zvezde do zvezde, ki ga skupaj pripravljajo Gradski muzej Karlovac, Museo civico di Palmanova in Goriški muzej; predavanje bo v hrvaškem jeziku. ŠTEVERJANSKI LIKOF bo danes, 24. maja, na trgu pred cerkvijo v Štever-janu: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes; ob 17. uri otvoritev prireditve Likof 2008; ob 17.30 enogastronomska pokušnja z razstavo domačih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; ob 18. uri vodena pokušnja vin. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Enzo Del Moro (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Rachele Pe-tean (iz tržiške bolnišnice) na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Nives Patelli vd. Olivetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Trojice in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.45, Oscar Mauri s pokopališča v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Aldo Maier (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. Zapustil nas je naš dragi Oscar Mauri 95 let Žalostno vest sporočajo hčerke Miriam, Daria in Lida, zeti, vnuki ter ostali sorodniki Pogreb bo danes, 24. maja ob 10. uri iz kapele tržiškega pokopališča v cerkev "B.V. Marcelliana". Tržič, 24. maja 2008 Sobota, 24. maja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corrado; igra: Maurizio Casagrande. Danes, 24. maja, ob 20.30 ter jutri, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v fur-lanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ OSP Pod Osapsko steno Danes, 24. maja, ob 21.00 / B. Nušic: »Oblast« v izvedbi Kulturnega društva Domovina Osp. Jutri, 25. maja, ob 21.00 / M. Pokorn: »Kdo vam je pa to delu« - politična satira, monokomedija, igra Boris Kobal. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 26. maja, ob 19.30 in v torek, 27. maja, ob 18.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec V sredo, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V četrtek, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec Mala drama Danes, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 27., in v četrtek, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). V četrtek, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAn-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildesntern sta mrtva«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 24. maja, ob 18.00 / J. in W. Grimm: »Snegulčica in sedem palčkov«. Jutri, 25. maja, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Andrew Lloyd Webber: »Cats« / v sredo, 28. maja, ob 20.30, v četrtek, 29. maja, ob 16.00, v petek, 30. maja, ob 20.30, v soboto, 31. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 1. junija, ob 16.00 in ob 20.30. Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei Danes, 24., in jutri, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela Danes, 24. maja, ob 18.30 / nastopata Heinz Sauer & Michael Wollny (Nemčija). PRIREDITVE Danes, 24. maja, ob 21.30 / koncert skuine Nils Wogram NOstalgia Trio (Nemčija/BiH). Jutri, 25. maja, ob 21.30 / koncert skupine E.S.T. Esbjorn Svensson Trio (Švedska). BOLJUNEC Gledališče Franceta Prešerna V četrtek, 29. maja, ob 20.30 / koncert: Gorni Kramer Quartet in Martina Feri. ZGONIK Jutri, 25. maja, ob 18.30 bo pred županstvom koncert skupine Kakanic Blues (v primeru slabega vremena bo koncert v Športno-kulturnem centru). KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. TOMAJ Jutri, 25. maja, ob 20.00 / koncert Pihalnega orkestra Divača in Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana V torek, 27. maja, ob 20. uri / koncert vilončelista Aleksandra Sluge in pianista Carla Corazze. V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). V torek, 27. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert bobnarja Tima Daisya in saksofonista Kena Vandermarka (Chicago - ZDA). Križanke Danes, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V torek, 27. maja, ob 21.00 / koncert skupin Zabljujena generacije, Niet in Jani Kovačič. V sredo, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. V torek, 3. junija, ob 21.00 / Darja Švaj-ger z Big Bandom in simfoniki RTV Slovenija. Mediapark Cvetličarna Danes, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). AKC Metelkova Danes, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gipsy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do jutri, 25. maja, od 9. do 19. ure. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / še danes, 24. maja, bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: danes od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, jutri od 16. do 19. ure. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo danes, 24. maja, ob 20.30 odprtje razstave slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Razstava bo na ogled do 15. junija, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do jutri, 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. -/ ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do jutri, 25. maja, na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / še danes, 24. maja, bo na ogled razstava »Restavrator-stvo = Z členov«. LJUBLJANA - Koncert bo 7. junija v Hali Tivoli Kralj latino pop glasbe Julio Iglesias prvič v Sloveniji 7. junija 2008 bodo v ljubljanskih Hali Tivoli gostili eno največjih ikon svetovne popularne glasbe, ki ima za seboj bogato glas beno karie -ro, kralja latino pop glasbe in že večnih uspešnic, Julia Iglesiasa! Koncert bo še posebej zanimiv zavoljo dejstva, da Julio Iglesias še nikoli ni nastopil v Sloveniji. Na koncertu v veliki dvorani Tivolija bo vse oboževalke v živo očaral z največjimi in že legendarnimi skladbami iz svojega res bogatega repertoarja! Ta izjemno mladosten izvajalec se bo slovenskemu občinstvu predstavil s skupino odličnim glasbenikov in tango plesalk. Večni romantik, avtor nepogrešljivih ljubezenskih pesmi svetovnega formata, ki še vedno poklanjajo številnim ljudem zaupanje v ljubezen kot primarnega gibala sveta, bo prvič v Sloveniji navdušil vse ljubitelje njegove glasbe. Rojen 23. septembra 1943 v Madridu, je najbolj prodajani španski avtor vseh časov, kot tudi eden naj -bolj prodajanih latino pevcev, saj je doslej prodal več kot 250 milijonov izvodov plošč, kar ga po Guinessovi knjigi rekordov uvršča med najbolj prodajane solistične izvajalce! Doslej je izdal skoraj 80 plošč. Nastopil j e vsaj 5.000-krat, kar ga uvršča v sam vrh glede na njegovo angažiranost na svetovnem glasbenem prizorišču. Leta 1968 je na španskem glasbenem festivalu v Benidornu s pes- mijo »La Vida Sigue Igual« osvojil prvo mesto, kar ga je popeljalo v sam vrh svetovne glasbene scene. Sredi sedemdesetih je nastopal po Evropi in Južni Ameriki, kjer je pridobil veliko oboževalcev z uspešnicami kot je naprimer »Manuele« iz leta 1975. Konec sedemdesetih je bil že tako popularen, da mu je CBS Internacional ponudil pogodbo in leta 1978 je začel snemati skladbe tudi v italijanskem in francoskem jeziku. V zgodnjih osem de setih se je lo til tudi an -gleške ga go vor ne ga področja in prodrl na ame riš ko in bri tan sko tr -žišče. V Britaniji je dokončno zaslovel leta 1981, ko j e skladba »Begin the Beguine« postala uspešnica. Največja prelomnica v njegovi karieri je bila izdaja albuma »1100 Bel Air Place« leta 1984, na katerem je tudi duet z Willijem Nelsonom »To All the Girls I have Loved Before« in duet z Diano Ross »All of You«. V Ameriki je bilo prodanih več kot tri milijone albumov! Iglesiasova popularnost je ras la do sre di ne osem de setih, čeprav je imel le eden duet »My Love« s Steviejem Wonderjem leta 1988. In njegova zgodba se več kot uspešno nadaljuje ... Predprodaja vstopnic se odvija na vseh prodajnih mestih po Sloveniji: bencinski servisi Petrola, Kompa-sove poslovalnice, poslovalnice Big