269. številka. Trst, v torek 27. septembra 1904. Tečaj XXIX M* Izhajat vmmM dui Tudi ob aedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. '■•»»km ttevllk« se prodajajo po s BOfi. (6 BtOtmk) ■ BffOrih tobak&rnah v Trato In okolici, Ljubljani, Gorici, ^iff, Kranjr. Maribora. Celovcu, Idriji, Bt. Petra, Sežani, Nabrežini. Novemmestu Itd. rT»ee Iz oaročbe sprejema oprava lista „Edinost", ■. Giorgio Galatti it. 18. — Urada« ar« ed 2 pep. 69 8 zvečer, •ae oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 1157. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči laroSnlna znaia sa vse lete 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kro»= Na naročbe brez doposlane naročnine se aprava ne orif, "Vsi dopisi naj Be poSiljajo na uredništvo lista. Ne ranki*lil pisma ae as sprejemajo In rokopisi se ne vratal«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo liitr. UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA-konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifa lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tv. 18. Poštno-hranilnlčnl račun Št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Novi boji okolu Port Ar tur j a. ČTFU 26. (Reuterjev biro ) Japonci so vzeli v napadih cd 3 9. do 21. t. m. več vtža.h pozicij. Sami priznavajo, da bo v tah tr h dneh izgubili 3000 mož ; po ruskih poročilih znašajo te izgube trikrat toliku. Največi vspeh ;e zavzetje Kuro-patkinove utrdbe, ki ščiti vodovod. Dne 20. t. m. je garnizijo in prebivalstvo, ki eta bila v zadaj'h treh tedn-h pril čno v miru, zbu dilo še pred dnevom streljanje Japoncev, ki je pr čelo na vsej črti zapadnih utrdb. Ko nečno so Japonci v naskoku vzeli tri večje in 6 neznatnejših utrdb. Obstreljevanje je trajalo nepretrgoma. Na mnogih toSkah ao J pcnci nastavili težko topništvo. Streljanje 8 Kuri. patkinove utrdba je med obetreljavanjem po malo ponehavalo in ko eo Japocci pričeli z naskokom, je Bkoraj popolnoma pone-1 alo. Cd ravno spada Kure patkinova utrdba k črti glavnin utrdb, ni vzlic temu Erlugšan v nevarnosti. Popoludne ob 5. in pol uri bo Japonci zavre i postranake utrdbe, ki gospodujejo nad Ičvanom. Ruai bo večkiat s svojih pozicij napadli Jjponce. V eltdeči noči je obstreljavanje trajalo nadal e, in je bilo poglavitno namenjeno proti malim utrdbam, ki leže 3 milje zapadno od utrdbe Ičvana. Tudi Ičvan so Japonci silno obstreljavali. Polagoma je prenehalo obstre-ljavarje, nakar bo pričeli Japonci naanakc-vali utrdbe, zadeli bo pa na trdovraten odpor. Japonci zavzeli utrdbo Ičvan ? LONDON 26. Poročilo »Reuterjevega biro« iz Č fu o bojih pri Port Arturju od 11». do 21. t. m. in o zavzetju utrdbe Ičvan pravi dalje : Ogenj ruskih pušk in strojnih pušk je napravil grozno opustošenje med Jap pokazale japonske čete in nj.h velite vojne zmožnosti so me nagnile vojne sile na bojišču znatno pomnožiti, da se zamore v najkrajšem času doseči odločnih vspehov. Ker ne bo vsled ogromnega števila armade mežno, da bi jej le eden zapovedoval, Bem torej sklenil razdeliti čete, ki so določene za Mandžurijo, v dve armad;. Dočim prepuščam poveljstvo prve armade v rokah generalnega adjutanta Kuropatkina, imenujem VaB za poveljnika drugi armadi. Vaše dolgoletno službovanje, Vaša vojna dejanja, Vaše vsestransko izkustvo o izvežbanju čet mi jamčijo, da bodete pod vrhnim poveljstvom generala Kuropatkina vepešno vodili Vam poverjeno armado. Beg blagoslovi Vas in Vašo slavno službovanje za-me in za Rusijo. Vam vedno naklonjeni Nikolaj. Japonci prodirajo proti severu. MUKDEN 26. Japonci prodirajo proti severu. Rusi bo že severno od Mukdena, le koziki se še upirajo, toda brez vspeha. Otvorjenje obbajkalske železnice. IRKUTSK 26. Obbejkalska želenica je bila včeraj otvorjena. Nemški princ na Japonskem. TOKIO 26. Princ Anton Hohenzollern-Bki je dospel semkaj ter je bil vsprejet od zastopnikov cblastnij. Baski minister notranjih stvari. VILNA 26. Minister notranjih stvari knez Sviafcopoitc-Miraki, bivši generalni guverner v Vilni, se je danes uradno poslovil od tukajšnjih oblastnij, zastopnikov plemstva in prebivalstva. Ministru so bile prirejene prisrčne ovacije. Saški kralj Jurij. DRAŽ DANE 26. Kralj se počuti dobro. Poročilo raznih listov, da je stanje kraljevo nevarno, ni resnično. Tožila prei sodnim stolom — izobraženega sveta. Govoril poslanec Vek. S p in Č i e v otvoritveni seji dež. zbora istrskega dne 21. septembra I9u4. Brzojavne Vesti. Deželna zbora. PRAGA 26. Danes je deželni maršal otvoril z nagovorom deželni zbor. BRNO 26. Danes opouine je bil otvor-jen deželni zbor. Škoda provzročena vsled suše. PRAGA 26. Deželni kulturni svet je izdelal spoaeaico, pr feateri je škoda, ki jo je provzrcčila ra Češkem izredna suša na eočivji, ječmenu, ovsu, krompirju, sladkorni repi, cenjena na približno 251 milijonov kron. Spomenica zahteva, naj se podeli težko pricedetim poljedelcem državna podpora. Nad dvajset let je že, kar Fe shajsm v tej visoki zbornici in cdkar govorim (Galerije ropotajo stolicami. Predsednik zvoni.) v svojem (Krik na galeriji. Predsednik jo opominja, da nikakor ne dopušča, da bi se kakor si bodi motilo govornika.) in v jeziku svojih volilcev, te velike večine prebivalstva Istre. V tem razdobju predsedovali so dtželnemu zboru trije deželni glavarji. Prvi ja znal naš jezik. Ni ga dosti rabil, ali nam je dopuščal in ni nam branil rabiti ga. Drugi, prednik sedanjega (Vr šč na galeriji traja dalje. Predsednik zvoni.) ne samo da ni znal jezika večine prebivalstva v dežel1', ampak ga je tudi preziral in oviral na vse načine rabo tega jezika. Pod njego zim glavarje vanj em sa je naravnost z nogami gazilo temeljne in druge državne zakone, in tudi deželne. Gazilo se je deželnozborski pravilnik ter najvišje odloke ter t dloke raznih in najvišjih oblastnij v državi. V obče se je postopilo tako, kakor se ne bi postopalo v najbolj divjem kraju. Kršilo Be je vse možne piBane zakone in pravila, a