113. JtCUlIKO. v UDHi]ani. • petek 18. malo HZ3. Leto lili. Izbija Mak dan popoldne, UmaUl BOdolfo la p razmik*. ..jeratl i do 9 petit vrit i 1 D, od 10—15 petit vrat t 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prfloli znamka za odgovor. Crtam Istro „8 lov. Naroda*' la „11aradaa tiskarna" Eaallava vUoa it 5, pritlično. — Ttlffaa ai. 304. VradBlattaj „ilov. Nareda" Kaafteva vlioa M. S. L aadatropla Telefon stav. 34. •opiaa sprejema le potpisane 1« zadostne traok< aaaT" Rotto^ftaov so no vraCa. faaj HT Posamezna Številka: v Jugoslaviji trse dni po Din ¥ Inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oln 1*25 PoStnlne plačana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Jugoslaviji t LJubljani | po pošti 12 mesecev • . . • • • Din 120*— Din 144 — Din 21o — 6 ■ t • • • • . 60 — 72 — . 108- 3 a • * • • • » 30 — • 36'— 54 — • 10-- • 12 — . 18-- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino veJno Sfia&aT"" po naUazn'd Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Kraljestvo duha in politična stranka. Ako premotrimo celokupno katoliško gibanje med Slovenci do današnjega dne, najdemo značilne strani, ki zaslužijo posebno pažnjo. V glavnem se je to katoliško gibanje oklenilo politične organizacije, močno tudi zadružništva, manj telesnovzgojnega in prosvetnega delovanja. Priznamo, da so se v teh ozi-rih, posebno v političnem strankarstvu, dosegli uvaževanja vredni uspehi. Posneli so pač načine in borbe demagoške-ga političnega življenja sodobnih kulturnih centrov. Glavni delež pri tem politično in zadružno organizatoričnem delu so imela katoliška glasila, torej katoliški tisk. Ta pokret pa imenujemo zato klerikalen, ker so ga vodile duhovne osebe, ker je torej duhovščina preko politične siJe tega pokreta hotela prevzeti vso javno oblast v svoje roke. V neki meri se ji je to tudi pred volno posrečilo. Zanimivo vprašanje se postavi šele pri oceni tega pokreta z versko-katoli-škega stališča. Logično je namreč, da bi stranka ne zaslužila tega Imena, ako M vsaj načelno ne stala v zvezi z zadnjimi smotri Življenja po naukih katoliškega krščanstva. Vsaj na katoliških shodih se je to zvezo opetovano naglaŠalo in napisali so tudi nekaj znanstvenih razprav o tem vprašanju. Kot često v življenju, zija tudi med temi načeli in praktičnimi uspehi globok jarek. Res je, ustanovili so orlovske telovadne edinice, Marijine družbe, strnili svoje pristaše, izvršili ločitev duhov: vse to pa le samo zunanje znamenje, in vprašanje le samo, aH so se preko teh političnih in organizacijskih sredstev v našem narodu poglobila verska čustva. Kdo bi si upal trditi, da je, recimo, vernost slovenskega človeka pred nastopom našega klerikalizma v gornjem smislu bila manjša kot v dobi največjih katoliških shodov ali pa dandanes, ko je ta stranka na vrhuncu moči? Le spomnimo se na tiste stare Čase, ko so po naših vaseh in mestih živeli splošno priljubljeni duhovniki polni srčne blagosti. Na tej njihovi blagosti je počival ves takratni vpliv katoliške cerkve na zasebno in javno Življenje, pred vsem pa na posamnike. Duhovnik se je takrat koncentriral na verske stvari. Bil je enostaven, zato pa tudi vsestranski propovednik svofih katoliških resnic. Kot mladi dijaki smo potovali po slovenski zemlji m smo jih sreča vali prav često. S klerikalizmom v političnem pomenu pa je slovensko duhovništvo zapustilo evangeljska oznanjevanja m se vrglo v politični metež, na socijalno, zadružno in prosvetno delo. Tudi dobro! Toda vprašanje je, ali niso nujnost* politične borbe zanesle v njihove vrste omalovaževanje in gaženje krščanskih resnic samih, ali niso oostsH te propo- vednikov verskih resnic oznanjevalci politične in duševne nestrpnosti, sovraštva in zlosti? Ta klerikalizem je ustvaril veliko stranko, ali pa je tudi obnovil versko življenje v smislu katoliškega krščanstva? Politični fanatizem v klerikalni stranki organiziranih mas še ne pomeni katoliške obnove! Koliko se v tem oziruu greši, se razvidi iz katoliškega tiska. Le pomislimo na teror pred vojno, na Cankarjeve »Hlapce«, na strahovlado od strani naših duhovnov po naših selih. Ali najdete v tem tisku kaj blagohotnosrJ, kaj mirnosti In stvarnosti? V čem se loči »katoliški« strankar, ko govori na javnem shodu, ko dela v občinskem svetu, od tovariša socijalista? Ali pa od drugega demagoga? Laži, zavijanja, natolcevanja, bahanja z velikimi »resnicami« itd., blatenje nasprotnikov, znana borba na nož, nestrpnost osebna mržnja in drugo. Ze stališče te stranke in njegovega tiska napram vprašanju duševnega soli-darizma je kaj značilno. Za socijalni sodobni razdor so odklonili socijalizem, namesto njega pa zahtevali nekako spravno reševanje vsakokratnih mezdnih sporov ter etično približevanje nasprotnih razredov. Kako pa se vedejo napram vprašanju mirnega, strpnega, solidarnega sožitja? V današnjem Človeštvu najdemo mnoštvo verskih nazorov, življenjskih predstav In moraličnih pobud. Ali sta kdaj katoliška stranka in njen tisk priznala enakopravnost tega mnoštva kulturnih stališč, ali sta sploh kdaj začutila potrebo, ravnati plemenito napram drugomislečim. Odtod izhaja tista strupena m nestrpna nota nfihovega tiska, ki je bistvo našega klerikalizma, ki se mu gre samo za zunanji strankarski uspeh. Jedro m čisti namen razširjanja pravega, blagega krščanskega duha v javnosti in zasebnosti pa tepta z modernimi sredstvi politične demagogije. Mi mislimo, da zahteva katolištvo dobro, blagosrčno in praktično krščanstvo, da pa je politična organizacija klerikalizma veliko zlo. ki uničuje že prastare smotre katoliške cerkve. Politika nujno zastruplja duhove. Dvakratno zlo pa za tiste, ki bi morali oznanjati kraljestvo duha, ne pa časovno omejene sile. Verski uspehi slovenskega klerikalizma, to je vprašanje, k? bi zaslužilo, da je načnemo kot prvo, če hočemo veliko, novo razpravo našega glavnega kulturnega problema. Ali mora iti versko življenje skozi obliko posebne politične stranke in s tem prevzeti vso navlako demogogizma in političnih strasti? Mislimo, da je praktično krščanstvo vsakdanjega propo vedo van ja blagega človeškega življenja nekaj neprimerno boljšega lego politični uspehi in strankarske ssMti. Nove smernice v notranji politiki. POLITIČNI POMEN GOVORA LJUBE JOVANOVICA. — Beograd, 17. maja. (Izv.) Beogradska politična javnost in parlament sta bila včeraj popolnoma pod vtisom globoko in trezno zasnovanega velikega govora Ljube Jovanoviča. Govor je na vse parlamentarce in politične stranke napravil najglobokejši vtis. Vsi naglaša-jo, da je Ljuba Jovanovič s tem govorom dal notranjepolitičnemu življenju nove smernice. Vsi listi govor živahno komentirajo. Govor pa je tudi po poročilih iz Zagreba tam med hrvatskimi politiki bil sprejet kot politična izjava dale-kosežnega pomena. Res je. Govor predstavlja zgodovinski moment v naši notranji politiki. Lahko konstatiramo, da Je radikalna stranka krenila na nova pota v svrho konsolidacije drŽave, v svrho skupnega sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na predsnočni veliki seji narodne skupščine pa se je končno dobojeval ljut duel med Svetozarjem PribičeviČem In Ljubo Jovanovičem, ki predstavljata dve struji, zastopajoči popolnoma dijamen-tralno nasprotne smeri v vprašanju ureditve naše države in glede nadaljne taktike v notranji politiki. Splošno naglasa jo, da je Ljuba Jovanovič prizadejal nasprotniku s svojim govorom težke rane in da je Svetozar Pribičević s svojim nastopom v skupščini doživel flasko. To so bile prve posledice Jovanoviće-vega govora. Veliko važnost pa pripisujejo parlamentarni krogi Jovanovičevi izjavi glede nadaljevanja pogajanj z Ra-dičevo stranko. Na pripombo Pribičevica: »Ali bi se ne hoteli iti pogajat v Zagreb?«, je Ljuba Jovanovič odločno ki jasno odgovoril: »Vi, g. Pribičevtč, vprašujete za moje namene. Hočem Vam povedati. Odšel b*, ?n to smatram za svojo dolžnost, da se pogajam. Z mojim odhodom v Zagreb intrigira že dve leti gotova gospoda. Svojedobno so me ovirali orožniki m avstrijska vlada, sedaj pa to ovirajo intrige. Zakaj bi ne šel k onim, ki so prišli k nam in bili v moji hiši? Gospodje, ali naj človek, ki gre in se razgovarja o raznih državnih in narodnih stvareh, takoj postane sumljiv in ali je to kaj nepo- štenega? Jaz sem tako delal vedno z vsemi skupinami v skupščini. Tukaj se pa uvaja nov sistem, da se ljudje, ki so po zaupanju ljudstva člani te zbornice in ki so dolžni, da zvedo, kaj eni ali drug! mislijo, da se ti ljudje drug od drugega odbijajo kot razbojniki v gozdu in da se še naprej proglašajo za sovražnike; In Če pridemo drug k drugemu, nas proglasijo za zločince in očitajo, da delamo zločin. Jaz sem bil proti temu že od začetka našega ujedinjenja. Stal sem vedno na stališču, da morajo v tej državi Srbi ostati Srbi, Hrvati Hrvati, Slovenci pa Slovenci. Predsnočna seja je pa tudi za na-daljni razvoj notranjepolitičnih odnoša-jev zelo karakteristična. V jasnejših oblikah se je začela ocrtavati skupna fronta radikalov in njih zaveznikov proti demokratom. Po viharjih in nevihtah na predsnočni veliki seji narodne skupščine je sedaj zopet nastalo nekako premirje. Včerajšnje viharne debate so mestoma razjasnile politični horicont, mestoma pa poglobile strankarske strasti in diference. V klubih je včeraj vladalo popolnoma mirno življenje. Večina poslancev je odšla v svoje domaČe kraje, ker je skupščina zaradi katoliških in muslimanskih praznikov odgođena do 22. t. m. V Beogradu so ostali samo uglednejši politiki, ki bodo skušali nadaljevati razne razgovore in posvetovanja. Cas do prihodnjega sestanka narodne skupščine namerava vlada izkoristiti v to, da pripravi vse zakone, ki jih ima kot nujne predložiti narodni skupščini v razpravo. Ti nujni zakoni so: 1. zakon o službeni uradniški pragmatiki, 2. invalidski, 3. zakon o organizaciji vojske, 4. zakon o sodnikih itd. Včeraj dopoldne sta se o parlamentarni situaciji dlje časa razgovarjala ministrski predsednik Nikola Pašić in minister Ljuba Jovanovič. Minister Jovanovič je nato odšel na dvor, kjer je kralju poročal o rezultatih plenarne seje narodne skupščine in o splošni politični situaciji. PRELIMINARNI SPORAZUM Z RADIĆEM. — Beograd. 