OB DESETLETNICI So stvari in dogodki, ob katerih zno¬ va zabole rane, če si jih prikličemo v spo¬ min. Ali jim prav to ne daje svojevr¬ stne vrednosti? školjka v največji bole¬ čini porodi svoj biser. Biser! Vsa ta vrsta obletnic, ki se vrste in bc-že mimo nas — včasih jih le preveč s trpkim obrazom in solznimi očmi spre¬ mljamo — so le male postajice velike¬ ga Križevega pota, ki ga je Vsemogoč¬ ni naložil našemu narodu, da bo razbičan, zasramovan in teptan dočakal tem veli- častnejšo velikonočno jutro: Vstajenje. Žalostne postajice pred desetimi leti... Kdo bi jih mogel našteti vse, kjer je na¬ še narodno srce krvavelo! Laški fašist je odvažal tisoče in tiso¬ če ljudi v taborišča, zapore je natrpal z njimi: od pluga in zemlje jih je trgal, iz mirnih domov pobiral ter s puškinimi kopiti podil na pot. Planjave belih grobov ga obtožuje. Na preostale, ki so se po sreči izmuznili temu prerešetavanju, je nameril ogenj svojega orožja; ko bi vsaj bleščečega imena — ofenziva — ne bil napisal nad to zločinsko početje. Bilc je le zverinsko pobijanje delovnega ci¬ vilnega prebivalstva, ki je z mimo vest¬ jo in čistih rok ostalo pod lastnimi krovi. Črn dim in duh po ožgalinah se je valil čez slovensko zemljo... Divjanje po- ži vir! jen ega okupatorja, ki se je za nez¬ natne in brezpomembne praske iz rde¬ čih brlogov krvavo maščeval nad neobo¬ roženim in nedolžnim prebivalstvom, je šlo z vso silovitostjo naprej: pobiti te žilave Slovence, ki jih ni mogoče spra¬ viti na kolena, da bi mu služili. Smrt je bogato kopičila v svoje žitnice v tistih dneh: talci pred cerkvenimi zidovi, ob vaških križpotjih, ob potokih, v dolini¬ cah, v kotanjah. Padali so ljudje kot snopje za žanjicami. človeška glava je bila brez cene. Napojila se je sloven¬ ska zemlja s curki vroče srčne krvi svo¬ jih sinov in hčera. Ko bi iz nje pogna¬ li rdeči tulipani, na široko in na dolgo bi valovilo nepregledno morje krvavor- dečega cvetja... K vsemu temu in da bo stiska popolna, si je še rdeči partijec podvihal rokave in nabrusil meč. Naj pade, kar ni rdečega! Naj umre ,kar mu ne služi! V znamenju svoje svobode je prinašal sužnost in smrt. Kriki trpinčenih so odmevali iz mraka naših gozdov, tožbe in vzdihi zve¬ rinsko mučenih so za večno onemeli med stenami kraških jam. Za posamezniki so odgnali v pokolj cele družine, ki niso rnogle pravega Boga zamenjati za srp in kladivo, skupine, procesije, ki so vztrajale na pravi poti: grobovi poedin- cev so rastli v grobišča, v zevajočih breznih so našli mir ti naši mučenci. Čez ruševine, plamene in dim se je sklanjal koščen obraz Smrti, za njo pa sta se v tesnem objemu krohotala laški fašist in domači rdeči klavec... Doba desetih let nam je ostrine tistih bridkih dni nekoliko zbrusila. Vse zernsko se je odmaknilo, pogorišča in grobišča prerašča žametasti mah, podo¬ be žrtev bledijo, kriki trpečih in vzdihi umirajočih lebdijo le še v najskrivnej- ših kotičkih naših src. Vse bolj pa se dviga prava podoba mučenikov, čista in bleščeča, nesmrtna. Naša borba je veljala kot samoobram¬ ba pred brezbožnostjo komunizma, ki je nameraval uničiti velike ideale: svobodo, pravico in božjo ljubezen. Danes je od cerkvene in svobodne svetne oblasti ob¬ sojen kot zlo. Bili smo že tedaj med redkimi, ki smo sprevideli njegovo po¬ gubnost, ko so veliki državniki, tudi svo¬ bodnega sveta, še goreče ljubimkali z njim ob polno pogrnjenih