Stev. 20. Trst, v soboto 20. januvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN «k ■*deft«h in praznikih ih 5., »k pamteljklk rt t. zjutrm). ?* *t. mwt Zb oglase v U-k-sta lista do 5 vrst 2*> S, T-iakt vrnta K 2. Malt oglasi po 4 atofc besed*, naj-pa 40btot Osjla/s* sprejema Tristiratni oddelek oprave .i«mosti*. — Pladnje «e izključno te upra-n ..Edinosti" P^?IJ«vo in tofljrme in drugirri važnimi političnimi zadevami. Splošno pozornost vzbuja pripomba ,Vossische Zeitung-, da se viši skupni ministrski svet, kjer cesarju ni treba predse dovati, iz katere bi se dalo zaključevati, da cesarjevo zdravje vendar še ni tako trdno, da bi se mogel izpostavljati daljšim sejam. Zaupnlški zbor češke agrarne stranke. PRAGA 19. (Izv.) ZaupniŠko zborovanje češke agrarne stranke, ki se je vršilo te dni v Pragi, se je danes končalo. Zbor zaupnikov je odobril taktiko stranke v državnem in deželnem zboru in je izrekel vodstvu zaupnico. Enotni češki klub. DUNAJ 19. (Izv.) Parlamentarna komisija enotnega češkega kluba je imela danes sejo, v kafori se je posvetovala o taktiki čeških poslancev v bodočem državnozbor-skem zasedanju. S. L. S. in izjava nadškofa dr. Sedeja. LJUBLJANA 19. (Izv) Današnji „Slovenec" se na dveh mestih bavi z obsodbo dr. Gregorčičeve politike v goriškem deželnem zboru po goriškem nadškofu dr. Se-deju napram deputaciji italijanske katoliške stranke in pravi: „Mi o tej stvari ničesar ne vemo, kolikor pa poznamo goriško italijansko ljudsko stranko, ki je baje pri nadškofu intervenirala, utegne biti ta vest sad intrig, ki jih sedaj ta stranka uprizarja, da bi zakrila veliko nerodnost, ki jo je napravila s tem, da je v goriškem deželnem zboru odložila svoje mandate. Italijanska ljudska stranka bi s tem Tada razbila delavno večino v goriškem deželnem zboru in tako dosegla razpust. Sicer pa nima goriška S. L. S. nikake zveze z goriškimi italijanskimi liberalci, da pa te dve stranki tvorite večino, to je le produkt obstoječih strankarskih razmer in stvar čisto političnega značaja, s katero nimajo verski ali cerkvenopolltični momenti nič opraviti. Zato je S. L. S. v tem oziru popolnoma svobodna. Liberalcem bi bilo všeč, da bi bila S. L. S. udarjena in bi zopet oni prišli na Goriškem na vrh; to pa se čisto gotovo ne bo zgodilo, kakor se tudi laškim krščanskim socijalcem vkljub vsem intrigam ni in ne bo posrečilo razdvojiti goriške S. L. S." Na drugem mestu, med brzojavnimi poročili, pa priobčuje pod „Iz Gorice" znano nadškofovo izjavo in pripominja: „Velika predrznost od strani laških krščanskih socijalcev je, če zahtevajo, da mora S. L. S. iti v vsakem oziru ž njimi, dočim so se oni v parlamentu v veliko važnejših političnih vprašanjih vezali z nemškimi in laškimi Židi, f amasoni in iredentisti. Sicer se pa oni v goriškem deželnem zboru ve-šejo s slovenskimi liberalci. Odgovor knezo-škofa so si intriganti gotovo sami izmislili ali pa po svoje zavili. Motijo se, če mislijo, da bodo s svojimi lažmi kaj dosegli." Ta odgovor, ki razun psovk ne navaja nikakega dejstva, s katerim bi bila ovržena vest o strogi obsodbi dr. Gregorčičeve politike po nadškofu dr. Sedeju, le še bolj potrjuje resničnost one vesti. Ožje volitve na Nemškem. BEROLIN 19. Ožje volitve ia nemški državni zbor so razpisane za dne 20., 22. in 25. t. m in sicer so ožje volitve med liberalnimi ia vladnimi kandidati določere na 20. in 22. t. m ; ožje volitve med liberalci In socialnimi demokrati na 25. t. m. Vlada oziroma črno-modri blok hoče s tem posku Šati liberalne elemente kako se bodo vedli pri teh volitvah in hočejo-li glasovati za vladnega ali socialističnega kandidata. Po tem vedenju bi potem vladni pristaši glasovali za liberalne kandidate na ožjih volitvah med temi in socialističnimi kand d >j med neko bolgarsko vstaško četo In turškim vojaštvom. Vstaši so imeli pet mrtvih, turških vojakov pa je bilo več ramenih. Povsod na deželi se pojavljajo nove bolgarske vstaške čeje. Nadvojvodinja Marija Terezija ponesrečila. KRAKOV 19. (Izv.) V Zynviecu (Say-buseh). kjer se nahaja graščina in posestvo nadvojvode Friderika, se je primerila nad-vojvodinji Mariji Tereziji pri sankanju velika nesreči. Sanke so se prevrnile, in nad vojvodlnja je priletela z glavo ob plot, si izbila zobe in se znatno poškodovala na licu in Čelu. Nadvojvodin|o so takoj prepeljali v Zynriec k zdravniku, ki je konstatiral da si je nadvojvodinja nalatiko pretresla možgane, poškodovala čelno kost in zlomila kost v nosu. Cesarju so takoj poročali o tej nesreči. Transakcija avstrijske kronske rente. DUMAJ 19. „F. emdenblatt" poroča: Danes so bila končma pogajanja o državni finančni transakciji. Izdano je bilo nominalno 200 milijonov 4 odstotne avstrijske kronske rente po kurzu 90% Nadalje je bilo izdano za 130 milijonov državnih zadolžnic na gotov račun. Zdravnik zastrupljeval svoje tovariše. PARIZ 19 (Izv.) V Dijonu so aretirali včeraj zdrav lika Geneovisa, ki se je hotel odkrižati svojh zdravniških konkurentov s tem, da jih je skušal zastrupiti. Tenorist Winke!mann umrl. DUNAJ 19. (Izv.) V Mauru pri Dunaju je umrl ptvec dunajske dvorne opere Win-kelmann, star 62 let. W>nke)mann Je bil svoj čas najslovitejŠi predstavljalec tenorseih ulog v Wagnerjevih operah. Na smrt obsojen roparski morilec. GRADEC 19 (Izv.) Po večdnevni razpravi pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil danes obsojen na smrt delavec Kaiser, ki je umoril tri osebe, dimnikarja Hapicha, trgovca s prašiči Z»tza, katerega je tudi oropal, in pa delavca Musehka^ Morilec se je ponašal pred sodiščem zelo hladnokrvno in je brez obžalovanja priznal svojo krivdo. Brzovlak zasnežen. INOMOST 19. (Izv.) Na progi državne železnice Dunaj—Inomost je pri Fieber-brunnu obtičal vlak v snegu. Sneg je ponoči pokril vlak popolnoma, da ga ni videti iz snega. Ves promet na progi je ustavljen. Strahovit mraz v Galiciji. LVOV 19. (Izv.) V mestu Lvovu in po celi G^lioji vlada strahovit mraz. Rešdna postaja je morala danes posredovati v 144 slučajih, ko so ljudem na ulici odmrzniit nosovi, ušesa ali prsti. Snežni viharji na Angleškem. LONDN 19. (Izv.) Zadnje dni divjajo po celi Angleški hudi snežni viharji. Morje je jako razburkano, da je Angleška popolnoma odrezana od vsega ostalega sveta. Ves pomorski promet je ustavljen luke so skoraj popolnoma prazne, a tudi v notranjosti kraljestva je promet zaradi sneženih žametov ustavljen skoraj popolnoma. Kolera med turškim vojaštvom. SOLUN 19 (Izv.) V Janini in okolici razsaja kolera, ki se je pojavila tudi med turškim vojaštvom. Včeraj je v Janini in okolici umrlo na koleri 15 oseb. Itaiijansko-turška vojna Boj pri Gargarešu. PARIZ 19. „Ag. Havas" poroča Iz Trl-polisa: Italijanska kolona, ki je prodirala