17. maja (Izv.) Večina re- vizijonrstičnih poslancev je odpotovala po končanj seji narodne skupščine domov. V Beogradu pa ie ostal dr. Korošec, kf je imel včeraj daljši razgovor z ministrskim predsednikom Paš?ćem in pozneje razgovor z zunan-im ministrom dr. Ninčićem. Tem sestankom pripisujejo parlamentarni krogi veliko važnost, češ da gre za obnovo pogajanj z Radićem in revlz?Km?sti. Na drugi strani pa trde, da so bili ti razgovori popolnoma drugega značaja, da je dr. Korošec predlogi! le spomenico svofejra kluba glede ureditve spornih lastninskih vprašani k! so nastala povodom razmejitve napram JtaliH v slovenskih obmejnih krajih in v Prekrmirju. Iz nekaterih klerikalnih krofov pa se Čuje vest. da so se ti pogovori tikali vprašanja, kako nadaljevati pogajanja, ki bi omogočila sklenitev preliminarne** sporazuma. Po poročilu »Tribune« iz Zagreba Je Radić za tak sporazum, vztraja pa še vedno pri zahtevi, da se v novembru letos razpišejo nove volitve, k; bi naj dale pravi Izraz političnega razpoloženja med masami hrvntsVetT*. srbskega in slo\renskega na- roda. Radič upa, da bo pri teh volitvah pridobil povsod na glasovih. V parlamenti' je bilo včeraj zanimivo dejstvo, da je v Zagreb po predhodni konferenci s Pašlčem in Ljubo Jovanovičem odpotoval začasni predsednik narodne skupščine dr. DuSan Peles. Ha bi se ne-govo potovan;e v Zagreb napačno ne tolmačilo, je dr. Peles" pozval v skupščino novinarje in dopisnike listov ter jim izjavil, da fma njegova pot v Zasrreb popolnoma privaten značaj, da potuje v Zaj;reb v privatnih in rodbinskih zadevah. Nasprotno pa trdijo parlamentarni krojrf, da Ima dr. Peleševa pot v Zagreb tudj politični zna-čai. Maršal Foch. Te dni potuje po srednji Evropi znani zmagovalec v bitki na Marni in vrhovni poveljnik zavezniške armade na francoskem bojišču maršal Ferdinand Foch. Ta veliki vojskovodja, čigar stra-tegične sposobnosti so igrale v svetovni vojni tako važno vlogo, se je rodil 1851. leta v pirenejskem mestu Tarbes. Že v zgodnji mladosti si je izbral vojaški poklic. V nemško-francoski vojni leta 1870—1S71 je služil kot prostovoljec v francoski armadi ter je kmalu potem vstopil kot gojenec v pariško vojno politehniko. Dve leti pozneje je bil premeščen v topničarsko šolo v Fointai-nebleau, ki jo je dovršil kot podporočnik. 1874. leta je odšel Še v jahalno Šolo v Saumuru. ki jo je zapustil kot topniški kapitan leta 1878. Po dovršenih osnovnih študijah je nadaljeval svojo vojaško feobrazbo na vojni akademij1!, kjer se je odlikoval kot izredno marljiv in nadarjen slušatelj. Kot absolvent vojne akademije začenja Foch svojo karijero. Najprej je služil v štabu pehotne divizije v Montpellier, potem v ITI. ott-delku generalnega štaba, odkoder je btf premeščen kot poveljnik topniškega dT-vizijona, toda vrhovno poveljstvo ga je kmalu poklicalo nazaj. Leta 1895. je postal titularni profesor vojaške zgodovine In strategije na višji vojni Šoli, na kateri je deloval pet let in je postal 1907. leta njen ravnatelj. Vojno akademijo je vodil 4 leta. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil Foch poveljnik XX. kora v Nanev. Ta kor je bil nemškemu navalu najbolj izpostavljen in zato je bil rudi najbolje oborožen. Bitke v Alzaškl in v okrožju Vogez, ki so se vršile pod vrhovnim poveljstvom generala de CasteJnaua. so takoj opozorile generalni štab na Izredne sposobnosti Focha. Ko jc tedanf? vrhovni poveljnik general Joffre iskal za 9, armado, ki ji je bila v bitki na Marni določena najtežja naloga, zanesljivega tn zmožnega poveljnika, so ga opozorili na Focha In Joffre se Je odloČil zanj. V tej bitki je Foch dokazal svoje genijalne strategične sposobnosti. Glavna hiba zavezniškega poveljstva na zapadnem bojišču je bilo sporno vpra- Rene Maran: 8 BATUALA. (Resničen črnski roman.} Toda, ako je praskanje dobro, zevati je Še bolje. Na ta način se prežene spanec skozi usta. Človek si lahko raztolmači ta nadnaravni pojav. Ali ne izdihava vse nekakega dima uprav ob hladnih dnevih? To med drugim priča, da je spanje neka vrsta tajnega ognja. On je bil tega gotov, on, Batuala. Čarovnik je nezmotljiv. In odkar mu Je bil njegov oče Izročil svojo oblast, je bil čarovnik, je bil N* Gakura.4) Sicer pa, le poglejmo! Ako spanec ni notranji ogenj, odkod naj prihaja trn dim? Kdo je še videl dim brez ognja? Čakal je, da mu njegov protivnik dokaže nasprotno, z neovrŽnimi razlogi. Zazevati tu, tam se popraskati, to so le Prav malo pomembne kretnje. Dočim jih je Batuala vršil dalje, se mu je glasno hlipalo. To staro navado je ') Zamorski bog, taronvifc, preiel od svojih staršev, ki so jo bili tudi podedovali od svojih. Stare šege so najbolje, človek jih ne more preveč trditi. Opirajo se na izkušnje. Tako je mislil Batuala. Bil je čuvar prastarih običajev, zvest zapuščini svojih pradedov. Preko tega se ni v nobeno stvar poglabljal. Vsako razmišljanje proti navadi je brezkoristno... Da, Kmalu bo sporočil svojim prijateljem, kje in kdaj naj se proslavi praznik obrezovanja. Trenotno se je zadovoljil s tem. da je podkuril edini ogenj, ki bi bil ogreval njegovo spanje. Ko se prebudi Jasigindža, ji bo preosta-jalol e še. da popravi svojega. Človek Živi samo zase ne za bližnjega. Vsaj učili so ga tako. S tem je odšel ven. Ni se dolgo mudil ter se zepe: vrnil. Kakor vse dni, pa naj bodo to dnevi suhe dobe ali deževne dobe, ni imel druge obleke mimo svojega spolovilni-ka.1) Zato ga le kmalu prevzel mraz. Megla je bila gosta, tako gosta, da ni mogel niti domnevati, kje »o koče, i) Ruta, ki zakriva spotovino. kjer je počivalo njegovih osmero žena in otroci, ki jih je imel ž njimi. Brrr! čepe, trepetaje, s krvavimi očmi, s prekrižanimi rokami, je šklepetal z zobmi. Prijetna toplota ognja mu je kmaln razvezala otrple ode. Držeč roke nad plamenom, je začel natiho popevati na-pev slovite pesmi. Besede si je sproti izmišljal. Tu je bilo mnogo govora o belih »komandantih« in o ženskah. Ker se je v pripevu pogosto ponavljala beseda »jasi«, se je domislil svoje, Jasigindže. Vsled idejne asociacije je hotel opraviti svoje moško delo, kakor vsako jutro. Ker je bila navajena, da se je vršilo to vsak dan, pa najsi je tudi še spala, ni bilo potrebno, da bi jo prebudil. Se bo že sama prebudila!... Od obzorov, kjer solnce vzhaja, pa do onih, kjer zahaja, podi veter megle. S svojimi predpasniki ovijajo vrhove »kag«, ki se prikazujejo šele nejasno. In sredi te megle pojo vsi ptiči, od papig do drozdov zvonkožvižgov, od ta-šic do žandarjev in tukanov. Grlice lete nizko, dotikaje se skoro tal. Kure beže z glavo pod perutmi, čim ugledaio skozi megle, ki se zlivajo. kako krožijo v neznatni višini mrho-jedi. Sveži zrak prihaja, beži, se vrača. In poraja se na drevesih podrhtavanje tisočerih premolklih listov. In trepeče-jo vrhovi »var«. In bambusi stočeio. zibajoč svojega dolga, gibljiva stebla. Zadnji sunek vetra pretrga poslednje megle, iz katerih se požene solnce, umito, nedotaknjeno, žarko. Pred rano, ki je zevala vedno širje tam doli, od krvavega solnca, je nastala tišina, ki je od prostora do prostora zagrnila najsamotnejše daljave. Toda neobčuten za blago solnce, sedeč nekoliko korakov od svoje koče poleg ognja, ki ga je pravkar zanetil, je Batuala mokundži, prost vsake misli, počasi, modro vlekel svojo dobro staro pipo, svoj dobri stari »garabo«. Napočil je dan. II. Pulil ie v kratkih sunkih, mežikaje z očmi. Od časa do časa je za globokim vzdihliajem siknil pljunec. Tako je pušil, dolgo. Solnce se *e vedno bolj radovalo, čim se je dvigalo. Kaj za to, da mu je bila njegova prisotnost prijetna! Preveč je bil vajen njegove vsakdanje vročine, ni se zmenil zanjo. Pušil je... Veter, ki je pihal Iz prostranstva, trepljajoč bombažnlke, je silil med veje, trepetal v nežnem zelenju njihovih mladik. Mogočni sok, ki je napenjal mestoma razpokla debla, je pronical v zlatordečih gumijevih kapljicah skozi raskavo Inbad. Nalik mostovom, vzpenjajočim se od drevesa do drevesa, so se liane ne-razmotno razvijale in odvijale. Žilavi vonj vroče zemlje, bujne trave, dreves, smrad močvar in vonjava divje malise je navdajal sapo, ki ga je trosila naokrog. Kakor Izgubljene sredi tega rastlinskega oduševljenja, so vikale ptice stotero glasov, med tem ko so črni mr-hojedi plavali visoko v lazurju ter natiho stokali. Tam za Pombo ali za Bambo fe nekdo pel. »Fhe* ... jaba ... ho!.. .c Tam doli nekje so morali delati, zakaj vsaka pesem daje ritem kakemu naporu. Stran 2. •S L O V CM S K I NAROD« dne 18 maja 1923 štev. 113 Sanje enotnega vrhovnega vodstva. Tradicije posamnlh armad ln notranjepolitično stališče vojujočih držav Je onemogočalo realizirati v polnem obsegu idejo enotnega vodstva. Še bolj delikatno ln težko je bilo vprašanja harmonije