teptalo Be je tudi zakone parlamentarizma, morale in kulture. Mi od manjšine in naš narod smo se večkrat pritoževali na c. kr. vladi, tu v zbornici in izven nje, radi takega postopanja, ali glas cal je bil vedno zastonj. Ta glavar je sedaj tu med poslanci, ni več glavar, ali on ni pal morda zato, ker je gazil zakone, ampak je pal (Krik na galeriji nadaljuje. Predsednik zvosi.), ker je med njim in večino in med bivšem — hvala Bogu! — namestnikom došlo do navskrižj. Iu da njegovo postopanje proti nam ni bilo vzrokom rjegovemu odstopu, to nam kaže tudi imenovanje sedanjega glavarja. S čim si je pridobil zaslug, da je poatal deželnim I glavarjem ? B I je že javen faktor, župan največega mesta v deželi, občine Pula, kjer ' biva tudi veliko število Hrvatov in drugih t Slovanov. Pa kako je postopal s hrvatskim [ narodom t? mkaj ? Nikdar se ni posluževal hrvatskega jez ka in ce'6 ni dovoljeval, da bi Be ga rabilo. Med drugim ni hotel podpisati ni enega spričevala o ubožtvu, ako je bilo hrvatsko. Preziral je naš jesik in narod, a to so mu menda tiste zasluge, ki so ga povzdignile na to mesto. Kakor deželni glavar je razposlal — kolikor je meni znano — okraž-n ca po občinah, ali samo v italijanskem jeziku, pa tudi hrvatskim občinam. Nam poslancem je isto tako doposlal poziv v prvo sejo )xi dnevni red te seje (.Vr šč traja dalje. Predsednik zvoni.) samo v italijanskem jeziku in je s tem prezrl hrvatski jezik. Danes, gospoda, ko je predstavitelj c. k. vlade g)voril slovenski, ni deželni glavar, predstavljajoči se prvikrat, smatral za primerno, da bi VFaj z jedno besedo izkazal speštovanje hrvatskemu in slovenskemu narodu. (VrišS traja dalje. Predsednik daja izprazniti galerijo ter pretrguje sejo za ta čas.) Ko je seja zepet začela je rekel predsednik, da je mislil, da posl. Spinčić poda le kratko izjavo. S p i n č i 6 : To je interpelacija, vpra« šanje do gosp. predsednika. Rekel retn, da je novi gosp. glavar in predsednik deželnega zbora že ob raznih prilikah in tudi danes prezrl jezik hrvatskega in slovenskega naroda v Istri, terej jezik veČine prebivalstva v tej pokrajini, a b tem tudi narod sam. Njemu ne zamerjam jaz toliko, ker je vsprejel to čast, ker on misli gotovo, da bo mogel v svojem novem svojstvu, po svojih načelih, čim bolj delovati za poitabjančenje te dežele. Ne pri-tožujem Ee niti pri c. k. vladi in Dje pred-staviteljih, ker so naši glasovi pri n!ej glas vpijočega v puščavi. Jaz povdarjam t) tukaj javno — v kolikor ni javnost sedaj izključena, ker ie galerija izpražnjena —, pred izobraženim svetom, da se bo vedelo, kako £e še danes, na početku 20. stoletja, pestopa z jednim delom nareda, ki je toli zaslužen za civilizacijo vBe Evrope! V svojem in v imenu svojih tovarišev protestujem najsvečaneje proti imenovanju deželnim g'avarjem in predsednikom te zbornice človeka, ki niti ne pozaa jezika večine prebivalstva niti ga ne spoštuje, marveč ga očitno prezira. Samo iz radovednost: vprašujem presv. g. predsednika, da li mu je c. kr. vlada stavila kako pogoje, ko ga je imela prt de ta v i ti Njegovemu Veličanstvu v imenovanje za deželnega glavarja, oziroma, kakovi £0 bili ti pogoji, in kaj je gospod predsednik odgovoril na to. Zvršil sem. (Odobravanje na strani manjšine.) po svetu. Učenost ne pada v hišo kakor sneg, niti se ne sesa iz prsta, a dobri učitelj Kuzmid je imel v svoji h ši samo knjižico, obsezajočo nekoliko kožaatih lističev, na katerih so b!la vpisana pismena in številke in molitev go9podnja. To so starine, ne pa novice. Nu, kakor vsaki človek v ttiaki nahaja pomoči, tako jo ;e našel tudi glasoviti, strahoviti šolnik >Griških g)rc«. Bila ti bo dve živi knjigi. Na prej vele-zgovorni Giuaeppe Gialinello, mestni lekar, in pa prosluli Giacomo Cavagnoli zdravnik, ali, kakor te je sam pisal »medicus oppidi de Grech«. Ta dva vredna moža sta bila najodliČ- J neji glavi italijanskih, ali kakor se je govorilo, »vlaških« naseljencev na brJu Griču, katerih je toliko bilo v starem Zagrebu, da bo imeli v mestnem svetovalstvu posebno kurijo, kakor tudi Hrvatje, Nemci in Ogri. Gialinello, rodom F.orentinec, se je bil pred 10 leti naeelil v Zagrebu ter je postal tudi »prisežnik« »vlaškega zbora«, dočim je bil Cavagnoli došel 5 let kasneje iz Furlanije, da bo skrbel za zdravje zagrebških meščanov. Da-si ta vredni Eskulapov sin ni videl medicinske šole padovanske , vendar je njegova učenost na daleč slula, da niso le meščani — ki so se itak večinoma doma zdravili, ali eo klicali zdravnika samo k umirajočemu bolniku — ampak so tudi duhovna gospoda in velikaši, prihajajoči v Zagreb, poznavali njegova »vomitiva«, purgancije in pijavke, ker to bo bila trojica glavnih zdravil »vrača Jakoba«, kfckor mu je govoril svet. Tedaj ni bilo mnogo razlike mad zdravnikom in lekarnarjem. Jeden je drugemu kvaril poklic, zdravnik je kuhal zdravila, lekarničar pa zdravil ljud'. Čudno, da ni bilo ne zavisti ne boja med Cavagnolijem in Gialinellom. Bila sta si prijatslja ne le eamo zbog istega plemstva, ampak tudi zato, ker razun njiju ni bilo v mestu ne zdravnika ne lekarničarja ter je bilo bilo VBe zdravje maščanov izročeno njiju rokam. B lo je torej jako koristno ra Furlana in za Florentinca, da sta tajnosti svoje umetnosti in znanosti skrivala med seboj pred ne-uk'm svetom. K temu sta bila oba ne samo pismena človeka, ampak tudi kolikor toliko vešča latinskemu govoru ter sta ei dopiso Rusko-japonska vojna. Trat, *20. septembra 1904 Še sedaj traja besedni hoj na papirju č?Bnikov ob vprašanju: na kateri strani je bil vspeh bojev pri Liaojangu. Vfščak v »Politiki« sodi', da so Japonci res dosegli taktično ta vspeh, da ro preprečili grozeče jim ofeizivno napred'vanje Rusov. Strate- vala z rojaki v svo^i domovini, ol česar so po mestu dtznavali največ co/ic, a to je njima, seveda, povečivalo u^led med meščani »Griških gor c«. Ni Čuda torej, da je tudi šolnik Jakob Kuzm'd, ki je vsaj po imenu svojega