proti Gdigarešu, je zadela na hud odpor. Bof je trajdl ves dan. Angleži priporočajo Turčiji mir. LONDON 19. „Times" priobčuje neki dopis, v katerem se opisuje v zelo temnih barvah položaj v Makedoniji in Albaniji. V komentarju k temu pismu priporoča „Times* Turčiji, naj čimpreje sklene z Italijo mir pod pogojem, da jI odstopi vse pravice na Cireaajko in Tripolitanijo in se odpove tudi suverenosti nad temi deželami. List pravi, da bi utegnilo priti do dogodkov, v katerih bi Turčiji utegnila prav priti italijan- ska naklonjenost, ker bi moglo priti do dogodkov, ko bodo za Turčijo v Igri mnogo več|i interesi nego njena osamljena poskustva v Afriki. Uplenjen francozki parnik. MARSILJA 19. Brzi parnik .ManubaH,ki oskrbuje zvezo s Tun»som, je v sredo odplul iz. Mars lje. V bližini Sardinije so ga Italijani uplenili in spravili v Cagliarl. „Manuba" je imela na krovu potnike, med temi turških bolniških strežnikov rdečega polumeseca. Družba izjavlja da parnik, ki bi imel danes dospeti v Tunis, ni imel na krovu nič sumljivega. TUNIS 19. Parnik „Manube", ki oskrbuje redno poštno službo, med Francijo i a Tunisom, je Imel poleg pasažirjev na krovu 400 ton tovora. On je odplul v sredo istodobno z nemškim parnikom „Schleswig" iz Marselja. Oba parnikay ki sta vozila čisto blizo eden poleg druzega, sta bila včeraj v bližini Sardinije ustavljena od italijanskih torpedovk. Parniku „Schlesw g* je po kratki preiskavi bila dovoljena daljna vožnja in on je dospel danes v Biserto. Franconi tovorni parnik „Tafoa*, ki je včeraj večer dospel v Tunis, sta preganjali v bližini Sardinije dve ital janski torpedovki, ki sta ga od vseh strani preiskovali z metalci svetlobe, ter ga potem pustili dalje. MARSILJA 19. Kapitan parnika „Ma-nuba* je brzojavil semkaj, da je bil parnik vjet in odveden v Cagliarl, ker se je kapitan branil izročiti italijanskemu križarju 29 turških potnikov, ki so potovali pod francosko zastavo, kakor bolniški postrežniki „Rdečega polumeseca". RIM 19 „Ag. Šttfani" poroča: Parnik „Manuba", ki ga je Italijanska vojna ladija ustavila in odvedla v Cagliari, je bil zopet puščen na svobodo potem, ko so bili iikr-cani turški častniki in vojaki, ki so se nahajali v ladiji. Število padlih. PARIZ 19. .Agence Havas- javlja, da je na zadnjih bojih v Trpolisu na strani Italijanov postato 50 mož nesposobnih za boj. Neka italijanska vojna ladija je bombardirala Zaura. Nov italijanski neus: eh. RIM 19. „Agenzia Štefani" javlja iz Tripolisa : Nek, iz vsth orožnih vrst obstoječ oddelek, ki je bil ob 7. zjutraj odposlan, da bi napravil dve reduti, je bil napaden s streljanjem iz pušk od sovražnika, ki je bil skrit v oazi Gargareš. Sovražnik, ki te je vsied odločnega nastopa naših čtt moral umakniti, se je okoli enih popoludne vrnil z ojačenji, ter začel odločno napadati, htodobn j je skušal obiti našo desnico, na strani proti morju. Naše čete so otvorile takoj ogenj na sovražne kolone. Sovražnik Je večkrat zaporedoma podvzel odločne napade, ki so bili vsi brez Izleme odbiti. — Proti pol štirim so se sovražne čete nahaj le v polntm umikanju. Izgube na naši strani so male. Ker ženijska stotnija ni imela potrebnega časa, da bi napravila začete utrdbe dovt lj močne za odpor, so se na boju prizadete čete vrnile v svoje taborišče. Ne Čudežev, ampak reelnega dela treba Goriški. Dobe čudežev ni več. Ne dogajajo se več, a najmanje — v pol t ki. Politična stranka, ki bi jej bili Čudeži jeden komponento« njenega programa, Je izgubljena in na| le kar hitro podere svoje šatore, razpusti svoj tabor in se umakne s pozorišči!. Ni jej več mesta mej živimi v sedanjih časih. Jednostavno smešno je torej, ako nara „Gorica" podtika, da zahtevamo od poslancev njene stranke kak h čudtžev. In nič manje smešno |e, ako nas prijemlje, zakaj da tudi od tržaških slovenskih poslancev ne zahtevamo čudežev ? 1 Ne, mi nismo nikdar zahtevali od tržaških pos'ancev in voditeljev nikakih Čudežev, niti nismo trdili nikdar, da bi delali kake čudeže. Kar zahtevamo od njih in od vsakogar, ki ga je narod postavil na vidro mesto in mu poveril vzvišeno nalogo, da zastopa interese svojih mandantov, to je: da vestno vrši svoj mandat m da v interesa naroda stori vse, ali vsaj skuša storiti, kar je le možno in po njegovi previdnosti umestno po danih razmerah, da zadošča svoji nalogi To in nič druzega zahtevajo naši tržaški volilci od svojih zastopnikov. In s polnim opravičenjem smemo trdi.i, da so naši slovenski zastopniki v motnem svetu in deželnem zboru tržaškem vsikdar po svoji vesti in po svojem najboljem In najpoŠte- Htran H. »EDINOST« Št* 20. V Trstu, dne 20. januvarja 1912. ttejem prepričanju skušali zadoščati tej svoji dolžnosti. Če ni „Gorica" naravnost nepoboljšljiva sovražnica resnice, potem nam mora pripozoati tudi ona, da so razmere — in sosebno številno razmerje — v mestnem svetu in deželnem parlamentu tržaškem ne-razmerno neugodneje za Slovence, da je torej položaj naših zastopnikov v teh dveh zastopih (ki ju pa sestavljajo eni in isti možje) neizmerno težavneji, nego pa oni zastopnikov slovenskega prebivalstva v deželnem zboru goriškem. In vendar 1 Naj le to zveni kakor samohvala, ali kakor hvalisanje druzih, ali kakor osebni kult, ali, kar hočete: vendar se nič ne obotavljamo zapisati trditve, da so naši zastopniki, kar se tiče energije in odločnosti na vršenju svojega slovenskega mandata, v veliko veči meri zadoščali svoji nalogi, nego pa gospoda v deželnem zboru posestrime Goriške, v katerih obrambo pred očitanji — ne le našimi, marveč vse zavedne in narodno-odločne slovenske javnosti — ne ve „Gorica" napisati druzega, nego insinuvacijo na našo adreso, da zahtevamo od njih — čudežev! Rekli smo, da so razmere, posebno pa Številno razmerje v tržaškem mestnem svetu, oziroma deželnem zboru, veliko neugodneje za Slovence, in da je tu položaj slovenskih zastopnikov nerazmerno težavneji, nego-li v goriškem deželnem zboru. Zadoščalo bi, ako navedemo le par številk. Gede deželnega zbora goriškega beleži zadnja „ Gorica" sama, da imajo Italijani — en glas večine 1 Rizmerje po narodnosti je torej: 15 Italijanov, 14 Slovencev, knez in nadškof kakor virilist. Nu, izgledi iz druzih parlamentov pričajo, koliko morejo tudi razmerno veliko šibkeje večine dosezati in celo imponirati svojo voljo, ako je njihova opozicija dobro zamišljena, ziste-matična, jedinstvena in dosledna. Pa da ne bi mogla imponirati manjšina, ki je le za en glas Šibkeja od večine!! Sedaj pa poglejmo razmerje v mestnem svetu, ozirom deželnem zboru tržaškem l Večina šteje 58, socijalnih demokratov Italijanskih je 10, a Slovencev 12. Razmerje teh poslednjih nasproti Italijanom je 12:68. Aitro che: 14:15 ! A poleg narodnega momenta je tu še