med posamnimi poveljniki armad. To težko nalogo so poverili koncem 1914. leta generalu Fochu, ki jo Jo v dveh letih sijajno izpolnil. Kako velik Je bil njegov vpliv, je razvidno iz dejstva, da Je maršal Prench sprejemal projekte njegovih ukazov brez ugovora. Leta 1916. je bi! Foch naznačen za predsednika medzavezniškega vojaškega odbora, ki je imel nalogo proučiti polo- I taj in ustanoviti nove metode obrambne taktike. V tej funkciji si Je pridobil za skupno zavezniško delo neprecenljive zasluge. Kmalu nato je bil Imenovan za Sefa generalnega štaba pod vrhovnim poveljstvo maršala Pčtaina. L. 1918. po Je postal vrhovni poveljnik ne samo francoske, marveč vseh zavezniških armad. Tu se Je definitivno uveljavila njegova vojaška genijalnost Kot zmagovalec se Je vrnil z bojnega polja, odloČil je usodo mnogih narodov bi zlomil militarizem centralnih držav, ki za fran-lo za njegove zasluge mu Je domovina poklonila maršalsko žezlo, ki ga francoska republika že dolga leta ni dala nikomur. Telefonska In brzolaona poročila ODLOČNI BOJI MED BOLGARSKO REDNO VOJSKO IN MAKEDONSKIMI CETAŠL VODJA CETASEV ALEKSANDROV UBIT. — CETA5KI GENERAL PROTOGEROV UJET. — Beograd, 17 maja. (IzvJ Iz Sofije prihajajo deloma še nepotrjene vesti o odločni akciji bolgarske vlade proti makedonskim četašem in ostalim iredentistčnim organizacijam. Bolgarska vojska, podpirana od organiziranih bolgarskih zemljoradnikov, je začela po vseh krajih nastopati proti makedonskim Četašem ter so se ponekod vneli že ljuti boli, posebno v okolici Petriča in Cumaje je prišlo do krvavih spopadov. Stopili so v akcijo gorski topovi in strojnice. Pri Čumaji se je vnela ljuta borba ter se je končno vladnim četam posrečilo mesto za- sesti in pregnati makedonske četaše. V teh bojih so vladne čete vjele 100 komltašev, med njimi generala Protogerova. ki Je bil glavnl organizator makedonskega avtono-misilčnega gibanja. V bojih na planini Miris je bil ubit glavni vodja komltašev znani Te* dor Aleksandrov. — Beograd, 17. maja (Izv.) Zunanje ministrstvo Je včeraj iz Sofije prejelo kratko poročilo, ds Jo voditelj makedonskih Co-tašev Tođor Aleksandrov bil ubit v bojih s vladnimi četami. Oficijelno ta vest še ni potrjena. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. VAŽNE IZJAVE SOCIJALNIH DEMOKRATOV. ABSTINENCA MEŠČANSKIH STRANK. NACIJONAUSTI ZA NADALJEVANJE PASIVNEGA ODPORA. — Berlin, 16. maja. (Wolff.) Državni zbor je po nekaterih manj važnih vpraša* njih razpravljal v tretjem čitanju o pred* logih zunanjega ministra, kancelar j a in »rezidenta. Poslanee Mtiller-Franken (socijaldemo* krat) je izjavil, da izmenjava not ni do* segla povoljnega uspeha. V odgovorih na nemško noto je razveseljivo edino to, da bo zapirajo poti. ki utegne In mora končno voditi k uspešnim pogajanjem. Mi smo že prej izjavili, da delavstvo izvaja pasiven odpor po pravilih strokovne taktike in take so bo tudi nadaljeval. Tega odpora ne diktira nemška vlada, marveč ga je rodila volja prebivalstva. Ako bi bilo drugače, te« daj bi bil ta odpor pod pritiskom nasilje že davno zlomljen. Trditev, da je nemška socijaldemokracija vplivala na noto, je ne» smiselna. Iz angleikega odgovora je ras« vidno, da se Številke ne razlikujejo tako, da M ne bil mogoč sporazum. NemSka po* nudba mora omogočiti vpostavitev opusto* lenega francoskega ozemlja. Reiitev je mo* goča samo tedaj, če ponudimo Franciji re* alne garanciji. V področje teh garancij spa« dajo falibog Se ne obstoječi izbitki, morda tudi dohodki od monopola na žganje, zlasti pa konkretne garaneije: poljedelstvo, lndu# atrija, banke in trgovina. V tej smeri je treba fe sedaj storiti zakonodajne korake. Kdmole politično sbližanje lahko omili po* lirično napetost. Mi moramo pri ublažitvi politične napetosti sodelovati, in sicer na ta način, da glede vprašanja politične var« nosti nastopimo s konkretnimi predlogi. Francija bo tedaj prisiljena pokazati tvoje pravo lice In prepričali se bomo, kakSni so njeni cilji, da*li v resnici gospodarski m ne oavsjalni. Poslanee dr. Le le h t (bavarska Ijud* ska stranka) izjavlja v imenu centra nem« Hce ljudske stranke, demokratska stranke in bavarske ljudske stranke, ds se te stran« ke ne udeleže parlamentarne debate o re* paracijskem vprašanju, ln sicer zato, ker smatrajo, da bi bilo še prezgodaj izreči sodbo o zavezniških odgovorih. S popolnim zaupanjem pričakujejo, ds bo vlsds Sla ono pot, ki je v tej važni odločitvi potrebna. Poslanec H e r g t (nemSka nacijon. stranka) izjavlja, da Poincarć zahteva obvezne po* nudbe. Pod nobenim pogojem pa ne sme bltJ pri tem oškodovano nemSko pol jedel« stvo. Angleška zahteva okroglo 50 milijard zlatih mark in utemeljuje to zahtevo s j a* nuarskim stanjem našega gospodarstva. NaSa ponudba temelji na sedanjih izpre« men jenih razmerah. Sicer pa med naSo po« nudbo ln angleškimi zahtevami ni nobena večje razlike. Kar se pa tiče okupacije Po« rurja, pa sploh ne moremo paktirati. V na« dal je van j u pasivnega odpora smo vsi složni NAPETOST MED ANGLEŠKO IN RUSIJO POJEMA. * **» London, To*, maja. (Reuter.) Pri po» snovanju o potežkočah med Angleško in Rnsljo Js državni podtajnik Mae Neill v spodnji zbornici Izjavil, da Angleška nikakor ne namerava pogajati se še nadalje s sovje-t glede svojih zahtev. Zagotovi] Je zbornico, da je vlada pripravljena sprejeti Kra-slaa in podaljšati rok za odgovor dotlej, dokler se sovjetski zastopnik ne bo sporazumel s svolo vlada Vendar pa angleška vlada vztraja na zahtevah, ki so izražene v njeni noti. V medklicu le Lloyd George izrazil svojo željo, naj bi se pogajanja s sovjeti nadaljevala. Anulacila angleSko-ruske pogodbe bi dala premoč ekstremistom. Oborožena revolucijonama država pomeni veliko nevarnost Asquith se je pridružil Izjavi Uovd Oeorga, češ da vidi v tem olajšavo za pogajanja t Krasmom ta za končen spo« razum. * London, 10. maja. (Wolft.Y Glede vprašanja angleško - ruskega spora ril spodnja zbornica ničesar sklenila. Delavska stranka je zadovoljna z Izjavo Mac Neilla, Id Je sporočil, da Je lord Corson pripravil en sprejeti Krasina In podeli Sati rok za odgovor. — London, 16. maja. (Izv.) Po včeraj končani debati v apodnji zbornici je izjavil Krasin zastopnikom tiska, da je odposlal ruskemu zunanjemu uradu pismo glede re« Sitve rusko*angle3kega spora. Na konferenci političnih zastopnikov Velike Britanije in Rusije naj bi se vsa sporna vprašanja raz« motrivala ln aaj bi se sklenila obojestrauka pogodba. ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. —* Rim, 15. maja. (K. Đ.) Danes opol« sme je bil otvorjen italijanski parlament. Mussolini je podal kratko poročilo o zunanjem položaju. Na dnevnem redu zbornice je razprava o carinskem tarifu in prora* Conskem provizoriju. FRANCOSKO MNENJE O MADŽARSKEM POSOJILU. — Pariz, 16. maja. (Havas.) Včeraj je generacijska komisija razpravljala o posredovanju madžarske vlade glede zunanjega posojila. Povodom te seje piše »Temps«, da Francija nima nobenega razloga, da bi nasprotovala nameravani finančni operaciji madžarske vlade, toda Francija nima namena ločiti se od iToJln zaveznikov češkoslovaška, Romunije In Jugoslavijo, Z druge sirani pa Francija želi, da bi v slučaju ugodne rešitve madžarskega vprašanja ne Imela pil tem Nemčija nobenih ugodnosti. Ce gre za kredit Madžarski, mora biti najprej dosežen na skupnem stališču sporazuma vseh zavezniških držav. Dotlej pa smatra list od- Kditev sklepa glede madžarske prošnje za rlstno previdnost, ki obeta tudi Madžarski uspeh. BELGIJSKO DELAVSTVO PRED SPLOŠNO STAVKO« — Pariz, 16. maja (Havas.) »Matin« poroča iz Bruslja: Prometno ministrstvo Je poslalo železniškemu osobju zsdnjl posiv, v katerem zahteva, ds se delo tekom 48 or znova začne, sicer bodo vsi uslužbenci odpuščeni. Mašinlsti In kurjači osebnih vlakov na progi Bruselj-Antwerpen so sporočili vladi, da bodo prenehali z delom, če se čete ne umaknejo. Centrala delavskega udruženja je poslala raznim sekcijam okrožnico, v kateri lih opozarja, na) se pripravijo na dolgotrajno Stavko. V parlamentu Je vojni minister Izjavil, da mora parlament dovoliti mobilizacijo železničarjev, kajti v nasprotnem slučaju je vlada brez moči. Minister Je prepričan o zvestobi armade, JAPONSKA VLADA NE ODOBRAVA NEMŠKE PONUDBE. — Pariz, 16. maj. (Havas.) Japonska vlada Je danes izročila odgovor na nemško noto. V tem odgovoru japonska vlada iz« javlja, da ne more odobravati nemSke note glede izplačila reparacij, češ, ds jI ne uga« jajo temeljne točke ponudbe in tudi vsota ter način izplačila, odnosno garancij se ji ne zdi primeren. Japonska sicer nI življen* ako zainteresirana na tem problemu, kakor je to pri drugih državih. zato pa tudi noče podrobno razpravljati o nem ški noti Ne glede na to pa vendar želi, da bi nemška vlada storila vse potrebno, da se repara« cijsko vprašanje resi čim prej In ns pravi« čen način. POLOŽAJ V PORUHRJU. — Berlin, 16. maja. (Izv.) Položaj v Poruhrju je v splošnem neizpremenjen. Francozi so v nekaterih krajih ob ruhrski coni pričeli • premikanjem čet in so zasedli nekatere kraje. V Ludwigshafnu so Fran« cozi izdali ukaz, da mora 100 družin, ki so stanovale ▼ blokiranih hišah, tekom danaS* njega dneva zapustiti stanovanje. Včeraj zjutraj so pri Gladbeku zasedli dva obmejna kraja. SOVJETSKA VOJNA MORNARICA. — Helsingfort. 