poklica smatral samega sebe ra učenega človeka, skušal približati se tej »vlaški« dvojici. To se mu je tudi poBre^ilc. Z Iravnik in lekarničar sta ea vspreiela v svoja prijateljstvo ter Bta tak) postala virom njegovega znanja. Ta trojica, zdravnik, apotekar in šolnik, so bili za oko jedro učenosti vsega mesta, ako ne štejemo duhovnika sv. Marka in meBtnega notarja. Vrgši knjižico na polico in pohranivfel šibo za gredo, se je dvignil šolnik, da obišče prijatelja lekarničarja. Počasi, umerjenim korakom je stopal po beneški ulici. Jakob Kuzmid je bil nizek, debelka3t človek kratkih rok in nog. Š.lasta mu glava ni imela vrata ; a tudi jak(» pičlo Črnih las. Oko mu je bilo pri očesu, da bi skoraj mislil, da ima nad dolgim velikim nosom samo eno obrv, ki je vsporedno tekla z debelimi brkami. (Pride še.) gično pa je bil na strani Japoncev odložen n e v b p e b. Ne le, da so popolnoma zgrešili svoj glavni cilj, ki je bil: poraziti Kuropat-kina v tem trenotku, ampak so jim oni boji provzročili zamudo za najmanje 25 dn;. 13 dni so potratili za brezvspešne boje, ostale dni pa jih je Kuropatkin prisilil v mirovanje v operacijah. Japonci morajo torej začeti z nova, ako hočejo doseči pravi vspeb. Takov vspeh pa ne obstoji v samem zasedanju dežele za sovražnikom, ki ni bil poražen. Ampak o resničnem vspehu bi mogli govoriti Japonci le tedaj, ako bi porazili rusko glavno vojsko. Tega pa niso dosegli, pač pa so zopet zamudili mno^o časa. A to je prav tisto, po čamer stremi Kurcpatkinova strategija. Japcnofilski listi zatrjajo, da se Japonci brzo in skrbno pripravljajo za takov odločilen udarec. Velika bitka pri Mukdenu da more začeti vsaki hip. Ker nam pa to zatrjajo že mnogo dni, ne da bi bilo prišlo do tista velike bitke, si usojamo tudi se to pot dvomiti, da pride res ravno pri Mukdeau do te velike bitke. VesSaki ne izključujejo marveč, da sa v?a ta »velika bitka« razpusti v vrs'o manjih bojev in da Ruai niti ne namerjajo resno braniti M^ikdena. Sedaj poročajo zopet iz C fu, da 60 razmere v trdnjavi portarturski skupne in da mora is-a pasti v najkrajšem času. Nu, vest je dcš:a iz znane kovačije laži v Ćifu, kjer navadno nič ne vedo in le izprašujejo razne »Kitajce«, ki ali nič ne vedo, tli pa — lažejo. Veat o bližnjem padu Pcrt-Artura n8j nas torej ne vznemirjs. Škoda, da nismo nekaj časa sem šteli vse tiste »forte«, ki eo jih, glasom raznih poročil iz Č.fu in sličnih lažnjivih goezd, že zavzeli Japonci. Bržkone bi dobili število, ki bi daleč presezalo število fortov, ki jih sploh šteje trdnjava. Borba za pravo našega jezika v cerkvi na slovanskem jugu monarhije je, kakor vse kaže, stopila v akuten stadij. Mogočni in visoki vplivi, ki niso bili nikdar prijazni Slo vanom — Jugoslovanom pa že ce!<5 ne! — so 6edaj na delu, da bi iz cerkve ven zadali smrten udarec n*ši narodnosti, katera obstanku je ravno jezik v cerkvi jeden glav* nih temeljev. Delovanje teh mogočnih vplivov pa se je raztegnilo — kakor že rečeno — na veB jug monarhije, torej tudi na Hrvatsko. In našli so poslušnega orodja tu in tam. Xu iz Hrvatske prihajajo jsko tolažljiva poročila, ki nam sporočajo, da eo v velikem delu svečeništva na Hrvatskem narodno poštenje, značajnost in možki ponos toliki, da ne klonejo niti pred — mogočnimi dunajskimi vplivi. Eden za drugim se oglašajo ti svečeniki v narodnem nezavisnem novinstvu, a to ne le v cbrambo pravice ne šega jezika v cerkvi, ampak tudi s pozitivnim nastopom proti njim, ki hočejo to pravico pogaziti, proti — mogočnim krcgom. Jeden teh Bvečeaikov je M a t i j a I 1 i-j a š e v i 6, župnik in dekanijski notar v Rajču (poddijakonat Gradiška na Hrvatskem). Uijaševie polemiruje rajvspesneje s »Hrvatstvom« slavnim in njega dopisnikom iz Istre. (Ki ni mal samo po telesu, ampak tudi po duševnih zmožnostih. Te njegove zmožnosti se gibljejo v tako ozkem krogu, da ga niti v samcstanu kapueinov niso hoteli. A koje b:l možiček pred par leti irrencvan prodekanom, dvignila S9 je vsa duhovščina dekanata kakor en mež s protestom ter ni hotela niti poznati tega imenovanja, tako, da je bila cerkveca oblast i rimorana v imenovanje drugega prodekana ! Tekovi so povspeševatelji politične smeri, za katero deiuje »Hrvatstvo« slavno, takovi »Jtfi menimo celo, da bi se bila ludi žalostna stvar v Ricnianjih vse drugače zvr-šila. da bi niti ne bilo j>rišlo do tega, alco bi bil tam (v Trstu) kak drugi škof, Slovenec ali Hrvat. Va tudi sedaj, ko se vidi, da ti ljudje (IiicmanjciJ nikakor ne popuščajo ter žele, da se jim pošlje vsaj unijatski duhov-nik, škof Fagl neprestano meša pa meša; in, kakor nam je znano is naj zanesljivejega vira, je sedanji nemili zmešnjavi v Iticmanjih največ kriv on, ker stoji pod vplivom tržaške italijanske irredente. Ako žele gospoda okolo ^Hrvatstva*, da jim poslužimo s temi viri, smo jim radi na uslugo. Ali za sedaj jim prizanašamo.€ Tako govore svečeniki, tako vzvišeni, da bi jih razžalili, ako bi hoteli dopisnika »Hrvatstva« slavnega sploh le primerjati žnjimi. A ko govore tako taki možje, bilo bi le škodljivo, ako bi mi hoteli dostavljati njihovi sodbi le eno samo besedo. B7ojo pomočjo, in je priporočal, naj vsaki j Vsak je imel pomilovalno besedo za ubogo natančno in vestno skrbi zi blagor občine in žrtev dolžnosti; da, še celo oni, ki navadno pesti ini m dopisou v »Hrvatstvu« slavnem hotel obraniti sedanji zistem na vihni cerkveni oblasti v ek fiji tržaško-koperski in — to je glavno — pofjiti resnično poli t i-eno misijo vladike Nagla ! Argumenti in dejstva, ki jih cavaja župnik Ilijašdvid v dveh čiankih, prioLsčenih v »Obzoru« so do tal poruš li ves ta fiodkus župnika iz Ijtre v »Hrvatstvu« slavnem. Izlasti pa podaja župnik llijasev c t:stega nesrečnega dopisnika iz Istre radi poskusa, da bi ee »Naša Sloga« proglasila brezverskim listom, a ne zato, ker je morda napisala kedaj le jedno eamo besedo proti veri, ampak jedino zate, ker je tu pa tam rekla keko oatrejo v