velika razlika v gospodarskem razmerju nam na škodo. Dočim je na Goriškem gospodarska moč na deželi, tako, da je mesto goriško gospodarski odvisno od dežele, je pri nas ravno narobe: gospodarska meč je v mestu in pritiska na naš element v mestu in po okolici. In vendar se naši zastopniki, kraj vseh neugodnosti, uveljavljajo v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru se svojim intelektom in se svojo voljo in stopajo ob vsaki priliki pogumno v areno. Opozarjamo le na divno borbo naših, z drom. Wilfanom na čelu, v nedavni proračunski razpravi. Dasi vedo. da ne zmagajo, zastopajo vendar nevstrašeno, tako rekoč korak za korakom, slovensko stališče in slovenski interes svojih volilcev. Ne pravimo, da se morejo ponašati z bogzna kakimi pozitivnimi in efektivnimi vspehi, še manje bi hoteli trditi, da se jim vse posreča. Ali jedno se jim je posrečilo, kar je za slovensko stvar neizmerne važnosti: priborili so si respekt in povzdignili s tem ugled vse slovenske stvari pred italijansko javnostjo. Ta vspeh se zrcali v dejstvu, da se današnje traktiranje Slovencev od strani Italijanov — v zbornici in po 1'avnih glasilih — razlikuje od nekdanjega takor noč od dneva. Nekdaj smo bili quantite negligeab'e, ki se niti govori ne resno o njej in se tcvečemu zbijajo dovtipi o njej. Danes ne taje Italijani sami, da je Slovenstvo postala faktor, ki jim ne izseljuje le respekta, ampak jim provzroča tuii — strah! A posledica temu vspehu boja proti Italijanom je tudi ta, da si državne oblasti ne upajo več takega bagateliziranja kakor nekdaj. Ali naj še le pojasnujemo, koliko ne le moralnih, ampak tudi pozitivnih vspehov etične in gospodarske naravi bi se dalo dosezati s tako energijo, takim smotrenim in jedinstvenim nastopanjem v deželnem zboru goriškem ob razmerju 14:15?! Takih vspe-Sov, ki bi se res morda marsikomu na Goriškem dozdevati kakor pravi — čudež. In vendar ne bi bil čudež. Tega ne zahteva nikdo tudi od Gregorčičeve stranke. Reelnega dela zahteva slovensko ljudstvo — posvečenega po slovenskem rodoljubju in slovenskem ponosu, ki se dviga nad strasti in malenkostno vsakdanje trvenje k delu in borbi po geslu: nad vsem je blaginja skupnosti ! _ Zahvala. Sijajni izid proslave slovenskega čit^l-ništva in 50 letnega obstanka .Narodne Čitalnice* v Ljubljani v dneh 5. in 6. januvarja 1912 nam nalaga prijetno dolžnost izreči vsem onim, ki so prpomogli k tako veličastni slavnosti, svojo iskreno in udano zahvalo. V prvi vrsti izzažamo svojo zahvalo slavnemu ravnateljstvu slov. dež. gledališča in „Dramatičnemu društvu" v Ljubljani za prireditev slavnostne predstave, slavnemu moškemu zboru „Glasbene matice" za odlični pevski nastop pri slavnostni akademiji ter slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" v Ljubljani kakor „ženskemu telovadnemu društvu" v Ljubljani za znamenito telovadno prireditev na čast udeležencem čitalniŠke slavnosti. Zelo so povzdignile pomen slavnosti mnogoštevilne deputacije čitalnic in bralnih društev iz vseh slovenskih krajev ter zastopstva raznih slov. naprednih kulturnih društev in premogi brzojavni in pismeni pozdravi, s katerimi smo prejeli izraze tople simpatije. Vsem bodi še enkrat izražena srčna zahvala! K gledališki proslavi so znatno pripomogli pred vsem blagorodni gospod profesor in dež. poslanec K. Gangl, ki je spesnil krasen in idejno bogati prolog, g. režiser H. Nučič in g. slikar P. Žmitek, ki sta sestavila tako popolno alegorično sliko razvoja In kulturnega pomena „Narodne Čitalnice" v Ljubljani, pri kateri so sodelovala slavna društva: „Ljubljanski Zvon", „Slavec", „Sokol" in „Žensko telovadno društvo", vsa iz Ljubljane, kakor člani slov. dež. gledališča. Vsem tem v rodoljubno pomoč vedno pripravljenim društvom se „Narodna Čitalnica" v Ljubljani z vso iskrenostjo zahva-Ijuje. oe posebej pa se zahvaljujemo g.cam telovadkam „Ženskega telovadnega društva" v Ljubljani za graciozni in trudapolni nastop pri slavnostni predstavi. Našo vdano zahvalo prosimo sprejeti dalje preblagorodnega gospoda Petra videza Grasselija, ki ]e govoril na akademiji slavnostni govor in visoke zastopnike c. kr. deželne vlade, ljubljanske občine in ljubljanske garnizije, ki so oficijelno posetili jubilejni ples, kakor narodno-napredne deželne poslance, na čelu jim deželni odbornik in ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar z milostno gospo soprogo. Za lepi vspeh jubilejnega plesa smo dolžni toplo zahvalo tudi gg. načelnicam in narodnim gospicam v raznih buffetih ter slavnemu akad. fer. društvu „Sava" v Ljubljani za trudapolno pomoč pri predpripravah za jubilejne slovesnosti. Pred vsem pa izrekamo najsrčnejšo zahvalo slov. časopisju za velepomembno sodelovanje s ponatiskovanjem mnogoštevilnih notic in informacij. V prvi vrsti gre tu zahvala „Slovenskemu Narodu", dalje pa „Jutru", „Laibacher Zeltung", „Edinosti", „Soči", „Učiteljskemu Tovarišu" in „Dnevu". Za brezlačno posojene nabiralnike pri buffetih naj sprejme slavna „Zveza slovenskih zadrug" našo specijelno zahvalo. Za ukusno okrašenje velike plesne dvorane gre zahvala vodji mestnega vrtnarstva, g. Heinlcu. Naj bo še enkrat vsem skupaj izrečena naša gorka zahvala za pomoč in sodelovanje pri proslavi 50-letnice „Narodne Čitalnice- v Ljubljani, o kateri je g. ravnatelj Ivan Hribar ob tem jubileju izrekel lepe besede : „Mi sodobniki niti ne moremo po zaslugi oceniti znamenite uloge, ki jo je vršila ljubljanska „Narodna Čitalnica" v dobi narodnega preporoda; šele bodočemu zgodovinarju bo to mogoče." Za odbor „Narodne Čitalnice" v Ljubljani: Fr. Višnikar, Milko Naglič, predsednik. _ tajnik. Domače vesti. Otvorjeni nalog, s katerim nam je državno pravdništvo naznanilo zaplembo včerajšnje številke glasi: Ukazujem gospodu c. kr. redarstve-nemu konepislu dr. Ivanu Senekoviču, da zaseže po zakonitih p r o p i s i h vse izvode časopisa „Edinost" z današnjega dne, Št. 19 katere najde v prostorih uredništva, uprav-ništva in poslovništva, kakor tudi v tiskarnici Elinost". V tej zadnjej bode mu zaseči tudi odnosno s t a v i t e v, ter jo. uredoma zapečatiti, ali pa soglašenjem tiskarja razstaviti vže zložene črke. Provzročil je to naredbo članek pod naslovom: „Dvorne spletke in sicer vrste od Na dvoru do prestolonasledniku" v s p r i-! j e t v omenjeni časopis; pridržujem si pa, pretresa vanje drugih sestavkov. V Trstu, dne 19. I. IS 12. C. kr. dtžavni pravdnik: Dr. Zencovich. Brez falzifikacij naš „Piccolo" jedno- < stavno ne more živeti. Ne more, pa ne more! Ker ga faktične razmere ob vsakem koraku bijejo po zobeh, ker so zahteve po italijanskem nadvladjU v teh pokrajinah v vednem navskrižju z resnico, ker je vsa politika Italijanov — katere najgorečneji, a ob ene« tudi