Banga, poslovalnice Globtourja, Modri študentski servisi, Telekom trgovine, E-študentski servisi, CityPark (Info Pult), blagajna Hale Tivoli, blagajna Križank in drugod. Posebna klicna številka za nakup vstopnic (od 8.00 do 17.00 vsak delavnik) j e 031 349 000. Lahko pa jih boste naročili na spletnih straneh www.eventim.si,www.vstopnice.com, www.kon cer ti. net. Ker je že zdaj ze -lo velik interes (in ker je časa do kon-cer ta le do ber me sec) pri poročamo, da si vstopnice pravočasno priskrbite! Cene vstopnic znašajo 44,49, 54 ali 69 evrov. Sedež ni red na: www.eventim.si/portal/si/ glasba/rock_pop/julio_iglesias /86395/performance.html Prodaja poteka na spletnih straneh: www.even tim. si, www.vstop ni ce. com, www.koncerti.net ter na drugih prodajnih mestih po Sloveniji: črpalke Petrola, Kompaso-ve poslovalnice, poslovalnice Big Banga, poslovalnice Globtourja, Modri študentski servisi, Telekom trgovine, E-študentski servisi, CityPark (Info Pult), blagajna Hale Tivoli, blagajna Križank in drugod. Posebna klicna številka za nakup vstopnic od 8.00 do 17.00 vsak delavnik: (00386) 031 349 000 Iz Slovenij e In 0038631 349 000 iz Italije. w Sobota, 24. maja 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Zdaj pa zares! Danes kot od morja do vrha Monte Rosa Prva gorska etapa z dvema zahtevnima vzponoma - Jutri in v ponedeljek še v Alpah Di Luca (levo) in Riccardo Ricco (prvi desno) bosta ob Contadorju glavna favorita gorskih etap. Oba italijanska kolesarja zaostajata po 13. etapi osem minut in pol za vodilnim Viscontijem, ki pa ni specialist za gore ansa »naša napoved« Odločilne ne bodo naslednje tri etape, ampak gorski etapi naslednjega tedna Christian Leghissa »Čeprav so na predstavitvi napovedali, da je letošnji Giro dosegljiv vsakomur, mislim, da to ne drži. Rekel bi, da je to eden najtežjih doslej,« je ocenil dirko po Italiji naš gorski kolesar Christian Leghissa. »Opažam, da se letos vsi skrivajo. Ni več takih kolesarjev, kot na primer Pantani, ki bi visoko prednost prevzeli že na začetku.« Danes se začenjajo gorske etape. Katera bo odločilna? Od Verone do Alp di Pampeago bo prišlo že do prve selekcije. Jutrišnja etapa pa bo bolj taktična, vsekakor pa mislim, da bo določila peščico kolesarjev, ki resno ciljajo na končno prvo mesto. Ponedeljkov kronometer pa ni nemogoč: v ospredje bodo prišli specialisti za kronometer in hri-bolazci. Na končni razplet pa bodo vplivale tudi vremenske razmere. Opozoril bi še na gorski etapi naslednjega tedna, ki bosta odločali še o marsičem. Kdo so favoriti? Simoni, Contador, Ricco, ki bodo najbrž tudi končni zmagovalci. Vprašljiv je nastop Di Luce. Ne vem, ali se je lanski zmagovalec doslej skrival ali res ni v formi. Nevarni bodo tudi Kloden, Nibali in Machov. Visconti ima skoraj šest minut prednosti, torej ne bo obdržal roza majice? Najbrž jo bo izgubil že danes: Visconti je mlad kolesar, ki se šele uveljavlja. V ekipi Quick Step ni ti še ne vedo, ali je primernejši za enodnevneali pa za etapne dirke. Kaj pa Slovenec Valjavec? Mislim, da nima možnosti uveljavitve. Njegova predstava bo odvisna od vloge, ki jo ima v ekipi. Menim, da bo šlo za italijansko-španski dvoboj. Roberto Vidoni »Mislim, da bodo o zmagovalcu odločale zadnje tri etape,« je napovedal slovenski kolesar Robert» Vidoni, tržaškega društva Eppinger Saab. Kdo je glavni favorit? V gorah se bo izkazal najbrž Ricco, ki je edini pravi hribolazec. On ni taktik, ampak deluje instinktivno. Mislim pa, da ne bo končni zmagovalec Gira. V primerjavi s Contadorjem in Klodnom, ki sta po mojem mnenju glavna favorita, je v kronometru veliko slabši. V gorah bi moral Ricco pridobiti res veliko prednost, da bi naposled zadnji dan (zadnja etapa je kronometer op. a.) ostal v ospredju. Obenem uvrščam med favorite tudi Di Luco, Simoni pa bo najbrž zdržal samo prvo gorsko etapo, nič več. Taktika jutrišnje etape? Mislim, da na prvih dveh vzponih ne bo še pobegov. Mislim, da bo Ricco poskusil ubežati na prelazu Giau, saj potem ni več ravninskih delov, ampak le spusti in vzponi. Kaj pa vzpon na Kronplaz? Ker bo to preizkušnja na kronome-ter, bo vsak izbral svoj ritem. Zadnjih 5 kilometrov pa bodo vozili po utrjenem ma-kadamu. Vsi so prav gotovo že preizkusili vzpon, tako da so vsi že načrtovali etapo. Kateri pa bo najhujši vzpon? Mortarolo, ki meri 12 kilometrov. Istega dne pa bodo prevozili še prelaz Gavia, 19 kilometrov. Oba prelaza vključuje predzadnja etapa od Rovette do Tirane. Kaj pa Valjavec? Slovenski kolesar ni konkurenčen najboljšim. Menim, da je on primernejši za enodnevne etape. MILAN - Še 1.134,4 kilometrov loči kolesarje od Milana, kjer se bo zaključil letošnji 91. Giro. V naslednjih dneh pa se začenja najbrž najbolj spektakularni del letošnje dirke po Italiji: tri zaporedne gorske etape, ki bodo opravile prvo selekcijo najboljših. Prva bo današnja 195 kilometrov dolga etapa od Verone do smučarskega središča Val di Fiemme, jutrišnja bo potekala od Arabbe do prelaza Fedaia (153 km), v ponedeljek pa bo gorska dirka na kronometer od San Virgilia di Marebbe do Kronplaza (12, 9 km). V današnji prvi alpski etapi bo najdaljši prelaz Manghen dolg 23,4 km z višinsko razliko 1.662 m in s 7,1 % povprečno naklonino. Cilj bo na vrhu smučarskega središča Alpe di Pampeago (1740 m). Zadnji vzpon pred ciljem s povprečno naklonino 9,6 % je dolg 7,8 km. Skupna višinska razlika bo 4.376 m, kar pomeni, da bodo kolesarji prikolesarili v reber skorajda tako razliko, kot če bi se povzpeli od morja do Monte Rosa. Giro bo v Alpah di Pampeagu že četrtič zaključil gorsko etapo: leta 1998 je Tonkov zmagal pred Pantanijem, naslednjega leta je bil najhitrejši »Gusar«, leta 2003 pa je zmaga pripadla Simoniju. 13. etapa Cavendisch se je oddolžil Bennatiju MODENA - Le 24 ur po zmagi Danieleja Bennatija (Liquigas) v 12. etapi kolesarske dirke po Italiji pred Markom Cavendishom (Team High Road) se je slednji oddolžil z zmago v 13. etapi, 177 kilometrov dolgi preizkušnji od Modene do Cit-tadelle. V ciljnem sprintu glavnine je bil tokrat drugi prav Bennati, tretji pa Koldo Fernandez (Euskaltel-Euska-di). Zmaga Britanca je bila nekoliko zapoznela lastna čestitka za 23. rojstni dan, ki gaje praznoval pred dvema dnevoma. Tokrat je s tekmeci opravil suvereno, sodniki pa so se v izogib morebitnim padcem, tako kot včeraj, odločili, da z merjenjem prenehajo tri kilometre pred ciljem. Trinajsta etapa je bila sicer še ena v nizu, ki je bila pisana na kožo sprinterjem. Prestižno roza majico tako še vedno nosi Italijan Giovanni Visconti (Quick Step), razlika do zasledovalcev pa se po včerajšnji etapi ni niti za malenkost spremenila. Vrstni red 13. etape (Mode-na - Cittadella, 177 km): 1. Mark Cavendish (VBr) 4.11:07; 2. Daniele Bennati (Ita); 3. Koldo Fernandez (Špa); 4. Erik Zabel (Nem); 5. Julian Dean (NZl); 6. Mirco Lorenzetto (Ita) 7. Aleksander Usov (Blr) 8. Nikolaj Trusov (Rus) 9. Robbie McEwen (Avs); 10. Graeme Brown (Avs) Skupno: 1. Giovanni Visconti (Ita) 57:17:06; 2. Gabriele Bosisio (Ita) + 5:50; 3. Alberto Contador (Špa) 6:59; 4. Andreas Klöden (Nem) 7:41; 5. Vincenzo Nibali (Ita) 7:51; 6. Marzio Bruse-ghin (Ita) 7:52; 7. Paolo Savoldel-li (Ita) 7:56 8. Danilo Di Luca (Ita) 8:20; 9. Gustav Erik Larsson (Šve) 8:31; 10. Riccardo Ricco (Ita) 8:32 ..; 24. Tadej Valjavec (Slo/) 11:33 APrimorski ~ dnevnik nogomet Roma in Inter danes še za pokal RIM - Kljub napovedim, da gre za tekmo »visokega tveganja«, se bo današnja finalna tekma za državni pokal med Romo in Inter-jem začela ob 21. uri, stadion Olimpico pa bo odprt za navijače obe moštev. Kapetana moštev Totti in Zanetti sta naslovila na navijače poziv k strpnosti. Varnost ni ukrepi bo do vse ka kor okrepljeni. Protagonist Interje-vega »scudetta« Zlatan Ibrahimo-vic ne bo igral. KAKA' - Milanov nogometaš Kaka, je uspešno prestal operacijo meniskusa na levem kolenu. Za igro naj bi bil nared kmalu. HENRY - Francoski nogometni zvezdnik Thierry Henry (31 let) je za dnevnik LEquipe napovedal, da bo po letošnjem evropskem prvenstvu v Avstriji in Švici končal reprezentančno kariero. V svoji karieri je za Francijo v 99 nastopih zabil rekordnih 44 golov. 