------    47    ------
NOVICE
—   Potrjen zakon. Cesar je potrdil v lanskem zasedanju dež. zbora vsprejeti zakonski načrt glede preložitve dela okrajne ceste od Hotiča do Vač v litijskem cestnem okraju.
—    Častnim občanom je imenovala občina Jezica gosp. dež. predsednika barona Heina in gosp. okr. glavarja markija Gozanija.
—   Regulacijski načrt za mesto Ljubljana; kakor ga je izdelal mestni stavbinski urad   in  ga  je  odobrila   v   ta namen  sklicana   enketa   je   občinski   svet  ljubljanski   v   svoji seji dne 23. jan. t. 1. sprejel brez bistvene premembe. Mestni magistrat bo dal ta načrt litografovati   in ga uvedel   v   javno prodajo, tako, da bo vsakemu pristopen.    S   tem  načrtom   je narejen   važen   in   odločen korak v  skorajšnji početek temeljitega popravljanja razdrapane Ljubljane.   Načrt določa natanko širokosti   cest,   ulic   in  trgov   ter teh uravnavo.    Sedaj lahko prične vsakdo z delom, ker mu je znano, kako mu je graditi. Za prikup   zemjišč in zgradb   v   namen  uravnave  raznih  ulic in trgov je mesto proračunilo znesek 800.000 gld.
—    Predkoncesija za novo železnico. ŽelezniSko ministerstvo je dalo gosp. dr. Arnoldu Becku, odvetniku na Dunaju, grofu Antonu Barbu v Rakovniku in Ludoviku baronu Bergu v Mokronogu dovoljenje za pripravljalna dela za normalno ali ozkotirno železnico iz Trebnjega čez Mirno v Mokronog in dovaževalno železnico iz Mokronoga v Pijavce.
—   Kmetijsko podružnico so osnovali v Vodicah dne 23. ;anuvarija.
—   Ceneje viržinke. Finančno ministerstvo je znižalo ceno viržinkam od 5^ kr. zopet na 5 kr. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 15. februvarija.
-----   48    -----
—   Demanti provzročitelji uvedbe prvega monopola na tobak v Evropi. Po vseh dižavah, kjer še nimajo monopola na tobak, se pečajo s tem vprašanjem. V Belgiji je ravno zdaj to vprašanje na dnevnem redu. Vsled tega opozarja neki belgijski list na izvor monopola. Bilo je po zimi 1. 1810 ko je v Parizu na nekem plesu bila vsa pozornost obrnjena na neko damo, ne samo zaradi njene lepote, temveč zaradi množice krasnih brilantov, katere je imela na sebi. „Kdo je ta dama" je vprašal Napoleon, ko je ogledal kra-sotne na plesu. „To je soproga nekega trgovca s tobakom" se mu je odgovorilo Videlo se je, da je Napoleon na to premišljal. In dne 29. dec. istega 1. je izšel cesarski ukaz, po katerem se je obdelovanje in prodaja tobaka pridržala edino le država. Ta ukaz je Franciji, kakor je neki gospodarski politik preračunal, vrgel od 1. 1811. najmanj 10 milijard. Skoro vse evropske države so pozneje po vzgledu Francije uvele monopol na tobak. Dandanes seveda uvedba monopola na kako stvar ni tako hitro mogoča, kakor je to storil Napoleon.
—   Izjemne tarife za dovažanje materijala za popravo po potresu porušenih ljubljanskih poslopij je južna železnica zopet dovolila
—  Prvo letošnje porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične dne 24. februvarija
—   Hudodelniški album, v katerem se nahajajo foto-grafične slike osob, ki so bile že kaznovane zaradi hudodelstva roparskega umora, ropa, tatvine, ponarejanja denarja itd. je napravil tudi ljubljanski mestni policijski urad. V tem albumu, kakoršne imajo policije vseh večjih mest, šteje sedaj 729 slik. Na Kranjskem rojenih hudodelcev je v tem albumu 222, drugi so tujci.
