Kmetu in poslaneem. .Svoj čas, ko so sedeli v državni zbornici vefiinoma aristokrati in liberalni kapitlaiistft, so skovali za nas kmete raznovrstne postave, ki nam la Škodujejo, redko pa koristijo. ,V. najnovejšem časupa je niastopila nova demokratiška doba parlamenta, ki bi naj res delovala, v prid vseh državnih stanov, posebno pa krnečkega, ki je glavni in najmočnejši steber državei. Naioga novega parlamenta je tudit ¦preustrojiti razne od prejšnjegk parlamenta ponesrečene /postave. Danes slišimo in čitamo mnogo o preustrojitvi lovskeg(a zakona v prid kpietu; a jaz si usojam poUati za sedaj aekaj o preustrojitvi zakona za kuhanje žganja iz lastnih pridelkov le za domačo porabo ter pozivljam naše kmečke poslance, da se o tej stvari natancineje informirajo ter se nje lotijo pri prihodnjem državno?borskem zasedanju. Po mojem mnenju je zakon za kuhanje žganjat fcoliko je za domafie potrebe, za nas kmete jako nepriMčno prikrojen, ter se mora prej ali slej prena^ rediti v našo korist. Ali bi nam ne bilo v veliko korist, ako bi se prenaredil ta zakon' tako, da bi smel kuhati vsak brezplačno kadar bi Hotel, ne samo tri mesece v letu in ne da bi javil to finančni straži?, Marsikateri bi se izognil mnogokrat velMm neprilikam. ,'Mislim, da imamo vzroka dovolj, z.aditevati. to pri slabih današnjih gospodarskih razmerah. Ali ni tlanes dajvek na sadonosnike mnogo višje preračunjen, kakor na druga zemljišča? Koliko pa smo imeli letos dobička od sadnega drevja? Bore malo, ali pa nič. Isto velja še danes tudi o večinL naših vinogradov. Vendar še bo pa rekel eden ali idrugi, da zahtevamo preveč. Pa recimo, da zalitevamo preveč. Ce bi država res ne mogla ugoditi tej naši zahtevi, in bi nam še da.l.je delala krivico, pa bo tem lažje sprejela drugo preustrojitev tega 'zakonia. Znano je vsakemu kmetu, da dovoljuje dosedaj zakon brezplačno kuhanje žganja ^sako leto le sa- mo prve tri mesoco, t. j. prosirica, svečana in sušca. jTa razdelitev je v vsakem oziru, ali imaS mnogp ali malo kuhanja, neprimerna. Po mojem mnenju bi bila primernejša razdelitev na mesece: svečan, veliki traven in viuotok. Ce imaš mnogo, tem boljše, razdeliS si lahko na celo leto, ker ne veš, ali ti bo ostalo še kaj ofd onega, kar si nakuhal v zimi, tudi do vinotoka. Ce pa imaš malo, pa smeš kuhaii tudi le samo v zimi; čqs pa hočeš mogoče kedaj pozneje, pa moraš prav jlebelo pladati. Tako misiira jaz q preustrpjifcvi zakona za kuhanje žganja iz lastnih pridelkov za domačo porabo. Upara, da se bo striujail z menoj vgak krnet, ki kuha v to svrho žganje, da si bomo vsi edini y tej zadevi. Kmetje! Zavedajmo se, da smo res prvi stan t državi, da smemo zahtevati pomoči od države. Ker fdržava n.e najde, ali bolje, uoče najti naših ran, O]>ozarjamo sami na nje. Mi sami najboljj vemo, kje nas žuli črevelj. Najši poslanci pa naj skrbijo za to, da država vedno in povsod ugodi našim opravifeenim zahtevam, kajti le takrat smemo upati na boljšo bodočnost. Anton Lasbacher, kmet v Ivanjcih, okraj Gornja Radgona. Dodatek uredništva: Zelo nas veseli, da se zopet oglašajo člankarji izmed kmetov v našem listu ter izražajo javno svoje želje. K zgorenjemu članku si dovoljujemo samo nekaj opazk. Sprememba lovskega zakona je spiošna zahteva kmečkega prebivalstva. <Kmetje zohtevajo nujno to spremembo. Toda o lovu sklepa rie državni zbor, ampak deželni zbor in tam še nimajo kmefiki poslanci večine- Zaradi določil o kuhanju žganja iz domačih prifclelkov jo imel Slovenski kiub, v katerem sedijo Benkovič, Koroš.ec, Pišeki in Roškar, temeljito posvetovanje in se je v imenu Slovenskega kluba poslanec Povše udeleževal tudi to/adevnega posvetovanja v linančnem miništrstvu. 