80 MILIJONOV - Toliko v evrih znaša ponudba Real Madrida Manchestru Unitedu za portugalskega napadalca Cristiana Ronalda. Del te rekordne vsote naj bi Real poravnal takoj, del pa naj bi odplačal s prestopom Brazilca Robinha iz Madrida na Old Trafford, piše španski dnevnik Marca. NBA - Drugo tekmo finala vzhodne konference je znova gostil Boston, ki pa je doživel presenečenje. S 103:97 so zmago slavili košarkarji iz Detroita in tako skupni izid izenačili na 1:1. SREBOTNIK V FINALU -Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik je v polfinalu teniškega turnirja WTA v Stra-sbourgu z nagradnim skladom 175.000 dolarjev v treh nizih s 6:1, 6:7 (8) in 6:4 premagala igralko s Tajvana - Chan Yung-jan. Danes se bo pomerila s Španko Anabel Medina, ki je odlična na pesku. KOŠARKA - Prva polfinalna tekma končnice košararske A1-li-ge: Lottomatica Rim - Air Avelli-no 68:63. PO KATALONIJI - Francoz Sylvain Chavanel je zmagovalec 5. etape, njegov rojak Remi Pauriol še vodi na skupni lestvici, Slovenec Janez Brajkovič (Astana) pa je obdržal 4. mesto. odbojka - Zadnji kvalifikacijski turnir za nastop na OI »Očka« Loris gre v Tokio Corsana še muči poškodba kolena - Loris si želi tudi na OI - Prvi nastop 31. maja Lorisa Maniaja sta osrečili dve novici: včeraj je postal oče malega Daniela, selektor Anastasi pa ga je vključil med 14 igralcev, ki bodo v Tokiu lovili zadnjo vstopnico za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Konkurenta za mesto libera Mirka Corsana namreč še vedno muči poškodba levega kolena (poškodba kite nad pogačico), tako da ne bo odpotoval na zadnji kvalifikacijski turnir. Na Japonsko bodo tako odpotovali ob Maniaju še podajalca Vermiglio in Meoni, blokerji Mastragnelo, Birarelli, Bovolenta in Sala, napadalci Cisolla, Zlatanov, Martino in Casoli ter korektorji Fei, Papa-roni in Gavotto. Mama je sicer izbrano vrsto zapustil že v sredo in bo doma z ženo Eriko in malim Danielom še jutri: »Včeraj so reprezentanti v Modeni opravili zadnji trening, danes smo prosti, jutri pa odpotujemo,« je pojasnil Loris. Pomeni vpoklic tudi morebitni nastop na olimpijskih igrah? »Upam, da bom tudi med olimpijci,« je potrdil »oče« Loris, ki se prvo-rojenčka zelo veseli. Italijanska reprezentanca bo začela z nastopi v Tokiu 31. maja. Prvi nasprotnik bo domača izbrana vrsta, sledili pa bodo še dvoboji s Korejo, Avstralijo, Alžirijo, Iranom, Tajsko in Argentino. Vse tekme bo predvajala tudi državna mreža Rai. VITEZOVA RAZPOLOŽENA V ABU DHABIJU - Italija - Egipt 3:0 (25:11, 25:13, 25:23). Sandra Vitez je v vlogi ko-rektorice dosegla 17 točk. Danes ob 18.30: Italija - Alžirija. 2 0 Sobota, 24. maja 2008 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - Spomini Aleksandra Ferluge na pionirske časa slovenskega baseballa n • v • v« ■ • »Američani so nas učili in nam tudi dajali opremo« Počene palice in žogice »plen« vaške mladine - Američani so bili privlačni »Se pomnite tovariši« bi lahko opredelili športni dogodek deževnega nedeljskega popoldneva na Opčinah. Slovenski igralci baseballa so začenjali zanje povsem normalno tekmo, nekaj domačinov pa je na dogodek gledalo časovno od zelo daleč. Igrišče ob državni cesti je prav tako kot so ga zgradili po drugi svetovni vojni Američani, ki so tu stražili »svobodni svet pred barbarskimi hordami iz vzhoda«. Res so pomožne strukture dokaj zapuščene, igra pa se vendar na zelenici. V času ko ni bilo telovadnic in sla-čilnic s toplo, mlačno in mrzlo vodo, ko-talkališč, fitnesov, wellnessov in niso smrtniki poznali ne aerobike ne pilates, se je domača mulerija neizbežno stekala na »Soldiers' field« kot je bilo napisano na velikem semaforju na dnu igrišča, kjer je službujoči vojak beležil »strikes«, »balls«, »outs« in seveda točke za vsak ining, ali del tekme. »Yankees«, »Indians« in »Red sox« so imena treh ekip, ki so ostala v spominu, bilo pa je še nekaj drugih. Ob očitni briljantnosti in razkošnos-ti življenja Američanov, ki so na igrišče prihajali celo s cadillaci ali chevroleti ladijskih mer, se je pri domačinih ustvarjal pojem »american dreama«. Bila je tudi priložnost, da ti je kdo od nastopajočih ali gledalcev ponudil cocacolo. Kakšni časi! Človek, ki je vse to doživel in se z basebal lom popol no ma »oku žil«, je Aleksander Ferluga (letnik 1940), splošno znan kot Saško. Igro je spoznal v pionirskih časih, aktivno igral vse do pred petnajstimi leti, bil dolgo let predsednik in factotum Alpine in ki se še danes ob sobotah s prijatelji zbere na igrišču za ne kaj ve teran skih potez. »Po vojni smo imeli na Opčinah in v bližnji okolici dve vojašnici z ameriškimi vojaki in spoznali smo samo kako se igra baseball. Po vasi in po gmajni smo začeli krožiti s palicami, rokavicami in dru go opre mo, do kler ni do zo re-la misel, da bi tudi doma osnovali pravo športno ekipo. Pobudnik za ustanovitev društva je bil gospod Rispoli. Z Aleksander Ferluga je bil tudi predsednik Alpine, v nedeljo pa je z zadovoljstvom sledil nastopu Slovenije na Opčinah večjimi ali manjšimi uspehi se je aktivnost podaljšala do današnjih dni.« Pri baseballu ni dovolj klasična žoga, ki rešuje na primer nogomet. Potrebno je več stvari. Kako ste jih v starih časih pridobivali? »Ameriški vojaki so igrali vsak dan in ključna poteza je bila najti nekakšno zaposlitev znotraj igrišča. Vsaka ekipa je sprejela enega od nas, ki je bil zadolžen, da je po udarcih pobral palico in jo nesel na kup k drugim. Za tako zaposlitev je bilo potrebno priti na igrišče pravočasno, večkrat pa so veljala tudi poznanstva z igralci.« Ne gre pri tem zanemariti dejstva, da so v tistih letih mnogi domačini oddajali stanovanja vojakom in njihovim družinam za najemnine, ki so bile astronomske. Marsikatera hiša je zrasla prav s takim načinom finansiranja. Kdor je doma gostil Ame- ričane, ki so tudi igrali baseball, je imel določeno prednost, včasih pa se je do igrišča pripeljal celo v cadillacu ali chevroletu, kar so mu ostali zavidali. »Od tega pobiranja palic«, je nadaljeval Ferluga, »so prihajale važne pridobitve za opremljenost vaških ekip. Med vsako tekmo je nekaj palic počilo. Dovolj je bilo oviti poškodovano mesto z izolacijskim lepilnim trakom in palica je bila za telesno moč mladoletnikov povsem uporabna. Med vsako tekmo veliko žog konča izven igrišča. Mislim, da se nobena od njih ni nikoli vrnila igralcem. Sledili smo letu, jih v grmovju ali travi našli in si jih prisvojili. Udarnejše akcije so predvidevale tudi krajo ali, v milejši obliki povedano, proletarsko prisvojitev naravnost iz kamiona, kamor so vojaki po tekmi znosili opremo in nato odšli v šlačilnice.« NOGOMET B-liga išče rešitve za izhod iz Danes bi morda nekaj takega uvrstili med terorizem. Tedaj pa stvar ni bila politično obarvana. »Nikakor ne! Posamezniki so nas tudi učili igranja, nam včasih sami dali nekaj opreme in nam sploh pomagali. Pri njih je veljalo tako izobilje, da jim opreme nikoli ni zmanjkalo. Gledano z današnjimi kriteriji, so brez dvoma izvajali tudi določeno politično ali vsaj kulturno delo.« Časi so bili taki (pred par leti smo v rubriki »kaj je pisal PD pred petdesetimi leti« take stvari brali), da je bilo javno mnenje pretežno in vsaj formalno usmerjeno proti angloameriški vojaški upravi. Iz tega tesnega sodelovanja z vojaškimi ekipami je bilo še nekaj koristi. »Domačini smo imeli vsekakor monopol in poleg tega smo po cele popoldneve prebili ob igrišču. V mestu se je že izoblikovalo nekaj ekipc, ki so težje prihajale na Opčine. Z veliko težavo so si pridobivale opremo. Žogica, ki je zletela z igrišča in smo jo mi pobrali, je šla za velike denarje. Celih 500 lir, kar bi bil danes težko določljiv, vsekakor pa astronomski znesek.