mizah. Velike so bile narodove žrtve za te visoke ide¬ ale. Upravičeno smemo nositi naslov “narod največjih žrtev” za svojo čast in svobodo, ki pa nam je bila s silo odvzeta ob uri, ko so drugim narodom peli zvo¬ novi pesem zmage... Že kratkih deset let nam je potrdilo pravilnost naše poti. Resnica, kateri smo služili in zaradi ka¬ tere' je bilo toliko žrtev, vedno bolj ble¬ sti v svoji pravi luči. Našo žrtve zanjo dobivajo neminljivo in neprecenljivo vrednost! V trpljenju, žrtvah in bolečini je bi¬ la preizkušena naša narodna klenost, EVROPSKA UNIJA - KORAK Te dni so se zbrali v Parizu na konfe¬ renci zunanji ministri Francije, Nemčije, Italije in pa članic Beneluxa (Belgije, Nizozemske in Luksemburga). Konfe¬ renci predseduje francoski zunanji mi¬ nister Robert Schuman. Tej konferenci pripisujejo poseben pomen in ako uspe, bi bila ta konferenca tista, ki bi dala vsemu delu za evropsko unijo prvo prak¬ tično podlago. VOLITVE V EVROPSKO KONSTITUANTO — NA POMLAD 1953 Francoski zunanji minister je prinesel na to konferenco izdelan predlog o tem, da naj se na pomlad 1953 izvedejo v vseh zahodnih evropskih državah (razen v Švici in v skandinavskih deželah) vo¬ litve v evropsko konstituanto. Ta kon- stituanta bi naj izdelala posebno “fede¬ ralno ustavo” za evropsko unijo. Franco¬ ska vlada namreč meni, da ne bo mo¬ goče pravilno organizirati evropske o- borožene sile, ako ne bo obstojal organ, ki naj to evropsko vojsko nadzira in ji tudi ukazuje. Prave ukaze in pravilna navodila pa bi mogla dobivati, ako bi v Evropi, ki že naj ima skupno obrambno silo, obstojala tuki skupna vrhovna ob¬ last, ki bi najprej izdelala “statut” te vojske in bi se po tem postopku vse de¬ lo nato tudi razvijalo. Ko bi tak “sta¬ tut” dobila oborožena sila, bi iz istega foruma sledili “statuti” in ukrepi, ki bi evropsko unijo v njeni organizaciji izpo¬ polnili in tudi dopolnili. V Franciji ima Schuman največ zago¬ vornikov za ta svoj predlog, pa tudi naj¬ več — nasprotnikov. Levičarji in desni¬ čarji se “boje” evropske oborožene sile, v kateri bo nemški vojak po ameriški sodbi “najboljši.” Tudi se ne ve, kako bodo nemški generali to nemško vojsko v sklopu evropske vojske vežbali. Ame¬ riški politiki sicer danes zahodnim nem¬ škim politikom neizmerno zaupajo, toda kje bodo poroštva, da ne bo nemška o- borožena sila nekoč spet sprožila kake jipsebne akcije proti zahodu — in v ta¬ kih razmerah je Francija vedno prva, ki je žrtev. Zato zahtevajo politiki Schumanovega tabora, da naj se evrop¬ ska federacija čimprej izvede, tej uniji pa je treba dati močno vrhovno oblast, ki bo držala vse take nemške poskuse pod kontrolo. Tn taka oblast se naj izvoli pri sploš¬ nih evropskih volitvah, ki bi morale biti pomladi 1953. Mudi se pa res zelo, ker je sklep o enotni evropski oborože¬ ni sili bil sprejet že v Lizboni v januar¬ ju — kmalu bo postavljen forum, ki bo to vojsko vodii in z njo razpolagal. V Združenih državah prevladuje mnenje, da je s tem sklepom o evropski vojski Evropa krenila na pot federacije; v Franciji so tudi tega mnenja, zlasti, ker se vesele, da hočejo biti Amerikan- ci “botri” in s tem tudi najboljši garan¬ ti za to vojsko. Vsako ameriško garan¬ cijo pa je danes treba zagrabiti z obema rokama in ker se Nemci že rede v “a- meriškili jaslih”, je treba biti še bližje vsem ameriškim željam, jih že vnaprej pogruntati in veter zaobrniti