najbrezvestneji glasnik je i ravno „Piccolo" — golo zasmehovanje in Izanikavanje a v stri j sk h državnih zakonov, pod katere vendar le, kljubu vsemu, spa-1 dajo tudi Italijani v naših pokrajinah, in ker je ta politika v neprestanem in kričečem protislovju tudi z vsako moralo: pa je vse prizadevanje „Piccola" in sorodnih mu listov naperjeno v to, da zatem ne vajo resnico in da z raznimi perfidnimi fmtami in finesami prikazujejo svetu razmere drugačne, nego v I resnici so. Tako drzno in nesramno falcifikacijo si dovoljuje „Piccolo" celo v naslovu svojim poročilom o zasedanju deželnega zbora goriškega. Ta naslov se ne glasi „Goriški deželni zbor" ampak: „Dieta del Fri-uli" (Deželni zbor za Furlanijol) t To je falzifikadja dejanskega stanja naj- grše in najdrzneje vrste. Vsaj oni svet, ki ne čita druzih listov, nego one „Pfccolo-vega" kalibra in „Piccolove" — resnicoljubnosti in poštenosti, naj misli, da je ta deželni zbor zastopstvo izključno italijanske pokrajine. Še več! S to falzifikacijo bi hotel potajevati ekzistenco slovenskega dela dežele — tistega dela, ki tvori večino pokrajine in ki se svojim gospodarskim življenjem in snovanjem redi in pase glavno mesto, ki je sedež tem« deželnemu zboru. Gori smo rekli, da „Piccola" ob vsakem koraku bijejo dejanske razmere po zobeh in ga postavljajo na laž. Tako se mu godi tudi v njegovih lastnih poročilih, o zasedanju deželnega zbora goriškega. V naslovu govori o „dieta del Friuli", v poročilu samem pa mora govoriti o slovenskih poslancih, o slovenskih debatah, o slovenskih krajih, o slovenskih govorih vladnega zastopnika, kar vsebuje priznanje, da je to zastop dežele, ki je po velikem delu slovenski. Celo g. deželni glavar, ta korifeja, vredna „Piccolovih" falzifikaterjev resnfce, ne more drugače, nego da vsaj ob posebnih prilikah zine tudi kako slovensko besedo, s čemer potrjuje, da ta korporacija zastopa deželo, tri je tudi slovenska. Na tem nič ne spreminja tudi dejstvo, da „Piccolo" pota-jnje tiste slovenske mrvice iz ust deželnega glavarja Pajerja. Sicer pa nas „Piccolova" falzificiranja nimalo ne vznemirjajo, saj so bolj smešna, nego vse drugo ter ne dokazujejo nič druzega, nego da so gospoda v svojem nar.-italijanskem — strahu pred Slovenci postali že patologične prikazni, ki spadajo pred zdravnike za — duševne bolezni! Ples Ćirila i Metoda. — Kao svake godine tako i ove ujedinjena slavenska omladina hoče da dade oduška svo|im patriotskim čuvstvima. I ničim ne može ljepše da to učini nego baš time, da jedne večeri okupi u velikim dvoranama „Narodnoga doma" sve ono što slavenski Čuti u ovom, za naš nacionalni život važnom gradu. Pa kad se diljem slavskog juga priregjuju plesovi za našu Družbu, ni Trst, taj najveći slovenski grad, ne smije da zaostane, ne smije, da se zastidi pred nikojim drugim. Za to je baš potrebno da se svi nagjemo na okupu dne 3 veljače, da svaki svojom pri-sutnošću doprinese po svojim slabim silama tome slavenskom slavju. A ne samo moralno zadovoljstvo treba da nas taj dan zadovolji nego treba da i materijalno pokažemo da imamo i volje i smisla, da budemo na ovim našim krajevima i gospodari kao što smo brojem v večini. — A da nas k tom cilju vodi u prvom prosvjeta s Družbom našom na čelu, o tom ne treba ni govoriti. Pisac je ovih redaka uvjeren, da će trčanski Hrvati i Srbi toga dana osobito biti zastupani i da ne će nimalo zaostati u radu za uspjeh toga dana za braćom Slovencima. Mlagjima obojega spola, osobito će se pružiti prilika da toga dana pokažu našim narodnim neprijateljima da smo tu bili prije njih i da ćemo i ostati iza njih ! U to ime: Dovidova 3 veljaće! Zopet o »kulturi". Nemški poslanec dr. Lodgmann je trdil v nekem svojem govoru v Solnpgradu, da so Nemci dali Cehom svojo nemško kulturo. Na to odgovarja praška „Union". „To trditev moramo zavrniti kakor neveljavno. Mi (Čehi) nismo zajemali samo iz nemške, ampak tudi iz francozke, angležfce in druzih kultur. Z isto pravico bi mogli Francozi trditi, da so oni dali Nemcem kulturo, kajti bilo je časov, ko je v nemškem duševnem življenju prevladoval nemški vpliv". Ker pa je rečeni poslanec tudi trdil, da so avstrijske vlade povspeševale razvoj češkega naroda, odgovarja navedeni list (in velja ta odgovor v polni meri tudi glede nas Slovencev): „Ali ne ve gospod poslanec ničesar o onih dobah preganjanj proti našemu narodu — ali mu ni nič znano, kakov boj smo stijeni vojevati za vsako in tudi najskromnejo svojo zahtevo ? Če so vlade kateri narod povspeševale z vsem svojim vplivom, so bili to in so — Nemci. To dokazuje tudi njihovo stališče ob uradniškem vprašanju, kajti resnica, vzvižena nad vsak dvom je, da — ako Nemci dobe le svoje nemške uradnike — imajo tudi drugi narodi pravico zahtevati le uradnike svoje narodnosti. Kaj pa se godi z neznansko maso nemških uradnikov v slovanskih krajih?!" Tisto nemško zvračanje zgodovinske resnice in tudi sedaj obstoječih dejstev, to hlinjenje nekega mučeništva od strani do grla sitih in v tej sitosti objestnih preko vseh mej: tudi to je karakteristikon proslavljene nemške — kulture! Prihod kornega poveljnika. Pred-včerašnjem zvečer Je prišel sem iz Gradca korni poveljnik baron Leithner s spremstvom in se nastanil v hotelu Volpich. Krasni darovi, namenjeni za tombolo, ki se bo vršila ob pritiki letošnjega Ciril-Metodovega plesa, 3. februarja t. I., so že pričeli prihati na naslov gga. dr. Ryba?eve in dr. Gregorinove. Sv. Ciril in Metod pa rabita vedno več podpore in se — gotovo ne zastonj — tem potom priporočata vsem velečastnim rodoljubnim damam, gospicam, narednim trgovcem, slovanskim obiteljim v mestu lo okolici, sploh vsemu Slovanstvu Trsta za čim obilneje prispevke v koiist tombole, ki se vrši na večer plesa. Gospodarski shod kmetijske družbe za Trst in okolico v Padričah. Kmetijska družba priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob 2. uri pop. v gostilni g. Grgič Martina shod v svrho ustanovitve gospodarskega sveta. G. agr. inž. L a h bo predaval o vzreji telet in o živinoreji sploh; diužbini uradnik g. Voisk pojasni pomen kmetijske družbe in koristi, ki jih nudi ta svojim članom v tržaški okolici. Tombola v korist podpornih zakladov NDO. Predvčeraj zvečer so bile pred za to določeno komisijo izžrebane sledeče številke in sicer: 39, 50, 9, 34, 20, 23, 76, 71. 4, 78, 18, 26, 46, 33, 63, 75, 10, 48, 87, 80. Dosedaj izžrebane številke so torej po vrsti sledeče : 31, 15, 19, 43, 21, 17, 25, 30, 66, 59, 70, 72, 35, 69, 51, 44, 62, 61, 60, 58, 68, 3, 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41, 47, 82, 29, 45, 83, 86, 6, 79. 11, 1, 39, 50, 9. 34, 20, 23. 