—   Uboj. Na Gradišču pri Vipavi je v nedeljo dne 19. jan. zvečer 201etni dninar Alojzij Jež napal domov idoča fanta Gregorja LavrenčiČa in Franceta Uršiča in druzega za drugim sunil z nožem tako v trebuh, da sta oba umrla. Bilo je sovraštvo mej fanti. Zločinec se je sam prijavil žandarmeriji.
—   Zmrznil je dne 27. jan. t. 1. zvečer Martin Bergač iz Koč pri Slavini na Notranjskem. Vračal se je iz Divače kjer je bil semenj Bil je hud mraz. Na potu ga je omagalo in obležal je. Tovariš, ki je bil ž njim, ga je pustil in šel dalje, češ, ko se odpočije, pride za menoj. Ko dojdeta po isti poti dva druga sejmovalca najdeta ga vsega premertega. Storila sta potrebno in ga spravila domov; bil je še živ, a umrl je čes nekaj ur.
—   Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila dne 25. jan. na železnici St. Petra na Krasu. Zadnji trije vozovi jutranjega poštnega vlaka so iz pravega tira zdrsnili in se prekopičili. Dasi so bili v vagonih ljudje, vendar se ni noben poškodoval, ker se je nesreča še pravočasno opazila.
—   Dva vlaka vkupe trčila. Pri Stanislavu sta vkupe trčila tovorni in osobni vlak. Več vagonov je hudo poškodovanih. 5 oseb je ranjenih.
—   Nesreča v premogovniku. V premogovniku pri Tylorstownu v Angliji je 55 ljudij mrtvih, ker so se bili vneli plini.
—   Odpeljan ljubimec. Ogerska pevkinja Amanda Illes se je v Milanu seznanila z osemnajstletnim sinom bogatega vinskega trgovca Andrejem Doudeno in ga pregovorila, da je ž njo odšel na Ogersko. Oče je stvar naznanil policiji, katera je izvedela, da biva dvojica v Budimpešti. Dva italijanska tajna policij sta odpravila sta se v Budimpešto, a dan poprej sta jo naša zaljubljenca popihala iz ogerske prestolnice. Sedaj italijanski in ogerski tajni policijsti ugibljejo, kam sta ubežala.
— Sleparije z bileti. Na nemških železnicah so prišli na sled velikim sleparijam z železniškimi listi. Devetnajst uradnikov so že zaprli.
—   Dvoboj. V Brnu je bil dvoboj z mašinskim inženirjem Židom Eduardam Lustigom in nadporočnikom grofom Albignolo. Povod dvoboju je bil razpor v kavarni, kjer je grof zabavljal zoper Žide. V dvoboju je grof precej poškodovan na rokah. Duelanta sta se potem pobotala.
—   Požar pri davkariji. V Nitri na Ogerskem je te dni gorelo v davkariji Zgorele so vse knjige. Blagajnice so ostale. Zažgal je najbrž kak uradnik, ki je kaj poneveril.
—   Dvojni samomor. V Milanu sta se sama usmrtila Alojzij in Marija Egidy zaradi pomanjkanja. Znana sta bila v Trstu, kajti Alojzij Egidy je bil glavni urednik časopisa „Cittadino" v Trstu.
—   Hud vihar je napravil mnogo škode v gozdovih pri Luserni na Tirolskem. Podrlo je mnogo dreves in jedno gozdarsko kočo.
—  Gimnazistinje. Iz ženske gimnazije v Bambergu je te dni bilo izključenih 14 dijakinj, štiri so pa same izstopile. Dobili so jih v neki gostilni, kjer so po noči popivale s tamošnjimi gimnazijci prav po dijaških pravilih Tudi tobak so kadile iz dijaških pip. Mej popivanjem je pa prišel v sobo Šolski sluga, ki je vseh imena zapisal in ravnateljstvu naznanil.
—  Tovarna za topove v St. Denisu je popolnoma pogorela. Požar je uničil vse orodje. 7 strojev in 150 topov, katerih je bilo 40 namenjenih za Francijo.
—   Smrt vsled burje. V Trstu je bila te dni huda burja. Na parniku Andrassv je vrglo nekega delavca v nižje ladijene prostore, da je kar mrtev obležal.