0 tem smo poročali že v št. "44. na strani 5. Naši poslanci se torej brigajo za to zadevo, vendar pa bodo gotovo na drugi strani veseli, da dobivajo iz kroga kmetov, kakor se to dogaja v zgorajnem čianku, novih nasvetov, Shod v St. Petru na Medv. selu. Pri nas. smo minolo nedeljo imeli prvikrat političen shod, katerega je priredila S. K. Z. Prišlo nas je mnogo kmetov ppsftušatr našega državnega poslanca dr. Korošca. Shodu je predsedoval naš wrl\ župan C o n č. Prvi je povzel besedo g. Vrečko, posestnik iz ponkovske fare. Z preprifievalnimi besedami in v gladki govorici nam je priporočal združenje pod zaetavo^S. K. Z. Vrlemu govorniku se prisrčno zahvaljujemo, in naj bp prepričan, da se bomo ravnali po njegovih nasvetih. Vsi smo že danes zvesti pristaši S. K. Z. Nato je nastopil naš 'državni poslanec dr. Ko rošec. Občudovali smo ga, kako ltepp in razumljivo nam je govoril. Poročal nam je P delovanju kmečkih poslaneejv, posebno pa ppslancev Slovenskega kluba v državnem zboru, načrtal nam je glavne točke programa S. K. Z. in nam orisal ppstopanje naših liberalnih nasprotnikov. Po govoru smo g. poslancu na poziv g. predsednika izrekli zaupnico in mu zaklicali trikratni živio. Sedaj smo uvideli, da je vse laž, kar nasprotniki govori.jo čez našega poslaflea, ki se tako vrlo poteguje za naše koristi. Naš g. župnik so nam nato prebrali sledeče resolucije, ki so bile vse enoglasno z vskliki priznanja sprejete. Zahtevali smo: l.zaprtje mej za uvoz živine, 2. izrejdi smo zaupanje ppslancem S. K. Z., posebno g. dr. Korošcu, 3, izrekli smo svoje ogorčenje nad skrajno surovimpostopanjem pristašev Narodne stranke nasproti dr. Benkoviču in mu izrekli zaupnico, A., zahtevali smo kmetijsko šoio, o. zimske Jcmeiijske poučne tečaje, 6. slov. vseučilišče in nadsodiižiče v Ljubljani, colp slov. gimnazijo na Sp. Stajerskem, slov. meščanske šole, 7. cesto iz Zibike. Na predlog nekega posestnikai se je izrekla poslancu dr. Ploju nezaupnica. Gospod poslanec je nato na razna vprašanja, ki smo mu jih stavili, papolnoma v našo zadovoljnost odgovoril Zaradi šolskega ) poduka ga je vprašal posestmk Bezjak. G. dr. Korošec je rekel, da to spada deželnim poslancem. Našega deželnega posianca seveda ni nikoli1 med nas, da bi mu potožili naše težave in da bi nam poročal, kaj je že kaj storil. Kadar bodo volitve, tedaj bodo že zopet gospodje prišli k nam, takrat jih pa, mi ne bomo poznali. S. K. Z. smo pa 'prav iz srca hvaležni, da je tudi pri nas priredila shod. Marsikateremu so se odprle oči. Kmalo si ustaoovimo bralno društvo in potem se bo začelo pri nas drugo življenje. , Udeleženec. Deželni zbor štajerski. Dne 2 7. sept. PoslaneoVošnjak interpeliranamestniJca zaradi1 gozdarskih zadev. — Dr. Ploj in Kočevar predlagata uravnavoDrave v občhiah Obrež in Grabonoš. D n e 1. o k t. Poslanec Roškar je danes utemeljeval svoj prodlog zaradi nadaljevanja uravnave Pesnice ,v drugem delu. Ker se je prej uravnal prvi del Pesnice od St. Jurija ob Pesniici do železnice, drugii del pa se ni uravnal, zato dere voda po uravnanem prvem delu hitro, ko pa pride do drugega dela, ki ni uravnan, kjer je, še vrhu tega mnogo mlinov, ki1 tudi zadržujejo vodo, ista ne more tako hitro teči in vTsled tega nastane povoden. PredragaL je, da se naj začno takoj uravnava drugega dela. Njegov predlog se je izročil deželno kulturnem odseku. Varstvo domačeživine. Danes se je obravnavalo o predlogu poslanca Roškarja in dr. Jankoviča o varstvu domače živine, katerega sta stavila dne 12. manca 1907. V predlogu zahtevata, da se zaprejo rtlejo proti Srbski, Rumuniji, Rusiji, da se odpre jzvoz na Nemško, kamor naša država izvaža živino, in da se sploh živinoreja podpira. — Proti temu predlpgu je gPvoril socialderaokrat Resel, " Pravi, da kmetje nočejo, da se zaprejo meje in da bodo socialdemokrati vedno proti temu, da se podražajo kmečki1 pridelki. Naš poslanec Rošikar se jei. krepko zavzel za kmete. Dokazal je, da niso kmetje krivi, če je v mestih meso takp drago, ampak mešetarji in medkupci. Dandanes itak kmet nič ne zasluži pri živinoreji. Gotovo ni stanu na svetu, ki bi pri težkem delu tako malo zaslužil, kakor kmeCki stan. Predlog se je nato sprejel po dolgi obravnavi, pri kateri je večkrat prišlo do ostrih besed med kmečkimi poslanci in socialdemokrati. Posjlanec Jankovič stavi predlog zaradi uravnave Savinje;