76, 71, 4, 78, 18, 26, 46, 33, 63, 75, It. 48, 87, 80. Lastniki srečk, ki so zadele s temi številkami tombolo, morajo to naznaniti odseku tombole, oziroma predsedniku istega, g. dr. Franu Brnčiću, odvetniku v Trs»», ulica Nuova 13, II. najkasneje danes ob 7JS zvečer, ob kateri uri se snide komisija za overovljenje srečk in izplačanje dobitka v prostorih „Narodne delavske organizacije44 v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega 2, M. Na pozneje došle prijave se odsek za prireditev tombole z ozirom na svoječasno izdano navodilo ne bo oziral. Povišanje cen tiskarskih izdelkov. Državna zveza avstrijskih lastnikov tiikara je razglasila, da se je s 1. januarjem po tspj Avstriji zopet povišalo cene tiskarskih izdelkov in sicer z ozirom na to, da se je povišalo delavske mezde in se je uiliiž bencem tiskarn podelilo draginjsko doklado. Krasen muzej slovenski se nastane v Trstu, ki pa ostane tu le en dan, oziroma eno noč. Hočete videti kje in kedaj ? No, pridite na 3. februarja t. I. v Narodni do«, kjer bo zbrano celo tržaško Slovenstvo hi boste zvedeli in videli kaj vse nudi „Ciril-Metodov" ples! Sankališče na Boh. Bistrici se otvori prihodnjo nedtljo dne 21. t. m. V dolini za smuči še ni dosti snega; uro hoda v hribih ga je pa zadosti. Torej v nedeljo v Bohsaj f Zima. Prejeli smo: Ker mla ši naši someščani menijo, da v Trstu nismo nikdar imeli hudih zim, naj jim povemo, da je bio v našem mestu že tudi 14 C pod ničlo lo to v nedaljni minolo^ti. Leta 1897 je bil tak mraz. Spominjam se, da smo šli dne 9. januvarja omenjenega leta plakatirat po nočt. Bile so, sko se ne motim, državnozborske volitve. Že v mestu smo se tresli (bilo je ob 2. popolunoč) pri 12 stop. port ničlo. Ko smo pa prišli na Plajde med Rocoljm in sv. M. M zgornjo — smo morali opustiti svoje rodoljubno delo, ker nam je zamrznil lep I Tudi 1895 leta smo imeli vse mesto pod ledom in snegom in je bila burja taka, da se ni dalo hoditi po mestu. Leta 1879 je bilo po zametth nad meter saega, ki se |e valjal po mestnih ulicah celo do spomladi, dokler ga ni toplota uničila. Spominjam se še ene zime, v ka'erl je bilo po vseh ulicah polno kupov že črvivega snega, a kedej je to bilo, se ne spominjam več. Vseka ko se more dogoditi, da Trst dobiva obilico snega in občutno mrzlo zimo. Naša posebnost pa je „Tržaška burja" I Ko ta razsaja z vso svojo silo, mora človek paziti, da ga ne iznenadi in pobije. Najnevarnejša mesta so: ogel ob Vianellovi palači v ul. Carducci, ogel „Narodnega doma" ob ul. Gdlatti, ogel glavne pošte ob ul. Squero nuovo, prehod med vrtom aa Glavnem trgu in Llcydovo palačo, in pa oa začetku ul. Molin a vento. Na tu omenjenih mestih mora posebno tujec zelo paziti, da ne ponesreči. „Zima". — Včeraj je mraz nekol ko ponehal. Zjutraj je bilo 0 3e stop nje pod ničlo, opo-ludne pa -f- 1. Jakost burje je znašala 50 km na uro. Na D naju je bilo — 7 6*. v Gradcu — 4 3°, v Celovcu — 8 1°, v Bu-dimpežti — 14 2°, v Odesi — 15 4J, v Dubrovniku 4- 7 50®, v Palermu 14* stopinj Celsiusa. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti je vojna ladi|a „C-sarica in kraljica Marija Terezija* dne 17. t. m. priplula v Bejrut, kjer ostane približno dva tedna. Na ladiji vse zdravo. Nase gledališče. V nedeljo zvečer se prvič v letošnji sezoni vprizori popularna opereta »MAM' ZELLE NITOUCHE" ki je na novo naštudirana in inscenirana. Popoludne se ponovi ob ljudskih cenah velekomična burka „CHARLEYJEVA TETKA", ena najboljših gled. proizvodov svoje vrste. TKŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERD!. Danes zadnjič .AidaV Jat.i premijera Verd.jeve opere .Otelio- EDEN. Zanimiv variietetnl program. V Trstu, dne 20. januvarja 1912. >EDINOST« St. 20. Stran IU. Tržaška mala krnnika | zavpil: „Jaz sem tega že sit!a (Mi son g*a i rzasKa maia Kromna. 1stu£a na to je potegn|| iz revoI*er Velika tatvina v mestni bolnišnici. V zvezi z velikansko tatvino odej na škodo mestne bolnišnice so bile razun omenjenih štirih peric aretirane še druge ženske, med temi dve babici. Vse te so obdolžene, da so kupile del vkradenega perila ali da so posredovale pri kupčiji. Požar. Včeraj ob I 30 pop. so bili og-■jegasci obveščeni, da je izbruhnil mal požar v tovarni vazeline v Barko vijah. Vzrok je bila pregreta peč. Požar je bil poga-Sen po dveurnem delu. Škode je 1500 K, ki je pokrita z zavarovalnino. Dva žaklja kave. Še dne 25. nov. I. I sta bila vkradena iz skladišča C na južni postaji dva žaklja kave v vrednosti 200 K. Včeraj pa je bil aretiran tat, ki je enkrat za izjemo — regnikolo, 23 letni težak brez posla Armando Magri, iz Padove. Aretiran fe bil tudi voznik Svetko Živic, ki je odpeljal vkradena žaklja. In še dva regnlkola. Radi tatvin v svobodni luki sta bila včeraj aretirana Sambo iz Benetk in Celant iz Vld«a. Pri prvem so našli tudi mnogo bržkone vkradene zlate-aine. Padel na ladijl. Nikolaj Abbate star i9 let, mornar aa italijanskem parniku „Ba-rion*, usidranem pri hangerju 24 v svobodni luki, je včeraj popoludne na delu padel tako nesrečno, da si je zlomil desno čeljust In je zadobil Še druge poškodbe. Pozvana zdravniška postaja ga je spravila v mestno bolni! nico. Koledar Ia vreme. — Danes: Fabjan in Sebastijan muč. — Jutri: III. ned. po Sv. 1. Kraljih. Neža dev. muč Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 2* Cels. — Vreme včeral: oblačno, veter. Vremenska napoved za Primorsko: in V5trelil. Dekletce ni vedelo povedati, kam da je oče meril. Priča Hermangilda Mazza je soseda, h kateri je bila Alojzija Bergagna pribežala. Videla je, da je bila Alojzija vsa prestrašena. Priča Hugon Štlrcer je aretoval obtoženca. Vedel je povedati, da je obtoženec sicer miroljuben človek, ki nikomur nič žalega ne stori. Branitelj dr. Robba je predlagal nekatere priče, ki naj bi pričale o obtoženčevi miroljubnosti, obenem pa jex predlagal, naj sodni izvedenci orožarji pregledajo torišče, namreč kuhinio, v kateri se |e prizor odigral, da potem po možnosti izrečejo svoje mnenje, kam da ]e obtoženec ciljal, ko je streljal : kajti če bi bil ciljal v glavo, bi se morali poznati streli v zidu v vlsočini glave, in bi se kroglje gotovo ne bile našle na tleh pri ognjišču, kjer je stal on, ko je streljal, iz česar on, branitelj, sklepa, da je obtoženec streljal naravnost v tla. Sodišče je pa ta predlog odbilo in je — potem ko sta še govorila zastopnik državnega pravdništva in branitelj — proglasilo Avgusta Bergagna krivega glasom obtožnice in ga obsodilo na deset mesecev težke ječe. _ Društvene vesti. 