Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.*
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME III. _ LETO III.	CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) NOV. 18. 1920.	ŠT. 273 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
JOYCE JE OPRPŠČEN OBTOŽBE, DA JE UMORIL KAGYJA.
OKRAJNA POROTA JE VČERAJ OB 8.55 PO PET-URNEM RAZMOTRIVANJU PODALA SVOJO ' ODLOČITEV, GLASOM KATERE SE JOHN W. JOYCEJA OPROŠCA OBTOŽBE, DA JE UMORIL HAROLDA C. KAGYJA. ♦
Ko je porota podala svojo odločitev, je v solzah ve-flja hitela svojega sedeža k možu žena obtoženca, kii stiskal roke porotnikov, ki so ga spoznali nedolžnim. . v "Vaša odločitev je pravična," je dejal Joyce, stiskajoč roke porotnikov. "Jaz sem nedolžen. Porota je od-iociia> kot sem pričakoval, in proti nikomur ne čutim aikakega sovraštva."
i Porota je prišla do odločitve po petih glasovanjih. ^Pustila je sodno dvorano ob 3:45 in je dvakrat glasoma, po tem pa je odšla na večerjo. Po povrnitvi na ^svetovanje se je glasovanje vršilo še trikrat. L Joyce bi bil najbrže spoznan krivim, ako bi bila dr-^avna prosekucija sprejela merodajnim izjavo, ki jo je Podal Kagy, ko je umiral, in v kateri je obdolžil Joyceja, I a ^ je ustrelil. Ker pa je sodnik Bernon odločil, da 1^te izjava ne sprejme med obtožilni materijal, je to' ^silo obtoženca, kajti izvajanja številnih prič so kazala, ' a je za zločin odgovorna neka tretja oseba, najbrže s°dnik McGannon.
Ko ;e porota'prišla iz posvetovalne sobe, je Joyce, ^iriio sedel za svojim odvetnikom Mealsom. Kazal ni 'kakega čustva, toda njegove oči so bile z veliko podlostjo obrnjene na porotnike, ko so zavzemali sedeže.
. Mrs. Joyce je sedela par čevljev nazaj z bratom nje-*'ega "lož« . Bila' je hhi&a v dee; oči je imela široko \>d-lrte in napeto je pričakovala izreka porote. > "Mi porotniki smo pronašli, da obtoženec John W. 1 °yce ni kriv," je bral sodnik Bernon izjavo, ki jo je po-al Presednik porote. Nato se je še enkrat obrnil k pomnikom: "Gospodje, ali je to vaša odločitev?" Predsednik porote je potrdil. ; Mrs. Joyce je bila tako prevzeta veselja, da je sko-°medlela. Joyce je napol vstal s svojega sedeža in ' ostal v tej poziciji par minut, medtem ko se je sodnik zvalil poroti za njeno delo. Občinstvo, ki je bilo na-°ce v dvorani, je zadovoljno aplavdiralo obtožencevo gostitev, tako da je še glas sodnika popolnoma izgu-
v splošnem trušču, ki je zavladal. L Ko so sinoči vprašali sodnika McGannona na nje-
on!em.doiJlu na 1734 E-116th st' kaJ misli 0 J°ycejevi Gostitvi, je dejal: "Zelo sem presenečen. Za sedaj ne
rerfi podati nikake izjave.
Poročila ne povedo, če se je sedaj aretiralo koga dru-»v^vzyezi z Kagy-jim umorom.	_
Wantin bo zopet' grški kralj.
ti]Atene, 17. nov. _ Danes je ^ °^Jav]jena resignacija mi-l0^tsl{ega predsednika Venize-
ItjHe konzervativne stranke. *e 0 Zrna8'ali pri volivah, govo-da Povrnitvi Konstantina kot
If* ^
Ze dogotovljeno dejstvo.
Vq ' ^hallis, ki je sestavil no-f^nistrstvo, e danes, dasi biVge Je znano, da je nasproten «lvii11111 kralju Konstantinu, iz-
11 bedeče:
tin k Moin° je, da se Konstan-Vri?e k moči- Pri tem na3 J > Pomnijo, da je bolj • kot Pa pro-nemški. ^ precej militarističen."
£le^°sto se govori, da je an-lloyd ministrski predsednik stavj ^eorge za to, da se po-kof, 11 a prestol najstarejšega in daa.nt>novega sina Jurija, *%\z ;'e svoje nezadovoljstvo z , tedni"e'°m Pokazal že pred par ;tW. Je odklonil Grški otok
—	Take vinske trgatve kot
jo priredi dr. Carniola v nede-j ljo v Grdinovi dvorani, najbrže] še ne pomni slovenska naselbi-j na v Clevelandu. Zunaj 'sneg,; znotraj pa trgatev. Ampak naj, vas nič ne skrbi: vse je preskrb ljeno in pripravljeno, vi pa ne pozabite priti v dvorano, pa bc vse veselo in zadovoljno.
—	Za 10.000 dolarjev dija-mantov je bilo ukradenih včeraj popoldne iz kovčega zlatarskega agenta E. A. Hirseha, ki je bil nastanjen v hotelu Stat-ler. Hirsch je ravno mislil odpotovati iz mesta ter je dragocene dragulje spravil v svoj kovček, ko se je spomnil, da hoče kopiti par cigar. Zapustil je sobo za kratek čas, ko pa se je vrnil, je bila ključavnica kov-, čega prepiljena in dragoceni di-jamanti «0 izginili.
—	Mike Mevisesok, 7707 I-ronton rd. je pustil odprto okno ko je šel spat. iKo je zjutraj vizitiral svoje hlače, je prona-šel, da je manjkalo $500, katere imel v žepu.
_ Danes zvečer se vrši v
Kunčičevi dvorani važna seja veseličnega odbora pevske zbora "Jadran". Naj nikogar na manjka.
Kako je v sovjetski Rusiji.
New York, N. Y. — Pred kratkim se je vrnil iz Rusije Benjamin Schlesinger, predsednik mednarodnih šiviljskih organizacij, 'kjer je proučeval tamkajšnje razmere. Z njim je imel daljši razgovor zastopnik lista "Christian Science Monitorja", ki je v potem prinesel dalj še poročilo o izvajanjih Mr. J Schlesingerja. Povdarjal je v prvi vrsti v svojem pogovoru,! da ni tekom svojega potovanja' opazil nikakega nasprotstva' med kmeti in delavci, kakor je poročal angleški pisatelj H. G. Wells, ki se je tudi mudil v Rusiji.
"Prebil sem več časa v Rusiji kot Mr. Wells," je dejal Mr. Schlesinger, "in medtem ko sem jaz obiskoval mesta in kra^e na deželi, dvomim, da je imel Mr. Wells tekom svojega dvotedenskega bivanja v Rusiji priliko ogledati si kaj več kot Moskvo in Petrograd.
J "On kot vsakdo drugi, ki govori o sovražnosti med kmeti-in delavci, je po mojem mnenju v zmoti. Govoril sem s stotinami delavcev in kmetov in | videlo se mi ni, da obstoja med njimi kako nesporazumljenje, in teško si je misliti, da bi se bilo kazalo to soglasje napram meni namenoma med vsemi onimi sto tinami, s katerimi sem govoril.'
Wells je v. svojih opazkah .tudi dejal, da sovjetski sistem propada, in da so za to v prvi vrsti odgovorni notranji in ne' zunanji vplivi, med katerimi je treba v prvi vrsti upoštevati nesporazum med delavstvom in kmeti. Oni, ki podajejo ta argument, zanikujejo, da je blokada in neprestano vojevanje, kateremu je bila Rusija. podrejena tekom zadnjih šest let, poglavitni vzrok, da se sovjetski sistem ne more bolje izkazati. Ko je časnikar vprašal MrJ Schlesingerja, kaj misli o tem, je dejal: »
"V prvi vrsti sovjetski sistem ni popolnoma propadel,! dasiravno je položaj zelo slab. Priznavam, da bi sedaj raje živel v malem mestu v Združenih državah kot pa v Moskvi. Toda nikjer nisem imel prilike slišati kaj, kar bi se lahko ime-jnovalo nezadovoljstvo. Bil sem J navzoč na številnih shodih. Ni-ikjer nisem slišal izražanja ne-! zadovoljstva. Na nekem sho-' du, ki se je vršil v opernem gle-! gališču v Moskvi, je bilo navzočih najmanj £500 Rusov vseh; strank . Nikdar ne bom pozabil navdušenja, ki je zavladalo, ko je Trocki vstal, da govori.
"Morda bo kdo rekel, da se je ta shod in druge slične prizore priredilo, da bi se napravilo name ugoden vtis, in da bi tak vtis odnesel tudi v Ameri-' ko in ugodno poročal o sovjetski vladi. Toda jaz sem prepričanj da shodov, posebno takega, kot' , se je vršil v opernem gledališču,' ,1 ni mogoče napraviti umetnim i potom. Navdušenje je bilo prist-" no. Bilo ni nikakih znakov, da je ponarejeno.
"Bil sem tudi par tednov -z ( rdečo armado. Naš vagon je . bil pripet k nekemu armadne-1 mu vlaku. Vojaki so skoro vedno peli. V vsaki pesmi se sliši ime Ljenina in Trockija. Tega bi se tudi ne bi moglo napra-r viti na umeten način, t "Kjerkoli sem videl in obče-1 val z ljudmi, vojaki in kmeti, - povsod sem videl, da stoje za
fovjetskim sistemom, ki sicer
\
Bivši ohijski sodnik i ubit.
Newark, O., 17. nov. — Sinoči je bil ustreljen na svojem domu 53 let stari Walter A. Irvine, bivši sodnik Micking 0-kraja, in dolgo vrsto let eden najboljših odvetnikov te okolice.