obrambo hrvatske stvari proti Djiro, ki »bi morali biti sol zemlje in luč sveta«. Monumentalen pa je ta le odstavek v članku župnika Matije Iiijaševl^i glede cer* kvenrga vprašanja v Ricmanjih : Italijansko vseucillščiio vprašanje. Sinočnja »Trie~ter Zeituog« je doznala z Dunrja, da bržkone že današnja uradna »\Viener Zeitung« donese statut glede osnove italijanskih pravnih kurzov v Icomostu. V soglasju s to vestjo javlja »Neue Frele Presse«, da bodo ti kurzi prostorno popolnoma ločeni od nemškega vseučilišča, ker bodo nameščeni v neki hiši v predmestju Wilten. A ločitev da bo tudi organičaa in ne samo prostorna. Italijanski kurzi da ee razvijejo v povsem samostojno fakulteto z lastnim dekanatom. Ije pravo promoviranja da oetane vseučilišču. Naredba vlade da bo posebno povdarja'a, da je ta uredba le pro-vizorična. Temu zatrdilu je gotovo namen, da potolaži Italijane. Da-li doseže svoj namen ? Ne verujemo. Onemu zatrdilu Italijani bržkone ne bodo dajali vere ravno zato, ker se hoče italijanske kurze razviti v posebno fakulteto s čim vrčo BamoBtojnostjo. Ravno po tej okolncBti bodo morda Italijani sklepali, da je ta uredba proračunjena za dlje časa in da je vta akcija Italijanov za eamoBtojno vseučilišče ponesrečila vBaj za nedogledne čase. Boj med Nemci in Italijani v Tirolu se utegne zopet poojstriti, čemur bi bila po* siedica ta, da Be zopet razvije obstrukcija v deželnem zboru. Češka obstrukcija bo nadaljevala! Praški »Narodni listj« napovedujejo nadaljevanje češke obstrukcije. — Ali ost izvajanj praškega lista je tbrnena tudi proti Poljakom. Pravi namreč, da je mogel ministarski predsednik, ne da bi bili protestirali oni, katere so Ćehi smatrali za svoje prijatelje, javno izjaviti, da je vlada odločena za vsako ceno, da bo čuvala narodno posest Nemcev. Sedaj da je postopanje Cehov poat-Jo jednostavno. Sedaj je izključeno vsako razmerje do predstavitelja sedanje vlade, a ne le razmerje poslancev, ampak vseh onih, ki reBno smatrajo boj za najvaž-neje interese češkega naroda. »Narodni listy« izjavljajo sicer, da ne vedo, kakovi bodo sklepi državnih poslancev, in da tudi niso pooblaščeni, da bi kaj poročali o tem. Vendar pa moremo — prav j o — smelo trditi, da češki poslanci ne mislijo spremeniti svoje dosedaje taktike, dokler t o sedanja vlada na krmilu. Sedanja situvacja je taka, da niti misliti ni na kako umikanje. Odnehanje od cl»3trukcije ne bi pcmenjalo eamo spremembe taktike, ampak ponižanje pred nemškim posestnim stanjem. »Narodni l:sty« izjavljajo, da na napovedujejo obstrukcije merda a kako nadj na pon.oč Madjarov, češ, da bodo isti 1 "n ovi eo »stebri političnega zistema zaht9vali parlamentarno rešenje carinskih i na ordjnarjjet.h v Trstu in v Poreču!) trgovinskih zvez. Praško glasilo je marve l a dopisnik iz Istre je ee svojim, z ene strani neverojetno nerodnim, a z druge skrajno marveč uverjeno, da se vse reši s § 14. Cehi morajo nadaljevati z obstrukcijo, ker narodna čaBt to zi hteva, pa nuj bo n e vspeh kakorš?n si bodi. Domače vesti. ImenovaDj«* v šolski stroki. Provizo rlčni glavni učite j na ženskem učiteljišču v Gorici, Herman Chiappolins je imenovan definitvnem glavnim učiteljem na tem zavodu. Občinski za stop v Dolini proti mestnemu magistrata r Trsta! Prejeli smo: Dne 5. septembra 1904. se je občinski za-atop v Dolini sešel v sejo. Navzoči so b.li: 9 obč. svetovalcev in 20 odbornikov. Gosp. župan Josip Pangerc se je zahvalil obč. zastopu na izvolitvi županom, rekši, da je ta izvolitev za-nj častna, ali ti čast je tudi Bilno težavna. Naprosil je svetovalce in odbornike, naj mu bodo vsikdar na strani 89 ljudstva Bplob. Predno se je prešlo na dnevni red oglasil se je za besedo občinski [odbornik g. Luka Pangerc ic Doline, ki je rekel: Mestni magistrat v Trstu] je dal v Zavijah napraviti na kažipotnem kamenu napis »Per Bagnoli«. S tem je hotel označiti da pot vodi v Boljunec. V Ključu pa je dal prirediti napiB »Per S. Giuseppe«: v Ricma-nje. To je skrajna in neodpustna predrznost mestnega magistrata, oziroma vladajoče ka-more. Zato stavim sledeči nujni predlog : Zastop občine Dolina polnoštevilno zbran v seji dne 5. septembra 1904, odločno protestira proti pačenju krajevnih imen, izlasti se strani javnih uradov, in zahteva, da se ravnokar imenovana napisa odstranita ter nadomestita s takima, da boBta odgovarjala resnici, ter da se zraven italijanskega napisa postavi tuli slovenski. Kajti Boljunec be od pamtiveka kliče »Boljunec« a Ricmanje so vedno »Ricmanje« tudi v italijanskem jeziku. Toliko nujnost, kolikor predlog sam sta bila sprejeta soglasno. Prepis tega zapisnika sa odpošlje ta dni na c. fc. namestništvo v Trit, da isto potrebno uferene in naloži magistratovcem da odstranijo nepotrebne napise krajevnih imen, ki tu niti na ekzistirajo. Radi teh napisov je ljudstvo tukaj ogorčeno. In ako onih kamenov ne odstranijo 7. lepa, bi sa moglo zgoditi da si ljudstvo pomore samo. Na tržaškem magistratu se motijo, ako menijo, da bodo vedno delali, kar hočejo. Časi prejšnjih let ko smo molče trpeli žaljenja in preziranja, ti časi so minoli. Sedaj se zavedamo svoje narodnosti in radi tega se ne puščamo več žaliti, kakor smo ee puščali nekdaj. Hočemo videti, da li vkazujeta pri nEs »Piccolo« iu tržaški magistrat ali pa Brno mi gospodarji na svoji zemlji!! Mira n s k y. V spomin moža rodoljubu. Prejeli sme od rodoljubove roke. Pokojni umorjeni redar Jakob Negode je bil vrlo [pošten, plemenit značaj, bil je' pa tueli mož jako rodo-ljuben in ša precej naobražen. Ko je bil še kak.r podčastnik pri tukajšnjem polku, imelo ga je vse rado, zbog njegovega mirnega in priljubljenega vedenja. Vsak, kedor ga je poznal, kedor je ž njim občeval, gaje imel rad. In sedaj, ko je hudobca roka umorila tega mirnega, dobrega moža, je marsikomu oko poro-silo, ob izgubi njega, ki gotovo ni imel .sovra-žnika.Ta mož je moral pasti kakor žrtva svojega poklica, in sicer pod roko človeka, ki se