na svoja jadra. Tako so v francoskem zunanjem mi¬ nistrstvu izdelali tudi že načrt o tem, kako bi se naj izvedle volitve v Evropi. Tam menijo, da naj bi v konstituanto — na vsak milijon evropskih volileev pri¬ šel po en poslance. In zaradi tega je spet nastal strah v enem delu francoske¬ ga javnega mnenja. V Evropi je danes še vedno vsega skupaj 100 miljonov Nemcev, 45 miljonov Italijanov, v načr¬ tu je, da bodo pozneje volili še Grki in Turki (ker bodo sodelovali v evropski vojski) in še drugi narodi, ako se osvo- bode svojih sedanjih kom. osvajalcev. Francoska skupina bi mogla šteti samo na svojih 40 milijonov volileev (skupno z valonskimi volilci v Belgiji), kajti ni¬ zozemska skupina se lahko šteje tudi V ev. germansko skupino. Desničarski komentatorji v Franciji napadajo vlado, zakaj je bila tako počasna: predno je pristala na evropski blok, bi morala sa¬ ma najprej povezati okoli sebe blok la¬ tinskih držav in pripravljati poseben blok v Srednji Evropi in na Balkanu, ker se je izkazalo, da tem državam ni nevarna samo Nemčija, ampak prav ta¬ ko Rusija s svojo imperialistično politi¬ ko. Tem kritikom odgovarjajo Schumano- j vi pristaši v Parizu, da sedanja Evropa j ni okvir za tako obsežno politiko, čez polovico Evrope gre danes črta sovjet¬ skega sovraštva in ta mala Evropa se mora znati organizirati pred to največ¬ jo nevarnostjo, ki neposredno grozi ev¬ ropski krščanski civilizaciji. Skušnje iz organizacije te male evropske unije bo¬ do dale pravo podlago za splošno in po¬ polno evropsko unijo, ki pa bo nastala iz skupnih naporov v obrambi pred ne¬ varnostjo, ki grozi enako vsem skupaj. ACORDOSE k LA SES08A EVA PERON Ih ms ALTA DISTiNCSON NACIONAL El Congreso Nacional sanciono el proyecto de ley, mediante el cual se acuer- da a la senora Eva Peron, el derecho al uso del Collar de la Ordcn del Liberta- dor General San Martin, maxima distincion que solo otorga la citada orden a los jefes del Estado. La medida se adopto en merito a los excepcionales servicios pres- tados al pueblo de la- patria por la esposa del primer mandatario, por su espiritu de sacrificio y sus virtudes de la mas pura tradicion sanmartiniana. Por decreto del Poder Ejecutivo esa ley ya fue promulgada y entro en vi- gor. La maxima distincion, qiie ha sido otorgada a la esposa del jefe del Esta¬ do, tiene caracter vitalicio. El collar de la Orden del Libertador General San Martin constituye una ver- dadera obra de arte. Esta compuesto por seis piezas principales, a saber: una gran plača con la efigie del Libertador General San Martin, una corona de lau- reles en la que se asienta el historico sable corvo, un condor de los Andes, un gran Escudo Argentino, un collar formado por los escudos de las 14 provincias y un cierre de laureles con un gran sol. NAJVIŠJE NARODNO ODLIKOVANJE ZA GOSPO EVO PERON Narodni kongres je sprejel zakonski osnutek, po katerem se dovoljuje gospe Evi Peron pravica do nošenja ogrlice Reda Osvoboditelja Generala San Martina, najvišje odlikovanje, ki ga lahko dobe samo poglavarji držav. Ta sklep je Na¬ rodni kongres sprejel zaradi izrednih zaslug, ki jih je gospa Eva Peron storila narodu in domovini s smislom za žrtve in kreposti najčistejše sanmartinske tra¬ dicije. Vlada je zakon že potrdila in je tako stopil že v veljavo. Najvišje odliko¬ vanje, ki je bilo podeljeno gospe Evi Peron, je dosmrtno. Ogrlica Reda