Sam se je izročil policiji njegov 211etni sin Angus Irvine, ki je že od rojstva pohabljen, j Hotel ni povedati nič drugega i kot da je bil v Columbusu, kjer 'je prosil mater, da pride do-' mov. Mrs. Irvine je šla od 'moža pred nekako enim mesecem.
Uboj bivšega sodnika je prišel na dan, ko je prišla povedat j k sosedu okrog 11. ure dopoldne 131etna sodnikova hči, ki je skupaj s svojima mlajšima bratoma prebila vso noč v so-j bi, v kateri je oče ležal mrtev na tleh.
Na obeh nogah hromi sin Angus, je bil glasom pripovedovanja dekleta že več dni od doma. Na večer umora je slišala, da sta se oče in sin, predno sta šla spat, prerekala. Čez nekaj časa je slišala, da je oče' vstal ter šel skozi družinsko' sobo proti sobi, kjer je ležal Angus. Tu je počil strel. Oče ; je padel zadet sredi družinske j sobe, in bil je takoj mrtev.
Umorjeni sodnik je bil zelo krut napram svojim otrokom. ; Ena izmed njegovih starejših hčera je odšla že pred več leti z doma. Pred par dnevi bi se bil imel zagovarjati pred okrajnim sodiščem radi krutosti na- : pram svojim otrokom.
—Ko je policist McNamara
lovil nekega avtomobilskega ta-j tu, se je po nesreči ustrelil, skozi roko. Toda navzlic temu j se mu je posrečilo, da je tatu' vjel in ga odgnal na glavni po- j < licijski stan, nakar šele je šel , iskat zdravniško pomoč.
ne obratuje dobro, toda ki pa . tudi ni propadel. Jaz mislim,'; da ako se vzame v poštev blo- : kado, šestletno vojno, in pa da i Rusija -ni bila še nikdar v sta- ■ nu zadostiti vsem potrebam svojega prebivalstva, tedaj se mora priznati, da se je ta sistem dobro izkazal.	[
"Opozarjam na dejstvo, da nimam nikake namere voditi i, propagando za boljševizem. Moj1. nasvet ameriškim delavcem je, da naj ne iščejo odrešenja v boljševiških metodah. Veliko j bolje je zanje, da gredo skozi počasni proces izobrazbe proti socijalizmu in pravemu poznanju razredne zavednosti. Boljševistična komunistična metoda ni njim najboljša pot. Nadaljujejo naj z započetim delom na poti k popolni ekonomski svobodi potom izobrazbe in potom živahnejšega in efektiv-nejšega izrabljanja njih pravic in privilegijev.
"Rusom primanjkuje premo-' ! ga in hrane, in poslužujejo sej lesa za kurivo, toda lakote ni. Poročila o lakoti niso resnična. Res je, da nimajo dovolj jesti— to se pravi, toliko kot so imeli j včasih. Porabili bi lahko več j kruha in mesa. Meso je v pr-, vi vrsti za otroke, potem za vo-j jake, kar ostane dobijo šele druj !gi, toda slišal nisem, da se je kdo pritoževal nad pomanjkanjem hrane. Ljudje sprejemajo položaj tak kot je brez prito-i ževanja. Jaz sam sem bil takoj 'prve dni zelo lačen, potem pa I sem se čisto privadil."	1
1	i
Spor med republikan ci glede zunanje politike.
Washington, 17. nov. — Med absolutnimi nasprotniki vsake lige narodov v republikanski stranki je prišlo do sporazuma, glasom katerega se bo delovalo proti vsakim poizkusom novoizvoljenega predsednika Hard-inga, da bi izpeljal svoj načrt za novo preurejeno zvezo narodov, katere članica bi postala tudi Amerika.
Ta frakcija republikanskih senatorjev je pripravljena, da se takoj ob nastopu nove administracije spre z ono frakcijo, ki je za modicirano ligo, in po-, vzroči razkol med republikanci. '
Sedaj se mudi v Washingto-nu senator Borah, ki študira Hardingove kampanjske govore. Kot se izjavlja Borah, bo frakcija, ki ne mara nikakega umeševanja v evropske zadeve, obenem tudi napovedala boj celotni versaillski pogodbi. Senator Borah je prišel do prepričanja, da še mora vsa mirovna pogodba poolnoma preurediti, ako se hoče rešiti Evropo pred ekonomskim propadom in še pred hujšimi vojnami, kot je bila zadnja.
On pravi, da je 900.000.000 prebivalcev sveta v revolti proti tej pogodbi, medtem ko jo podpira samo 300.000.000, ako se računa, da jo podpirajo Ame-rikanci, Angleži, Francozi, Italijani in Japonci; pod takimi pogoji je trajen mir nemogoč, pravi senator Borah.
IMA DOBER APETIT.
Chicago, 17. nov. •— John Bongo, rodom Polak, pravi, da lahko h kratu poje več jedi kot kdorkoli drug človek na svetu. Svojo trditev je včeraj dokazal v Kosciusko dvorani v tem mestu. Tu sledi, koliko je John pojedel in popil pri enem obedu: 25 čevljev mesenih klobas, 5 funtov govedine, tri jajca z lupinami vred, štiri suhe arnike in en galon doma kuhane pive.
—	Sodnik Frank C. Phillips
je včeraj dovolil Mrs. Bradley Patten, £153 Adalbert rd., ki je ta teden na porotniški službi, da lahko šiva v sodni dvorani j tekom obravnav. "Ali, da, vas bo šivanje motilo z izvrševa-l njem vaših dolžnosti?" je vpra-; šal sodnik. "Mislim, da ne," je odvrnila Mrs. Patten. "Saj lah-j ko šivam in poslušam obenem." | Nato je prišla na dan s parom raztrganih nogavic in jih je začela popravljati.
—	Ako se človek danes bra-j ni viške, mora biti že nekaj j vmes. Včeraj je prišla v Cleveland pošiljatev, ki je obstojala iz 230 kvartov viške. Policistoma Pine in Blocku je bilo| naročeno, da pazita, kje se bo; dragoceni tovor oddal. Lastnik pa je moral imeti dober nos, in ko se je ekspresman zglasil pri njem, da odda pošiljatev, je s! krvavečim srcem zatajil svojo j visko. Dejal je, da je lastnik viške nekdo drugi in tudi pove-1 dal naslov. Toda tudi na drugem naslovu je niso marali: sprejeti in so zopet dali tretji, naslov. Ker viške tudi tu niso! marali sprejeti, se je policajem zdela igra že predolgočasna, pa so aretirali Davidi Karpa, 2611 E. 47. St., na katerega je bila [viška prvotno naslovljena.
'VOLILNA KAMPANJA ŽELEZNIČARJEV JE BILA USPEŠNA.
1 63 PROTI-DELAVSKIH KONGRESMANOV JE :	BILO PORAŽENIH.
Washington, D. C. — Velika republikanska zmaga • je sicer rešila številne reakcijonarne kongresmane in senatorje pred političnim poginom, toda natančna proučitev volitev, ki so se vršile 2. novembra, dokazuje, da je ' bila volilna kampanja, ki so jo vodile železniške organizacije proti delavstvu sovražnim senatorjem in kon-. gresmanom, jako učinkovita, in ako bi bile splošne 0-■ kolščine bolj ugodne, tedaj bi bil celotni program železničarjev pokazal še vse drugačne rezultate.
"Labor", organ železničarskih organizacij, ki izha-' ja v Washingtonu, je natančno preštudiral rezultat volitev, in pronašel, da je bilo poraženih 5 senatorjev in 13 članov poslanske zbornice, ki so glasovali za Cum-mins-Eschovo predlogo, medtem ko je bilo že v primarnih volitvah poraženin 5 senatorjev in 40 kongresma nov. Torej je bilo poraženih vsega skupaj 10 senatorjev in 53 članov poslanske zbornice, ki so glasovali za Cummins-Eschovo predlogo.
Oni, ki trde, da delavski glasovi nič ne štejejo, naj si vzamejo čas, ter preštudirajo volilna poročila v onih' državah in distriktih, kjer so železniške organizacije vodile aktivno kampanjo. Senator Cummins-je v Iowi dobil 150.223 glasov manj kot pa republikanski predsedniški kandidat. Vsakdo mora priznati, da bi bil Cummins izgubljen, ako bi ravno slučajno ne bila prišla pričakovana republikanska poplava širom dežele.
Tudi senator Watson iz Indiane, ki je bil sicer izvoljen, -je dobil 50.00 glasov manj kot Harding. Tudi po drugih državah so številni republikanski senatorji, ki so podpirali Cummins-Eschovo predlogo, zmagali le z majhnimi večinami.
Peteri senatorji, ki so podpirali Cummins-Eschov zakon, in proti katerim so železničarske organizacije vodile boj, ter so bili premagani, so: Marcus A. Smith, Arizona, James D. Phelan, California, Charles S. Thomas, Colorado, J. C. V. Beckham, Kentucky, in John W. Smith, Maryland.
RUSKI BARITON V LJUBAV-NEM ŠKANDALU.
j
Washington, 17. nov. — Ko ] je Gorges Baklanov, sloviti ru- ( ski bariton prišel po parmeseč-nem bivanju v Evropi nazaj v ' Ameriko, so ga uradniki hoteli takoj deportirati, toda končno i se ga je izpustilo naprej, da o- ] stane tu tri mesece, da izpolni 1 svoj kontrakt s oikaško operno ] družbo, potem pa bo moral za- 5 pustiti Ameriko. Baklanov je ] bil aretiran letos spomladi v : Chicagi, na pritožbo ruske so- ; pranistinje Elvire Amazar, ki < je izjavila, da jo je pripeljal v i Ameriko z obljubo, da jo tu po- ; roči, pozneje pa da je zvedela, • da ima v Rusiji ženo in otroke. IKo je čez nekaj časa Baklanov odpotoval v Evropo, je moral položiti $3.000 varščine.