16. maja. (Ruskulta.) V zadnjem času se je ruska vojna mornarica v Baltiškem morju znatno pojačala. Kav ja Trockij z energičnimi ukrepi sboljšal polo« taj inteligence v mornarici. Je sedaj njen sestav izborno kompletiran. Nato Ja vojni komisar odredil dalekosežno popravo onfli ladij, ki so bfte v vojni pokvarjene. Sedaj ima vojna mornarica dva dreadnouta: »Ma* rat* in »Pariška komuna« (prej »Petro« Pavlovsk« in »Sevastopol«) po 26 tisoč ton in 12 težkih topov. Poleg tega Ima Rusija Se poldrednout »Republika« s 18.660 tonami in križarko »Rjurik« a 16.900 tonami Vse te ladja vozijo s veliko bralno (M *> 35). — Končno je treba omeniti Ss stavimo torpc* dovke. pod vojn« ladje Itd. Vojna aH« so« vjetske Rusije ns morju je tem bolj zna* čilna, ker imajo njeni sosedi (Poljska, Estonija, Finska ln Litva) skupno samo 11.600 ton. dočim Ima Rusija 146 tisoč ton tako« Misija francoskih generalov v Beogradu. MARŠAL FOCH PRIDE V BEOGRAD. — Beograd, 17. maja (Izv.) Ministrski svet je včeraj razmotrrval tudi zunanjepolitična vprašana. Na prvem mestu je zunanji minister podal poročila, ki so z zvezi z bivanjem francoskega generala Le Ronda v Beogradu. Mod dragim Jo ministrski svet razpravljal o pripravah in programa za sprejem maršala Točna, kl najbrža po dosedanjih dispozicijah obišče rudi Beograd. Ministri gleda programa niso dali novinarjem nfkaklh detajllranlh obvestil. — Beograd, 17. maja (Izv.) Francoski general Le Ronde Je včeraj prispel iz Bukarešte v Beograd. General Je velik prijatelj Jugoslovenov Se Izza časa solunske fronte. Oeneralu Je prideljen kot spremljevalec generalštabni polkovnik Ljuba Ste-fanović. Tekom dopoldneva se je general Le Ronde vpisal v kraljevo knjigo In obiskal voTnega ministra generala PeSIča. Francoski poslanik Clement Simons ie generalu na čast priredil svečan obed, na katerega so bili povabljeni vsi zavezniški poslaniki fn zunanji minister dr. Nlnčlc". Okoli 16. je francoski general obiskal ministrskega predsednika PaSića, s katerim je ostal v prisotnosti zunanjega ministra dr. NinČiča v polurnem razgovoru. Minister vojne in mornarice Je zvečer na čast generalu priredil večerjo v dvorani Oficirskega doma. Danes zjutraj je general Le Ronde odpotoval na Oplenac oz. v Topolo, kjer položi na grob pok. kralja Petra I. Osvoboditelja venec. Tekom danaSnjega popoldneva bo Nj. Vel. kralj Aleksander generala sprejel v daljSi avdljencl. General ostane v Jugoslaviji kakih 10 do 12 dni ter bo obiskal vsa važnejša večja mesta, torej tudi Ljubljano. Resno gibanie srednješolskih profesorjev. — Beograd, 17. maja. (Izv.) Na včerajšnji sel! ministrskega sveta je minister pro-svete Marko Trlfkovič poročal o resnem zibanju srednješolskih profesorjev. Udruženje profesorjev, ki Šteje v Srbiji In Vojvodini preko 1000 članov, je ministrstvu prosvete predložilo spomenico glede Izboljšanja gmotnega položaja. Ministrski svet Je obenem razpravljal o posledicah, ki bi Jih povzročit kolektivni Izstop srednješolskih profesorjev dne 1. Junija v Šolski upravi. Vlada smatra to gibanje za resno. Z ozirom na skorajšnji zaključek šolskega leta pa bi Imel izstop profesorjev težke posledice. Vlada radi tega razmotriva to gibanje tudi s stališča lavnih državnih Interesov, čim sprejme narodna skupščina uradniški zakon ln bo sprejet zakon o izenačenju neposrednih davkov, bo vlada takoj definitivno uredila vpraSanJe srednješolskih profesorjev. Po daljši debati le bfl minister prosvete po-cblaščen, da temeljito prouči to vprašanje In vladi nato na bodočih sejah poroča. ZAHTEVE JUGOSLOVEN- SKIH UČITELJEV ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA. — Beograd, 17. maja. (Izv.) Glavni odbor UJU je predložil skupščini, vladi In ministru prosvete obsežno spomenico jugoslovenskega učiteljstva o njega težkem ln bednem položaju. Spomenica zahteva, da se gmotne razmere učiteljstva čim prej urede na temelju resolucij, ki so bile svoječasno sprejete na raznih kongresih. Učiteljstvo opozarja vlado, da je nujno potrebna ureditev plač. Za slučaj, da bi vlada ne upoštevala želja učiteljstva* namerava UJU sklicati veliko protestno skupščino vseh jugoslovenskih učiteljev, na kateri se imajo določiti nadaljni koraki v svrho izvojevanja učiteljskih zahtev. VPRAŠANJE NAŠIH REPARACIJ. — Beograd, 17. maja (IzvJ Kot glavni referent in strokovnjak v re paracijskem vprašanju is minister pravde dr. Laza Markovlč podal na včerajšnjem ministrskem svetu daljše poročilo, v kakem stanju se nahaja nase reparacljsko vprašanje ln kakšno je stališče reparacilske komisije v Parizu. — Beograd. 17. maja (Izv.) V ministrskem svetu se Je včeraj razvila kratka debata o reparaerskem vprašanju. Poročala sta minister pravde dr. Laza Markovlč m zunanji minister dr. NlnčlČ. V reparadj-skem vprašanju ni ministrski svet storil nlkakih definitivnih sklepov. Sklenjeno Je le, da so pozove v Beograd naš član v re-paracijskl komisiji Gjorg'e Gjorgjević, da poda vladi izčrpno poročilo. VAŽNO POTOVANJE TROCKEGA V UKRAJINO. — Carigrad, 16. maja. (Ruskulta.) Zadnji begunci, ki so prišli dne 12. t. m. iz Ca* rigrada, poročajo o zanimivi situaciji, ki je nastala v Ukrajini. V Kijevu in Harkovu pričakujejo Trockega. Istočasno je opažati v teh krajih mrzlično prevažanje vojaka, in sicer na romunsko mejo in v okolico mesta Mogileva. Prebivalstvo smatra to sa posledico vesti, ki Jo Uri sovjetska vlada. Gla* som tek vesti bo potovanje maršala Focha gotovo povzročilo skorajšnjo ofenzivo proti Rusiji, toda ne na poljski, marveč na ro* mur*sko«ukrajinaki meji tako. da bi Ukrajine postala arena velikih dogodkov. Govori sa tudi o mobillzadll čet znanega po« glavarja ukrajinske narodno republika Pet« ljoro. ki so bile do sedaj fnternirsno na Poljaksm. Prebivalstvo Ukrajina Ja prepričano, da bo kmalu izbruhnila vojna med boljševik! In njihovimi sovražniki. KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO sJUGOSLOVENSKE MATICE* Politične vesti. sa Prod naprednemu bloku se izraža glasilo Samostojne kmetijske stranke »Kmetijski list« v uvodniku, v katerem piše med drugim: »Mi smo popolnoma v službi kmetske misli in naša glavna naloga je, da uveljavimo kmetsko misel, da priborimo podeželskemu ljudstvu vlado v državi. Zvesti tej svoji nalogi pa presojamo vse stranke le s tega stališča, v kolikor one ovirajo uresničenja kmetske vlade. Z drugimi besedami: »Mi nismo nastali zato, da se borimo le proti klerikalcem, temveč mi smo nastali zato, da zmaga kmetska misel. Ker je predpogoj zmage kmetske misli, da se kmetsko ljudstvo v vsakem oziru osamosvoji, to osamosvojitev pa najbolj ovira SLS, v taboru katere je največ podeželskega ljudstva, zato vodimo proti SLS glavni boj in samo zaradi tega. In odkrito bodi povedano, da nam je v marsičem demokratska stranka bolj naprotna kot SLS, ki je vsaj včasih imela dokaj smisla za politiko v kmet-skem duhu. Ker smo popolnoma v službi kmetske misli, zato je popolnoma izključeno, da bi zaradi trenotnega ln skrajno dvomljivega uspeha naprednega bloka le količkaj popustili v svojem načelnem stališču. Vsem tistim, ki pričakujejo rešitev od ustanovitve naprednega bloka, pa svetujemo: »Idite v narod, nosite mu pozitivno misli, pridobivajte ga z delom in SLS bo izgubila na pristaših. Vsak naj se na svoj način bori proti SLS. vsak naj stori v svojem krogu svojo dolžnost skratka, marširajmo ločeno ter udarjajmo skupno! Le v tem je rešitev!« — Kakor se torej kaže, ne bo misel o naprednem bloku rodila nobenega sadu. = Odhod jugoslovenske parlamentarne delegacije v Prago. Po poročilih iz Beograda je snoči 16. t m. odpotovala posebna parlamentarna delegacija v Prago, da se udeleži v dneh 18„ 1°, in 20. kongresa medzavezniške interparlamentarne »Unije«. Vlado zastopa na tem kongresu minister saobračaja dr. Vel. Jankovič. Parlament zastopa 6 poslancev. Slovence zastopa prof. dr, Ivan Sušnik. = Kaj pravzaprav fiočo Radić? V »Balkanu« Čitamo tole vest: Radičevi poslanci so na svoji konferenci sklenili, da bodo podpirali tudi v bodoče radikalno stranko, dokler bo kazala voljo za sporazum v duhu resnične Izvedbe vldovdanske ustave. Radič je izjavil novinarjem, da njegova stranka ne zahteva revizije ustave. Nasprotno, ona bo zahtevala od radikalcev, da uveljavijo to ustavo In vladajo v smislu te ustave. Njegova stranka bo šla celo tako daleč, da bo »z batino spodila radikale z vlade In bo sama uveljavila vidovdansko ustavo.« Kar se tiče demokratske ob-strukcije v skupščini, je Radić izjavil, da ne sme »v našem parlamentu biti nobene obstrukcije proti rodni državi In njenim interesom« in da bo on s svojimi ljudmi to preprečil.« — Kdo si Je sedaj na jasnem o Radičevil načrtih in namenih, ko govori danes, da je nekaj belo, kar proglaša jutri za črno In obratno? = Bolna alf blazna' megalomanija. V Zagrebu izhaja listič, ki nosi čudno ime »Slobodno čujmo«, list, ki špekulira z najnižjimi instinkti, da bi si s tem pridobil naklonjene naročnike v najnižjih masah. Ta list je v eni svojih zadnjih številk priobčil članek, v katerem se nahajajo odstavki, ki jih radi kuri-joznosti podajamo v naslednjem: »Mi Hrvati vodimo račune o krvi, ki je bila prelita za svobodo drage nam domovine. Vemo, da v tej borbi ni bila prelita niti kapljica — srbske krvi. Počenši od Matije Gubca, Evgena Kvaternika, Za-prešiških žrtev vse do brezštevilnih žrtev današnjih dni je bila prelivana samo hrvatska kri. Nasprotno, vemo tudi za zgodovinsko dejstvo — naj je to komu ljubo ali ne, istina je to — da so omogočili Srbom povratak v domovino samo — Hrvati. Hrvati so bili tisti, ki so prebili solunsko fronto... Sami srbski častniki pripovedujejo: »Bili smo na fronti ko Je naenkrat k nam prispela jugoslovenska legija, vendar so bili v tej večinoma Hrvati. Oni so nam rekli: »Bratje Srbi, Vi se vojskujete že 7 let, zapustite strelske jarke. Vas bomo mi zamenjali. Pokazali bomo Švabom in Madžarom, kaj so Hrvati.