ga mora prištevati med prave izotečke človeštva. Kolikokrat si se predragi izrazil ob priliki sedanje vojne, kako je lepo in častao pasti v vojni za domovino; da, pal si ti, a pal Bi pod roko izprijenega, hudobnega Človeka. Negode se je večkrat pokazal kakor pravega rodoljuba. Ko je še noail vojašso I suknje, in ko ni imel na razpolago mnogo sredstev, že tedaj je tu pa tam položil kako krcnco za našo šolsko družbo. Negcde je bil zvest čitatelj »Edinosti«. Kar je ona rekla to je bilo pri njemu sveto. Kako se je veselil napredka tržaških Slovencev ! Da, ta mož je padel, ni ga več med nami! Srce se mi trga, ko se spornim na ubogo, bolehno soprogo in na ona dva njegova otročiča. Kako je cn Bkrbel za svojo druži-n co. Siproga je izgubila dobrega moža, otroka pa skrbnega očeta. Udovi pokojnega izražamo naše globoko sožal.e, s prošnjo na Vsemogočnega, naj jo tolfcži v teh groznih urah, naj jej podeli zdravje, da bode mogla napram livojim otro-čičem vsaj deloma nadomestiti ljubljenega jim cčeta. Ti, pa dragi Jakob, sprejmi v trajen spomin teh par vratic, in vedi da te ne pozabimo, da nam bode skomin na te vedno svet. Uživaj plačilo gori pri Vsemogočnemu ! Pogreb umorjenega redarja. Včeraj popoludne ob 2. uri sta zdravnika dr. Menz in dr. Veronese, kakor zaprisežena sdravniška izvedenca, izvršila v prisotnosti sodnega pristava dr. Polliacka raztelesenje umorjenega redarja Negodetd. Pri tem sta pa našla na truplu umorjenega še četrto rano, za katero se dosedaj niti vi vedelo. To rano je imel pokojni na hrbtu. Potem ko sta zdravnika izvršila svoje opravilo je bilo truplo pokoj aika izložano ljudstvu, katero se je kar trlo v mrtvašnico. ne morejo trpeti redarja, so pomilovali žalosten konec tako mladega, popolnoma zdravega, močnega in lepega človeka. V marsi-kakem očesu so blestele solze. Prostor pred cerkvijo sv. Justa je bil natlačeno poln ljudstva vseh slojev. Malo pred 3. uro so začeli redarji na-pravljati prostor za sprevod. Ob 3. uri se je sprevod začel pomikati iz-pred mrtvašnice. Sprevoda seje udeležila ena cela stotnija redarjev, 1 oddelek orožnikov, 1 oddelek jetničarjev in 1 oddelek obč. redarjev, vsi v paradni obleki. Takoj za vozom je šla žalujoča udova, katero bo morali dve 03eb; podpirati. Takoj za udovo je šel pa redar, ravnatelj, dvorni svetnik dr. Bus;ch in g. Malalan, stražarski načelnik. Pogreba eo se udežilili : predsednik prizivnoga sodišča vitez Kindinger, major 97. pehotnega polka baron Knopp, vsi policijski višji in nižji uradniki, mnogo sodnijskih višjih in nižjih uradnikov, istotako mnogo namest-ništvenih uradnikov, a z majorjem baronom Knoppom deputacija častnikov 97. pehotnega polka. Na čelu sprevoda je korakal mali oddelek redarjev, za istim je šla godba 97. pehotnega polka, a za godbo je korakal redar, ki je nosil križ. Voz je bil popolnoma pokrit z neštevilnimi venci, mej katerimi se je posebno iztical venec, katerega je pokojnemu svojemu podložniku poklonil redarstveni ravnatelj. Ta venec je imel na črnih trakovih zlatimi črkami napis — v nemškem jeziku, kakor skoraj vsi drugi — : »Žrtvi dolžnosti — redarstveni ravnatelj«. Za vozom je pa korakalo, brez omenjenih oficijelnih deputacij, preko 1000 oseb. Cesta od sv. Justa pa do sv. Jakoba je pa bila ob obeh straneh polna ljudstva. Sploh je bil ta pogreb nekaj impozantnega, veličastnega in gin'jivega. V sprevodu za vozom in mej ljudstvom, ki je stalo ob cesti si videl marsikatero roko, ki je nesla robec k cčara. Slišal bi" vsklike : »Revež, tako mlad . . . !« »Vboga žena . . . !« »Vboga otroSiča ...!«, a ta poslednji vsklik je imel tako moč, da ne le oni, ki ga je izrekel, marveč tudi oni, ki eo ga slišali bo si morali brisati z lic solze, katere jim je ta vsklik privabil iz oč j. Pred cerkvijo sv. Jakoba je duhovnik blagoslovil krsto, a ljudstvo se je ratšlo, dočim je mrtvaški voz s truplom pogojnega Negodeta oddrdral proti pokopališču. Sledilo mu je kakih 100 kočij. Na adreso resničnih socijalistov. Iz Pule smo prejeli : Te dni je imela v Dašem mestu — v prostorih »Ali' Arco Romano« — neka italijanska »professore^a« — (kakor se sama zvočno nazivlje) predavanje o »materinskem naučnem jeziku«. Da je ona priporočala, naj vsakdo, brez razlike vzgaja svoje otroke v materinem jeziku — kdo bi jej, ako je pošten in pameten, mogel oporekat; ? ! Ali mesto da bi bila govorila tako, pametno, se je nerodnica spustila na opolzla tla politike, ter je začela dokazovati, da oo to italijanska tla — torej lagati ! ! — in da eo zato vsi stališi dolžni vzgajati svoje otroke v italijanskem jeziku. Med poslušalci je bilo tudi Neitalija-nov 2 Potem takem je »professoreea«, ki je hotela govoriti o vzgoji v materinem jfzku, zahtevala od Neitalijanov na Leitalijaački zemlji, naj svojih otrok ne vzgajajo v materinem jiziku ! Nu, mi se nočemo prepirati s to ž-n-ščino. Strmeli pa smo in bolelo nas je, Icer so tem izvajaujem ploskali tudi socijalisti hrvatske in slovenske narodnosti. To nas eilf, da spregovorimo resno hesedo na adreso resničnih Bocijalistov. To storimo tem večo pravico, ker smo opetovano čitali v list h, kako so voditelji tržaških slovenssih socialistov na raznih političnih stoJih glede vzgoje v matsrinem jezisu in glede naših zahtev na polju šolstva ubirali akorde, ki so nam bili simpatični. Zato se obračamo danes do njili s pozivom, naj poekrbe, da njihova beseda na shodih preide v me9o in kri med pristbši stranke. Prava, vspešna vzgoja je možna le v materinem jeziku. Ta je fundament, na katerem je zidati nadaljno naobražb Zato pa je zahteva po vzgoji v materinem jeziku za vseh brez razlike v polnem soglasju b so-cijalistiškim programom in sosebno še z ca čslom — mednarodnojt:. Resnični Eocijali§t;, roko na srce in povejte nam : nam-li morete zameriti našo nevoljo, ako čujemo hrva ske in slovenske socijaliste, kako ploskajo govornici, ki Ee zagreša d\rektnj proti kardinalnim tičkam Bccijalistiškega programa, ker