-v ■	j '
—	Dva nepovabljena gosta
sta včeraj ob poldevetih zjutraj ; prišla v sobo Samuela Cook-a,'; na 8308 Broadway ave., ga z , žico privezala k postelji, v kateri se je še nahajal, mu zamašila usta, nato pa mu vzela en dijamanten prstan, $85 gotovi-, ne ter zlato uro in verižico. Oba' roparja sta imela rrjaske preko obraza ter sta po storjenem či-j nu prerezala telefonsko žico v hiši, da bi se ne moglo takoj obvestiti policijo.
—	Svinjetina je v teku zadnjih par mesecev padla za 3 do' , 10c pri funtu, in kot se govori,1 I se bo cena nižala še tudi v bo-( doče. Vzrok temu padanju vidi v tem, ker se svinjetine ne eksportira več toliko kot 'se je je v časih. Govedina pa s^ pro-'
I daja še vedno po starih cenih. |
—	Včeraj popoldne je stopil
•v zlatarsko prodajalno Charles A. Glicka na 2049 E. 9. St. neki mlad moški. Čisto prostodušno se je obrnil k prodajalcu Juliju Evansu in mu dejal: — "Pokažite mi nekaj dijamantnih prstanov."— "Tu je nekaj prav lepih!" pravi prodajalec, in potegne iz izložbenega okna štiri prav lične prstane. "Dajte jih meni," je dejal obiskovalec, v njegovi desni roki pa se zasveti revolver, namer j en na prodajalca. Nato vzame prstane, jih dene v žep, in gre z revolverjem še vedno v roki proti vratom. Predno stopi na ulico, kjer je vrvelo vse polno ljudi, je revolver izginil v žepu, drzni ropar pa je z veliko naglico stopal proti Euclid ave. Prodajalec je hitel iz prodajalne, toda predno je mogel koga poklicati na pomoč, se je ropar, že pomešal med semintja hiteče množice ljudi. Ukradeni prstani so vredni $500.
—	Jutri ob 8. uri zvečer se
vrši v Kunčičevi dvorani seja slov. soc. kluba št. 49 v Collin-i woodu . Sodruge se opozarja, da so gotovo navzoči, ker imamo i več važnih točk, ki se morajo 'rešiti — Tajnik.
—	Prijatelje zanimivih povesti opozarjamo, da je v naši za-' logi pravkar izšla knjiga "V močvirju velemesta", ki je 1 svoječasno izhajala v našem li-|stu v obliki podlistka. Zaloga te
zanimive povesti je zelo omejena, in ako hočete, da jo gotovo dobite, tedaj pridite takoj po 1 en izvod v naš urad, ali pa piši-; te. Cena 50c, po pošti 55c.
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING GO.
BiiHuinMi pjacf iff the Corporation. ___6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastui? in izdaia sra
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo.
CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) NOV. 18. 1920.
104	_
ISFPS JUGOSLAVIJE.
"Naprej" piše:
Naši vladni finančniki so res nad vse brihtni možje. Naše državne finance so precej zavožene, o tem čivkajo že vrabci na strehi in reči moramo, da v glavnem po krivdi trmoglavih in nezmožnih irbijanskih finančnih ministrih, ki nimajo pojma* o moderni finančni politiki, stokrat manj pa seveda še o evropski finančni in davčni upravi.
Pa prihranimo si to poglavje za drugič. Za danes pribijemo le to, da so končno tudi naši vladni denarni-čarji izprevideli, da po sedanji poti ne gre dalje. Doslej so tiskali bankovce in delali dolgove in s tem so jo vozili dalje. S tekočim letom so pa hoteli prinesti v naš državni proračun "ravnovesje". In tu se vidi vsa modrost našega finančnega ministrstva. Izračunali so približni proračun za* izdatke. Ko so imeli tega, so pregledali e: nostavno dosedanje davke fpo "osvobojenih" pokrajinah in videli da n. pr. Slovenija doslej hvala Bogu, še ni imela marsikakega predpotopnega davka, ki je osrečeval Srbijo. Brž so ga uvedli tudi pri nas. To pa seveda še vedno ni zadostovalo. Kaj tedaj storiti? Ej, kaj bi si belil finančni minister glavo, ko je pa "problem" tako enostaven. In res gospod je šel in množil dosedanje davke tako dolgo, da je dobil 'ravnovesje" med izdatki in dohodki. Ta davek je pomnožil z 2. drugega s 4. tretje-- ; rfega z 10 in ni vrag, da bi končno ne namno-i ] >" da je dobil"ravnovesje" in domovina je bila ia, pri tem se je pa le prav slučajno zgodilo, jc gieual pri onih davkih, ki zadenejo v prvi vrsti kapitaliste in denarne mogotce sploh, nekoliko skozi prste.
Vsa stvar pa ni tako enostavna in nedolžna kot smo .jo opisali zgoraj. Če nekoliko natančneje pogledamo v to mastno kosilo, ki ga je skuhal naš finančni minister prebivalstvu, zlasti 'osvobojenemu", vidimo, da so se vse te množitve in uvedbe novih davkov izvršile v prvi vrsti na škodo, in sicer na nezaslišano škodo revnega ljudstva. ,
Za enkrat se dotaknimo le nezaslišanih trošarin (užitnine), s katerimi nas je oblagodarila naša vladna gospoda. Čujte in strmite, samo za sladkor znaša trošarina s carino vred 8 K na kg. na sol 4 K pri kg, od 1 škatljice vžigalic 50 v itd., itd. Torej sami predmeti, ki jih najrevnejša družina vsak dan potrebuje.
In posledica? Cene najnujnejših življenskih potrebščin raste dnevno s strahovito naglico. Pšenica je stala pred letom dni 1:50 K do 3 K 1 kg. danes stane že 8—10 K. Po čerii bo potem moka, si lahko vsak sam izračuna. Koruza je stala pred letom 1.50 K. 1 kg. danes je po 5K sladkor je stal 25—30K. danes stane 60 K. sol je stala 2 K., danes bo stala 8 K itd.
To so torej uspehi nečuvene gospodarske in finančne politike naše meščanske gospode pri belgrajski vladi. Mi vemo dobro, da država ne more ostati brez dohod-i kov, najodločnejše pa protestiramo, da bi pokrivala država svoje izdatke s tem, da naravnost opleni revno ljudstvo.	iv>
Država navija, veliki producenti navijajo, revno ljudstvo, ti pa plačaj in molči.
Kaj bomo res še dolgo trpeli tako nečuvene odiranje revnega ljudstva in tako gospodarstvo meščanskih strank. Do golega hočejo sleči delavca, uradnika, malega kmeta in druge plasti revnega ljudstva, veliki kapitalisti, veleagrarci in banke pa neizmerno bogatijo vsled popolne nezmožnosti naših državnih krmarjev.
Kje je davek na vojne dobičke? Tega nočejo in pustili so razne špekulante, da so naložili .ogromne vsote v varne "zdrave" valute. Naša meščanska gospoda ne gre iskat kritja za svoje izdatke tja, kjer je na kupe pri-goljufanega denarja, ampak pleni na ta način • revno ljudstvo, revnega konsumenta.
Vse kaže, da za enkrat ne bo mogoče ukreniti proti tem strašnim darovom iz Belgrada ničesar. Prihajamo v volilni boj, vladajoča gospoda se nima časa ukvarjati s takimi "bagatelami".. Nekaterim strankam, kakor n. pr. naši klerikalni ki je sama sodelovala po svojem načelniku dr. Korošcu pri tej plenitvi revnega ljudstva, je vse to še prav dobrodošel povod za strankarsko demagogijo. Pomoč more priti šele od novega parlamenta, od nove vlade. Stojimo pred volitvami in revno ljudstvo, konsumentje bodo imeli dovolj prilike, da obračunajo z dosedanjim gospodarstvom naše meščanske gospode, z dosedanjo plenitvijo revnega ljudstva in pro-težiranjem vojnih dobičkarjev, verižnikov itd
Ljudstvo, izpreglej svoje koristi, sodi in obsodi!
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
NOVEMBER 18th, 192Q._
nepravilno življenje spada ne-j pravilna hrana, nezadosten alf 3lab počitek in sploh vse, kar pomaga vničevati naše telo: Kaj ko in kaj jemo, kako se oblači-! mo, kakšen zrak dihamo, kake prožna so naša prsa, koliko ča-j 3a spimo in kje, kako počivamo, kako hodimo, sedimo in le-! žimo, kako delajo naši možga-j
ni, kakšne so naše navade — vse
7 i to vpliva na naše telo.
Pa vzemimo nekaj primerov. Zrak, katerega dihamo, ima vsepolno praha. Ce dihamo pravilno, se večina praha prime v nosu, katerega potem izdihamo ali pa ga spravi telo na drugi način iz sebe. Vendar pa pride vsejedno nekaj finega praha v naša pljuča, kjer preide polagoma v kri. Otroška pljuča so rdečkasta, kasneje pa postanejo temnorjava.
(Kmetova pljuča so zelenkasta in sicer zato, ker vdihava največ prah od rastlin. Ljudje, kateri žive po mestih, kjer je dosti premogovega praha v zraku, dobe črna pljuča, če že vsi ne, pa ponekaterih krajih. To je v krajih, kjer žgo mehki pre. mog. Kjer pa žgo trdi premog, ki nima praha, postanejo pljuča temno siva. •	•
V gosto naseljenih krajih i-majo ljudje temnejša pljuča kot pa v redko naseljenih. Ko pljuča dorastejo popolnoma, se v njiR nabira vedno več različnega praha in kri ne dobiva dovolj kisika. Kadar delamo, iz-rabljujemo naše telo; porabljene dele odnaša kri in prinaša tudi snov za popravila.