« Srbski vojaki so odšli v zaledje, Hrvati pa v strelske jarke. V težkem ogorčenju se Je začela borba. Hrvati so vzdržali v centru. Center j a bil pekel. Hrvati so prebili center fronte in so odvedli Srbe preko svojih mrtvih teles v njihovo domovino. To Je zgodovinska resnica,,.« Da je to blazna megalomanija, kl Je posledica bolnih možganov, ali pa prera-čunjeno varanje nerazsodnih ljudskih mas, da jih vzdrže v šovinističnem razpoloženju. Je Jasno. s* Prevoz trupla Vorovakega v Moskvo. Po poročilih iz Berlina so včeraj 16. t. m. pripel ali truplo umorjenega Vorovskega v Berlin. Pogrebne svečanosti se je kljub dežju udeležilo zelo mnogo komunistov. Truplo odpeljejo Iz Berlina naravnost x Moskvo, Kultura, REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Četrtek, 17. maja: Ob M5. zvečer »Evgc-nlj Onjezin«. Red B Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer. Slavnostna predstava na čast čcSkim gostom »Goren'skl slavček«. Izven Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne. Mladinska predstava za blrmance »Janko In Metka«. Izven Ponedeljek, 21. maja: Ob Vi 8. zvečer »Me-fistofeles«. Izven DRAMA. Četrtek. 17. maja: Ob 8. zvečer »O.hello«. Red D. Petek. 18. maja: Ob 8. zvečer »Kar hočete« Red E Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer delavska predstava po znižanih cenah »UgrabTene Sablnke«. Izven Nedelja, 20. maja: Ob 8. zvečer »Kar hočete«. Izven • e m — Devetletnlca smrti kulturnega delavca. Danes je devctletnica, od kar je v Beogradu umrl velik kulturni delavec vseučiliSkl profesor dr. Jovan S k e r I i č, ki je že pred vojno neumorno in neustrašeno deloval za narodno, kulturno in politično ujedinjenje Jugoslovenov. Današnji beogradski listi priobčujejo daljše Članke o njem. — Operna predstava za blrmance bo na blnkostno nedeljo ob štirih popoldne. Uprizori se slovita Humperdinckova mladinska opera »Janko ln Metka«, katere besedilo nam opisuje zgodbo dveh ljubkih, nedolžnih otrok, bratca in sestrice. Vstopnice k tej predstavi so na razpolago vsak dan pri dnevni blagajni v operi in na dan predstave pol nre pred začetkom ravno-tam. — Veseloigra »Ugrabljeno Sablnke« se Igra po znižanih cenah v soboto, dne \9. maja zadnjikrat v tej sezoni. V vlogi S;rt-zeja nastopi g. Putjata. Glasbeni vestnik STANKOVICEV KONCERT V MARIBORU Maribor, 15. maja 1923. Na torkovem 1 sa nas obmejne Slovence nepozabnem večeru se Je velika Got-sova dvorana izkazala kot veliko premajhna, la to kljub temu, da le neznosna draginja nad polovico siceršnjih ljubiteljev takih izrednih umetniških užitkov zadržala doma, ker niso zmogli vstopnine. It ob pol 20. se le pričela dvorana polniti, pri blagajni m garderobi Je nastala običajna gnječe. Radi te gnječe pri garderobi se le za 20. določeni pričetek zakasnel za četrt ure. Zadnji ndelefenet so prilli le le sredi proizvajanja do svojih sedežev. Oder )e bil okrašen t troboinicami in sliko kralja Aleksandra. Redlteljstvo Jo vrSila Glasbena Matica pod vodstvom predsednika Deva tet ostalega odbora. Med udeleženci smo opazili namestnika velikega župana dr. Pfelferja okrajnega glavarja dr. Lajnllča, župana Orčarla ministra a. r. dr. Znnaalča, mnogo virih ©fleirjev, predsednika okrožnega sodišča dvor. svet dr. Toplaka, zgoraj aa galeriji spredaj na obeh straneh narodno ženstvo (v narodnih nošah). Tudi (s okolice ie bilo mnogo posetnlkov. Dvorana le bila natlačeno polna. Ko so prve pevke dospele na oder, le za orli tisočeri klic »2i veli !« ki se Je dvignil v vihar, ko Je končno stopil na oder tudi pevovodji Binlčki. Cim se Je pravi vihar navdušenja polegel. Je zbor zapel našo »Naprej zastave Slave!« S tem si Ie zbor pridobil na mah vsa simpatije, posebno tudi glede Izvajanja. Za tem so se vrstile pevske točke Is obsežnega sporeda. Občutili smo ln prepričali smo so, kar Je mojster pevovodja opoldne prt sprejemu trdil: naSa pesem le VaSa po* sem. Da Je tehnika v pregibanju, nkinjeva-niu m spremljevanhi glasov v najmanjših taktih le boli popolna kot Je v naših pesmih, to gre na rovaš mojstru pevovodji la njgovemu umetniško discipliniranemu zboru. SIcer pa ste bfli v LJubljani prela nego ml priča visoko kultivirani srbsko narodnt pesmi, torej bi bila odveč o tem vsaka beseda. Kdo naj šteje vence m šopke, ki so sa poklanjali pevovodji od raznih društev po vsaki pevski točki pred odmorom In katerih poklonitev se Je nadaljevala tudi še po odmoru. In koliko nežnega cvetja je deževalo od obeh strani galerije tz rok našega narodnega ženstva! Bratje Srb! so se ta nepozabni večer lahko prepričali, da so tudi tu gori na skrajni meji sredi nekdaj nemškega morja našli svoje brate. Najdražja v spominu nam vsem ostanejo »Pesme Is Ohrida«, katere bt bili najbrž slasti v njih otožnih milinah poslušali ves večer. Ker le n! hotelo biti ob zaključku sporeda konca viharnega navdušenja, je pevski zbor zapel la dve nall narodni »Ljubica povej, povej, la koroško »Tam čez lesero«. Bal ta nameček Je dvignil zopet nov vihar navdušenja, V zaključek ja zbor še zapel »Bože pravde« katero Je občinstvo poslušalo stoje. Zadnji šopek, zadnja cvetje, zadnji vi-harnl živeli! Po koncertu Je občinstvo odšlo v Narodni dom, da se poslovi ed dragih gostov. V sredo zjutraj 5.20 la »Stankovlč od. potoval z vlakom v Varaždin. • . • — Unbflanskl Zvezf slov. pevsk h z ho* rov včlanjeni moški zbori! V četrtek dne 17, maja ti. točno ob osmih svečar v pevski dvorani Glasbene Matlee skupna pevska vaja. Odbor Zveze prosi, da se te vale udeleže vsi zbori polnoStevIlno! — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer ob K a. tenori, ob 8. basi. v torek po praznikih ob K 8. skupna vaja. Odbor. stev 113 l i • v r N sj r\ i NAKOD« uim 18 maja ivzc btran 3 Več doslednosti. Iz uradniških krogov nam pilcjo: Srednješolski profesorji so v svoji akciji zagrozili z izstopom iz državne službe; pojavila pa se je vest, da bo uporabljen v tem slučaju zoper profesorje zakon o zaščiti države! To se pravi: Oni, ki bi hoteli Izstopiti iz službe, so koncem koncev lahko kaznovani radi tega, ker ne marajo ali ne morejo več ostati na svojem mestu pri sedanjih razmerah. Kvintesenca zdravil za fzblaževanle škandaloznega položaja državnih nameščencev postaja bič. Pred kratkim se Je obetala enourna stavka na železnicah kot poziv k pospešenemu delovanju za ureditev gospodarskih razmer drž. žel. nameščencev. Stavka Je bila zadušena že v svojem spočetju s težkim za grozdom onim, ki bi se Je udeležili. Bič je zažvižgal, toda brez obljub, ki so preje bile vsikdar prldejane. O položaju drž. nameščencev kot takem govoriti se že vsakomur gnusi; postal je ta položaj kulturni škandal, kt sega čez domače meje. V očigled uslužbencem drugih držav je naš državni uslužbenec pravi siromak, da se mora rabiti ta Izraz. Državni nameščenec je postal predmet surovega zasmehovanja vseh onih, ki so svoječasno krenili drugo pot — sebi v korist In stvar gre dalje! Tekom enega leta Je draginja poskočila za 100% plača državnih nameščencev pa Je ostala skoraj dobesedno ista kakor preje; toda draginja sili kvišku še nadalje, ker se pričakuje, da bodo dohodki drž. nameščencev v ■ortogkHlnl dobi zvišani. Posledica razmer: Veliko Jih Je, ki si fe pomagajo, kakor morejo. Prišlo Je že do tega, česar se mora vsaka uprava bati: PoStenost značajnost je žallbog tako Izpod« ledena vsled razmer, da že zgublja na mnogih mestih tla, saj dobiva polteno delo državnega nameščenca za odmero — kruto pomanjkanje. Volitve so prignale s sebo) skrajnost: čednosti moža se prodajajo in kupujejo kakor suknje. Oni zloglasni postranski zaslužek je globoko pognal svoje pogubne korenine. Protekcffonarstvo In anrnpcna (ta največja pega slabih državnih uprav) bulno napredujeta, mlslf pa se menda na vodilnih mestih, da bo tud! tuka) enkrat zažvižgal bič m da bodo potem vse te reči izginile čez noč. Poseglo se je zopet po redukciji; upravičena pa le bojazen, da ta korak zgreši svoj cil«, ker se ga hoče Izvršiti šablonskhn potom (kakšen uspeh Je imela redukcija, zasnovana pred dvema letoma?) in lahko nrfde pri tem do zlorabe, k! bo povzročila več škode nego pa koristi. Kdaj neki se bo krenilo na pravo pot? Dnevne vesti. VLmbiiani. dne 17. maja 1923. K književni to iboli »Jugoslo« venske Matice«. Razprodaja kart za književno tombolo Jupoalovenske Matice je v polnem teku. Iz vseh krajev Slovenije se množe naročila, tako. da akcijski odbor komaj izvršuje sv©* je ogromno delo. Kajti ta književna prlre* ditev, ta tombola, ne sliči tombolam, ki smo jih navajeni v Ljubljani In no drugih krajih. Vse te tombole so čisto lokalnega pomena, so omejene na en sam kraj. med tem ko je književna tombola zasnovana 51» rora vse Slovenije, In se bo vršila daljšo dobo. Vsak dan prihaja Jo v pisarno Jugo« slovenske Matice ugledni slovenski kulturni delavci, ki se za prireditev živahno zani« maio. Vsi 00 mnenja, da je naša tombola velikega kulturnega pomena za ves sloven« »ki narod, da je tombola našega društva kulturna institucija, ki jo je treba na vsak način in za vsako ceno ponavljati vsako leto. v vedno večjem obsegu tako, da bo s časoma Jugoslovenska Matica v resnici po# stala nekakšna književna, prosvetna Matica v Slovenskem okrožju. Tudi v svojih na< menih