se klanjajo ne le italijanski naeijonalni idaji, v ko- iikor j s ista opravičena, marveč italijanski politiki — sezanja po tuji krvi in tuji lasti ! ! — Resnični socijalisti naj le pomislijo, da tako nelogično in nedosledno nastopanje njihovih sostrankarjev ne škoduje n komur več nego — ideji socijalizma. Občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metodija na Greti vršil seje sinoči ob jako lepi udeležbi. Poročili tajnika in blagajnika Bta bili vsprejeti odobravanjem Ob točki »Razni predlogi« oglasil Be je za besedo g. kapelan Jakob Ukmar, ki je v drastičnih besedah povdarjal, kako bi zamo-glo pr ti do boljših financijelnih prispevkov ter je prosil, naj bi prihodnji odbor gledal na to, da se izvolijo zaupni možje, ki bi doneske nabira i ter s tem pripomogli do boljšega Btanja podružnici. V drugem delu bvo-jega govora je izvajal, da je škoda opustiti otrcšii vrtec, ker je isti ustanovljen popolnoma na verski podlagi ter se b tem vtrjajo verska čutstva mladim otroč čem. G. Godnik je v kratkih besedah odgovarjal, da je odborie poskusil z izvolitvijo zaupnih mož, ki naj bi nabirali doneske da pa je bilo to brezTsoe-šno. Kar se t;Če vzgoje v otroškem vrtcu, je povdarjal tuli govornik, da je ista res na podlagi verikega čutstvo. anja, ali menil je, da bi bilo dobro, da [bi se istotako gledalo tudi za »L?gin« vrtač, ki je pod pokroviteljstvom g. župnika Jurizza !! Vrtec »Lege« pa nikakor ne deluje v verskem soaislu. Posegli eo v debato še drugi gg. zborovalci, na kar se je prešlo na 5. točko dnevnega reda: »Volitev novega odbora.« V novi (odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednikom : Ivan 5uka. Novoizvoljen predsednik Be je zahval 1 zborovaicem za izkazano čast ter jer zaključil zborovanje. N?to je sledila peveka zabava ki eta jo priredili pevski društvi »Slovenska L ra« in »Zarja« ie Rojana. Poroč lo o tej zabavi priobčimo posebej. Z nove železnice. Na Jesen cah j« novo kolodvorsko poslopje že pod streho in bo prihodnjo pomlad popolnoma dovršeno. Jeseniški kolodvor bo eden največih na Gorenjskem. Vinska trgatev pevskega društva »Kolo« ee je v nedeljo v »Nerodnem domu« pri sv. Ivanu jako dobro obnesla. Daljši dopis smo morali radi prostora odložiti za jutrašnjo številko. Velika bitka s korjandoli. bode dne okt-bra 1904, pri sv. Ivanu v »Narodnem domu«. To priredi naša znana in vedno potrebna »Ženska padružnica družbe sv. C.rila in Metoda«. Natanjčneje pozneje. Opeharjena tatova. V neko trgovino svinjine in pijače sta prišla dva prijatelja. Narečna sta si za 22 novčičev svinji ie in položila krono na mizo. Med tem je prišla v prodajalnico neka go-pa, ki je jioložiia poleg krone svrjo novčarko. Prijatelja sta pozabita priliko in sta odkurila iz prodajal-nice z novčarko, pustivši svojo krono na mizi. Za nekoliko časa je prisopel v prodajdno neki postrešček z novčarko, čtš, da jo ona pr atilja vračata, ker je bilo v novčarki — le 15 novčičev. To sta bila menda vzmoviča bolj »nobel«-vists, ki se ne zadovoljujejo z bagatelo 15 novčičev. Javna zahvala. Podpisano vodstvo se tim p< tona zahvaljuje v imenu tuk. učitelj-stva in ubegih šolskih otrok čfcsf. gospodu Ignac ju M;he!j, g jstllničarju v Trstu, ko;i je blagovolil darovati znesek 20 K za šolske potrebščine ubogim šolskim otrokom te sole. Andrej Širok šolski voditelj. Gospodarstvo. Slike o gospodarstvu v Ameriki. Trgovska biča posebne vrste za železnino v najširšem pomenu, b katero se ne more mer:ti v tfj Btroki ncbeca druga na svetu, je » na tvrdke S mmona Hard\vare Compagnv v St. Lou s-u. Ta trgovina doseza na leto 20 m;ljoni>v dolarjev aii 100 milijonov kron promita in drži stalno v zalegi blaga v vred nos'i 4 do 5 milijonov dolarjev. Blago obsuj: z 50.000 različnih predmetov. Skladišča te nthajajo v šestih velikih h šah b pod/.eniskimi ned seboj zveraoimi prostori, od k- dtr se nalaga blago naravnost v železniške vozove, pripravljene za to. Vsi ti prostori stoje po žični pošti v zvezi z osrednjimi uradi, ki se nahajajo v sredini poslopja. Tem potom vrši se pismeni promet mej posamičnimi oddelki. Od 2000 uslužbencev pripada približno ena tretjina na urade, ki so strogo ločeni v dva posebna oddelka. Eden oddelek, v katerem posluje približno 100 uradnikov, takozvani osrednji oddelek za nakupovanje, preskrbljuje promet s tovarnami in nabavi-telji, katerih je na številu okolo 5000. V drugem oddelku, ki se nahaja v eni edini sobani in kjer posluje 525 uslužbencev, je centralni ura i za razprodajo. Človeku v resnici imponuje, ko vidi vse to osobje, ki je razdeljenofpo 50 raznih oddelkih, katerih veaki obskrbljuje promet z določeno državo Unije ali s kakim zunanjim odjemajočim okrožjem, kako opravlja z marljivostjo čebele odkazane mu posle. 250 pisalnih in računarskih strojev deluje neprenehoma v rskrbi mladih dam, katerih vsaka mora v določenem času dogotoviti določeno množino pisem in faktur, ako noče, da jo odpuste kakor osebo, ki ne zadošča. 40 od tžh dam obskrbljuje korespondenco na pisalnih strojih. To se vrši tem načinom, da drže v ušesih poslušnike fono-grafa, ki jim se svojega valjarja oddaja narekovanja predstojnikov posamiča h oddelkov. V ta urad pr haja na dan poprečao 5000 pisem in se odgovarja na 3—4000 naročil. V sredini sobane nameščen je v obliki kroga poštni urad, kamor prihajajo pisma v koših. Tukaj se pisma b pomočjo stroja odpirajo, razdeljujejo na dolgih mizah, razvrščana po odielkih polagajo v predale za to določene; in od tam se hitro raznašajo v oddelke, kamor spadajo. Poslovni red hiša določa, da mora biti vsako naročilo takom štirih ur, potem, ko je osrednji urad odredil izvršitev, izvršeno, upisano in „pozabljeno". Kako točno se mora vršiti poslovanje, da se tak promet obvladuje, ker ne zadostuje, da se naročeno blago odpošilja, ampak treba je vsako naročilo tudi vknjižiti in preiskati, da li isto ne preeeza kredita posamičnih od jemalcev, katerih je 60.000 na številu!! Kakova