« Ob openskem igrišču so Američani igrali tudi v Briščikih na travniku ob današnjem kulturnem domu. Igrišče so imenovali kot »heroes' field«, bilo pa je primitivne narave. Aleksander Ferluga je dolgo let igral pri Alpini in bil kasneje tudi njen predsednik. Kljub temu, da se je baseball na Tržaškem razvil najprej pri Slovencih, je v kasnejših dobah nekoliko zvodenel. Kako to? »Sedaj imamo pri Alpini nekaj slovenskih fantov, svoj čas pa se je položaj obrnil v našo škodo, ker sta prav v neposredni bližini igrišča zrasli dve naselji za ezule in priseljence iz Italije. Mislim, da je bilo to odločilno.« Pomeni nastop Slovenije na Opčinah zadoščenje? »Brez dvoma je zadoščenje veliko. Konec koncev so pred nekaj desetletji prav od nas prišle pobude, ki so vnesle baseball v Slovenijo.« (dk) MILAN - Klubi nogometne B-lige so v krizi, pot iz nje pa so iskali na včerajšnjem izrednem zasedanju na sedežu združenja Lega calcio. Rešilno bilko bi lahko predstavljale praivce za TV prenose tekem. Te bodo od leta 2010 spet kolektivne. V pričakovanju razpleta, pomembna seja bo že v sredo, ko bodo izbrali svetovalca za pogajanja s TV postajami, so se dogovorili, da bodo morala imeti moštva odslej na svojem seznamu največ 20 igralcev (brez starostnih omejitev), razmerje med prihodki in plačami igralcev pa ne bo smelo preseči meje 60 odstotkov, sicer bo potrebno vložiti jamstva. Roncellijeva tretja Slovenska kotalkarica društva Gio-ni Francesca Roncelli je na Nemškem pokalu v Freiburgu pristala na 12. mestu v obveznih likih, po kratkem programu pa je tretja. Danes bodo podelili medalje v kombinaciji in prostem programu. Triestina šele jutri TRST - Ker se je A-liga končala prejšnji teden, bodo vse tekme predzadnjega kroga B-lige na sporedu jutri. Triestina bo na Roccu gostila Treviso, ki se še bori za obstanek. Pričetek ob 16. uri. GO&GO: dežuje! GORICA - Mednarodni čezmejni ženski teniški turnir Go&GO z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je ves čas motil dež. Glavnina tekem je bila v Gorici, kjer so igrišča boljše vpijala vodo kot v Novi Gorici, včeraj pa so nekaj srečanj odigrali celo v Tržiču. Znani sta zmagovalki dvojic. To sta italijansko-hrvaški par Lisa Sabino in Darija Jurak. Sabinova, ki je v osmini finala izločila našo Paola Co-gui, se je tudi že uvrstila v polfinale, njena rojakinja Stefania Chieppa pa jes 6:2, 6:3 izločila prvo nosilko, Brazilko Roxa-no Vaisemberg. Togutova odhaja GORICA - Klub Jesi ni potrdil goriške odbojkarice in nekdanje reprezen-tantke Elise Togut, ki bo morala tako poiskati novega delodajalca. Namesto nje je Jesi najel Nizozemko Manon Flier. Občni zbor Pomladi bo 3. junija Mladinski nogometni klub bo svoj občni zbor imel v torek, 3. junija ob 20.30 na sedežu Primorja na Proseku. KOTALKANJE Poletovci uspešni v Novi Gorici Skupina tekmovalcev kotalkarske sekcije Poleta se je udeležila 29. kotalkar-skega tekmovanja za pokal »Goriška vrtnica« v Novi Gorici. Gre za največje mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Sloveniji. Nastopilo je 15 društev s 150 tekmovalci, ki so prihajali iz Slovenije, Italije in Španije, med katerimi so bili tudi nekateri, ki so dosegli vrhuske rezultate bodisi v evropski kot svetovni konkurenci. V kategoriji cicibank je mala Martina Debelis osvojila 14. mesto. V promocijski skupini mlajših deklic je obetavna Valentina Budin stopila na drugo stopničko zmagovalnega odra, medtem ko sta se Petra Loredan in Petra Debelis uvrstili na 7. oziroma 8.mesto. V isti kategoriji si je Davide Acquafresca priboril 1. mesto, medtem ko je Jan Loredan osvojil drugo in Daniel Sedevcic četrto mesto. V promocijski skupini starejših deklic je prvo mesto osvojila Veronika Sedevcic. Sledili so kratki programi kadetov, mladincev in članov. V ostri konkurence kategorije kadetinj je Valentina Scamperle osvojila 11. in Martina Deber-nardi 12. mesto, medtem ko je v skupini mladincev zmagal Daniele Zorni. V skupini mlajših dečkov si je Davide Bressan prislužil četrto mesto. Katarina Jazbec pa sije zagotovila odlično četrto mesto. Tekmovanje se je zaključilo z dolgem programom starejših kategoriji. Med kadetinjami je bila Valentina Scamperle 7. in Martina Debernardi 8. mesto, medtem ko je Daniele Zorni v skupini mladincev potrdil zmago. TENIS - Sreča se je nasmehnila ženski ekipi padriško-gropajskega društva Žreb naklonjen Gaji! Pred prvenstvom ženske C-lige favorizirana Libera praznih rok - Za napredovanje v B-ligo bo treba premagati še dve ekipi Boginja Fortuna se je včeraj na sedežu deželne teniške zveze v Trstu nasmehnila padriško-gropajski Gaji. Po žrebu je namreč njena ekipa postala zmagovalka deželne faze ženske C-lige in se bo v dveh naslednjih dvobojih na med-deželni ravni (prvi bo v nedeljo, 8. junija) lahko potegovala za napredovanje v B-ligo. Praznih rok pa je ostal teniški klub TC Libera, ki je z Gajo delil prvo mesto na lestvici po rednem delu, potem ko sta se ekipi v odločilni tekmi zadnjega kroga razšli pri neodločenem izidu 2:2. Žreb je bil v znamenju velike napetosti. Gajo sta predstavljali odbornica Mara Plesničar in najmlajša igralka ekipe Carlotta Orlando, Libero pa njena ka-petanka Pelizzari. Predstavnica kluba iz Tricesima je prišla v Trst s polurno zamudo, tako da je bila napetost še večja. Žreb so izvedli precej po »domače«. Na dveh lističih so napisali ime klubov, ju položili v pokal, lističe je premešal delegat tržaške zveze Sergio Mirabile, ne da bi uprl pogled v pokal pa je tistega z Gaji-nim imenom iz pokala povlekel odgovorni za tekmovanja Mauro Cappelletti. Razočaranje Furlanke je bilo premo sorazmerno veselju (in olajšanju) zastopnic našega društva. Libera je v zmago investirala precej sredstev, saj je najela več tujih igralk, na svojem seznamu pa je imela za naslednje kroge pripravljeno tudi profesionalko Maro Santangelo. Jasno je, da je žreb daleč najslabša rešitev za določitev končnega zmagovalca, dejstvo pa je, da ga je pravilnik predvideval že od vsega začetka. MOŠKA B-LIGA - Jutri na Padričah prva tekma za obstanek Bari prava neznanka Gajevci dobro pripravljeni Moška ekipa Gaje bo jutri na Padričah (pričetek ob 9. uri) odigrala prvo dodatno tekmo za obstanek v moštve-ni B-ligi. Njen nasprotnik bo moštvo Angiulli iz Barija. Pomembna tekma še ne bo odločilna, kajti gajevce čaka prihodnji teden še povratno gostovanje v Bariju. Zmagovalec bo obdržal drugo-ligaški status, poraženec pa bo izpadel v C-ligo. Angiulli je, kot vsi Gajini nasprotniki, na papirju močnejši. Njegova ekipa je dokaj homogena. Najboljši igralec Bagaloni pripada kategoriji 2.3, ostali pa pripadajo kategorijam 2.7 in 2.8. Kljub temu pri Gaji računajo, daje Bari v njihovem dometu. »Smo motivirani in dobro pripravljeni,« pravi prva violina Gajinega moštva Aleš Plesničar. Matjaž Pogačnik se je za nastop v Gajinem dresu odpovedal tekmi hrvaške lige in bo jutri na svojem mestu. Poleg njiju bosta Gajo zastopala še Paolo Surina in Borut Plesničar. Nasprotnik je popolna neznanka, za gajevce pa vsekakor velja, da soletos po problematičnem začetku iz tekme v tekme pokazali napredek, kar je pred jutrišnjo tekmo nadvse spodbudno. Borut Plesničar se bo tudi jutri pomeril z igralcem z višjo kategorijo kroma / ŠPORT Sobota, 24. maja 2008 21 KOŠARKA - Jadran Mark pred začetkom polfinale serije končnice za napredovanje v C1 -ligo Neugodna Ardita že drevi pri Briščikih Duhovni vodji Goričanov sta branilec Gandolfi in krilni center Tomasi - Čimprej v dvorani! Jadran Mark bo drevi ob 20.30 pri Briščikih igral prvo polfinalno tekmo play-offa za