Če ni naša kri popolnoma prepojena s kisikom, nima dovolj priprav za popravo in ne zarav-na vse nastale škode. Mišečeivje se ne popravi dovolj ali pa dobi izrastle, nakar ne rabi tolike krvi kot prej. Vsled teh izrastkov postanejo žile bolj trde. ni'so več tako elastične kot preje ter imajo manj moči pošiljati svežo kri do obrabljenih delov. Organi dobe vsled tega manj krvi in tudi bolj slabo, njihova oblika se izpremeni, torej ne morejo več tako opravljati svojega dela kot v popolnem stanju.
Take premembe v telesu imenujemo staranje. 'Poleg praha pa pridejo še drugi vzroki, ki preminjajo naše telo. Prah se smatra pravzaprav za nekaj nedolžnega. Ozračje brez praha ne obstaja: prah je povsod: na najvišjih gorah, na visokem morju in celo po laboratorijih, kjer store vse, da preprečijo nesnago.
Imamo tudi vzroke staranja ki se dajo preprečiti ali tudi po-
1 v resnici stari po letih.' Drugi j so v visokih Mih, pa vedno', i mladi.	11
I	Starost zaznamuje v znan-1] stvenem pomenu resnično sta-1 j nje našega živčevja in mišicev-jj ja. Ljudje pa zaznamujejo s
j starostjo to, kako človek izgle-!; J da in kako se počuti. V znan-1 j j stvenem pomenu je večna mla- [ -j dost do - danes nekaj nemogoče-1 j ga; v vsakdanjem življenju pa j smo dosegli to, kar imenujemc ] ! pomladen je.
'j Kadar govorirpo o mladosti in; i starosti, moramo vpoštevati tri : glavne faktorje: kako človek iz-i, gleda, kako čuti in v kakšen i j stanju so njegovi živci ter mi-ji išičevje. To zadnje je najvaž-( i ne j še in vendar se baš s tem • pečamo najmanj. ■! Staranje je nekaj naravnega,1 ,iki pa ne pride pri vseh ljudeh
II	ob enem in tistem času; nepra-
j vilno življenje, bolezen in dru-1 i. go jako pospeši starost. Med
Ali bomo kdaj večno mladi?
Kar je mehaniku večno vrtenje ali perpetuum mobile, to je zdravniku večna mladost; oboje spada med sanje. Večna mladost je kot večno vrtenje— teoretično nekaj nemogočega, ampak na svetu je že mnogo postalo mogoče, kar se je sma-1 tralo do nedavno za nemogoče.
Večne mladosti si ne mislimo 1 na ta način, da bi večno živeli J in ostali večno mladi; s tem izrazom mislimo le, da bi ostali mladi do smrti, pa naj bi že pri šla, kadar bi hotela.
Pom lad en je se da doseči; ni nobenega • vzroka, zakaj bi sc | človek ne čutil mladega do poz-Inih let. Toda vedeti moramo, da starost po letih in starost po čutih ni vsejedno. Mnogi Iju-1 d je postanejo stari, predno so
manjšati. Gotovo je eno: da' ne moremo imeti popolnoma či ! stega zraka. Vzroki staranja so tudi drugi, katerih se ne mo. remo ogniti, ne da bi škodili lastnemu zdravju. Staranje je naravni zakon, ki ga ne more-! mo preprečiti, pač ga lahko mnogo izmanjšamo.
Znano je, da jemo dosti več,' kot pa rabi naše telo. Kar je preveč hrane, se nabira v tele-; su v obliki masti ali pa jo morajo naši organi izločiti; vsled tega morajo več delati, kot je potrebno. Ko se popolnoma j razvijemo, smo pri moči in to -moč večkrat izrabljamo. S tem1 pokvarimo del našega živčevja [ in kakor hitro pokvarimo en del, i damo s tem podlago za pokvarjen je druzega.
Vsi naši organi se ne začno starati naenkrat; med njimi ni' popolnega soglasja in tako trpe' nekateri deli bolj od drugihf
Vendar se pa ne pokaže takoi "nesoglasje do šestdesetega leta. ' Potem začne človek čutiti starost. Prej je mogoče dobil sive lase, globoke brazde, mehko mi. ; šičevje, ampak dokler ni v le-! tih, ne zapazi tako vsega.
Znake starosti zamoremo preprečiti ali pomanjšati, toda iz-premembo organov ne moremo. Zamoremo jih prisiliti, da delajo tako dobro 'kot v mladosti 1 toda sila ni nikjer dobra in nam .več škodi kot koristi. I Gotovo pa je, da imamo po ! telesu vsepolno bezgavk, kate-
■	rfh dela ne poznamo še do danes ! dovolj. Njihov sok zamore po-i spešiti ali preprečiti starost., j zamore popraviti pokvarjene or i gane ali jih nadomestiti z novi-|mi. Te bezgavke imajo velik ' pomen za vse naše telo in na ' delovanje vseh organov. Vsaka izmed teh bezgavk ima ka-
' ko važno opravilo v našem te-; lesu, a so med seboj tako v zvezi, da nadzorujejo tudi druga 1 drugo.
| Tako imamo dve majhni bez-' gavki na naših ledvicah, ki nadzorujejo kakovost naše krvi in tudi krvni pritisk. Potem so tiroidne bezgavke med delom prepoji s kisikom, zajedno pa ; nadzirajo delo bezgavk na ledvicah. Kadar nam postajajo tiroidne bezgavke bolne, začnemo . dobivati kušo ali "krof". V zvezi s to boleznijo je preveliko bitja srca in zato, ker bolna ..bezgavka ne more nadzirati zdrave.
i j Gotovo pa je eno: kadar se , nam pokvarijo organi z bezgav-
■	'kami vred, kot se zgodi v sta-I rosti, potem ni nobene pomoči J več. Če nadomestimo stare 'bezgavke z novimi, kar znajo
danes zdravniki, se na videz izboljša stanje a bistveno se ne izpremeni.
Telo ima tudi žolč, kateri raztaplja mast, ki pride v drobovje, zajedno pa sili drobovje na redno delo. Če delo zaostaja,' pomagamo lahko na umeten ca* čin. Če nam katera bezgaivM oboli, jo zamoremo nadomestiti z novo. V mladem telesu » razvija in raste z drugimi organi, v starem telesu dela kaj časa kot mlada, potem P* kmalu ostara.
Zanimivo je to, da pri cepljenju ali prenašanju posamezni!1 delov postanejo novi kaj kmalu taki kot stari. Zamorcu zara0' remo izrezati košček kože i®, d jati na tisto mesto kožo belega človeka. In zgodi se to, dJ ' postane kmalu bela koža tak« ! črna kot je ostala. Ako dei^ I mo nove bezgavke v staro tel" |se zgodi enako; bezgavka ostara v kratkem času. Torej ^ moremo misliti na to, da bi 5 prenašanjem bezgavk zamo?11 pregnati starost v telesu in .1t| nadomestiti z mladostjo. M Res je torej, da sok iz bezgavi pomladi človeka vsaj za neKaJI časa. Na tem polju je posebfl veliko poskušal ruski zdravi Voronov in kasneje Brovvn-S? quard. Ustanovila se je po3elr na tovarna, ki je izdelovala ke iz bezgavk in nekaj let n cvetela ta trgovina. V letu pa je umrlo samo v enem kraj" to je v Shamokinu, Pa., desf-ljudi j, ki so pili to tekočino, tem se je nahala vsa slava.
(Dalje prih.)
KUPITE DELNKIE SLOV-D^
DOMA V COLLINVVOODU^ • mmsšmmmmssKKssssssaasss^^
- I ; Dnevnik g| 1 Enakopravnost I |
I Ž I C A I I
i!	odjemalca s trgovcem ||
S	Oglas v našem listu H
12	dospe na svoje dolo-	m
S	ceno mesto liki tele-	i
1 jLž, L
___I
fife 'T-MjMli ' 1 fr-T—-g
»POLOM«
ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71
EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK J
ik___---S	13
Trobentači so dajali znamenje za podiranje ta-' borišča. In morala sta teči, da sta pravočasno dospela do svoji hšatorov. Sicer pa so se priprave za odhod zavlekle, in čete so čakale s telečnjakom na ramah tja do devete ure.
Zdelo se je, da navdaja poveljnike čuvstvo negotovosti ;• hrabra odločnost prvih dveh dni, v kakršni je 7. armadni zbor prehodil šestdeset kilometrov, je bila izginila.
In čudne, vznemirjajoče vesti so krožile od zgodnjega jutra: najprej vest o maršu proti severu, ki so ga bili nastopili ostali trije bori in na katerem je vodila pot prvega v Juinville, pot petega in dvanajstega V Rethel — brezmiselna pot, ki se je dala razložiti le s potrebo po oskrbi jen ju z živili. Torej so bili opustili smer proti Verdunu; čemu potem ta izgubljeni dan? Najhujše je bilo, da Prusi zdaj niso mogli biti več daleč, kajti častniki so opominjali moštvo, n&j ne zaostaja, ker lahko vsak zaostalež pade v roke razgled -nikov sovražne konjenice.
Pisali so 25. avgusta, ink adar se je Maurice kasneje spominjal Gorijatovega bega, je bil trdno prepričan, da je bil ta človek eden tistih, ki so natančno obveščali nemški glavni stan o pohodu chalonske armade in tako povzročili izpremembo fronte pri tretji armadi.
2e drugi dan je pruski prestolonaslednik zapustil Rovigny; pričel se je okret, tisti napad od boka, tisto orjaško obkoljenje, ki so ga nasprotniki dosegli z napornimi in v čudovitem redu izvršenimi marši v Cham-pagni i nv Ardenah.