organizacija je potrebna, da se ohranja skladišče, ki obstoji iz 60.000 različnih predmetov vedno tako asortirano, in da se isto pravočasno popolnjuje, tako, da Be tudi nenavadna naročila tečno izvrši!! Dva zanimiva primera ntj služita v primer kako točno deluje ves aparat. Necega dne je firma ob 9. uri zjutraj prejela od enega svojih 250 zastopnikov in potovalcev v Zdiuženih Državah brzojavno obvestilo, da je trgovina necega odjemalca pogorela in da je treba istega brez odloga preskrbeti z novo zalogo. Že ob 5. popoludne istega dne oddana je bila brzojavka, daje bil odposlan odjemalcu en cel vagon različnih predmetov, kakor jih je do sedaj jemal, v vrednosti 10.000 dolarjev. Drugi slučaj: Iz necega rudniški ga okrožja, kjer je b la buknila stavka, dospelo je brzojavno naročilo na sto W.nchestrovih pušek in zajedno upraeanje, koliko tacih pušek bi mogli takoj dcbit;. Tvrdka je odgovorila, /da mere cdpoelati takoj 1600 pušek. Cez n :kaj ur dešo je narGČilo na vseh 1600 pušk in še isti večer so bile odposlane. (Pride še.) London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini 239.fia1/, 117.37 23.48 19.03 95.10 11.34 Zdravljenje irlasu. Giasom og asa na merava gjspa Nagel, lastnica *avoda za zd ravljenje glasu v Interlikea v Švici otvoritvi v Trstu tak tečaj. Ker si je ta go«pa vsled dolge skušnje pridobila vse znanja ter je odpravila že mnogo jecljaloev. ee je nadejat;, da ae bodo v obilena številu prijavile na glasu bilne uBebe. Trgovina. Borzna poročila dne 26. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.02— 19.05—, angležke lire K —— do —.—, L.ond:>n kratek termin K 239.50 239.80 Francija K 95.--95.20, Italija K 95--95.15 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.35—117.60, nemški bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.40 — 99.70, ogrska kronska renta fv 97.60 97.90, italijanska rent« 102.75 103.23 kreditne akcije K. 664 — — 666.— državne železnice H 643.— — 650 — Lcmbard» K 87.— fe9—, Llojdove akciie K 745.— — 7oi».— Srečke: Tisa h. 322.-326—, Kredit 'v 465.— do 475. Bodenkredit 1380 K 303 — 318 —. B-v denkredit 1889 K 297.— 3CM.—, Turške K 132 50 do 131.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. urt dodoI. : Državni dolg v papirja „ n ▼ srebru Avstrijska renta v ziatu n „ v kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/, */, Odreka renta v zlatu 4% „ v kronah 4'/. „ renta 3l/t Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije v soboto danes I00.2o — 100.20 —.— 119.35 — .— «#.50 — _ 91 05 —.— 118.75 —.— 97.75 —•— 88.95 —.— 1612. - —— 663.--- —.— Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 97.92 5°/o italijanska renta 104.—, Španski exterienr 88.92 akcije otomanske banke 584.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna železn''"' —.— Lombardi — unificirana turška renta 86.50 menjice na London 251.80, avstrijska zlata ren --102.87 ogrska 4% zlata renta 100.75, LAnderba*!-—.— turške srečke 126.75, parižka banka 12.27, italijanske meridijonalne akcije 740 —, akcije Bio Tinto 14.21. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8SV16 Lombardi 31/* srebro 26s/4, španska renta 8?— ita lijenska renta 1033/4, tržni diskont, 2s/„ menjice os Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bankr —.—. Trdna. Tržna poročila 26. septembra. Budimpešta Pšenica za okto£r 10 20 do 10.21 ; za april 10.56 do 10.67 Rž za oktober 7 45 do 7.46 ; za april 7.91 do 7.92 Oves za okt. K 6.78 do 6.79; z« j pril 7.18 do 7.19 Koruza za september 7.15 do —, za maj 7.26 do 7.27. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševan e slabotno' mrtvo. Prodaja 18.000 meter, stolov, za 5, deloma za 10 stotink znižanja. — Pšenica i i oves za 5 stotink znižanja. Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.; Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 45.— frk, za dec. 40.25 New-York. (Otvorjenie,) Kava Rio za bodofie dobave, vzdržano, 5 st. znižanja. Hamburg. (SkiHp pop.) Kava Santoa goo. average za september Sl1!^, za dec. 373/4, za marec 38V«, za maj 38*/4 vzdržano. — Kava Rio navadna loco 37—38, navadna reelna 39—42, navadna doors 43—44. Hamburg. (Sklep) Sledkor za sept 2190, za oktober 22.70, za dec. 22.50, za januvar 22 65 . za maj 22.90, za avgust 23.20. Mirno. — Vrem?: oble čno. London. Sladkor iz repe surov 10l5/16 Sh Java 10.9 fch. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 75, rž z* okt. 16.25, za november-december 16.25, za nov. februvar 16.65 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 23.90 za okt. 24 20, za november-december 24.o5. i a november-febr. 24.80 (mirno). Moka za tekoči mesec 31.70 za okt. 31.80, za nor.-december 32.15, za november- februvar 32*i>5 (mlačno) Repično olje za tekoči mesec 4950, za oktobar 49.50, za nov. - december ±9.5i» za januvar-april 50.25 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 50.25, za okt. 47.75 za nov.-december — za januvar - april 43.— (trdno). ' Sladkor surov 88° uao nov 263/4 — 27 V4 (stalno), bel za tekoči mciec 307/g za okt. 3l3/4 za okt.-jan. 32—, za januvar-april 323/+ (mirno) rafiniran ć'2—62V„ Vreme: lepo. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki ee vrš'jo od dne 27. avgusta t. 1. naprej : Predmeti, ki se bodo prodajali na drobno ali pa v posameznih kosih so : barvan Baten, batist, perkal, fuštanj, plašči za gospe, sukno za moške obleke, volneno blago za žpnsk^ obleke, mcderci, preproge, srajce za moške in ž«nske. spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. Poslano. Antonija Kuferšin iz Brezovice pri Materiji je mene podpisano obdolžila nelepega življenja. Podpisana sem bila prisiljena iskati zadoščenja na sodniji v Podgradu. Na razpravi, ki se je vršila dne 22. oktobra, se je izkazalo, da je bilo ono obdolženje brez vsake podlage in je bila Antonija Kuferšin obso jena radi žaljenja časti na štiri dni zapora. V Trstu, dne 26. sept. 1904. Marija Kuferšin 1. r. "i Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. Ul. Torre bianea 45 (vogal Torrente). ORDISUJE: od 10—12 predp.: 3^ pop. od 4—5 pop. brezplačno. naravna alkalična kislina Jecljanje! V Trstu se otvori, ako se cglasi zadostno Število udeležence7, tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenjih, kojim se bolezen ni povrnila. Prijave sprejema uprava našega lista a!i pa s priloženo znamko Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt interlaken (J^vica). Anton Skerl mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petj3 Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: _ WV Priprave za točenje piva. ^iPS NB. V olajšanje nakupovanja Be prodajajo Vii predmeti tudi na mesečne obroke. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi zz= ulica Tesa št. 52. A.-- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkuresc^. Sprejemajo se vsakovrstna dela trči po posebnih načrtih. llaitrovan osnik breiplaftoo i« fr»»* - t ANA vd. SELLES je umrla dane-* po kratki bolezni, previđena se svetotajstvi za umirajoče. Od žalosti potrte naznanjajo podpisane v svojem in tudi v imenu svojih unukov in drugih sorodnikov to veliko izgubo vsem prijateljem in znancem. Prenos zemskih ostankov predrage pokojnice ss bo vršil v torek, dne 27. tek. m. ob 3. uri in pol popol. iz hiše žalosti št. 13(5 P. pri Sv. Ivanu (na Verdeli). V TRSTU, dne 26. septembra 1904. Marija Selles. hči. Marija vd. Marinschek in Justa Gaspercich. sestre. ►Sožaljni poseti kakor tudi namenjene darila cvetljic naj se blagohotno opuste. To obvestilo je smatrati kot neposredno. l'rvo pofjrcbno podjetje Zimolo, Corso 43. sg ea eggsBmai Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od na^slovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raz lavah in z nad 3000 zdravniškimi spričs\ali. I. SERRAVALLO = trst.- k s ^*r,iv»nje ćlove^k^ga fciv- Ijnja ro tih rHr.noTTRtnej^ih kombinaci-- ;ah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-»r-i^rt tavaro val niča. Zlasti je h «1lo ca varovanje na doživetje in smrt z zmanjšujo^imi se vplačili. Veak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v r-ragri. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižiii ceoab. Škode cenfuje takoj in najatimtnejf. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdati e podpore v narodne in občnokotisme namene. 7 novi prodajalnici jestvin ta tolonijal Patra Peternel v ulici Siulia št. 76 (prej Stanko Godina) je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor: Icavo, riž, testenine (napcljske), sladkor, turščno n belo moko, naravno ma«lo, sveče, railo, -== jedilno olje I. vrste po 36 nvč. _ = Blago Tedno avežts. ===== IVAN JANČAR tehnični koncesij onirani zobozdravnik t Trstu, nI. Torrcnte 32 II. n. T>elavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zo-»ovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 — 6. pop. Tovarna kisa jjruschina S JCrovath Trst. — Kira Griimula ldin alf nikLanta «led razstrelbi lomu kakor tudi prevozov po suhem in morju; •»klepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do aaiiti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8,000.000 7,133.580 3,700.580 71,255.752 251,966.140 4 os,919.050 CO SU CD* T P < CD O O 3" 03* tO co&ooo OOOOOO oooooo ooa£;@3 ooooso oooooo OOOGOO OOOOOO CUNARD LINE koncesionirana proga v Avstirlji TRST—NEW-YORK. Redno prevažanje potnikov in blaga naglim par nikim a. Najcenejše in najprikladnejše A^p* AME2.IKO. potovanje iz Avstrije v = Izvrstna narodna domača lirana. i*r*-! i3L cenejše o5 vsake Druge ^r lll^PIl konkurenčne proge. - - oooooa oooooo OOOGOO QQOzrtf$Q oooooo OOOOOO OOOOOO Odlaz iz Trsta za New-York : Parnika: „ULTONIA" v sob>to 19. »eptembra 1904. „SLAVONIA" v soboto 1 oktobra 1904. nadalje vsako drugo soboto. Za poizvedovanju in vozne listke obrniti se do avstrijskega domačega glavnega zastopa SCHRODER & Co, Trst, ulica Carlo Ghesa 8., I. nađsir. aH Pa do g. Franceta J(owy, konc. agent v Ljubljani, jVlarijin trg 1. ■ fmt i—> CO aloga izgotovljenih obkk za možke in dečke Velika zaloga' lanMtnr in ti Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. m Velik izbor hlač za delavce, ca — Jako u g o d n e cen e. — = Ulica Are a ta štev. 9 (vogai ulice Sapone). Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llojd. orož, e. kr. tinančue straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (biks) = fredin Cene nizke Postrežba točna. Pri sveten^ Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hiše). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bedi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh \elikostih. Lastna delalnica pian-t, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kola rje v. m&šn.li srajc itd. Izvršujejo ee ludi vsakovrstne veznine, zasia/e itd. Zaloga sveč in čistega Čebelncga voska kakor tudi mešane sveče I in II. vrste, podob, vencev, križcev m HVetiuj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih dragih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ncami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drug h mašaih knjižic, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovoai. popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugodnih cenah. --Zahteva, naj se brezplačni cenik. _ sns „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja VM Trata rent, sastavnih pisem, p rij orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ia deviz. Fronti« ls daj a k vsakem a žrebanju Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurznl ----Z izgubi - Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje ia vnovćnje zapale • kupone. -- Vinkuluje tn dlvinkuiujc* vuja&ke ±en*tnlnake kavcije. K«*OMpt trn inkS0*n m««m ^ hur--<* m^nćUrn. Podružnica v Spletu Denarne vloge vsprejerna v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugoduim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge de dne vzdiga. Promet s deki ln nakaznicami.