Osvoboditelja Generala San Martina je pravi biser umetnosti. Sestavljena je iz šestih glavnih delov, ki so: velik medaljon s podobo Osvoboditelja Generala San Martina, lovorjeva krona, v katero je vstavljena zgodovinska za¬ krivljena sablja, andski kondor, velik argentinski grb, ogrlica, sestavljena iz grbov 14 provinc in zaponka iz lovorjev z veliko sončno oblo. Posamezni deli Ogrlice Reda Osvoboditelja Generala San Martina so sestav¬ ljeni takole: Medaljon-podoba Osvoboditelja je okrašena s 16 žarki iz platine in okroglimi briljanti in ploščicami rdečega zlata; središče je argentinska kokarda, iz bri¬ ljantov in esmalta, ki obkrožajo podobo generala San Martina. Vse skupaj pa je pritrjeno na lovorjevo krono z velikim briljantom zlate barvo. Lovorjeva krona je iz zelenih briljantov, vdelanih v zelenkasto zlato, repro¬ dukcija zakrivljene sablje pa je iz platine in belih ter zlatih briljantov in je pri¬ trjena na kondorja z velikim belim briljantom. Kondor je iz rdečih briljantov, vdelanih v rdeče zlato ter visi z argentinske¬ ga grba na velikem briljantu zlate barve. Grb je sestavljen iz zlata, platine, briljantov in esmalta ter je nanj pritrje¬ na ogrlica grbov 14 provinc, ki so sestavljeni iz različnih vrst zlata in esmalta, medseboj pa povezani z dvojno vrsto bobenjčkov, posnetkov bobna iz Tacuari-a. Zaponka je sestavljena iz dveh platinastih in briljantnih lovorjevih listov, ki oklepata sončno oblo iz velikega belega briljanta in zlatih briljantnih žarkov, oblitih z zlato kovino. V celoti je ogrlica sestavljena iz 4574 delov: 3821 kovinskih in 753 briljantov. Beraiokrcstsls«*? konvencija v USU V ponedeljek, 21. julija se je v Chica¬ gu pričela konvencija amer. demokrat¬ ske stranke, ki je prišla na zborovanje silno razklana. Sodeluje 1652 delegatov, k; morajo, kakor so to že storili repub¬ likanci, izvoliti svojega kandidata za predsedniške volitve v novembru. Naj¬ močnejši kandidati za to mesto v demo¬ kratski strani so: Kefauver, Harriman in Stevenson. Poslednji se za kandidatu¬ ro še ni izrekel, vendar izgleda, da bo zaradi razcepljenosti v stranki glede prvih dveh kandidatov le — ta, ki bo dobil potrebno večino. Močne dem. po¬ litične osebnosti, kakor je med njimi biv¬ ši, amer. podpreds. Barkley, se izreka¬ jo za Stevensona. Eisen'hower pa medtem zbira močne ljudi okoli sebe, ki jih namerava pred¬ staviti narodu v svoji volilni kampanji za november. Menijo, da bodo v njegovi Zdravstveno stanje gospe Eve Peron vladi, če bo izvoljen za predsednika, se deli med drugimi: McCloy, odstopivši j amer. visoki komisar za Nemčijo, Hoff- ; mann, strokovnjak za evropsko pomoč, Foster Dulles, strokovnjak za Daljni ! Vzhod, Dewey, guverner newyorške dr¬ žave. Republikanska manjšina v ameriš¬ kem korgresu in na guvernerskih me¬ stih v državi od 1. 1832, ko so bili izgu- bT volitve proti demokratu Rooseveltu, se je gibala do 1. 1950 takole: Leto Senat (96) Posl. zbornica (435) Guvernerji (48) moč in živa tvornost. Žrtve so naš ponos, vsebina naše zgodovine *in naše seme. Mar to umre, ko pade v zemljo? Pri¬ de dan, ko vzklije, požene soncu napro¬ ti svoj klas in obilno obrodi. Nič žalo¬ sti, ne omahovanja naj ne bo med na¬ mi: naša pot gre v svetel dan! Strnimo vrste: pog-umno in odločno naj odmeva 1 korak za iste skupne ideale, za katere i so pred desetimi leti nosili težo Križa | naši trpeči mučenci. Pokonča glave: naša pesem je glas Zmagoslavih! Ians^he, ie vedno kandidiral za guver¬ nerja ra demokratski listi, razen 1. 