Dočim so se Francozi obotavljali in omahovali na svojih postojankah kakor zadeti od nenadnega mrtvo-uda, so delali Prusi do štirideset kilometrov na dan ter razpostavljeni v ogromnem krogu, podili čedo, ki ki so jo lovili, kakor gonjači proti obmejnim goščavam.
Napočil je trenotek odhoda; ta dan je armada izvršila okret na levo; zbor je prehodil le tisti dve kratki milji, ki ločita Contreuve od Vouziersa, 1. zbor pa je obstal v Attigny-u. Med Contreuve-om in dolino Aisne so se zopet pričele planote, samo da še bolj gole nego prej; v okolici Vouziersa se je vila cesta med •sivimi njima in nizkimi, brzupnimi griči, brez drevesa, brez hiše, v mrkli otožnosti puščave; in to kratko razdaljo so hodili vojaki nejevoljnih, trudnih nog, in ti njihovi koraki so se zdeli, kakor da bi le še strašno doljšali pot.
Od poldneva a!je so ostali na levem bregu Aisne, bivakovali v sredi golih zemelj, ki s svojimi poslednjimi griči razgledujejo dolino, ter opazovali ondot cesto v Monthoi«, ki gre ob reki, in po kateri so se nadejali sovražnika.
In Mauricu je bilo v največje strmenje, ko je videl prihajati po tej monthoiški cesti vso divizijo Mar-gueritte, vso tisto rezervno konjenico, namenjeno, da podpira 7. zbor in varuje marš na levem krilu armade.
Pojavila se je govorica, da se divizija vrača v Chene-Populeux. Čemu to razgaljenje levega krila, ki je edino v nevarnosti? Čemu jih pošiljajo v središče, kje so popolnoma odveč, teh dvatisoč jezdecev, ki bi jih morali rabiti za ogledovanje na milje in milje daleč?
Najhujše pa je bilo, da so prihajali naravnost med gibanje 7. zbora in bi bili skoraj prodrli njegove kolone ter povzročili nepopravljivo zmešnjavo ljudi, konj in topov. Afriški jezdeci so morali čakati skoraj dve uri pred vouzierškimi vrati.
Slučaj je hotel, da je Maurice opazil Prospera, ki
je bil pognal svojega konja k robu neke mlade; mogla sta nekoliko pregovoriti. Prosper je gledal debelo, bil je ves osupel; ničesar ni vedel, ničesar ni videl, odkar je bil v Reimsu; pač videl jedVa ulanca: vraga sta se pojavila in izginila brez duha in sluha. In že 80 si pripovedovali raznovrstne historije: štirje ulanci da so s samokresom v roki v galoju prijezdili v neko mesto, divjali skoz in ga zavzeli — dvajset kilometrov daleč od svoje armade. Bili si povsod, letali so pred kolonami kakor besneči roji čebel, kakor gibljiva stena, za katero je pehota skrivala ^voje premikanje ter marširala z vso varnostjo kakor v mirnem času. Mauricu se je krčilo srce, videčemu cesto napolnjeno z a-friškimi jezdeci in s htizarji, ki so jih tako slabo rabili.
"Dobro, do svidenja," je dejal in stisnil Prospe-ru roko. "Morda vas vseeno potrebujejo tu gori."
A kakor se je zdelo, Prosperu ni bila po godu služba, kakršno je moral opravljati; božaje Zefira s trudno, brezupno roko, je odgovoril:
"Bog pomagaj! Živali ugonabljajo, z ljudmi ne vedo česa početi . . To je ostudno!"
Zvečer, ko je Maurice hotel sezuti Čevelj, da si pogleda peto, ki je gorela od žarke vročice, je s čevljem vred odtrgal kožo. Kri je brizgnila, izvil se mu je krik bolečine. Jeana, ki je stal pri njem, se je oči-vidno polastilo veliko skrbeče'sočutje.
"Poslušajte, to prihaja resno; obležali boste . . S tako Večjo je treba skrbno ravnati; dajte, da vam napravim jaz."
Pokleknil je, lastnoročno opral rano ter jo zavezal s čistim platnom, ki ga je vzel iz svojega telečnja-ka. In njegovi prijemi so bili tako materinski, vsi polni rahlosti izkušenega moža, čigar grobi prsti znajo biti o priliki tudi nežni.
Maurica se je polastilo čustvo neodoljive mehkobe; oči. so se mu zameglile, in v neizrekljivi potrebi po ljubezni, kakor da je našel v tem nekdaj sovraženem kmtu svojega brata, se mu je dvignil "ti" od srca
do ust.
"Vrl človek si--Hvala ti, starina."
Jean, ves srečnih lic, ga je tudi zatikal, reko" 'svojim mirnim smehljajem:
"In zdaj, mali moj . . . imam tudi še tobaka! hočeš cigareto?"
5.
.J
Drugo jutro, dne 26. avgusta, je Maurice po Jl. preležani v šatoru vstal kakor mi'tvouden, rame zdrobljene. Ni se še bil privadil trde zemlje, in so bili prejšnji večer prepovedali vojakom sezuV\ čevljev ter so seržantje hodili okrog, da se tipaje r temi prepričajo, če so zares vsi obdržali č.evlje in nice na sebi, mu tudi v nogi ni bilo odleglo; skele'3; in bolela kakor v vročici. Vrhutega si je bil nawS prehladil noge, ker jih je molel iz šatora, da se ™ ni bilo treba skrčiti.
Jean mu je dejal takoj:	Jj
"Fant, če bo danes treba marširati, bi bilo dflrj
da greš k štabnemu zdravniku ter se daš naložiti V0Z-"
Toda nihče ni vedel ničesar, krožile so najJ'3^ vratne j še govoricei Za trenotek so menili, da s® * pravljajo dalje; podrli so taborišče in ves arn1*1 .( zbor se je premikal ter odšel skozi (Vouziers, doč"1^ ostala na levem bregu Aisne samo ena brigada ^^ divizije, da še nadalje straži cesto v Mouthois. ^. krat pa so se ustavili na drugi strani mesta na .j| nem bregu, in piramide pušk so se dvignile na in travnikih, ki se širijo po obeh straneh ceste v Pre. Tisti hip je Četrti huzarski polk odhajal v ^ glem trabu po tej cesti, kar je vzbudilo vsakovi* ugibanja.	J
"Če počakamo tu, ostanem," je izjavil MatfJ ki mu je bila zoperna misel na zdravnika in na
■fPOS L J £ M O If DENAR I H^B POVSOD
DELNIČARJEM S. N. DOMA,
Redna letna delničarska seja .S. N. Doma se vrši dne 8. Decembra 1920, v lastni dvorani št. 3.
PRICETEK TOČNO OB 8. URI ZVEČER.
Vsi pooblaščenci društev in delničarjev, kakor tudi posamezni delničarji so uljudno vabljeni, da se gotovo vdeleže te seje, ki bode važna za na-daljni razvoj S. N. Doma. Pridite vsi.
L. MEDVEŠEK, fin. tajnik.
VTl	• 0
JbSOZIC ' !
. ". , J
je blizu. Najboljši, najkoristnejši in najpotrebnejši dar j za vaše rojake v domovini, je denar. Le nekaj dolarjev j iznese mnogo kron. Mi pošljemo vaš denar po najnižji I borzni ceni ter ga izplačamo v starem kraju hitro in toč- j no, kar vam z lastnoročnim podpisom prejemnika, lahko | dokažemo.
i
SfEMETB STATE BANK j
Ivan Nemeth, predsednik
10 East 22nd Str, 1597 Second Ave., !
NEW YORK, N. Y.	j
Iz hvaležnosti, ker me §j| je ozdravil moje deset let |j| trajajoče bolezni (na |j| slabi krvi) priporočam |t| najtopleje	fjf
I
Dr« Alb. Ivnik-a j
6408 ST. CLAIR AVE. j
vsem rojakom in roja- j kinjam.
i
JOŽE MAKŠE 1002 E. 63rd St.
NE ODLAŠAJTE S POŠIUATVIJO DENARJA VAŠIM SO-rodnikom in prijateljem v Evropi, če hočete, da ga prejmejo za
BOŽIČ
Naš urad je popolnoma pripravljen, da odpošlje vse denarne pošiljatve sedaj in, da bodo izplačane vašim ljudem kot božična darila.
Mi nudimo drafte (bančne čeke) po najnižjih tržnih cenah za vse največje evropske banke, kot:
Ljubljanska Kreditna Banka, Ljubljana
Slovenska Banka
Kreditni Zavod za trgovino in obrt, Ljubljana.
Prva Hrvatska Stedionica, Zagreb
Credito Italiano, Trieste. Ako želite, da je vaša pošiljatev varna in je hitro izplačana, potem se poslužite naše postrežbe.
Ne pozabite, da uredimo vse potrebno, za dobavo ljudi iz starega kraja. Mi prodajamo parobrodne listke edino od najboljših parobrodnih družb.
ZUPNICK & COMPANY
TUJEZEMSKA MENJALNICA IN PAROBRODNA AGENCIJA.
6024 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
VABILO NA
j VELIKO VINSKO TRGATEV
— katero priredi —
DR. GARNIOLA TENT ft 11
THE MACCABEES.
Dne 21. novembra, 1920,
V GRDINOVI DVORANI
6021 St. Clair Ave.
Začetek popoldan ob 2. uri.
Vsi Slovenci in Slovenke so vabljeni, da se vdeleže to trgatve, ki je zadnja v tem letu. To je zadnja prilika, ki se nudi cenjenim rojakom in rojakinjam, da si natrgajo žlahtenega grozdja za to žlahtno kapljico, ki jim bo ob dolgih zimskih večerih in v veselem predpustu ogrevala srce, kajti brez nje ni veselja in prave zabave.