ne sliči naša tombola tozadevnim pri« reditvara. Namen Je v prvi vrsti razširiti slovensko knjigo po vseh krajih, mogoče celo tja. kjer danes le nima tal. Zanimivo je, da vlada n. pr. ravno v Prekmurju ogrom* no zanimanje za to našo prireditev iz česar je vendar razvidno, kako nujno potrebna je ta naša književna tombola. Z njo je Jugo* slovenska Matica nekako prerasla dnevna vprašanja, povedala je narodu besedo, ki jo ta narod bolje razume, kot besede vsakdan lega življenja. Kajti književna tombola je družinska igra. Je igra, ki jo pozna vsaka slovenska družina In bo postala z našo pri* trditvijo igra, katere ae bo udeležila vsa slovenska družina. Slovenska knjiga je last vsega našega naroda, zato naj bo tudi tom« bola. Da je to resnica, je razvidno Iz šesta« ve dobitkov. Vsi sloji dobe svoje. Jugoslo« venska Matica za to tombolo ne nastavlja visokih dobitkov, zato pa jih priredi mnogo. Naznanjamo obenem tudi to, da dobitki, označeni v prospektih niso še končnoveljav« ni, ampak smo že sedaj sklenili jih znatno pomnožiti. Tn tako jih bomo pomno zevali sorazmerno s številom prodanih kart. Kako se bo tombola vršila, to bomo Pravočasno objavili v slovenskih časopisih. V nedeljo 20. in ponedeljek 21. maja priredi Jugoslovenska Matica veliko razpro* dajo tombolskih kart na glavnih križiščih Ljubljane. Zato poživljamo narodno občinstvo, da to veliko kulturno prireditev Jugo« slovenske Matice podpre, prosimo, naj Ljub« Ijana ne zaostane za drugimi kraji naše slo« venske pokrajine, ker bi bila to sramota za kulturno prestollco Slovenije. Mislimo, da je razprodaja ravno za ta dva dneva zelo prikladna ker se vsakdo lahko posluži teh kart kot primerno birmansko darilo. Obra« čamo se tem potom tudi na Im ovite sloje, na trgovce, industrijska podjetja in denarne zavode, da bi ti zase in za svoje uslužbence odvzeli in kupili gotovo število kart- S tem M tudi storili važen kulturni čin v korist Izobrazbe svojih nastavi j en eev. Mislimo, da ta kulturni davek Jugoslovenska Matica lahko zahteva od imovitih krogov sloven« tkega dela naše domovine. AheijM odbor. V Četrtek 17« t« m. ob 8. zvečer TELOVADNI NASTOP SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI (Narodni dom). — Resnost Ce bomo hoteli napisati > članek o jugoslov. nacijonalizmu, bomo šli in se potrudili zbrati gradivo njegovega nastanka. Analizirali bomo gibanje kot tako ter se poglobili v dušev-nost njegovih članov. O tem ni dvoma, da je pokret resen, da goji v članstvu gotove nazore o državi in da posveča osobito pozornost pri vzgoji krepkega državljanskega čustva v naši javnosti. Priznali bomo dober namen gibanja in čistost notranjega prepričanja. Vemo, da se okoli njega krečejo razne politične osebe, ki bi ga rade pridobile. Vendar doslej zaman. Na ta način bi stvarno in resno napisali članek o tem gibanju. Povedali bi tudi kaj o njegovi zaščiti našega delavca. Še to bi podčrtali, da zanaša v današnjo malodušno mladino delavnost, zanos, ljubezen do Javnih zadev in do največje vrednote našega javnega življenja, do države in nacije. Vsako gibanje pa ima tudi svoje temne črte. Toda spričo članka, ki te temne črte naznačuje z izrazi o opicah, o svinj stvu, materijalizmu, puhlem klasju Itd. kakor je to storil »Slovenec«, in ki najde povsod drugje kaj dobrega celo pri italijanskih fašistih in ruskih komunistih, samo ničesar pri domačem pokretu, ne moremo govoriti o resnostL S tem se ni treba zadrževati Vprašajmo raj še. kako in zakaj se je pojavil razdor med nacijonalisti in pristaši SLS? Pač zato, ker se je SLS v borbi proti ustavi, kar je samo posledica njenega nesposobnega političnega vodstva, ko je bila odrinjena od nekih vladnih kombinacij, oprijela državnopravnih, avtonomističnih gesel, mesto da bi bila oprla svoje težnje na tehnične, gospodarske, upravne, socijalne in druge nedostatke vidovdanske ustave. Ideologija in tisk, s katerim podpira svojo revizijonistično politiko v masah, budi brez dvoma odpor proti zdravemu In čimprejšnjemu razvitju enotnega državnega čustvovanja. Proti temu se je dvignila jugoslovenska omladina. Dosedanji opozicljonalnl pokreti niso enostavne parlamentarne manjšine, temveč raz-krojevalnl procesi enotnega državnega čustva. Jugoslovenska omladina pa hoče to čustvo in ž njim državno stavbo razvijati in utrjevati. Z najvišjo pravico upravičuje svoj pokret z mislijo, da ohrani tvorbo, ki so jo naši predniki zgradili z rekami krvi in trpljenja, članek pa, ki meša v impresionističnem miselnem zaletu opice, puhlo klasje, boljševizme, rojaliste, manriste. Tomaže Akvince itd. s predstoječimi stvarmi ne zasluži resnega upoštevanja. — čehoslovak! v LJubljani. Poročajo nam: Jutri v petek 18. trn. dospe v Ljubljano s popoldanskim brzovlakom ob 16.35 20-čIanska delegacija čehoslov. narodno-socfjallstične stranke Iz Prage pod vodstvom glavnega strankinega tajnika Šolca In državnih poslancev LaubeJa in Trno-branskega. V soboto zjutraj ob 5.21 dospe delgaclja avstrTskfh čeških socijallstov z Dunaja, ki se Istotako kot delegacija Is Prage udeleži strankinega zbora In mladinskega kongresa N. S. S. v LJubljani. Razen tega so prijavljeni tudi delegati iz Zagreba, Šibenika, Splita, Beograda, Kragu-Jevca, Niša m SkopIJa. — Češka obec. Pfijeđou k nam v$-znemni hostd čsl. jug. Ugy z Bratislcvv a v sobota rdno o 5 hod. le korporativne vttdmo na klavnim nddrdži. Večer po divadle večirek ve Zvezde a v nedeli rdno odjezd na Bled. BUžSt v sobota rdno na nddraži — pfi'dete nrčite v$t-ehni čeehoslovđei. Schazka a Mraka od-padd. — Društvom In organizacijam. Odbor za prevoz judenburških žrtev opozarja vsa društva, organizacije in kor-poraeile v Ljubljani in po deželi da se izvrši izkop Mrtev v Jadenburgu dne 29. mala, nakar se rakve z žrtvami takoj prepetjefo v domovino, tako da se on-greb v Ljubljani vrši dne 2. aH 3. junija. Odbor upa, da bodo vse naše narodne in kulturne organizacije, gospodarska in stanovska udruženja s svojo mnogoštevilno tn slavnostno udeležbo pri pogrebu pokazala, da se zavedajo, da je razmah našega kulturnega udejstvovanja sad, ki je vzklilil iz krvi onih žrtev, ki so padle v boja za našo svobodo. V dneh prevoza tn pokopa judenburških žrtev mora celi narod s tiho molitvijo obnavljati prisego zvestobe državi, ki je čuvarica naše svobode, v pobožnem spomina se moramo klanjati onim, ki so padli, da smo mi vstali. — Vozne olajšave uđeležnlknm pogreba iudenburiklb žrtev. Obratno ravnateljstvo južne železnlee Je udeležnikont pogreba Judenburških žrtev v LJubljani, ki ae vrli dne 2. junija 1923. dovolilo 50% popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo od nastopne postale do LJubljane gl kolodvor to nazal. Te olajšava valjajo Iz vseh postaj v območju obratnega ravnateljstva Ljubljana, izvzemš! proge Barcs - Pakrac Da se morejo udaleznikom. ki tele biti deležni voznih olajšav, pravočasno dostavi« potrebne Izkaznice, prosi odbor vsa društva, organizacije, korporacija, občine in razne deputacije, da prijavijo Itevilo udeležencev, nakar bo odbor doposlal potrebno Število Izkaznic Osebe, ki se žele udeležiti pogreba kot posamnikJ In ae kot člani dru- štev, organizacij, občin ali raznih deputacij, morajo istotako zaprositi za dopošiljatev izkaznice. Odbor želi v svrho olajšave In pospešitve dela, da posamnikt prijavijo udeležbo na pogrebu najbiižnjlm in naj prikladne} -šim društvom, d epu taci Jam itd., da jim potem te korporacije izroče Izkaznice. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni postaji celo enosmerno vozno karto In istotam zahteva, da se mu žigosa vozna karta in Izkaznica. Tako žigosana vozna karta velja z zvezi iz izkaznico tudi za povratno vožnjo. Preki-njenje vožnje ni dopustno. Odbor Je zaprosil tudi za vozne olajšave po državnih železnicah, vendar pa do sedaj še ni dobil rešitve Narodna dolžnost veleva, da je udeležba pri pogrebu veličastna. — Oporoka notarja Toma Sorlja. Kakor nam poročajo, Je v Podgradu umrli notar Tomo šorli postavil za svo'e dediče družbo sv. Cirila In Metoda v Ljubljani in Družbo sv. Cirila |n Metoda za Istro vsako do polovice. — Dar romanska kralfee mons'.moni BuCeu. Kakor poročajo !z Splita. Je romunska kraljica, darovala monsignoru Bulica svojo sliko s svo'eročnim podpisom. — Poroka. Dne 16. t m. sta bila na Brezjah poročena predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Bab-nlk in notarjeva vdova Marija Grun-tar roj. Arrigler. Čestitamo! — Važno predavanje, V Ljubljani se mu zdaj član glav. odbora Y. M. C. A. svetovnega društva mladih ljudi, angleški delegat dr. Mn. C o w e n, ki namerava predavati o važnih problemih življenjske politike. V četrtek, dne 17. t. m. predava: !. Indija nekdaj In seda]. V petek, dne 18. t m.: 2. Pozicija, ki naj Jo zavzema omladina v sedanjem svetu, In n'ene dolžnosti. — Prijateljski razgovor dijakom o življenju. Pokret, ki ga je zasnovala omenjena družba, je eminentne važnosti za vse, ki se zanimalo za današnji položaj omladine same in še posebej za vse one kroge, ki imajo vpliv na razvoj naroda na vzgojnem polju. — Predavanje se vrši v prostorih »Jug. napr. akad. društva Jadrana« v areni Narodnega doma, vsakokrat ob 20. zvečer. Vabljeni prav vsi, brez razlike mišljenja. Vstop prost. — Pri^redul Izletniki t Dalmaciji, med katerimi jih je tudi nekaj Iz LJubljane, so se mudili v soboto v Splitu In drugi dan nadaljevali svojo pot Pri večerji na ladji je bfb več govornikov. Župan Tartaglla Je pozdravil goste Bianklni pa posebno navzoče konzule tujih držav. Odgovoril Je češkoslovaški konzul Para. Imenom Sloveneev le govoril dr. R. Marn o Jedinstvu naroda in o potrebi složnega dela za gospodarski preporod. Francoski konzul Lagarde Je naglašal vezi med Jugoslavijo In Francijo, želeč stikov na Intelektualnem In na to na gospodarskem polju. Izlet poteka prijetno In zadovoljivo. — Mestna hran'lnca Uobltansldt na blnkoštno soboto, dne 10. maja 1923 ne uradnic — Celjske ves«. Vodstvo policijskega oddelka Je zopet prevzel pol. svetnik dr. Seuekov'č. ker Je min'ster za notranje zadeve razveliavfl svojo svo-"ečasno naredbo premestitve dr. Senekovl-ča Iz Celia v Liubl'ano. Okr. komisar dr. Voušek prevzame nov referat pri okr. glavarstvu. — Celjske banke v soboto pred prazniki ne uradu'elo. — C e 1! s k I trg. Govedina: v mesn'cah L 27. IT. 25, na trgu I. 25 II. 23: teletina I. 28, II. 26 svinj'na I. 32.50. II. 30, slanina L 40, If. 38, mast 45, smerik?»nsVa 40. šunka 50, r % kaeno meso I. 49. IT. 4n—45. 