1950. ko se je predstavil kot neodvisen k-.-n,rij'i B t, ker so pri bot“li za svojega ksndida+a i renublikanei i demokrati. Ilaroč^jfe in širite Sledne Slojen i j o Zdravstveno stanje gospe Eve Peron se je po izjavi zdravnikov, ki zdravijo visoko bolnico, v sobo¬ to nekoliko zboljšalo. To sporoči¬ lo je tega dne ob treh zjutraj obja¬ vilo Državno podtajništvo za in¬ formacije predsedstva republike. V njem so zdravniki ugotovili, da se je v jutranjih urah povečala ugodna reakcija zdravstvenega stanje gospe Eve Peron. Tako sta¬ nje se je potem obdržalo in so ga zdravniki potrjevali v vseh na- dalnjih poročilih v nedeljo in po¬ nedeljek. V torek zvečer ob 22. uri pa je Državno podtajništvo za informa¬ cije sporočilo, da je po izjavi zdravnikov zdravstveno stanje go¬ spe Eve Peron kljub izboljšanju, ki je nastopilo v soboto in nedeljo, še vedno kočljivo. Sporočilo na¬ slednjega dne pa pravi, da je to stanje visoke bolnice nespreme¬ njeno. Radi bolezni gospe Eve Peron so še naprej odpovedane vse buč¬ ne prireditve tako v Buenos Aire- DRŽAVNI UDAR V EGIPTU General Mohamed Naguib, katerega kralj Faruk pred dnevi ni hotel potrdi¬ ti za vojnega ministra, je z vojsko iz¬ vedel državni udar. Sebe je proglasil za vrhovnega vojaškega poveljnika, za predsednika vlade pa postavil starega egiptskega državnika Ali Maher pašo, ki je obenem tudi min. za notr. in zun. zadeve ter za vojsko in mornarico. su, kakor tudi v notranjosti repu¬ blike. Povsod so še naprej maše za njeno ozdravitev. V Buenos Aire¬ su je bila na prošnjo CGČF prejšnjo nedeljo maša na prostem na pro- 1 stranem Trgu Republike, kateri je kljub slabemu vremenu prisostvo¬ vala izredno velika množica ljudi, j Mašo je daroval biv. poslanec Vir- gilio Filipo, cerkveni nagovor, ki je bil prošnja vseh naj bi Bog po¬ vrnil zdravje gospe Evi Peron, pa je imel Herman Benitez. Tako nje¬ gov govor kakor ves potek sv. ma¬ še so prenašale vse argentinske ra¬ dijske postaje, oddajali so pa vso versko prireditev tudi po televiziji. Koledar-Zbornik Svobodne Slove¬ nije je že tradicionalna vsakoletna slovenska knjižna izdaja. Izdali ga bomo tudi za leto 1953. Poleg osta¬ lega zanimivega gradiva bomo v njem nadaljevali z objavo seznama umrlih slovenskih emigrantov v tem letu z odgovarjajočimi osebnimi in ostalimi življenskimi podatki. Te po¬ datke bomo objavili popolnoma brezplačno, slike umrlih slov. emi¬ grantov pa samo tistih, katerih so¬ rodniki, znanci ali prijatelji nam bo¬ do radi izredno visokih stroškov za izdelavo klišeja plačali 20 Pesov, j Toliko namreč stane kliše. Vse ro¬ jake v Argentini, ki so v tem letu izgubili kakega svojca, prosimo, da nam o umrlem članu pošljejo čim prej njegove osebne in življenjske podatke. Če pa žele objavo njego- I ve slike, naj nam pošljejo s pokoj- i fiikovo sliko še 20 Pesov za kliše. Stran Ž. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. VB. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Truman je imenoval dosedanje¬ ga amer. veleposl. v Avstriji Walterja Donnellya za zavez, visokega komisar¬ ja zah. Nemčije namesto odstopivšega CcCloya, ki odhaja v USA in bo sodeloval ▼ Eisenhowerjevi preds. kampanji. — Po poročilu posebnega odbora ZN obsto¬ ja v kom. evropskih državah 442 kon¬ centracijskih taborišč in sicer: Na Če¬ škem 247 s 350.000 priporniki; v Romu¬ niji 45 z 250.000 priporniki, na Poljskem 25 s 500.000 priporniki, v Bol¬ gariji 30 taborišč z 62.500 priporni¬ ki in na Madžarskem 95 taborišč s 93.000 priporniki. V večini slučajev so taborišča postavljena v bližini industrij¬ skih središč, rudnikov in drugih velikih gradbenih podjetij. Jugoslavijo je odbor izpustil iz poročila zaradi znanih oko¬ liščin, ves svet pa ve, da je tam 75 kon¬ centracijskih taborišč s 300.000 pripor¬ niki. — Severnoameriško državo Kali¬ fornijo je v ponedeljek zjutraj zadel mo¬ čan potres, ki je porušil naselje Teha- chapi do tal, medtem, ko je v drugih mestih povzročil škodo na številnih po¬ slopjih. Potres so močno čutili tudi v Bos Angelesu. Dosedaj so ugotovili 11 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Napo¬ vedujejo nove potrese na tem področju. Ponedeljski potres je zaznamovala tudi buenosaireška potresomerska postaja. — Sovj. delegat pri ZN Jakob Malik je ne¬ nadoma odpovedal potovanje v ZSSR ter ni časnikarjem hotel dati o vzroku odpovedi nobene izjave Smatrajo, da je ostal zato, da bo vodil sovjetsko propa¬ gando proti USA na 18. letnem zase¬ danju Mednarodnega Rdečega Križa, ki se bo te dni pričelo v Torontu v Kana¬ di. — Amer. zun. ministrstvo je prepo¬ vedalo sovjetskemu veleposlaništvu v liVashingtonu izdajati in razširjati sov¬ jetsko literaturo in propagandne brošure v USA kot protiukrep za sovjetsko pre¬ poved izdajanja ameriške revije “Sever¬ na Amerika”, ki jo je v Moskvi izdaja¬ lo ameriško veleposlaništvo. MEKSIKO. Znani meksikanski delav¬ ski voditelj Ricardo Trevino je objavil, da v Meksiku deluje 25.000 organizi¬ ranih kom. celic, “ki lahko v danem tre¬ nutku paralizirajo vso industrijo v Mek- Biki.” Zavzema se za prepoved kom. stranke. FRANCIJA: Vodja franc, komunistov Duclos, ki je bil pogojno izpuščen na svobodo, je vložil protest pri franc. vrh. sodišču, ker je franc, časopisje objavilo podrobnosti iz njegovih zapiskov, kate¬ re mu je pri aretaciji zaplenila poli¬ cija. Protikomunisti pa so vrgli v zrak stanovanje sodnika, ki je odgovoren za izpust Duclosa. F.L.R.J.: V Beogradu so zaprli pred dvema letoma ustanovljeno diplomatsko šolo, “ker je policija ugotovila, da se študenti bavijo s protidržavnimi organi¬ zacijami in sabotažo.” Večje število štu¬ dentov je' bilo obsojenih na dolga leta ječe, ostale so pa razkropili po raznih fakultetah. PERZIJA: V Perziji je zaradi odsto¬ pa Mosadeka, ki ga je nadomestil po šahovem ukazu Sultanek, prišlo do krvavih izgredov v Teheranu, kjer so množice zahtevale vrnitev Mosadeka in smrtno kazen za Sultaneka, ker je na¬ meraval z Anglijo urediti vprašanje petroleja na za Perzijo “poniževalen na¬ čin”. Sultanek je zaradi izgredov od¬ stopil, nakar je znova prevzel vlado Mo- eadek. Mednarodno sodišče v Haagu pa je istočasno objavilo, da se ne smatra pristojno za izrekanje sodbe v anglo- perzijskem sporu za petrolej in tako da¬ lo prav Perziji. EGIPT: Krizo v Egiptu je rešil Hila- li paša, ki se mu je v torek posrečilo sestaviti novo vlado. Novi predsednik je hud nasprotnik Anglije in namerava o- stro nastopiti za rešitev vprašanja Su¬ dana, ki ga kralj Faruk smatra kot e- gipčansko ozemlje. Nekateri viri poro¬ čajo, da USA pritiska na Anglijo, da prizna Sudan Faruku. V Jugoslaviji Je vlada komunistiine diktadure UGOTAVLJA AMERIŠKA PARLAMENTARNA KOMISIJA Po naročilu