Pa tudi plesaželjnim bo vstreženo, ter bodo imeli najboljšo zabavo, kajti igrala bo priznano najboljša Slovenska godba "Bled" vesele poskočnice, da se bo kar samo vrtelo, najsi bo staro ali mlado. Ker je to zadnja nedelja pred Adventom, naj plesalci ne zamude te lepe prilike se malo poveseliti.
Odbor se že sedaj pripravlja in trudi, da preskrbi vse potrebno, da bode vse zanimivo in privlačno, da bode marsikdo presenečen, ker bode imel zabavo kakoršne se ni nadejal. Torej vsi na trgatev dne 21. nov. v Grdinovo dvorano, kjer bode vsega dovelj, ter
bode tudi za lačne in žejne dobro skrbljeno.
\
Nastopile boflor tudi naše poznane gdč. Mimi in Josie Milavec, ter nam zapele več krasnih pesmic.
K obilni vdeležbi vabi
ODBOR.
NEW YORK DRY CLEANING CO.
ZAHVALNI DAN
bo za Vas dan veselja, ako bo-	7/f j\ /J^k
dete oblečeni modno in pred-	v^fgs^ja/	- -
vsem, ako bode Vaša obleka	m AVW
lepo ščistena in zlikana. Mi	f I L V J™ -m»/<\ fctesfflKIp
vzamemo iz Vaše obleke vse	}» JJj\ [1H—
madeže in Vam jo uredimo da	m J I k,Vjj"ijBrajj
bode zopet kot nova. Prinesi-	JSi *4 iljSv
te svojo obleko ali suknjo k	jaS? J i jlj S
nam, da Vam jo ščistimo, pre-	||j||j| ll| j||j
barvamo, zlikamo in izvršimo	srS ifnlfi5" WpPw^
vsa potrebna popravila. Seveda	jJv Ki |
mi čistimo in popravljamo tudi	Tag^rN^g^^jaF^M^/
vsakovrstna ženska oblačila.	Pq^jS^M^iawS^'^
Princcton 1944 W.	.
6220 St. Clair Ave.	SMUK & MARN, lastnika
okušajte v "enakopravnosti
Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi.
PRIDITE, da se pogovorimo
ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER.
THE mm STREET SAVINGS & TRUST CO.
Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu.
Vogal Lorain St. and Fulton Road.
HRANITE IN IMEJTE!
\
(g): na hranilno vlogo.
THE CUSTODIAN SAVINGS I m COMPANY.
414 E. 156 Str.
NOVEMBER 18th, 1920.	" "ENAKOPRAVNOST"	___STRAN 3.
j GADJE GNEZDO.
Povest iz dni trpljenja in nad.
Spisal Vladimir Levstik
(Nadaljevanje.)
čevito ihtenje jo zvija na tleh..
"Čudno, da ti govoriš o sramoti," zabrusi Galjot s srdito grenkobo. "Pozno si našla pra-j vo besedo! Otroka imeti je manjše zlo kakor to, da si postala —" Toda psovka mu obtiči na jeziku; tega ne poreče; zdaj ne!
"In vas, oče — kako vas osramotim! Za vse dobrote, za vso' ljubezen ..."
"Nu, hvala Bogu!" se zagro-hoče stari obupno. "Vendar se spomniš blata, ki si ga nasula na mojo pošteno glavo!"
Hči je zadeta v srce. Tako brezumno rada je zmerom imela očeta, kljub vsej svoji nepokorščini, kljub vsej nesreči! Ma-j likovala ga je, kakor oče njo . . ; In ga je obsula z blatom! Šele j zdaj občuti svoj greh; nikoli je j ni slišal Galjot tako žalobno za-| jokati kakor zdajle.
Toda on molči, neusmiljeno | se obrača stran. Jela se plazi za njim, poljublja mu prah na! čevljih in čaka; dolgo čaka — nato se pobere in opoteče k vratom.
Takrat se zdrzne oče Galjot; ostra misel mu prebode glavo. in ves njegov trpki gnev se pogrezne bogve kam.
"Stoj," vikne za njo, "sem pojdi! Kam si hotela?"
Zdaj molči ona; pogledala ga in ne reče besede. Toda njene! oči so dovolj zgovorne: mrtve: so, brezupno temne, iakor vo-' da v mlinskem jezu pod skalo.
In oče razume!
"Zato, ker te Ogru ne dam?" jo vpraša zamolklo.
Dekle odkima z glavo:
"Brez vašega blagoslova nikoli!" šepne ubito.
''Zakaj potem? Ker te je sram ?"
Tudi za to ne. Ali Jela ne more več govoriti . Blazna obl jo davi, jemlje ji dih in vid; o-poteka se kakor pijana. Vsa njena čuvstva so strasti, oče jo
pozna od malega. V smrtni tesnobi se zdajci ozre v njegov obraz s pogledom, ki prekipeva brezmejne žalosti in kesanja. To, to je glodalo v nji vse te mesece, ko je hodila kakor spo-kornica, s poseženimi očmi: — ona ne more živeti, ker ne sme upati očetovskega odpuščanja.
In ta trenotek ju združi. Ze je zgrabil Galjot svojo Magdaleno, kot bi se bal, da mu šiloma uide; že jo tišči na svoje široke prsi, mrmraj e z laskavim glasom:
"Tak še to si mi namenil, nesrečni otrok! — In dete v tebi se ti ne smili, da ga hočeš po-j gubiti s sebpj? — Ne vprašaš rajši očeta, ali ti more verjeti, da ne bo nikoli več tako?"
"Mari me še hočdte, oče? Odpuščate mi?" vzklikne hči kakor grešna duša, ko vidi namesto pekla odprti raj pred seboj Tisti hip je spet na kolenih in joče glasneje ko prej; ali to niso solze obupa, marveč odrešenja.
"(Kaj mi ostane drugega, Bog nebeški! Na cesto te ne mo-j rem pehniti, da mi pogineš ob' nji. Poslušaj me, Jela: še zmej rom te hočem, ker ne prenehaš' biti moj otrok, če padelš še ta-' ko globoko. Toda ne odpuščam ( ti danes, ne čisto, ne vsega; — storila si mi, četear noben sovražnik ne more —- premisli!
'Pozneje, da--Sama veš, ke-
daj . . . Imej usmiljenje z očetom in stori, da ti enkrat odpusti!"
"O, nikoli več, oče, verjemite že zdaj! Predramila sem se. Nikoli več! Saj nisem bila pri pameti, sama nisem vedela, kaj 'se godi z menoj; nekaj mi je 'sedelo za vratom in me je gnalo. . . "
"Vstani, sirota!" jo vzdigne Galjot in se mahoma spomni rajnice, kako mirna in krotka je postala, kakor hitro je ležala' prvorojenka v zibeli. "Bog na-j ma daj pomoči, da izbriševa ma. ^ dež! Rajši bom nosil križ s ta-j bo vred ,kakor da bi te izgubil, in ugonobil. . . Ti pa ne misli na sramoto; misli, dekle, na to.' kar hočeš biti zanaprej; pokaži ljudem in meni, da tisto ni bila
Ga'ljotova Jela! Glej, Vsi so te radi imeli; še zdaj te marsikdo pomiluje . . Kdo ve, nemara se vendar najde poštenjak, ki te vzame za ženo. In če bi ga prav I ne bilo — glavo pokoncu: ozri se I na sosedo in postani Kastelka ,na Galjotovem!" | Jela ga drži za oba kraja suk-, nje in mu tišči glavo v prsi, kakor bi jih hotela zlomiti, i Potem vzdigne obraz, ki ii žari od sramu, hvaležnosti, ljubezni . . In resno zmaje z glavo:
"Ne, oče, ne bom 'se možila . . Ali imam po tem, kar ste zdaj storili, še kaj pravice do svojega življenja?"
Toda iž njenih čolza se blešči vprašanje, ki ji ne more z jezika. Galjot ga prestreže:
"Vem, kaj misliš . . Otrok bo naš: kjer mati, tam dete, o tem je škoda besed. Nihče ne bo vprašal, odkod je, in rad ga bom imel kakor tebe in Zino,— saj ne bo Oger, saj bo naš!"
To rekši prime hčer za obe lici, ter ji poljubi skesano čelo j Odleglo mu je. Stoinstokrat še : za j de solnce, preden bo madež j nehal skleti, ali vendar, ga j« | laglje prenašati v odpuščanj« in upanju boljših dni. Že dolgo ni i stopal na Kastelčevo tako svobodno kakor danes. Sredi poti se ustavi, premeri z očmi obe
domačiji ter zamrmra sam pri sebi:
"Soseda pravi tolikrat, da Kasteleev ni treba biti sram — j Galjotov tudi ne, se mi vidi! j Vsak je sam svoj sodnik, vsak | ima svoje grehe in zasluge; še ! z lučjo ga ne najdeš, ki bi smel pobrati kamen zoper bližnjega ... "
XXI.
' Prvi dan rožnika se počatei nagibi je k večeru.
Pred hišico v Konjski rebri sedi gad med Kastelko in Zin-
felltmillBI(IIBI(IIHIIIimiltHIIIIHIIIim.ll«IIIIWI.IIMIIIlBtllll
M*IIIIC!ll!DIHIHII[IHI)llE!lllallllalll!BIIII>llliBllllallllBllliai.-
-j ko na novi klopici, katero je Prohor nalašč postavil zanj, da a se udobneje solnči. Zamišljeni - so vsi trije; gospa je prvič po-! vedala zgodbo tiste noči po nje-^ go vi vrnitvi. Razložila je o-e trokoma strašni boj svoje duše ter ponovila vise, kar je tujec s govoril.	•
"Sanjali ste," razsodi 'Janez
po dolgem molčanju. "Vsak ve.
da so sanje najbolj žive, kadar
ji je duh izmučen od žalosti in
skrbi; tudi meni se je prikaza-
. lo marsikaj, in ne le enkrat." •i
i-	(Dalje prih.)