napredovanje iz deželne C2 v državno C ligo proti Arditi. Druga tekma bo v sredo ob 21. uri v goriški dvorani Stella Mattutina, v primeru izenačenja pa bi bilo potrebno še tretje srečanje prihodnjo soboto spet pri Brišči-kih. Goričani so bili peti po rednem delu, v četrtfinalu pa so - kot smo že poročali - že po dveh dvobojih presenetljivo izločili favorizirani tržaški Santos. »Odkar so se odpovedali muhastima zvezdama Cocu in Ilicu so veliko bolj složni in igrajo celo bolje, krasi jih izrazit moštveni duh. Na igrišču nikoli ne popustijo, predvajajo veliko conske obrambe in oster tempo igre, trener Marini pa je sploh odličen strateg in je prav gotovo natančno preučil našo igro,« je o nasprotnikih povedal Jadranov pomožni trener Eriberto Dellisanti, Gori-čan, ki okolje Ardite seveda zelo dobro pozna. Duhovni vodji v igri Jadranovih izzivalcev sta veterana Gandolfi (branilec) in Tomasi (krilni center), vodilno vlogo pa igra tudi več mladih: play-ma-kerja Antena in Gaggioli, branilec Mu-sulin ter visoka Buttignon in Franco. Precej minut igra tudi levoroki jolly Can-ciani. »Po drugi strani pričakujemo mi to polfinalno serijo čisto mirno. Imamo namreč vse možnosti, da se prebijemo v finale, saj je nasprotnik navsezadnje čisto v našem dometu,« je samozavestno dodal Dellisanti. Jadranje v rednem delu Ardito že obakrat zanesljivo ugnal. Ta teden je Jadranov pomožni trener do četrtka sam vodil starejši del ekipe, saj je bil Boban Popovič s pomočnikom Deanom Oberdanom tri dni v Umbriji z mladinci na meddeželnem finalu. Člani so v torek igrali prijateljsko tekmo proti Kontovelu/Sokolu, v četrtek in sinoči pa so se pripravljali na nasprotnika tudi preko analize videopo-snetkov. Mladi košarkarji so blizu Peru-gie igrali dobro, potrosili so sicer veliko energij, vendar so se vrnili vsi zdravi. Drevi bo trener Popovič imel predvidoma na razpolago najboljšo postavo, vključno s povratnikom Alexom Vitezom. Po uspešni četrtfinalni seriji proti videmskemu CBU vlada torej v Jad-ranovem taboru optimizem, pomoč pričakujejo seveda tudi od zvestih navijačev, pred katerimi v letošnjem prvenstvu doma še niso izgubili. Vabijo jih naj pridejo v dvorani prej, saj napovedujejo prihod večjega števila navijačev iz Go- Pomočnik trenerja Dellisanti: »Ardita nikoli ne popusti, predvaja veliko conske obrambe in oster tempo igre, vendar je povsem v našem dometu« kroma C-liga brez presenečenj V finale končnice za napredovanje sta se uvrstili najboljši ekipi iz rednega dela. Tako Corno kot Vicen-za sta v polfinalu opravila že v dveh tekmah, in sicer Furlani v videmskem derbiju proti Virtusu (66:54 in 77:68), Vicenza pa v na papirju težji seriji proti Roncadam (77:64 in 66:64). Tudi končne odločitve v boju za obstanek so v drugem krogu play-outa padle že po samih dveh srečanjih. V C2 ligo sta izpadli deželni ekipi. Spilimbergo se vrača na nižjo raven že po eni sami sezoni, potem ko se je krčevito upiral (62:64, 65:67) moštvu Pool Venezia. Po poraznem prvenstvu pa po treh letih zapušča C1 ligo Codroipo, ki je sicer leto začel z ambicioznimi cilji, a je sezono končal naravnost klavrno (proti Margheri poraza z 51:80 in 61:73). Beneški ekipi pa sta si zagotovili obstanek. ODBOJKA - Polfinale mešanega prvenstva under13 Kontovelke so se častno poslovile od boja za naslov Coselli M - Kontovel 3:0 (25:14, 25:18, 26:24) KONTOVEL: Agosta, Ban, Brescia-ni, Sossi, Milič, Klobas, Brankovič, Cassa-nelli, Paoletti. Kontovelke so izgubile tudi povratno polfinalno tekmo mešanega prvenstva under 13. Fizično močnejši in zelo živahni ter tudi dobro pripravljeni igralci društva San-tAndrea niso tokrat oddali niti seta. Treba je vsekakor reči, da so se jim Kontovelke zelo dobro upirale in se niso ustrašile njihove agresivnosti. V tretjem setu so bile tudi stalno v vodstvu, na koncu pa je le prevladala večja moč nasprotnikov na mreži. UNDER14 Tolažilna skupina Bor Co.A.La B - Azzurra 0:3 (7:25, 7:25, 19:25) BOR CO.A.LA B: G. in M. Zonch, Ghersi, Giannotti, Jerjan, Piccolo, Pincer, Pozzo, Pillepich, Rabak, Olivo. Trener: Marko Kalc Mlade Borove odbojkarice so v svojem zadnjem letošnjem nastopu gladko iz- gubile. Nasprotnice so bile sicer boljše, naša ekipa pa bi se jim lahko vseeno boljše upirala. Domačinke so dva seta igrale zelo slabo, v zadnjem setu pa so se končno predramile in bile Azzurri enakovredne. Tudi tokrat so več možnosti za igranje dobile mlajše igralke, ki so med rednim delom manj igrale. (T.G.) KOŠARKA - Športna šola Polet Kontovel Uvedli so trikrat tedenske treninge Vremec: »Napredek je že viden« Pri Športni šoli Polet Kontovel spoznava košarkarski svet večja skupina otrok. Najstarejši (letnik 1997 in 1998) trenirajo trikrat tedensko, kar se po besedah odgovornega trenerja Andreja Vremca obrestuje: »V skupini je zaradi večjega števila treningov viden že napredek. Trikrat tedenske treninge smo uvedli predvsem zato, da bi tudi naši otroci bili konkurenčni ostalim,« je pojasnil Vremec. Nekatere tržaške ekipe namreč omogočajo otrokom, da lah ko vsak dan pre živijo ne -kaj časa v telovadnici, tako da so oni seve da ve li ko krat bolj ši in je raz ko rak velik. Skupina najstarješih je letos nastopala v prvenstvu Ewiva il minibasket. Vadba v telovadnici je dvorezna: vaditelji dajejo poudarek tako mo-toriki kot tudi osno vam mi ni bas ke ta: » Cilj je predvsem ta, da se otro ci zaljubijo v ta šport in da se družijo,« je obrazložil Vremec. S konstantnejšim delom v telovadnici otroci krepijo psi-ho mo torič ne spo sob nos ti in obe nem pridobivajo na samozavesti. Mlajši (letniki 1999 in 2000) pa so šele začeli prvenstvo Primi canes-tri, v katerem se z igrami in štafetami merijo s sovrstniki. Skupino bo na tekmah vodila Karin Malalan. Obema skupinama pa vseskozi pomaga tudi Erik Piccini. Vremec je še poudaril, da je bila letošnja prisotnost 80-odstotna. Starejši otroci so dobro nastopali tudi na tekmah, kjer so dosegli dobre rezultate. Izidi prvenstva Ewiva il minibasket: Servolana - Polet Konto- □ Obvestila Kontovel - Coselli 0:3 (8:25, 23:25, 17:25) KONTOVEL: Brankovič, Agosta, Cassanelli, Čebron, Cernjava, Concina, DellAnno, Klobas, Orza, Poali, Ziani. Bolj izkušenim in telesno močnejšim nasprotnicam so se Konto-velke dobro upirale samo v drugem setu. vel 51:29, Polet Kontovel - Servolana 36:33, Polet Kontovel - Basket-mania 40:37, Basketmania - Polet Kontovel 41:33, Polet Kontovel - Basket Roiano 28:20, Basket Roiano -Polet Kontovel 28:39, Barcolana -Polet Kontovel 36:29, Polet Konto-vel - Barcolana 26:31, Dardi - Polet Kontovel 50:39, Polet Kontovel -Dardi 14:34, Breg - Polet Kontovel 41:26, Polet Kontovel - Breg 32:30, Polet Kontovel - Bor 44:21, Bor - Polet Kontovel 39:33. ŠŠ POLET KONTOVEL (starejši): A. Danev, R. Tulliach, E. Giletti, V. Orel, T. Daneu, P. Speranza, K. Ba-buder, J. Grgič, A. Paoli, L. Antler, M. Furlan, S. Verša, D. Štoka, S. in R. Ciuch, J. Škabar, A. Stocchi. ŠŠ POLET KONTOVEL (mlajši): I. Jurkič, N. Guštin, J. Pisani, P. Agostini, S. Škerlj, M. Terčič, M. Antler, N. Kovačič, T. Busan, R. Giac-cari, R. Ladilo, M. Coslovich, D. Renzi, E. Missan, K. Vremec, F. Cen-ci, I. Gerlani, S. Kravos. GIMNASTICNI ODSEK SZ BOR obvešča, da bo letošnja sklepna akademija na sporedu v Borovem športnem centru danes, 24. maja. Začetek ob 17. uri. ASZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnikov '96 in mlajše. Potekal bo od ponedeljka 9. do srede 18. junija 2008. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na telefonsko številko 040 635627 do 3. junija 2008. AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgo-nik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Lil-jana) in 349-0934409 (Vesna). SK DEVIN prireja zadnji izlet v okviru pobude Spoznavajmo Kras s kolesom jutri, 25.maja 2008. Zbirališče ob 9.uri na križišču s semaforjem na Opčinah, na parkirišču na desni strani, če vozimo iz Trsta proti Banom. Predviden je daljši postanek s prigrizkom v Agriturizmu v Gropadi.ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu 1.maj »ŠPORTNI TEDEN«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na info@od-bor.com AŠD-SK BRDINAobvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland jutri, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. SK DEVIN prireja dvodnevni kolesarski izlet v Hochpustertal 1. in 2. junija 2008, kjer je na razpolago preko 40 km dolga kolesarska steza ob Dravi in po-vratek na startno točko z vlakom. Vpisovanje je do 22.maja. Informacije na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in La-jris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB CUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje tečaje v razredu »Optimist«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. 22 Sobota, 24. maja 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je v teh dneh poročala o veselici, ki jo je priredilo pevsko društvo Zarja iz Rojana in je po zaslugi lepega sporeda res krasno uspela. »Vse točke vsporeda so se kaj fino izvajale; o pevskem zboru se lahko reče, daje eden najboljših. Gosp. Jaka Štoka, ki je sodeloval na tej prireditvi, bil je burno pozdravljen o svojem nastopu na oder. Njegov nastop z magijami je jako zabaval navzoče občinstvo. Njegova burka 'Zgrešeno nadstropje', v kateri je igral on sam glavno ulogo, je kakor nalašč za male odre. Tudi vsi drugi igralci so prav dobro sekundira-li gospodu Štoki: gg. A. Kjuder, Bogatec in gospice Vončinova in Katalanova. Iskrena hvala g. Štoki. Posebno priznanje moramo izreci gospici Katalanovi. Iz-borno je pevala tri kuplete ki so vpleteni v to igro. Tudi se svojimi kretnjami se je kaj priljubila občinstvu. Splošna sodba je, da bi se moralo to vrlo in ljubko pevko izšolati, kajti taki soprani so res redki med nami Slovenci. 'Zarji' moramo le čestitati na takih mo- čeh. Slednjič ne smemo pozabiti njega, ki mu gre tudi velik del zasluge. To je g. Kapelnik Vogric, ki dela z vso vnemo za povzdigo 'Zarje' v Rojanu.« Tržaško učiteljsko društvo se je pred dnevi zbralo v Križu, kjer so priredili zborovanje. »Zborovanje je otvoril predsednik s prisrčnim pozdravom na vse navzoče, nakar je referiral g. dr. J. Pertot o naznanjeni temi: Kako povspešuje ljudska šola javno zdravstvo? Na otroško dušo napravlja neizbrisen utis lepo belo šolsko poslopje, a tudi zračnost, svetloba, obsežnost in snažnost lepih prostorov ostane: to ostaja utrjeno v občutljivo otroško dušo za vedno. Dosledno navajanje otrok po blagem učitelju na red in snažnost postaja navada v poznem življenju. Dr. J. Pertot je nadalje razvijal svojo nalogo o negovanju kože, rok, zob, nosa, ušes in o higijeni šolskih prostorov. Z umazano roko prihajajo najgrozneje kali bolezni na naša usta in po teh v notranjost našega telesa,« je še posvaril dr. Pertot. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je ponovno poročal o novem fašističnem napadu: »V tem tednu ni bilo v Trstu posebnih velikih volilnih zborovanj. V zameno pa so imele stranke mnogo manjših zborovanj v mestu in v okolici. Samo republikanci in radikalci, ki imajo skupno kandidatno listo, so imeli v gosteh bivšega vojnega ministra Pacciardija in odvetnika Piccardija, ki je zastopal zasebno stranko na znamenitem procesu v Floren-ci proti škofu iz Prata. Precej živahno je bilo na zborovanju PSI na Trgu sv. Antona, kjer sta govorila dr. Pincherle in Pugli-si. Fašisti, ki so v neposredni bližini pripravljali oder za svojega govornika, so skušali napasti oba socialistična govornika. Že ob prvih besedah Puglisija, ki je pozval mladino, naj dobro premisli, preden da svoj glas ljudem, ki so že enkrat privedli Italijo do razdejanja, so fašisti začeli motiti zborovanje. Nato je dr. Pincherle ugotovil, kako tudi v Italiji fašisti dvigajo glavo in da je tukajšnji položaj potencialno podoben položaju v Franciji. Zato se more borba proti fašističnim poizkusom voditi zlasti z uveljavitvijo vseh ustavnih zakonov in z okrepitvijo demokratičnega reda.« Dr. Pincherle je tudi ostro kritiziral protiustavno delovanje vladnih predstavnikov in poudaril, daje treba v našem mestu spoštovati vse manjšinske pravice in to ne samo v interesu slovenske manjšine, ampak v interesu celotne države. »Na te besede so fašisti začeli rjoveti, medtem ko je velika večina poslušalcev s ploskanjem odobravala njegove besede. Ker pa je socialistični govornik nadaljeval svoj govor, ostro napadal fašiste in poudarjal zlasti demokratična načela politične borbe, so fašistični nasilneži skušali prodreti do govornika in ga napasti. Množica je fašiste zavrnila in šele nato je posredovala policija, kije pretepače oddaljila. Ob zaključku je govornik še opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja zanikanje pravic kateremu koli delu prebivalstva.« FILMI PO TV Sobota, 24. maja, Rai 1, ob 01.00 Frida Režija: Julie Taymor Igrajo: Salma Hayek, Alfred Molina, Edward Norton, Antonio Banderas in Valeria Golino Julie Taymor je ob sodelovanju in nastopu enkratne Salme Hayek poskrbela za pripoved o življenju in delu mehiške umetnice Fride Kahlo. Film, ki je ob svojem izidu naletel tudi na precejšnje kritike, pa je vsekakor pripomogel k spoznanju izjemnega ženskega lika ter časa, krajev in ljudi kjer in s katerimi je Kahlova živela. Nedelja, 25. maja, La7, ob 21.30 La recluta Režija: Clint Eastwood Igrata: Clint Eastwood in Charlie Sheen Ker verjame v svoje izkušnje in zvesto spremljevalko pištolo, detektiv Nick Pulovski misli, da je to vse, kar potrebuje. Ko mu postavijo ob stran novega partnerja, uličnega policaja, se mu odločitev nadrejenih zdi seveda brezvezna. Dva vrhunska junaka filmskega platna združita moči. Režiser in zvezdnik Clint Eastwood je duhovit detektiv in veteran. Charlie Sheen je ubogi novinec, ki se strogo drži pravil. Oba, kljub temu, da tega ne želita, morata pri lovu na nevarne morilce in tatove avtomobilov vendarle zaupati drug drugemu. Nedelja, 25. maja, canale 5, ob 21.30 The day after tomorrow Režija: Roland Emmerich Igrajo: Dennis Quaid;Jake Gyllenhaal;Emmy Rossum;Sela Ward Paleoklimatolog Adrian Hall je na Antarktiki ob preučevanju spreminjanja vremenskih vzorcev v preteklosti priča odlomu velikanske ledene ploskve v velikosti Rhode Islanda. Adrian se zaveda, da bi bil to lahko prvi znak velikih podnebnih sprememb in svoja spoznanja predstavi svetovnim vladam, a naleti na neodobravanje in nihče ni pripravljen preveč resno jemati njegovih svaril in teorij o možnosti nenadnih globalnih sprememb in katastrof. Adrianu verjame le profesor Rapson, ki je pred tem že prišel do po- dobnih rezultatov, a še preden uspeta prepričati vladne uradnike o resnosti problema, je naravno ravnovesje že porušeno. New Delhi pobeli sneg, Tokio uniči toča, New York pa prekrije morje. To pa je šele začetek konca... ^//Juvw Ponedeljek, 26. maja, rete 4, ob 21.10 Out of time Režija: Carl Franklin Igrajo: Denzel Washington, Eva Mendes in Sanaa Lathan V delu Out of time je Denzel Washington Matt Lee Whitlock, šerif oddaljenega mesteca na Floridi, kjer se ne dogaja veliko. Z ženo Aleksadro, od katere se je pred tem ločil, je ohranil prijateljski odnos. Oba sta zaposlena v istem uradu in pogostokrat morata tudi sodelovati. Zdaj ko se je žena že odselila, se Matt zaplete v vroče razmerje s privlačno Ann, soprogo nasilnega in ljubosumnega sodelavca Chrisa. Ko pa pride do dvojnega umora, se Matt znajde v hudi situaciji, saj je on eden glavnih osumljencev. Torek, 27. maja, Slo 2, ob 21.10 Hit poletja Režija: Metod Pevec Igrata: Silva Čušin in Boris Cavazza Tina odlično poje in bi rada postala pevka. Zato pusti študij in se vrne domov, v manjše slovensko mesto. Mama vztraja