11 mleka 350 —4, 1 kg surovega rmsla 60, talnega 78, masla 50. eno Jajce T.25—1.50: 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, žemel! 10. Spece-rl!a: 1 kg kave 44—70, pražene 52—70 kristalnega sladkorja 26—27, v kockah 28-50. 1 namiznega o!** 30, bučnega 36, petroleia 7. testenin 15—20; 1 kg moke št. »00« 7.30, »2« 6.90, »4c 6.60, »5« 6.10, »6c 5.60, krušna mešana moka 5.35. krše 6.75, 5ešprenia 5.75, koruzne moke 3.80, koruznega zdroba 4.70, pšenJčnega zdroba 7.50, a'dove moke 7.50. Kurivo: q premoga črnega 40, ruia-vega 23, drv trdm 35. mehkih 29. Cene so v din* r uh. V zadmlh 15 dneh so v Celju cene živt'ensklm potrebščinam zopet nekoliko poskočile. — Mariborske vesti. Zastrupljeni e vsled alkohola. V torek zvečer se *e v Orožnovi ulici raznesla vest, da se ?e se'mar Fran tfvalee ustrelil. Stvar pa n! bila tako huda. Rešilni oddelek le dobil moža pod kritičnimi znaki zastrupl*enja vsled preveč vžltega alkohola. Prepeljali so ga v Javno bolnico. — N a I krasni mestni park se zdi. kakor bi ne imel nobenega gospodarja. Vsak letalec si dela poljubna pota po najlepših nasadih, ne da bi mu kdo branil. Ne samo otroci, nego tudi starejši Ihidje kar lomilo cvetlične nasada prt belem dnevu, kakor bi v Mariboru sploh ne Imeli nobene Javne straže. Letos se sploh malo kdaj vidi lavna straža v mestnem parku. Pod prejšnjim policijskim komlsarjatom je imela straža vsaj ta nalog da Je morala stati točno na eni točki velike ceste, ki pelje skoz! park proti trem ribnikom In k*er se seveda nikdar nt ničesar zgodilo, dočlin to v sa'bllžJ! okolici te straže liudJe počeli z nasadi, kar so hoteli. Lotos ne moremo trditi, katare točko straži stražnik. Le te verne, da se fe tekom zadnjega meteea no neflepfUi delih in po trava nem na pravno toliko potov, kolikor jih kdo hoče. Nas Sloveneev mera postati naravnost sram, če kdo, k! n! bil zadnla leta več v Mariboru, seda' pride si ogledat Mi sictr prekrasni mestni park, katerega nam zavidalo druga veCia mesta. Sicer p* glede nasadov tudi no živahnih mestnih ulicah nI sjjg belic Otroci v eajboll OfeUudeala «U» | cah plezajo po drevju, stiče o za tičjlml gnezdi, lomijo veje ir se zgovarjajo, da lovijo kebre. — Naše narodno gledališče »e v zadn Ih dneh vprlzorllo v drugič Kaimanovo opereto *Zvesti tovariš« pri kateri nastopajo v glavnih vlogah gdč. Suštarjeva, g. Janko in g. Razberger, ki so se izkazali z Harastovičem in gdč. Savl-novo. ter gdč. Petkovo kot rojeni za to opereto. — Velik požar v Račjem. Dne 15. trn. popoldne je v Pačjem izbruhnil prt posestniku Antonu Potočniku radi poškodovanega dimnika ogeni, ki se Je radi vetrovnega vremena nagloma razširil tudi na druga poslopja In kt bi bil upepelil celo Račje, da se niso v zadnjem trenotku spomnili tudi na Mariborsko požarno brambo, katero so avizirali še le ob 17.30 in ki je takoj pohitela na lice mesta s svolo autobrizgalno. Ogenj se je od Potočnikove hiše in gospodarskega poslopja zanesel na poslopje Štefana Kmetica, od tam na hišo posestnika Frana Marčlča In Josipa Pipenbacherja, kateremu slednjemu je zgorela hiša in dvoje gospodarskih poslopij. Pri Potočniku sta v svinskem hlevu zgoreli tudi dve svinji. Vsega skupaj je zgorelo štiri sanovanjskfh hiš in 6—7 gospodarskih poslopij. Skoda se ceni na več nrlijonov, ki Je z zavarovalnino zelo minimalno krita. Pri t priliki se Je zopet pokazala velikanska moč auto turbinske brlzgalne mariborske požarne hrambe, ki je tudi to pot rešila Račje še pred večlim požarom in ki bi bila omejila požar Še bolj, da so jo pravočasno pozvali. Pri požaru se Je pones*- 2Čilo tudi nekaj gasilcev Tako n. pr. Je dobil mariborski gasilec Mft-scha cel curek vode iz autobrizgalne v oči, drugi so zadobili maniše opekline. Auto-brlzgalna je potrebovala samo 12 mož. Na iicu mesta so prihitele tudi vse požarne brambe iz cele okolice, ki so po odhodu mariborske ostale kot straža na pogorišču. — Rime nesreče in ne*«ode. Delavec Fran 2agar je včeraj popoldne v gostilni Cotič na Martinovi cesti v pijanosti razbil šipo. ki mu je padla na desno roko in mu io precej poškodovala. — Ivanko Krvičar iz Preddvora je njen ljubeznjivi soprog tako nreteoel, da so jo morali prepeljati v lji?b« IiansW> bolnico. — Krojaškega vaienra Jo« sipa Knifiča je pri Sv. Križu povozil neki neznani kel-sar in mu prirad^ial več po« Skodb. — Hlanee Franc Gredišnjak je v pijanosti v Šiški padel raz konia in si ne* vamo pretresel možgane. — Ključavničarskega pomočnica Janeza zidana Je r^drl v Zalogu voiaški voz. Zidan, ki je bil na kolesu, je priletel z vso silo v obcestni ja« r<"k in je nri tem dobil težke poškodbe po /»'avi. — Vse noš^-odovance so prepeljali v ljubi*an«tco bolnico. — Rame tatvine. Karolu Pančur'u iz Kamnika le bilo ukrrdeno 8000 K vredno kolo znsmke »Puch«. Pretekli mesec so neznani tatovi vlom5!* v kaščo Jakoba Vesela v Pfrktmfcl. Odnesli so mu raznega blaga v vrednosti 24.362 K. — lrnr«6 *nd*Iča. Včeraj se Je vršUa na ponovno tožbo obravnava proti prof. dr. Franu Lorsrerlu radi razžal'enla časti, ker Je svoječasno v leHkfh, rarobes>n!h pred pošto in v Zvezdi kruto žalil več gospodov. Obsoien *e b?l na globo 500 r»m, v sTučafu nei/tlilUvosIl pa na zapor 10 dni in na povračilo to*ben'h stroškov. — Ukradeno Je bflo v veži post. »Pri KosoJrm moško kolo (Rutner). Komur Je r. storilnt kal znano, naj sporoči Leopold Totc-v. tvifcnv Or*d#><\ — Vepva r*«v«evf»rbe v »eegT*rWeni na-ro^n^m 'ri^drnsčn. P^ por°čU" Ir P^^rada t*. v^"ot tr""r,,**r vt* frrmtr^lc Ofoigfo-vič nenadoma Izvršil pregled blagajne narodnega vi***!**ča ter ugotovil deficit v znesku 100.000 Din. Aretirani blagain'k le JflrndA poravnal, kljub temu so ga Izročili sodišču. — Na polo^n'e«. prslnne v št. Naroda z dne 4. *m. onozariam* one n^rnčn'ke katerim le potekla nar^nfna »n Prosimo pravočasne obnovitve, da se r"*TtT*»n:e ne nre-v*T»e. Ta me«"*^ prekinemo posname zakas-ne?rem dne 2*. ma'a, ako ne pride naroč-ba pravočasno. — JPno Tivoli. »Trudna smrt« fantastična fTmsk* f*ra, v katc' sođem'e'o na»-boi:še nemške f'lmske moči kot n. pr. Lil Dasrover, Bernhard Ofttzke (Jogi) Rudolf KTein-Rosrsre (Dr. Mabuse), Warter Jansen etr. Vsebina Je sledeči: Mlada devo^ka, katere zaročene le rzgmU na skrivnosten način. Je radi tega sklenila izvršiti samomor. V tremtku de'p.n'a se ji prikaže smrt v neki vizlif In Ji obl'ubi, da JI privede zaročenca na7ii. ako more ona smrt! Iztrgati šest človeških žlvlienj, katerih živVeniska luč že ::g?ša. Ali nna naloge ni mogla izpolniti in smrt JI ponudf zađnjf Izhod. Če mu Žrtvuje kako človeško Živl'enle, H vrne zaročnOra. Tudi tega čina devojka nI mogla Izpolnil In konečno se Je smrt usmili ter fo združi z zaročencem — v večnosti. FIlm Je remek-deJo filmske literature ter *e naiveč'a atrakclfa te sezone! Predvaja se od danes do nedel'e 20. tm. — Domače |e le domače so dejale naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. — Čevlje kupujte od domačih to varen tvrdke Peter Kozina A Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na "boljši in na'-cene'11. Glavna zaloga na debelo In drobno Lftibllana. Breg 20. ter Aleksandrova cesta «♦ t _ Gospodarstvo. Borzna poročila. — Zagreb, 17. maja. (Izv.) Zaključek. Devfse: Curih 17.40. 17.435. Pariz 6.375. 6.43, London 446.—, 447.—, Berlin 0.21. 0.215, Dunaj 0.1355, 0.136. Praga 2.87, 28775, Trst 4.66. 4.68. Rtkarešta 46.50. 47.25, Newvork 95.75. 06.25. Budimpešta 1.83. 1.87. Valute: dolar 94.50, 95—, Ur« 4.61. 4.63. —. Curih. 17. ma'a. (Izv.) Današnja predborsa: Beograd 5.75, Berlin 0,01 Z, Amsterdam 117.2*1. Newyork 5.5473, London 25. «7. Pariz 36.95, MMan 26.80, Praga 16.53 Budimpešta 0.105. Varšava 0.0116, Dunaj 0.oo7giC avitr. lig. krone 0,0078*. Sofija 4.45. — Trat, 16. mala. Beograd 21.50, Berlin 0.048, Praga 61 JO, Pariz 137.70, Lon- j doa 03.ĆO, Newyork 2040, Car« Jtjji ^ J —g Zagrebški žitni trg. Zagreb 16. maja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška. odnosno vojvodinska postaja nott-rajo: Pšenica (76—77 kg) 445-450. rumena koruza 255—265, bela 295—305. delektna 160—205, rž (71—72 k-) 3Gr»—370, ječmen za pivovarne 325—340, za krmo 295—310. oves 290—300, pisan? fižol 500 —650. beli 45fJ—550, pšenična moka »0« 675—705. »2« 650—680, »4« 625—655, za krmo 225—230, rž ena moka 525—530, drobni otrobi 160_ 170, debeli 250. Tendenca neizpremenjena. —g Novosadska blagovna borza 16. maja. Novi Sad, 16. ma:a. Cene notiralo: baška pšenica 1 vag. 445, baški Ječmen ponudba 300. baškl 65—67 kg, !unaj/513I« na upravo »Slov. zaroda«. Prodaja hiše na Bledu Z VELIKIM VRTOM dne 21. maja na proatovotjni dražbi, objavljena v St. 105, 107 in 108 »Slov. Naroda* SE PREKLICE 5158 Imam zveze in znanje po vsem svetu in prmskrbim, oziroma prevzrn mem vsako naročilo ali pre* skrbim vsakovrstne predmete. Ponudbe pod E. F. T. na An. zavod »Apoilo«, Ljubljana, Stari trg 19/11. 