25-letnica „Hajdriha" na Prošeku. Pevsko društvo „Hajdrih* na Prošeku naznanja. da se bode vršil slavnostni 25-letni društveni občni zbor v nedeljo, dne 21. januarja ob 3. uri pop. v „Sokolovi dvorani* na Prošeku. K tej redki slovesnosti vabi odbor k najobilnejši udeležbi vse člane in pri-jatelje društva. vf • j____ _ , „ „^»„i i Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Večinoma motno. Mrzlo, Severo vztočnl Danes Je nayadna p|esna yaja 7etr0VI' 1 Opozarjamo cenj. rodoljube na ples Šentjakobske Čitalnice, ki se vrši danes, sobota 20. t. m. v krasni dvorani „Trgovskega izubr. društva* v ul. sv. Frančiška Št. 2 I. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 K, za dame 60 st. Ker je Čitalnica vsled znanih nezgod v velikih denarnih stiskah, se toplo priporoča za obilen obisk. Izpred sodišča. Nesrečen zakol. Za tri mesece zakonskega življenja deset mesecev težke ječe. Včeraj predpoludne je sedel pred sodniki 36 letni kotlar August Bergagna, obtožen zločina poskusa težKe telesne poškodbe, zločina javnega nasilstva in prestopka proti osebni varnosti, ker je dne 23. decembra m. I. v stanovanju svoje soproge, od katere ije ločen, trikrat vstrelil proti njej z revolverjem, in sicer v prisotnosti njiju 9-letne ičerke Roze. a» o N 0 dobroznnni zalog! izsotovljenih oblek ulica Arcata št. 1, nasproti gostilne nAU'Antico ussaro PoČenSi od ponedeljka se bo prodajalo vse bla<*o, obstoječe iz moških in dedkih oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajr itd itd. po izredio nizkih cemh, tako da se ni bati posteče konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmeta. Udani VITTORIO P1SCUR. N e a < €0 Odlikovana pekarna In slatfttarna VINKO SKERK - TRST Nar. del. organizacija. — Skupina NDO „Čistilnica olja (Spre-mitura olii) sklicuje za jutri, dne 21. t. m. ob 4. uri pcp. svoj redni občni zbor, ki se , , , , , 1L bo vršil v prostorih NDO pri sv. Jakobu, ^f: ai ! i Delavci <*Čistilnice olja- ! udeležite se tega 11«« . 0b£nega zfr0ra polnoštevilno, ker razun volitve novega odbora se bo razpravljalo o več drugih važnih predmetih. Uinio, dočim so bili za votante svet. Lion in baron Faifoglia ter sodnik dr. Prati. Državno pravdmštvo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Barzal, a branil je obtoženca dr. Robba. Obtoženec je sicer priznal svojo krivdo, a izgovarjal se je, da je streljal v razburjenosti, do katere ga je pripravita ona sama. Oženil se je z Alojzijo pred devetimi leti, ali že prvega dne je na vstal med njima prepir. Živela sta skupaj — 14 dni. Pozneje fe zopet vzel ženo k sebi, in to celo dvakrat, ali obakrat se je moral zopet ločiti od nje.. Pred tremi leti sta se slednjič ločila sodnim potom. Plačevati je moral ženi za oba otroka po K 6*— na teden, a zanjo samo po K 20'— na mesec. Ko je delal in zaslužil, je rad In redno vršil to svojo dolgost, a ko ni imel dela in tore| tudi ne zaslužka, ni mogel tega izpolnjevati. Ko je pa potem dobil delo, mu je žena takoj sodnim potom zaplenila plačo. Vsled tega je bil odpuščen iz službe. Tako se mu je zgodilo v Lloydovem arsenalu, tako pri Ho tu in drugod. Obupan vsled tega je Šel — Jutri v nedeljo od 4. ure pop. do 9 30 zvečer običajaa plesna zabava v društvenih prostorih. — Pripravljeni odbor za konsumno zadrugo uljudao prosi odbornike, da se udeleže seje, ki se bo vrš>la danes, v soboto zvečer v prostorih »Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. ..^zJšB a i — Likvidatoriji konsumne zadruge članov NDO ki so bili izvoljeni na izrednem občnem zboru dne 9. t. m. so naprošeni, da pridejo zanesljivo ob 6l/, uri zvečer na sestanek v pisarno dr. F. Čcrneta in dr. Iv. Mandića (ul. Zonta 9 1.) Gospodarstvo. Podpora za zboljšanje hlevov, svinjakov in gnojišč. C kr. ministrstvo za dne 23. dectmbra m. 1. k svoji ženi, prosit poljedelstvo je dovolilo kmetovalcem tržaške jo, naj ga vendar neha preganjati in naj ga j okolice podporo v svrho zboljšanja hlevov, pušča v miru, da bo mogel kaj zaslužiti in | svinjakov in gnojišč, ki se porazdeli v obliki tudi njej dati. Imel je le slučajno revolver pri sebi. Ker mu je žena osorno odgovorila, da ga ne bo puščala v miru, je potegnil revolver iz žepa in parkrat vstrelil v zrak. Ni nameril proti njej tn tudi je ni nameraval zadeti. Obtoženčeva soproga, Alojzija Bergagna, je dejala, da sta prve tri mesece zakonskega življenja preživela z možem še precej srečno. Po treh mesecih sta se pa iočila, a vzrok te| ločitvi je bila tašča, obtoženčeva mati. Ko sta se slednjič ločila sodnim potom, je on izprva točno plačeval aiestčnih 20 kron zanjo in tedenskih 6 kron za oba otroka, potem je pa začel s plačevanjem odlašati in zastajati. Da ga prisili v izvrševanje svoje obveznosti, se je zatekla aa sodišče in mu zaplenila plačo. Dne 23. decembra m. 1. je prišel k njej in potem, ko sta izmenjala nekaj besedij, je potegnil iz žepa revolver In žnjim trikrat vstrelil proti njej. Zdi se jej, da jej je ciljal v glavo. Vendar je ni zadel. Pobegnila je nato k neki sosedi. Na njeno vpitje je on pobegnil. Ko je pozneje prišel redar, so v kuhinji, kjer se je odigral prizor, našli dve kroglji na tleh, a eno zapičeno v mizo. Kakor priča je bila zaslišana tudi 9-Ietna obtoženčeva hčerka Roza Bergagna, ki je prisostvovala prizoru med materjo in očetom. Povedala je, da je oče večkrat dal materi denar, večkrat pa tudi ne. Onega dne — 23. decembra m. I. — je bil prištl ■ ••če in gjvorl z materjo glede denarja. Besede med očetom in materjo so postajale vedno hujše. Slednjič je oče, ves razjarjen, več nagrad po 50 do 400 K., za pravilno napravo ali primerno preureditev tu navedenih gospodarskih stavb, zvršenlh v zadnjih dveh letih. Pogoji za dosego eno teh nagrad so sledeči: Obsežnost hlevov in gnojišč naj odgo varja številu živine, ki se ima držati v istih hlevih. Zidovje mora biti napravljeno Pri zelo oslabelih bolnikih, ki so težko bolni in pri takih, ki so dolgo Časa ležali bolni, je v prvi vrsti potrebno, da se jim ohrani in povzdigoe moč. K temu je potrebna lahko prebavljiva, nedražljiva, obenem pa zelo krepilna hrana, kakor jo pripravlja „Kufeke". KUFEKE se lahko da enostavno pripravljen, zakuhan v vodi, mleku ali kakau, ali pa tudi kot pridatek juham, sočivju in sladkim jestvinam ter ne utrudi nikoli požiralnika s to menjavo DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes dne ao. t. m. od 9—12 predpoldne in oc 3—6 popoldne: Chiffonier, umivalnik za 2 osebi, nočne omarice, kredenčna omara, omara s štirimi predali, slike, stekla in klobuk za svetilke tulipani, elektr. svetilke, plinove svetilke aparati Auer, rešeta, petelini, prah „Pe rolin" za čiščenje parketov, aparati „Sani-tor", izolatorji in drugi instalacijski pred meti. Trikrat na dan avei kruh. Prodaja v9.kovrstf.ih bi Škotov, posebno ca čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete ta peči. Natfhiejla moka iz najboljfiih mlinov po najniži ceni. Fina inosemca vica in likeri v steklenicah. Besplatna postrežba na dom. Kruh in .lalčftoe •« Izdeluj, lglealfiklm električkim .trojem J(ine-Bioskop ,£dria4 — v Skednju 1 — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: Engen Jurčev, Crst. ulica ^ qaedoHo št. 9. TELEFOS 37. IV UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehni* • TRST ~ ulica della Caserma it. 13, II. n. Dr. Peenik (PETSCHNiGG) Crst, via S. Caterina štev. t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — & & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 */. — 1. - - POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pori čevljev za samo 7 h 50 st. Sadi plačilne zaostalosti reč velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko ealogo čevljev globoko pod proia-vajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevlje?, usnje rnjavo ali Črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, te o elegantDa, n^jnovej&a fa*oua. Velikost jo Številki. Vsi < pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetja H. SPINGARN, eksport čevljev Krekovo Al. 240 Sme se zamenjali in se vrne denar._ Manufakturna trgovina Trst, ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Delilni St. 13 lujroti tirtrt it. iitcia ictcii Bogat Izbor ur v»ake vr»te, kakor Ind I ohtmof, pntMOT ■ dijamanti In brea dijamantom, .'letik« lerlile«, zlate Ig srebrne zrn m>»ifce, »•»* m IrrtnfatrenSnih rir"h ČE V L J ARN1C A BRATA CEH ■ Trst ul. G. Carducti 40. Q Prodajalca z delavnico vnako-b rrst nega obarala za moške in p_ tfnske ter otroke ™ SPREJEMAJO SE NAROČILA fli - PO MERI. - Cene zmerne. Svoji k svojim ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38 Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da Be pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. _ «I>BBJE1AJO SE TUDI POPRAVE. — E n ANTON SANCIN, Skedenj 302 (pri lekarni) priporoča slav. občinstvu svojo ,Pri lek"rnl) novo trgovino manu a Stran IV. »EDINOST« št. 20. V Trstu, dne 20. januvarja 1912. malto ter znotra] in zunaj ometano in pobeljeno. Streha naj je popolnoma nepro-dirna ; vrata in okna se naj zapirajo trdno (nepropustno); širokost vrat naj je tolika, da gre tudi breja živina lahko skozi; okna naj bodo taka, da omogočujejo prezračevanje notranjosti ter da propuščajo dovolj svetlobe vanjo. Hlevska tla naj ne bodo nižja od hleva, ampak najmanj 15 cm. višja od teh; naj so neprodirna, ravna ter naj malo vise proti hodniku, da gnojnica lahko od teka v jarek, ki vodi na gnojišče in sicer v gnojnično Jamo. Hlev bodi v notranjosti najmanj 2 in pol metra visok; površina tal za vsako dorastio govedo znašaj 2 in pol m. dolžine in 1 in pol m. Širine, v kateri meri pa ni obsežen prostor za hodnik, ki bodi za stojišči ter najmanj 1 Jn četrt m. Širok Jasli in korita naj so primerno postavljene t. J. v primerni višini. Za spravljanje sena in druge krme ter stelje naj je poseben prostor ločen od pravega hleva na pr. v višjem nadstropju istega. Gnojišča na) se po možnosti postavi na senčnatih prostorih, zavarovanih pred burjo, v bližini hlevov, nikakor pa ne ob javnih poteh in ne tik hiš. Če za gnojišče primanjkuje potrebne sence, se odpomoretemu z na saditvijo takih dreves okoli istega, ki služijo v ta namen (divji kostanj, oreh, murva itd.) — Obsežnost naj znaša za vsako govedo (enako tudi za prašiče velikih pasem) najmanj štiri štirjaške metre. Tla naj leže 50 —60 cm. pod višino okoltša ter naj bodo lahko nagnjena proti eni strani. Dalje naj so ista neprodirno napravljena, tlakovana ali cementirana. Jama, določena za zbiranje gnojnice postavljena na najnižjem mestu gnojišča, naj obsega najmanj en kubičen vneter, naj je neprodirna in pokrita z omrežjem tako, da se samo tekočina hlevskega gnoja lahko steka vanjo. Stranske stene gnojišča naj bodo zidane ter 50 cm. visoko od tal položene. Zidovje, ki se nahaja ped zemljo, mora biti ometano s cementom. Na vsak način se mora zabraniti, da se deževnica ne steka na gnojišče, in sicer tako, da pada samo dež nanj. Glede svinjakov bi bilo še omenjati, da njih tla morajo istotako spolniti zahteve, stavljene za hleve velikih živali, kakor veljajo tudi tozadevne mere površine, in to posebno, ako se naj v teh svinjakih goje prašiči velikih pasem. Zraven svinjakov in v neposredni zvezi ž njimi naj je na odprtem, in sicer za vsakega prašiča posebej, določen prostor, ki naj ima najmanj poldrugokratno površino stajališč. Prosilci se morajo zavezati, da bodo v slučaju, da se jim podeli eno teh nagrad, v dobrem stanu držali svoje hleve in gnojišča in se ravnali po navodilih, ki jim v tem oziru podajo v to poklicani strokovnjaki. V enakih okolščinah se bodo podeljevale nagrade manje premožnim prosilcem. Prosilci, ki jim bo na podlagi tega razglasa pri sojena ena teh nagrad, so v bodoče izključeni od pridobitve nagrad za isti predmet, četudi se je pozneje p«, pravil ali spopolnil. Nagrade podeli tukajŠno namestništveno svetovalstvo na podldgi poročila o izvršenem pregledovanju po posebnih tehničnih organih, ki se jim poveri ta naloga, ter potem, ko se je zaslišalo mnenje obeh kmetijskih korporacij v Trstu. Prošnje za dodelitev eno teh nagrad je predložiti takajšnjemu namestništvenemu svetovalcu najkasneje do 30. aprila leta 1912. _ Vesti iz Goriške. b. Caveant consules, ne«. Dobro informirani krogi trdijo, da je predložil goriški magistrat deželnemu odboru v potrditev reformiran mestni Štatut. Ako je to res, naj dr. Gregorčič in dr. Stepančič skrbita, da oe bomo Slovenci takrat opeharjeni, kakor ob imenovanju uradnikov za deželno norišnico, ko sta bila imtnovana dva uradnika Italijana za mesto, ki je bilo namenjeno za Slovenca, in to po krivdi prof. Berbuča, ki je bržkone, kakor smo sedaj izvedeli, slabo informiral dr. Stepančiča. Tako se je zgodilo tudi, da je bil sprejet v službo deželnega tehničnega urada četrti inženir-Italijan, med tem ko Je tam en sam Slovenec. Vse to pa je deželni zbor odobril v seji 18. t. m.! b. Tukajšnja mestna ženska bolnišnica. — Odposlana je bila pred kratkim komisija od tukajšnjega magistrata, da bi pregledala, v koliko odgovarjajo resnici razne pritožbe proti ravnan|u z bolnicami. Bolnice same so nam pripovedovale, da na vsako vprašanje zdravnika do kake bolnice, kedaj da je vzela zdravilo, ali Ji služi hrana itd., je stopila ena postrežnic tik zdravnika ter odgovarjala sama, da je odgovor tako-rekoč sugestijonirala; druga strežnica pa je stopila za zdravnika ter Je od tam žugala in namigovala bolnici, kaj naj potrdi. — Gorje pa 4a je bilo onim bolnicam, ki bi se kaj pritožile. — Posebno zapostavljene so Slovenke in tudi „ščave* padajo na njih račun. Ali se vrši to izžemanje bolnic na ukaz od zgoraj radi praznih mestnih blagajn —, nam ni znaoo. Vesti iz Istre. Podružnica sv. Cirila in Metoda za občini