pri študiju, v njeno pevsko kariero ne verjame, torej je spor s starši neizbežen. Po srečanju z Matjažem, dobrim prijateljem iz otroških let, se Tina preseli k njemu. Izkaže pa se, da jo ima Matjaž rad bolj, kot mu je ona ljubezen sposobna vračati, saj se Tina vse bolj resno ukvarja s pevsko kariero. Cena za uspešno kariero pa je visoka, kajti različni glasbeni menedžerji od nje zahtevajo preveč. Ker noče sprejeti njihovih pravil, zaide v dolgove; uspeh in problemi na negotovi poti slave jo odtujijo staršem in Matjažu. Ko Matjaž odide delat na naftno ploščad, stoji Tina pred pomembno življenjsko odločitvijo... (Iga) NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV NAŠA NOVINARKA PERTOT TRŽAŠKI PREDEL EVA SRŠEN KOKOŠKA, PUTKA FOTO KROMA KDOR DAJA KAJ SKUPAJ BOJEVNIŠKA SPRETNOST BODEČ PLEVEL REKA V ITALIJI, DESNI PRITOK PADA SVEDSKO ZIMSKO sredisče MAKEDONSKI PESNIK (KOČO) IVAN TAVČAR INČ, PALEC; STARA DOLŽINSKA MERA SMRTNI BOJ, UMIRANJE / ŠPORTNA MERILNA URA KEM. SIMBOL ZA LANTAN NASKOK, NAVAL PREB. EVROP. POLOTOKA POSPESI KEM. REAKCIJO ABRAHAMOV NEČAK KOVINSKI VODNIK IZRAELSKO PRISTANIŠČE ANTIČNI NAZOR BOŽ. SIL RIM. PESNIK PREDSEDNIK ITAL. NOG. ZVEZE NASA NOVIN. SUHADOLC PRISILNI NEVROTIK LJUBKOVAL. MOŠKO IME NEMŠKI AVTOMOBIL ODPRTA TELESNA POŠKODBA IGOR KOMEL SESTRA-DANOST RASTLINA ZA "KAJENJE" MESTO NA JAPONSKEM OTAKAR NEJEDLY EVROPSKA DRŽAVA ROZALIJA (KRAJŠE) RICHARD OWEN KRAJ V ITALIJI DELAVEC OB MORJU PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DEL SMUČARSKE SKAKALNICE LAHKO, OKRETNO V GLASBI REKA V RUSIJI, IZLIVA SE V KARSKO MORJE SOVJETSKI ADMIRAL IN VOJNI PISATELJ ZAHOD SONCA VARSTVO NARAVE SLOVENSKI OUMPIONIK CERAR BERI PRIMORSKI DNEVNIK TEMELJ, BAZA CESARE TARUFFI ZNAK ZA ENAKOST PERZIJSKI KRALJ GLASEN POLJUB SIV BREZ VOKALA KRAJ PRI KOČEVJU BICIKEL; JUŽNO-SLOVANSKI LJUDSKI PLES PLETENINA ZA KLOBUKE LENNONOVA VDOVA ITAL. POLITIK (LAMBERTO) GRŠKE MUZE PETJA REKA NA POLJSKEM NEKD. RUSKI VLADAR GOSTIJA, SVATOVANJE ITALIJANSKA PRESTOLNICA SL. PEVKA (ALENKA) GEORGE ELIOT KARL LOSCH SREDNJEŠOLEC DRŽAVNA BLAGAJNA LOSČ, SKLENINA SLOVARČEK - ARE = Švedsko zimsko središče • ARONA = kraj v Italiji • ATTA = rimski pesnik (Tifus Quinctius) • ELOY = venezuelski pisatelj • ONEK = kraj pri Kočevju * RACIN = makedonski pesnik • TAZ = reka v Rusiji / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. maja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Ladjica - Devin ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.30 Aktualno: Settegiorni 10.20 Variete: ApriRai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa - L'in-chiesta 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Roma - Inter (Coppa Italia) 23.35 Nočni dnevnik 23.40 Glasb.: Music 2008 0.45 Aktualno: Applausi 1.15 Nočni dnevnik Rai Due ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art news 10.30 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 13.00 Šport: Si gira 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Šport: Sabato sport 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Šport: TGiro 20.20 Variete: Speciale Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Storie maledette 0.40 Vremenska napoved 6.30 6.45 7.45 9.50 11.30 11.40 12.40 13.30 14.00 15.00 17.00 18.55 19.35 21.30 0.00 0.20 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Amico mio 2 Aktualno: Vivere meglio Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Fornelli in piazza Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario del Tg4 Film: Perry Mason - Fiori d'arancio (krim., ZDA, '93, i. R. Burr) Film: Una famiglia nel West: il co-raggio di ricominciare (dram., ZDA, '05, i. M. Landon) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger (i. C. Norris) Film: Le verita' nascoste (triler, ZDA, '00, i. H. Ford, M. Pfeiffer) Nan.: Bones Film: Sniper 3 - Ritorno in Vietnam (akc., ZDA, '04, i. T. Berenger) 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 Canale 5 13.00 13.40 14.10 16.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Variete: Maurizio Costanzo Show Film: A Gillian per il suo comple-anno (dram., ZDA, '96, i. P. Gallagher) Dnevnik, okus in vremenska napoved Nan.: Il mammo Resničnostni show: Amici live Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: 50 - 50 (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: La Corrida - dilettanti allo sbaraglio (vodi G. Scotti in Mi-chela Coppa) I 6.20 Aktualno: L'avvocato risponde 6.30 Aktualno: Il mare di notte 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Variete: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 13.45 Šport: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: GP di Monaco di Formula 1 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias 19.50 Resničnostni šov: X Factor - La settimana 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: E-ring 0.15 Nočni dnevnik 0.25 Dok.: Dossier Storie 0.00 Aktualno: Nonsolomoda 25... 0.30 Nočni dnevnik v Italia 1 6.10 6.55 10.45 11.15 12.25 13.00 13.55 15.45 17.30 19.00 20.30 23.30 1.10 Nan.: Otto sotto un tetto Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air (i. W. Smith) Nan.: Piu forte ragazzi 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Risanke Film: D.E.B.S. - Spie in minigonna (kom., ZDA '04, i. S. Foster) Film: Lizzie McGuire (kom., ZDA '03, i. H. Duff) Nan.: A casa di Fran Variete: Candid Camera Film: Harry Potter e la camera dei segreti (pust., ZDA, '02, i. D. Rad-cliffe) Film: Il mistero di Loch Ness (dram., ZDA, '01, i.B. Wimmer) Studio Sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.55 Nan.: The Flying Doctors 12.20 13.45 Klasična glasba 12.55 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Itinerari di culto 14.20 Musa Tv 14.35 Alla scoperta dell'Universita di Trieste 15.35 Dok.: Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 18.40 Appuntamenti 19.00 Aktualno: Musica, che passione! 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Il sogno di ogni donna (triler, '96) 22.35 Aktualno: Eventi in Provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.30 Glasba: Voci dal ghetto LA 7.00 9.20 9.50 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 0.55 1.20 La 7 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Dok.: Biography: Spencer Tracy Film: Bandito si'...ma d'onore (kom., It., '62, i. L. De Funes) Dnevnik in športne vesti Nan.: F/X Film: Destinazione Piovarolo (kom., It., '55, i. P. Stoppa) Film: Tre amici, un matrimonio e un funerale (kom., ZDA '96, i. D. Schwimmer) Film: Il caso Thomas Crown (pust., ZDA, '68, i. S. McQueen) Dnevnik Nan.: Otto e mezzo Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Crozza Italia Nočni dnevnik Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 18.40 Risanke 7.35 Lutkovno igrana nan.: Bine 7.50 Igrana nan. (pon.) 