—    Policijski sodnik je ustrelil roparja. Ko j a te dni v čikagu zjutraj ob l1/,.uri policijski sodnik Jarvis Blume s svojo hčerjo šel pod nadcestno železnico, sta ga napadla dva lopova. Jeden lopovov je prijel sodnika za vrat in ga pričel daviti, a mož je potegnil revolver in jednega na-padnikov ustrelil, drugi lopov je bežal in je sodnik dvakrat na njega streljal, a ne zadel.
—   Umrl je na Dunaju feldcajgmajster pl. Tilles. V svoji pismeni mapi je zapustil že popolnoma spisan mrtvaški list (parte), v katerega so pripisali le še dan in uro smrti, pa ga poslati tiskati.
—   Visoka starost. Na Dunaju je umrl v 103. letu Andrej Spazierer. V mladih letih je služil pri vojakih. Da 88. leta se je potem bavil s čevljarstvom.
—  Tri dni v snegu. Blizu Kadena je bila hiša za-medena. Ker ni bilo v hiši nobenih živil, so jedli čebulo m suhe skorje. Ker niso mogli do premoga, so podžgali strešne tramove, da so kurili. Vsled tega je sneg udri streho. Mraz se je vsled tega jako povekšal. Tretji dan je kmetu pipa v ustih zmrznila. Vsi so bili že otrpnjeni, ko so do njih dokopali. V dimniku našli so dva zajca, za senico srno in več jerebic zmrznenih.
—   Malenkost 20 milijonov odškodnine. Gfospa John Decker stanujoča v Brooklvnu v Ameriki in drugi dediči G-arahama tožijo zvezno vlado za 20 milijonov odškodnine. Grarahamova terjatev daje sodnijam in zveznej vladi že 40 let obilo posla. Vsa zadeva se suče zaradi Pamocha Grande Eanche v Kaliforniji, katero je vredno 10,000.000 dol. Gfara-ham je kupil to zemljišče leta 1850. od P. P. Gromeza, katero je ta dobil za darilo od governerja Meksike. Ko so Zjed države zasedle to sedanjo državo, našel je Graraham na zemljiščih New Idria Mining Co. in več drugih naseljcev. Njegovo lastninsko pravico je večkrat ponovil pri zveznem višjem sodišču, ali proti družbi ni dobil sodbe. Leta 1866. je senat zavrgel postavo, katera bi mu pripoznala lastnino. Graraham se je na to pričel tožariti in zapravdal vse premoženje. Konečno je vendar potrdil predsednik Harison postavo>, katera je bila na korist Gfarahamu. Mož je umrl leta 1894. na Ehode Island v 70. letu svoje starosti. Grospa Decker je* njegova sestričina in poskuša pridobiti staro pravdo.
------    49    ------
— Bogataši in njih zakon v Ameriki. Najfinejši svet zgorenjih n400M bode kmalu zopet obhajal čudno ženitev po mnenju katoličanov, nikakor pa ne v očeh bogatašev. Znanci in prijatelji družine Vanderbitove in Belmontove so dobili naznanila, da se bode gospa Alva Vanderbilt poročila z gospodom Oliver P. P. Belmontom, sinom svetovno znane bankirske tvrdke. Oba sta ločena, Alva Vanderbit je bila soproga William K. Vanderbilta, kateri se je v Parizu seznanil z lepo glumačco in zato ločil od žene. Oliver Belmont je bil tudi že oženjen in nekaj let ločen o i svoje soproge. Belmont ima najlepše kon e v tej deželi. Pripoveduje se, da sta bila že od preje „znana", a le čakali so, da je hčerka Vanderbilta dobila „vojvoda". Fini svet se že veseli, na lepo zabavo, ples in zapravljivost, po mnogih zaduhlih stanovanjih pa ječe otroci po kruhu in z zobmi šklepetajo vsled mraza. Kje je še isti vek, v katerem se pomede ta razlika med človekom, ali je res le malo število zato rojenih, da vse življenje postopajo, zapravljajo žulje delavcev in nečimerno žive, ko na milijone ljudem ne kaže druzega nego vse življenje: trud, pomanjkanje in zaničevanje?