NOCOJ
se vrši seja veseličnega odbora pevskega društva "Jadran" v navadnih prostorih. Prosi se, da so navzoči vsi člani odbora in oni, kateri so imeli vstopnice v predprodaji.
Predsednik.
273
POZOR!
Kdor se hoče dobro do sitega najesti domače slovenske hrane naj se oglasi na 5210 St. Clair Ave. suite no. 2. Sprejme se za enkrat šest fantov.	274
Dr. Albert F. Sneli
od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnati] u, O.
Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU
80 Public Square
V SOBOTO
20 NOVEMBRA
in bo ostal DO TORKA,
30. NOVEMBRA Samo 10 dni!!!
Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost.
Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike.
Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo,' zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne boležni, kakor tudi pruh.
Ženske,
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotova vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako se vam )e svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špcsiuli-sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista.
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner. voznostne ter dušne kompliciranosti.
Naslovite vsa sporočila na	»
Dr. Albert F. Sneli
80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O.
Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne.
IKONTEST ZA PRIDOBIVANJE 9NMH j NAROČNIKOV.
Bil
Ameriška Jugoslovanska Tiskovna Družba, ki izdali ja delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" je sklenila M prirediti velik kontest ali tekmo za pridobivanje novih fp naročnikov. Tekma bo trajala dva meseca, in sicer se |t prične 1. novembra 1920 ter se konča s 31. decembrom Iji 1920. Te tekme se lahko vdeleži vsak naročnik našega lil lista. Kdor pa še ni naročnik in se želi vdeležiti iste, H naj obenem s prijavo pošlje naročnino za celo leto. Skle-|p nilo se je pa tudi, da se bo vse one,ki'se bodo v tekmi naj-|jj bolj odlikovali poleg 25 provizije nagradilo še s posebni-|ji mi darili. Nagrad je 8 in sicer so sledeče:
1.	Zlata žepna ura.
2.	Zlat prstan z napisom "Enakopravnost".
3.	Zlata kravatna igla.
4.	Cekin za $5.00.
5.	Fountain pero.
6.	Dr. Kernov angleško-slovenski slovar.
7.	Poezije Ivana Zormana.
8.	Roman "V močvirju velemesta".
Prvo nagrado dobi oni, ki bo nabral največ novih |j| naročnikov, in ostala darila se bodo razdelila po soraz-ijf mernem številu pridobljenih naročnikov. Za tekmo se fi| šteje samo nove naročnike.
Rojaki, prijavite se k tej tekmi, za katero boste ne jI le vrlo poplačani v obliki nagrade, temveč tudi z zave-|j§ stjo, da ste nekaj storili za delavsko podjetje, ki je edi-l|i no te vrste med ameriškimi Slovenci. Agitacija za naš Iji list ni težavna, kajti vsakdo ga pozna kot. nevstrašnega fjl branitelja delavskih pravic. Torej delavci, na dan, pri-ijl, dobite novih naročnikov in razširite naš list v vsako §j| slovensko delavsko hišo v Ameriki.
Prijava za kontest se konča 30. novembra 1920. Toll rej na delo!
ilSiiS i! »lil!«!) ii STit! ■! lilaln I ■'■ilBliilBliilBliiIaliilaliilBl ■ 11 iTaiTi ■[■[■■'--'■iIMltila!iilBliila!ii!ailit!aliilM!ii!a'iil<i'ii'>a!i fta
STRAN 4.	..........•	"ENAKOPRAVNOST"	NOVEMBER 18th, 1920.
Lokalne novice. \
'	s
—	Včeraj zgodaj zjutraj je ^
policija vprizorila pogon v Gill- s sey hotelu, ki se nahaja na 9. * vzhodni cesti . Policist Moore, s ki je član oddelka proti nemo- c ralnosti, je šel civilno oblečen i * najprej v hotel ter si najel so-j' bo. Komaj je dobro stopil v,* svojo sobo, že potrka na vrata'f hotelski uslužbenec ter mu po- j * ve, da bi ga rada videla neka j ^ ženska. Tedaj je Moore dal * signal in takoj je vdrl v hotel c večji oddelek policije, ki je iz-j5 prašal vseh 200 gostov, ki so,1 bili nastanjeni v hotelu, o njih* opravkih. Ženska, ki bi se bi-;£ la rada "spoznala" s policistom. ' je bila odpeljana na sodnijo. De-i' jala je, da se piše Mary Beh-j* mer ter da je 24 let stara. Sod-;' nik jo je posvaril, nato pa je bi- ' la izpuščena na prosto.
—	Čitatelje opozarjamo, da : bomo v kratkem pričeli priobče-vati veleinteresantne spomine, ' katere je napisala grofica La- ' rich, nečakinja bivše avstrijske
i
cesarice Elizabete in njena dvor ' na dama. Knjiga, ki jo je napisala grofica Larich v angle-ščini, se zove 'Razkrinkani Hab-sburžani', ter je ob času, ko je izšla, povzročila vsepovsod velikansko senzacijo, kajti to je prvo avtoritativno poročilo o raznih dogodkih, ki so se dogajali za dvornimi kulisami na Dunaju za časa vlkde Franca! Jožefa. V tej knjigi je tudi pojasnjeno, kako sta umrla cesa-rjevič Rudolf in njegova ljubica. Opozorite na to tudi vaše prijatelje ,da se naroče pravočasno na list in prično s čita-njem tega zanimivega zgodovinskega dela.
—	Clevelandski organizirani \
stavbeni delavci so sklenili pri-; četi z veliko poučevalno kam-} pan jo, katere namen bo sezna-, niti javnost z resničnimi vzroki tiče za velikim proti-unij-
lim bojem, katerega so napovedali organizirani delodajalci unijskemu delavstvu v Cleve-landu in po drugih ameriških mestih. V ta namen se bo u-stanovilo več posebnih komitejev, ki bodo dajali v javnost informacije, s katerimi se bo pobijalo trditve delodajalcev.
—	Znana reč je, da je East Ohio plinovna družba last Standard Oil družbe, ki jo kontrolira Rockefeller. Tudi Hope Natur-
al Gas Co., s katero ima East lo Ohio Gas Co. kontrakt za pre- te skrbo plina, je v kontroli Roc- hi kefellerja. Clevelandska družba n; se sedaj izgovarja, da ji Hope ni Natural Gas Co. ne more pre- pi skrbljevati dovolj veliko koli- čl čino plina. Mestni izvedenec pi Bemis pa je pronašel, da ako se d: hoče clevelandska družba poslu- n; ■žiti pravic, ki jih ji daje po- li godba z Hope Gas Co., tedaj bi ži imela dovolj plina. Bemis pra-jn vi, da mu družba tega kontrak-/v ta ni hotela dati na ogled, toda p da ga je. našel v predalih zvezne; si sodnije. Zakaj se clevelandska-k plinovna družba neče poslužiti b svojega kontrakta, je seveda či- n sto jasno. Obe družbi sta last n Standard Oil družbe, in eleve- d landska družba se ne mara po- d služiti pravic, ki so ji zasigura- p ne v kontraktu, ker potem bi n imela na razpolago več plina,, in r bi ne mogla zahtevati višjih cen. v Na ta način se hoče imeti vse j v ljudi za osle, Rockefeller in o-j s stala kapitalistična sodrga pa i: se debele na račun ljudskih žepov. Ako bo mestna zbornica I stala za izjavo izvedenca Bemi-sa, tedaj bodo računi plinovne družbe morda vseeno prekrižani, kajti on je prišel na dan z nepobitnimi dokazi, da je do- ^ volj plina in da bo družba dela- * la velikanske profite tudi ako c ga prodaja po isti ceni kot do- I sedaj.	r
— Sodniki na Common pleas * isodniji imajo rešiti jako važen s problem, namreč gre se radi i * klobukov porotnic: ali naj jih
Y
tekom obravnav obdrže na gla-i vah, ali jih naj odstranijo. Sod-!' nik Neff pravi, da se mora upo. c števati velikost klobuka. Sodni- £ ka Miller in Day sta absolutno ' proti temu, da bi ženske imele pri porotniški službi klobuke na r 1 glavi. Sodnik Kramer pa je ^ / bolj velikodušen . On pravi, da i moški ne pojmijo, kako sitno je ^ za žensko, če mora snemati klo- ^ buk z glave.
__I
TITTONI PROTI GOSPODAR- 5
SKEMU NADVLADJU.
__ t
'Deutsche Allgemeine Zeit- [ ung* javlja iz Milana: Oficijel- j ni zastopnik Italije v svetu zveze narodov senatni predsednik J Tittoni je podal zborovanju u- * druženja zveze narodov v Mila- ^ nu nastopni predlog, katerega ' je v imenu italijanske vlade na 1 zadnjem sestanku sveta zveze !
narodov meseca avgusta pred- 1 — — .
ožil v San Sebastianu in o katerem se bo razpravljalo na pri. hodnjem sestanku sveta zveze narodov v Bruklju. Svet zveze narodov sklene sprejeti za sejo prihodnjega zborovanja uporabo člena 23 versailleske mirovne pogodbe, ki zagotovalja vsem državam, pripadajočim k zvezi narodov, pravično trgovsko - politično postopanje, ki je nezdru-žno z monopolizacijo za življenje neobhodno potrebnih siro-vin in z izkoriščanjem narodov po velikih kapitalističnih tru-stih. —- Utemeljujoč ta predlog je dejal Tittoni: "Ako hočemo res imeti mir in pravičnost, se mora onemogočiti ne samo politično, temveč tudi gospo, darsko gospodarstvo nekaterih držav na škodo drugih. Kaj povzroča nadležnejše in nevarnejše ogrožanje svetovnega miru, kakor protislovje med državami, katere je vojna pritirala v siromaštvo, med državami, ki so izkoriščane in državami, ki izkoriščajo? •
POLITIČNO GIBANJE NEMŠKIH SOCIJALNIH DEMOKRATOV V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Na pravkar zaključenem strankinem zboru nemške socijalne demokracije v Češkoslovaški v Karlovich Varech je poročal o njenem političnem gibanju njen tajnik m. dr. sledeče: "Stranka se je ustanovila na zboru v Te-plicich 1. 1919. Venomer je v vprašanjih, ki so se tikala skupnih zadev, iskala zvez s češkimi Eodrugi in jih je tudi večkrat dosegla. Kot v vseh strankah so se tudi v njej pojavili levičarji — komunisti. Poizkusi z izdajanji kakih listov ali z usta navijanji lastnih organizacij so se komunistom vedno ponesrečili.