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Kratki dok. film: Veliki skok 9.15 Kino Kekec: Zamenjava 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Debatna odd. za mlade: Tekma 14.05 Oddaja za otroke 14.20 Film: Doc Holiday 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.55 50 let televizije 21.00 Beograd: Pesem Evrovizije 2008 0.15 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.50 Nad.: Deadwood 1.40 Film: Šest moralnih zgodb: Clairi-no koleno Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.35 Skozi čas 8.45 50 let televizije 9.10 Vroči stol (pon.) 10.10 Primorski mozaik (pon.) 10.40 Študentska (pon.) 11.00 Z glavo na zabavo (pon.) 11.25 Nan.: Absalonova skrivnost 11.50 Dok. serija: Pustolovka 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.15 Beograd: Pesem Evrovizije 2008 16.25 Zdaj! (pon.) 16.50 Pozdravljeni Peking 17.25 Maribor: nogomet, tekma prve li- ge Telekom, Maribor - Interblock 20.00 Film: Nora hiša 22.00 Moda: Bleščica 22.30 Alpe - Dovana - Jadran: podobe iz srednje Evrope 23.00 Sobotno popoldne 1.15 Nad.: Strelice nasprotne usode Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 23.30 0.00 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.15 19.40 19.45 19.55 20.00 20.15 20.30 21.00 22.10 22.40 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Mladinska odd: Ciak Junior Vsedanes Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.15, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Verska oddaja: Jutri je nedelja Vzhod - Zahod 22.30 Evrosong 2008 (prenos iz Beograda) Vsedanes aktualnost Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved 23.20 Video strani Polka in majolka Kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Settimana Friuli Slovenska vojska Kulturni utrinek Epp Duhovna misel Tedenski pregled Zdravnik svetuje (pon.) Univerza v Novi Gorici Mi znamo, 11 del Iskanje zaklada, 1. del (pon.) Jordanija: rally za SP (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Glasbeni list; 18.00 Mala scena: Ivanka Hergold: Paracels - režija M. Sosič; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes?!; 16.15-20.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna: 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika 19.30 Športna sobota; 21.00 Evrosong 2008: prenos iz Beograda. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 G. Rossini: Viljem Tell; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 24. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika . 1030 A Proti nam bodo še pritekali razmeroma vlažni in nestanovitni jugozahodni tokovi. V ponedeljek se bo okrepil anti-ciklonski greben in bo več dni prevladovalo sončno in toplo vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.40. Dolžina dneva 15.15. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 7.28. Nad severno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam nekoliko toplejši in razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri vremensko občutljivih ljudeh še pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.03 najnižje -45 cm, ob 14.29 najvišje 21 cm, ob 19.07 najnižje 9 cm, ob 23.43 najvišje 22 cm. Jutri: ob 7.55 najnižje -38 cm, ob 15.47 najvišje 23 cm, ob 21.01 najnižje 10 cm, ob 0.02 najvišje 13 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............20 2000 m............6 1000 m ..........15 2500 m............3 1500 m ..........10 2864 m............1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MAREeCARSO MORJE/h KRAS XIV 21.-25. Maggio Mai 21.-25. Maggio Maj 2008 Muggia Milje DANAŠNJI PROGRAM r GIORNATE dell'AGRICOLTURA PESCA e FORESTAZIONE DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA ČEBELARSTVO, AVTOHTONI GENETSKI VIRI IN OLJKARSTVO Posveti v dvorani Millo Predstavitev brošure, kijoje izoblikoval Zavod za gozdove miljskega pododdelka društva Societa Alpina delle Giulie (CAI) 21.00 uri: koncert skupine "Bonbon Orchestra" PROVINCIADI TRIESTE C0MITATO PROMOTOR! PRIPRAVLJALNI ODBOR 0 O Direzione tecnica e segreteria organizzativa -Organizacijsko tajništvo - Via Cassa di Risparmio, 6-34121 Trieste - tel. +39.040.639371 TOLMEČ O 10/21 VIDEM O 12/23 O PORDENON 13/22 & TRBIŽ O 8/20 CELOVEC O 12/22 O 9/19 KRANJSKA G. O TRŽIČ 11/20 O GRADEC 12/23 0 10/21 S. GRADEC MARIBOR 013/23 M. SOBOTA O 12/23 CELJE 12/23 O ČEDAD O 13/22 o "O^ LJUBLJANA 12/21 POSTOJNA O 12/19 KOČEVJE REKA 14/22 N. MESTO 11/23 O ZAGREB 14/24 O ¿5 ^NAPOVED ZA DANES Ob morju bo spremenljivo, drugod bo povečini oblačno. Več jasnine bo v jutranjih urah. Cez dan se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše v gorah. Ob morju bo v popoldanskih urah zapihal okrepljen južni veter. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo še krajevne plohe. Več oblačnosti bo v zahodnih krajih. Popoldne bo zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 19 do 23. J FESTIVAL V CANNESU - Il divo Sorrentinov film o Giuliu Andreottiju CANNES - Ko je Giulio Andreotti prvič slišal, da mu namerava režiser Paolo Sorrentino posvetiti film, je ocenil, da bi bilo bolje, če bi do tega prišlo po njegovi smrti. Želja pa se mu ni uresničila in dosmrtnega senatorja je v filmu Il divo doletela podobna usoda kot že angleško kraljico, ki jo je Stephen Fraers pred dvema letoma ovekove-čil v delu The Queen. Človek, kije bil že leta 1954 prvič imenovan za notranjega ministra, v naslednjih štirih desetletjih pa sedemkrat predsednik vlade in štirinajst-krat minister, je sinoči doživel še to, da je nastopil na najbolj uglednem svetovnem filmskem festivalu, pa čeprav se je v njegovem imenu po rdeči preprogi sprehodil Toni Servillo, neapeljski igralec, ki mu je Sorrentino zaupal zahtevni lik tega zagonetnega italijanskega politika. »Film o Andreottiju sem si želel posneti že pred leti,« je dejal včeraj Sorrentino, »a vsakič, ko sem pomislil na to, sem se kar sam cenzuriral, ker mi j e bilo jasno, da bi bil tak proj ekt preveč težaven. Andreottijev življenjepis je zelo obsežen in pri sestavi scenarija sem se v nekem trenutku izgubil.« Da se je Paolo Sorrentino, eden trenutno najbolj perspektivnih italijanskih režiserjev, lotil te zelo vroče tematike, je bilo producentom celovečer-ca jasno predvsem takrat, ko sta se odkupu filmskih pravic odpovedali tako Rai kot Mediaset. Il divo Paola Sorrentina je istočasno maska, robot, ikona, predvsem pa metafora neizmerne oblasti, ki jo je Andreotti izvajal pol stoletja in z njo diktiral tempo italijanskega povojnega obdobja. Igralčeva interpretacija je prav izredna in tudi režija filma je dovršena, pa čeprav se je Sorrentino nekajkrat preveč zaustavil pri »domačih zdrahah« in onemogočil povprečnemu tujemu gledalcu, da uspe slediti navalu podatkov, letnic, imen in dogodkov, ki so označili Andreottijevo oblast. »Nočem, da se film zreducira na politično diskusijo: po poklicu sem namreč režiser in kljub temu, da sem si za protagonista izbral italijanskega politika, se poklicno bavim z umetnostjo,« je dejal. Vizionaren, špektakularen in v nekaterih trenutkih celo genialen film je nabit z ritmom, smehom in razmišljanji o usodi razgledanega, ciničnega in ironičnega človeka, ki ga neprestano tare hud glavobol in je kljub vsemu vedno zelo osamljen. V stalni družbi sodelavcev, a tudi lizunov in izkoriščevalcev se slepo zanese samo na svojo ženo Livio (v filmu jo pooseblja Anna Bonaiuto) in zvesto tajnico Vincenzo Eneo (interpretira jo Pi-era Degli Esposti), ki ni nikoli nikomur izdala niti najmanjše skrivnosti o njem. Značilnost Sorrentinovih filmov je vselej ta, da slonijo na opisu zanimivega lika, skozi katerega spoznavamo okolje in čas, v katerih živi. »Tudi v tem primeru sem si želel izposoditi Andreottijevo osebnost za analizo italijanske stvarnosti in italijanske politike, ki jo še vedno označuje preveč nedorečenih skrivnosti in neizrekljivih resnic.« Če je torej Andreotti protagonist, sestavljajo scenografijo pripovedi dogodki, ki so v dobrem in slabem označili njegovo oblast. Od umora Alda Mora preko smrti Giorgia Ambrosolija, Roberta Calvija, Carla Alberta Dalla Chiese, Micheleja Sindone, Salva Lime do smrti Giovannija Falco-neja in obtožb mafijskih skesancev. »Ali gre pri tem samo za dolg seznam slučajev?«, kot vpraša v filmu Andreottija, ustanovitelj in bivši direktor rimskega dnevnika La Repubbli-ca Eugenio Scalfari. »Ne verjamem slučaju, verjamem samo v božjo voljo,« se glasi Andreottijev odgovor, ki je baje tudi najbolj prizadel dosmrtnega senatorja, ko si je pred par dnevi ogledal film. In kdo ve, če je tudi pri tem šlo za božjo voljo ali enostaven slučaj, da so ravno včeraj, ko je bil v Cannesu film, ki se dotika številnih državnih skrivnosti nagrajen z dolgim aplavzom, v Palermu obeležili šestnajsto obletnico atentata na Giovannija Falconeja. Ivana Godnik