Ocizla Klanec in Materijo je priredila minolo nedeljo v Herpeliah v prostorih g. Baše letos svoj prvi .plesni venček**. Vsem onim, ki so pripomogli, da se Je prireditev dobro obnesla v korist naši dični družbi, iskrena jim hvala! Predplačali so vstopnino gg.: Peter Tavčar 3 K Edv. Bubnič 3 K, Gregorec, Buzet 9 K, Ljud. Kabaj 2 K, I. Antonac 2 K, I. Križman 2 K, I. Gulin 2 K Ljud. Žerjav 2 K, Andr. Baša 1 K. Alojz Peterlin 1 K, I Dekleva 1 K, Š. Šiškovič 2 K, Andr. Jaka c 1 K, Fran Šturm 1 K, g.ca T. Si-košek 1 K, Mirko Šiškovič 0*51 K, Dr? g. Bradaška 140 K, neimenovani 1 K, I. Med-vešček 1 K. _ Razne vesti. Električno pečenje kruha. V severni Ameriki obstoje v več mestih že dlje časa električne pekarne. Tako speče ena takih pekarn v Milwakee na dan tisoč hlebov kruha. Stroški ?a električni tok znašajo mesečno samo 420 K. Mestna elektrarna na Dunaju je tamošnji zadrugi pekov ponudila, da da članom zadruge brezplačno električne peči na razpolago, in da bo ceno električnega toka tako računala, da se« izdelki prav nič ne podraže. Tudi v Nemčiji uvajajo v pekarne elektriko. Provzročila je to monakov-ska razstava leta 1910. Električno pečenje kruha ima Jako mnogo ugodnosti. Pred vsem je velika čistota, nadalje se prhrani mnogo časa. Pecivo je jako okusno. Saj in dima ni, kar Je velika dobrota za pekove sosede. DAROVL — G. Jakrb Tavčar je daroval za Šolsko stavbo CM 5 K. Srčna hvala! f AVrrm = Lovrenc Botac = Trst - ul. Piccardi, vogal Pasqua!e Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga. Postreže se vedno z dobrim io svežim blagom ggr* prve vrste :: ter po nizkih In zmernih cenah. ^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM-j| Dobro jutro f Kam pa kam? „Grem kupit par čevliev." - ,Ako hočett biti dobro poetrežen. Vam svetni em. da gresfc v ulico Riborgo št. 31 ( Al buon Operaio ) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejša do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM 1 — Priporoča se lastnik M. IVANČIC Zadnja brzojavne vitli. Papežev nuncij na Dunaju umrl. DUNAJ 20. Papežev nuncij mons. Bavona je danes ob 1. url zjutraj umrl. ŠTIPAN UIMIOA tryo iua 5almatinskin rm lastnega proizvoda iz Rogoznice pri OmiSu GOSTILNA v ulici sette Fontane St 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFE T v ulici Nuova štev 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria Sf. 14. V*no na debelo In za družino v tseh j ■ - — ■ ■ gohtlln&h. ———— | Nova : čevljarska : delavnica v nac Ziberna ig E3HAII OGLASI £E MALI OOLASl «a rafesaj* p* 4 MM. Iindc. Maštao ti«kas« b«-ndt •* rahistjo •■krat r»{ Naj ■tuji pnaiojblu mili 40 Mol Plača M takoj In«»r. oddelka Mlekarna v *rediii mesta, a predajo kave, IVI*«. Ko rim ma-Ia, vina, piva itd. proda se pod dobrimi pog ji. Pojasnila daje KolaiŠič, kavarna Ctr*o od 9—11 in od 3 6 pop 158 Piazza N nsovfno 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje fn popravlja vsakovrstna obu vala za moške, ženske in otroke; sprejema naroC la po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Zaloga obuvala - in lastna delavnica = Antnn Ifrilčip kiojafid mojster v Gori i. HIIIUII IVrUolb, tekalifiče Frana Josipa Št 36. Izdelu e obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilu zadoft je prsna mtrt. V zal ^ ima raznovrstno blago ter pt šilja uzorce na ogled Cene zmerne. 13 MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata Štev. 1 9 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Illzkll) i« /merilih cenah. ~—- llrarin lf T P°k°ju> slovenščine hrvat- U IO UII l\ Mine, ita'ijauSCine >n nemPč ne, ter knjigovodstva «s kavcijo) išče primerne slu^te. Po nudoe pod „Uradnic št. 5y* na instratni oddelek E ino-ti. 59 tfnmnOninn trgo«ako izobražen, zmožen |\UIII|JOliJUII, peifektno nemškega in italijanskega jezika v pis* vi in govoru, se aprejma takoj v večio na novo upeljano modno trg-»vino. ki na bi t-e v tem »-lučaju poveča a T govii a s* nahaja v velikem industrijskem uradu v bvici ; kapitala se Žen od 6 do 10 tta č kr n Lepa ek-isienca za pridnega in solidnega g spoda je zas gurana. Naslov po*e mse atn o-ti nn.' ftr mi. 91 D o ec bfcoraj u.,v, tri »ul>e a pohištvom, kuhinja, vrt, saano drevje, studenćica, v bLž ni kopelji. solnčno, se proda takoj. Naalov pri inser. oddelku E avtntnohllnv — — HoHdn* Velika vinska klet dvorišče Goijup - OPČINE - dvorišče Garju^ Prodaja se najmanj 56 litrov. Istrski teran......po 56 vin. liter Kraški teran....... 76 „ . Belo Rislincr......„ 52 „ „ Bur^undiko belo . . . „ 68 „ n Pri.tna žganja .... K 140 B „ Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljk^h - PcAUJa se po povzetju. - Josi o Sosič št. 176. .Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezplinove biik te iz dr-venega oglja, se pnp< roća v zalaganje hrastov. In buk. dru prirejenih za peč .ngiežk'ga in inozemskega a etJega premoga AKTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. ogjja „Bonlea" v veliki jajčji obliki za v^ako kurjave žartči aomadi v (n.ali jajčji obliki) ca odprto ognji-iče in likanje. Naručbe ki ae lavrie točno, je naslovili na tovarn ^ko pisarno : Trst - Via delta Teaa štev. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki Giovanni Angeii ulic. Vinc. Belimi štev. It (nasproti cerkvi novega £v. Antona). Josip Semuhć TRST, ulica deli' Istituto St. 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČiCARNO, v kateri se dobi cel dan ■vež kruh in raznovrstne sladčice. .Moka iz I mlinov ter maslo. Likeri, vinu in pivo v stekl. Postrt'2htt tudi 11» tlom. Slovenci In meSfani! ^ Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udan. ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM Hans Scheidler == zobotchuik - bivSi: prvi zobo tehnik Pr. Ferdinanda Tanzei Sprejemu l ! 9—1 In od 3—6. 57 Trst, Piazza t. GoMoul št. 5 II Veh. Petrovcic čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40 Z:Ioja Izdelanih domačih čejlJeu. S|»r^j*»nm1«» S«1 IIJIri»4 l|>i !>'» niorf^ TEODOR KORN 11 Trst, ul. Miramar Štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEM tJO SE TS4EOVRKTNA = DELA IN POPRAVE ~ .* PO nXUH OBIAB. •.• :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelEl. 25-26. □ Poslovodja: Franja Jenka. NJ o> > 0 e 0 E ec SJD > O ha cc G- M ..1 JOSIP VATOVEC - Trst ul. Set n n 0 < —i zr U) in 3 0 O T3 —« 3 rs ■T Zaloga obuvala ■■■■ in laatna dolalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst oL filosujJordutcI 31. Velika izbera molkih in •enakih čevljev. • Po-prave ee irvriujejo točno in aolidno po mernik ceiab Zahtevajte »Kolinsko cikorijo!« Velika kiobučarna Romeo Doplicher Klobuki li klobočevlne prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Enporij kap aa potovanje in ca Sport. 001 00