Volitve so prinesle stranki veliko zmago. Dobila je 45 odst. vseh nemških glasov: torej 31 poslancev in 16 senatorjev. — Stranka ima 11 dnevnikov, en list, ki izhaja vsaki drugi dan, tri, ki izhajajo dvakrat na teden in pet tednikov. Stranka izdaja lastno korespondenco. Tepliški zbor je proglasil znanstveno glasilo avstrijskih soci-jalnih demokratov, Der Kampf tudi za glasilo češkoslovaških socijalističnih Nemcev. — Predsednik strankinega načelstva je sodrug J. Senger, namestnika in upravitelja osrednjega tajništva
sta ss. Czermak iz Teplic in dr. Czech iz Brna. Okrožnih organizacij ima stranka 17, okrajnih 95 in krajevnih 1742. Svoje prispevke je plačalo v dobi od 1. januarja do 31. junija 1920 821.691 moških pristašev in 293.421 žensk. Mesečno smo prejeli povprečno 49,867 ženskih in 136.948 moških prispevkov. Dohodki strankine blagajne so znašali 115.670 K. Stranka ima svoj volilni sklad, katerega dohodki so znašali 260.947 K. Gibanje žensk predstavlja v stranki nekako četrtino pristašev. Toda v ustanavljanju lastnih organizacij se žene ne odlikujejo in ostajajo raje zdru. žene z moškimi. Žene imajo v parlamentu tri in v senatu eno j zastopnico. Žene izdajajo tudi lastno glasilo, štirinajstdnevnik "Die Socialdemokratien", čigar naklada je v junijo znašala 53.000 izvodov.
On: Če me ne bo domov na kosilo, ti pošljem telegram.
Ona: Ni treba sam ga že brala. Našla sem ga v tvojem žepu.
DOVOLJ VZROKA.
! Tone: Zakaj so pa vsi ljudje i v gledališču jokali, ko je junak 11 umiral. Saj vendar vsakdo ve, 1 da ni igralec ni umrl."
Tine: To je ravno tisti vzrok."
-o--
; iiiiiiiiM
- AMERIŠKI SLOVENCI
' se sicer ne moremo postavljati : z velikanskimi kulturnimi deli, 1 toda imamo dve knjigi, izdani v 1 zadnjem času, ki sta jako važni
v našem življenju, in sicer: . ANGLEŠKO - SLOVENSKI '	SLOVAR
sestavil dr. F. J. Kern. j	Cena $5.00
,	in pa
, POEZIJE IVANA ZORMANA,
Cena $1.25. 1 Te dve knjigi bi morali biti v • vsaki slovenski hiši v Ameriki.
Tudi naš urad jih ima še nekaj !! na razpolago. Vsa naročila na-i slovite: Ameriško - Jugoslovan-' ska Tiskovna Družba, 6418 St. J Clair Ave., Cleveland, O.
Miiaiaii.iMiiiiiaiioMii.iriiilia.aiiailllBilliailliailllHIIIIBIIIIBII
PRIDE
V CLEVELAND O.
I 25 ODSTOTKOV POPUSTA
i	ali
| E (MOV PRI DOLARJU
I ŠE NADALJNIH 5 DNI, OD 19. I	DO 24. NOVEMBRA.
s
Ne glede na dobiček — toda v korist cenj. odjemalcem bodem podaljšal razprodajo še nadaljnih pet dni, tako, da lahko po-\ strežem v preostalem še nadaljnim odjemalcem z nizkimi cenami.
[ /
Zaloga ženskega blaga je še popolna!
Sezite po blagu, dokler je še kaj
i
zaloge - po teh skrajno
I	ZNIŽANIH CENAH.
i
j ————— ^
JOHN TOMŠIČ
i /
| 16005 Waterloo Rd. & E. 160 St.
i j
MALI OGLASI
30DITE PAMETNI in kupite' AR—BU MAZILO
:a rane. izpahke, lišaie. opekline ini :ožne bolezni. To dobite v vsaki lečami in denar nazaj, ako niste za-lovolini.
rHE AR—BU LABORATORIES CO. [4017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
POZOR!
Poceni se proda avtomobil ra-li odhoda iz mesta. Zglasiti se je takoj pri
BLAŽ GODEC, 6303 Glass Ave.
ODDATA SE
2. čedni sobi —- elektrika —. Poizve se na 14913 Slyvia Ave.
273
SOBA
za 1 ali 2 fanta se odda v najem na 6304 St. Clair Av. (zgoraj).	273
AVTOMOBIL NAPRODAJ!
Radi odhoda v staro domovino, se proda po nizki ceni skoro nov avtomobil, Overland roadster, model. No. 90, ki je prevozil samo 8,000 milj. Poizve se pri lastniku na 1217 Norwood Rd.
LEPO UREJENA HIŠA.
Proda se lepo urejena hiša za dve družini; 10 sob, velik lot. Vprašajte na 1269 E. 62nd St.
275.
ODDA SE SOBA z električno razsvetljavo, za enega ali dva fanta. Poizve se na 1245 E. 59. Str.	__275
BBBBBBBBBBBI1BBBBBBSBBSS1BBB
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
D. STAKICH & J. KRALL
15813 WATERLOO RD. BBBBBBBBflflBBBflBBBBBBBBBBflB
BaBBBBBBBBBBBBflBBBBBBflflflflB
NE POZABITE!
Kadar rabite dobro bri_ g S tev, škarje, jermen ali kaj g 5 druge brivne ali rezilne o- £
Sprave, pridite v mojo tr- g govino, ker jaz kot bivši g a brivec poznam dobro te § S predmete.
Vse blago pri nas kupi je- g n no, popravljeno ali bruše- S B no, jamčimo.
John Tomažič
670 E. 152nd St. £	Collinwood.
KUPITE DELNICE SLOV.DEL.
DOMA V COLLINWOODU.
— • 1 ■ — " •
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Ifipf Velika (^MfK zaloga w ur in zlatnine.
Uativite to l-Jj
pri tej uri io |g	\AT It*
st. n. pr.- H(i	Jf\ III«
vem prostoru UD
JL Sitter
I' 6805 ST. CLAIR AVENUE
J«PL Cleveland, O.
k-- ".L ■ .	'J
\ Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
SPREJMETA
se dva fanta na stanovanje in hrano. Zglasite se na 14402 Sylvia Ave. Collinwood, O.
__275
IŠČE SE
Slovenca veščega angleškega je. zika, za prodajalca v železni trgovini. Zglasiti se je pri Krist Mandel, 15702 Waterloo Rd.
273
SOBA S kopališčem se da v najem za 2 fanta s hrano ali brez hrane. Zglasite se 15622 Holmes Ave. Collinwood. 273
SOBA ZA 1 ali 2 fanta se odda. — Elektrika. Poizve se na 1010 E. 63rd St.	-274
■iiiišiiiiiiiiii
Svež grozdni sok
PO $1.00 GALON in dodatno še 10% davka.
A, G. FOLBERSY
STOP 14 — EUCLID AVE. EUCLID, OHIO.
8ibbhmb3BBHMBB!
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. •
Prodajte sedaj. Mi plačamo v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp*-tu do 6. ure zvečer.	*
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
i Tel. Princeton 1735—'W.
Rosedale 4893 | Avtomobili za krste, poroke in
pogrebe in druge prilike. ! BBBBBBBBBBBBEBBEEBBBEgBjllg!!
| ll!!!!HHHHd[i!!i!!!Ii
i THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addrson Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
j
| Mi izpolnjujemo zdravniške i recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.	_
, jgiailliillilliiliililiBiiliilliP If That Satisfies li
m rpHE summertime will Boon
I be hero and with it the joys |ss SS*	of a vacation trip. Whero S$s
are you going? The Great ^ Lakes M the mecca for par-^ ticular and experienced trav-elora on business and pleasure trips. Tho D. & C. I.ino Btoamom embody all the quali- ||| iSSS ties of speed, safety and oom-fort, the freedom of tho docks, ^ tho cool refreshing lake breeics. SSS D. A: C. a Servico Guarantee.
Daily Service May 1st bo- §5S tween Detroit and Buffalo. SŠS Leave 8:00 P. M. Arrive	.
H$ destination 0:00 A. M.	H
Daily Service April 1st
be-
tweon Detroit and Clovoland. §& H Leave 11:00 I'. M. Arrive ||
destination 6:15 A. M. H	MACKINAC ISLAND
Servloo Juno 14th to Sept. ^ m 14th. 3 trips por week Juno n 11th to July 1st. July 1st to H Sept. 14th, fl trips per wook.
Between Detroit and Buffalo 5§X Use Your Rail Tickets M!	Sond 2o Stamp for Illustrated SKS
pamphlet and map of Great H Lakes. Address L. G. LEWIS, H G. IV A., Detroit, Mich. 111 DETROIT & CLEVELAND / NAVIGATION CO. / A. A. Sciiantz, President and \	Oonersl Manugcr.	A