5142 Išče se strojepiska, vešča slovenskega, hrvat« skega in nemškega jezika ter stenografije. »Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart d. z o. z. v Ljuba Ijani, Igriška ulica št. 6. 5129 Pisemski papir y kasetah ii mapah priporoča KNJIGARNA Naprodaj imam JO vagonov pšenične slame a 2.90 in 20 vagonov ovsene slame a 300, franko postaja SladojevcL — Naslov Gjuro JeliČ, Sladojevci, žel. postaja Slatina (Slavonija). 3116 Pravkar Je liila ROVA UJIOA Naše življenje •ena Din 1» PO poeti Mn ti- ■ar»sina knjigarna ▼ Llnbljani, Prešernova niloa 7* Enonadsfropna hiša (20 metrov dolga) v sredini mesta, na eni najlepših točk, na zelo prometnem kraju, s staro, dobro vpeljano gostilno, potrebnimi kletmi, dvoriščem in vsemi postranskimi prostori, ZA PRIMERNO CENO NA* PRODAJ. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5146 Dobro odškodnino da trgovska družba za prepustitev telefonske Številke, v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Telefon 5134. Delniška družba aj Zagrebu treba odmah perfektnu korespondenticu za njemački i srbohrvatski jezik. Znanje stenografije i strojepisa kao i viSego-diinje prakse uvjet Dobra plača i stalno mjesto. Ponude na upr. Slov. Naroda pod Za g rob 5133- Naprodaj PARCELA (okrog* 7300 m*), pareelirana v neposredni bližini glavnega ko« lodvora, posebno pripravna za spedicijsko podjetje, sa lesno skladišče ali stavbnika. — Tik parcele ae bo kolodvor razširil, vsled tega fe sedaj pripravno za nspravo rampe. Cena 35 di* narjev za m*. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5145 Kavama in restavran«ia5,7vfizda" SPREJME izvežbano kavar* niško blagajničarko, več nas takaric, satatarico, perico in pomivalko. — Neiavežbane moči se ne sprejmejo. 5161 Stev. 4849-19-4& 5137 kodna prilika! PRODAM pod ugodnimi pogoji lepo, skoraj novo SPALNO SOBO (BlumenmabagonO in lepo črno JEDILNO SOBO iz hrastovega lesa. Kupec, ki re« flektira na obe sobi, lahko pre« vzame event. tudi kompletno stanovanje. — Obisk od srede dne 23. maja dalje (popoldne od 2. do 3. ure). — Naslov po* ve uprava »S!. Naroda«. 5148 Draibeni oklic. V smislu odloka gospoda ministra pravde z dne 21. marca 1922, S. 5t 1803 oziroma z dne 24. julija 1922, S. st. 7498 se proda na javni dražb!, ki se vrli dno 23. Junija 1923 od 10 do 12 are v prostorih tvrdke Kari Čamernik dt Comp. v Ljabtjani, Dunajska cesta it 9, sekvestrlrsna imovina Otona Volfa, nenrtkegt državljana in bivšega javnega družabnika navedene tvrdke in sicer: 1. Kompleten avtomobil znamke .Bana"; 2. kompleten avtomobil saamke .Sisaire-Naudis in 3. 5000 (pctuaoč) komadov karbidnih svetilk .Kinta*. Isklicna cent znaša g« avtomobil pod 1. Din 25.000, sa avtomobil pod 2. Din 15.000 In sa karbidne svetilke pod 3. Din 56.000. Vsak dražite!] mora pred dražbo položiti sti finančni deželni blagajni v Ljubljani varilno ? gotovini v isnosu 10°/0 Izklicne cene ter voditelju dražbe predložiti izvirno pobotnico o položeni varžčini. Prodaja je sa državo obvezna iele, ko jo odobri gospod minister pravde, s sa kupca takoj, ko ja dražba končana. Predmeti se izroče kupcu, čim gospod minister pravde odobri prodajo In kupec položi izlleitirano ceno v roku, ki ga določi minister Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani. IflisM gule. »ktiji a »krati! i Mul Za takoj išče večja jugoslovanska elektroteh* nična tovarna 1 etekrotehnika alt etektroinženjerja, navajene« ga na samostojno projektiranje In montažna dela, 2 samostoj* na izkušena navi jaha me motor* je in transformatorje. — Ponud« be pod »Transformator«, Ljub« Ijana, postni predal 144. — Sta« novanje prosto, plača po dogo« voru. Neoženjeni imajo pred« 5073 •aset le* hišo zaradi odpotovsaja v Ameriko, as periferiji mesta, oddaljena 5 mine* od elektr. železnica. Zraven hiše velik vrt in je kapca sa ta-takoj aa razpolago ena soba in kabin ja, pozneje le dve sobi — Zglasitf se je osebno. Cena Din 130.000. Naslov pove uprave Slov Proda se poceni na novo popravljen motor UNIBUS Dion Ponton 30/40 HP. Hermina Kvas, Vojnik pri Celjn. 4587 CENO SE PRODA enonadstropna hiša z lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, pri kolodvoru Ra* te če* Plani©* na Gorenjskem, oddaljena pet minut od meje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5097 Črni lim (Schwarsb!ech) 2000 X 1000 X 0.5 mm, 1 vagon, franko Ljubljana, TAKOJ CENO ZA ODDATI. — Vprašati pod Priložnostni nakup/4970 na upravo »Slov. Naroda«. Vrtnice, nizke in visokodebelnate, lepih novih vrst ter cvetlične deko* racije oken tn balkonov, pripo* roča st. občinstvu ANTON FERANT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg St. 3. 4060 OpreRilieno sobo s popolno oskrbo (dobro do* mačo hrano), po možnosti s posebnim vhodom, IŠČE urad* nica, kl je skoro ves dan od« šotna. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Uradnica išče sobo/5056«. Tipali pomočnik, vešč Špecerijske, galanterij* xke tn manufakturne stroke, ŽELI PREMENITI SLU2« BO. Gre tudi kot potnik. — Ponudbe pod »Marljiv/5054« na upravo »Slov. Naroda«. ISCEM RABLJENO (a ven* dar v dobrem stanu) ZA DVA PARA KAMNOV, ZA MLENJE KRLTSNE MO* KE. — Stojan Bosančič, Bihać (Bosna). 5121 Ennnadstrppna hSa (vogalna) v sredini Ljubljane s trafiko, pripravnimi trgovskimi prostori za vsako obrt. promet« na točka, in osmimi stanovanji SE ZA 190.000 DIN (Stodevet« desettisoč) PRODA. — Le res* ni reflektanti, ki se zglasijo osebno, pridejo v poštev. — Naslov pove uprava lista. 5006 Športne, vojaške In železničapshe čepice izdeluje P. Semko, krznar Križevniška ulica 7. 2712 Za birmance: Zm deoliei velika libiia ranifh lerijoto? za »kitke p« iliklk ccaak. Za slofclloo i ktttttl ia cuatai r aajta- »ejiifc norela, dalj« soga-rtce, rokatice i. t, a. A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA acsTRi trg Stev. i o. Pozor! Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČEPICE, v vseh oblikah kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE m vsa draga društva po najnižjih cenah. ELIOIJ EBER, Kongresni trg 7. *Je debelo! Na drobno! Postrežba točna! 4663 Proda se: 4 kompletne oprave za spal* ne sobe, 1 kuhinjska oprava na Bledu; dalje črna kočija, Srefc za 6—8 oseb, ter stara obleka in čevlji (moški in ženski). — Naslov pove: Drogerija »Adrija«, selen* burffova ulica 5. 5106 Prodam dve enonadstropni hiši v Rožni dotini. V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev m druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna, v drugi pa je več stanovanj in lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natan«*-nejSa pojasnila daje Avg. Skof, trgovec z usnjem, Ljubljana. Pred Igriščem 1. 4728 „Dl AM AL T" ozor polili .DIAMALT* tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlsu, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku ža Jugoslavijo EDU1RĐ MJŽANEC. Zagreb SHadftra: Strossmayerova ni. 10. Za mesto Ljubljano dob« ae .DIAMALT" v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-svetska oesta 7 po originalni tvorniSki ceni. 3123 Amerikanci pozor! telskl občini *!• moderni valjčni mlin • 41 konjskimi silami, konstantna vodna moč, oddaljen 8 km od kolodvora, sedsj na tedenska mletev 15000 kg, katera se lahko potrojt, veliko gospodarsko stanovanjsko poslopje, skladišča, hlev ter zraven 1 in pol orala dobre zemlje m lastna električna razsvetljava. Prlpiataa tudi sa vsako drago industrijo, kakor mletev dišav, barv, Mesno industrijo Ltd. pove sprava SL Nasada Trstle za strope izdelujem z najmodemimi stroji in iz najboljSego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakalu J OS. R. PUH, LJUBLJANA firadaska ni. 21. Tel. 531. mehanična delavnica (BOpravllalnloa) L. BABAGA, LJubljana, Šelenburgova nlloa 6-1. Brusne kamne za kose (prave italijanske, nepresegljive v dobroti). MODRO GALICO. RAFIJSKO LIČJE, MORSKO TRAVO za modroce v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 4811 Obleke za birmama v vaeh velikostih In barvah Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB9 manufaktura. moda, konfekcija. 4482 Ljubljana, Dvorni trg 3. Albina Bogatal lzdelovalnloa perila, tldovaka nlloa 1, II. nadstr. izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah, ter prevzema naročila oprem za neveste. Stro] r, o vlivanje motivov In tipk« Srajco sa gospode — po meri — 43:29 Mnndns, hrvatska tvornica pokućtva iz savijenog drva d. d., Varaždin, traži kočijaša trijeznog, ozbiljnog sa dugodošnjim iskustvom, koji je oženjen i bez djece. Stan u naravi. Nastup odmah. 5154 Zastopstva prvovrstnih tovarn išče v celi Sloveniji dobro vpeljan potnik. Ponudbe na upravo Slovevenskega Naroda pod Prvovrsten 48-5039- Otroškl vozički več vrst Dvokolesa raznih modelov, najnovejši motorčki ame-rikanskega tipa .EV7ANSV Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emailirsnie in po-niklanje. TRIBUNA F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Samo 14 dni prodajam po znižanih cenah vsled pomanjkanja prostora suha drva trda in mehka (odpadki od žage) in sicer : kratko žagana po 25 para; dolgo po 20 para za kg, franko skladišče. Oddaja se najmanj 500