zunanjepolitičnega odbo¬ ra ameriške poslanske zbornice je Tito¬ vo Jugoslavijo zopet prepotovala poseb¬ na komisija, v kateri so bili poslanec iz države AVisconsin Clement J. Zablocki, kot predsednik, kot člana pa Eda F. Kelly iz države New York in Chester E. Morrow iz države New Hampshire. Po svoji vrnitvi je komisija o svojih vtisih glede uporabe ameriške pomoči v Jugoslaviji napisala obširno poročilo. Tekstu je dodala tudi več zemljevidov, statističnih tabel in primerjalnih risb, ki prikazujejo, kako je v Jugoslaviji se¬ daj vsa oblast v rokah komunistične par¬ tije in partijcev, kako isti ljudje nasto¬ pajo v komunistični stranki in v vrho¬ vih državne uprave, isti ljudje — par¬ tijci — v parlamentu, v vojski,, v vod¬ stvu gospodarskih in političnih ustanov. Tako so v tem poročilu zbrana vsa opa¬ zovanja članov omenjene komisije, vse informacije iz preteklosti in sedanjosti, ugotovitve am. poslancev in njihovi pred¬ logi ameriškemu kongresu. Poročilo, ki se po “Pregledu” nanaša na Jugoslavijo, obsega 12 poglavij in sicer 1. Obseg in prebivalstvo; 2. Zgo¬ dovinski pregled; 3. Gospodarski polo¬ žaj v Jugoslaviji; 4. Vlada in politične organizacije; 5. Politični položaj; 6. Trst; 7. Koliko bi mogla vojaško pri¬ spevati; 8. Sodelovanje Jugoslavije pri organizaciji obrambe; 9. Pomoč Jugo¬ slaviji; 10. Značaj ameriško-jugoslovan¬ skih odnosov; 11. Zakaj pomagamo in 12. Zaključki. V današnji številki objavljamo iz te¬ ga poročila glavne odstavke iz njego¬ vega četrtega poglavja, ki govori o se¬ danji kom. vladi in njenih političnih or¬ ganizacijah. Poročilo točno in podrobno opisuje zgradbo Titove komunistične diktatu¬ re in povdarja medsebojno povezanost med. kom; stranko in vlado ter njenimi organi. Prikazuje jo takole: “Jug. vla¬ da je kom. diktatura pod vodstvom mar¬ šala Tita. Ta je glava kom. stranke, ki je zopet hrbtenica Ljudske fronte, edi¬ ne v Jugoslaviji dovoljene politične or¬ ganizacije .Josip Broz “Tito” je kot gla¬ va komunistične stranke in kot predsed¬ nik vlade popoln gospodar nad vsem političnim življenjem v Jugoslaviji.” To medsebojno povezanost med stranko in vlado, stranko in parlamentom, Gospo¬ darskim svetom, Planskih odborom itd. prikaže na osnovi poročilu priloženih r : sb in “poslovanje” Titove poslanske zbornice opiše takole. “Sicer je res, da morata zakone potrditi obe zbornici. Vendar parlamentarni običaji v Jugosla- viii ne pomenilo nič. Jugoslavija ima svoio zbornico, ki se obnaša kot da Ui delala zakona. Toda Tito, ki je gla¬ va kom. stranke, je popoln diktator gle¬ de vsakega ukrepa, ki ga stori zborni¬ ca. Vse je pod nadzorstvom enega sa¬ mega moža in zaenkrat ne vidimo no¬ benega znamenja, da bi se v dogledni bodočnosti tam uveljavili demokratični postopki.” Zanimiva so odkritja o “Ljudski fron¬ ti” in kom. partiji. Poročilo pravi, da ima OF 7 milijonov 700.000, članov 1 . Med temi je 550.000 komunistov. OF je popolnoma pod kontrolo komunistov in se v njej vzgaja 164.551 kandidatov za vstop v kom. partijo. Kom. partijo vodi Centralni odbor, ki šteje 63 članov. Za vstop v ta odbor se pripravlja 42 kandi¬ datov. Na čelu Centralnega odbora je 9 članski Politbiro, katerega člani so po rangu naslednji: Tito, Kardelj, Ranko- vič, Neskovič, Djilas, Kidrič, Pijade, Le¬ skošek in generalni tajnik Gošnjak. Za vstop v Politbiro se pripravljajo 4 čla¬ ni. Člani am. komisije so tudi ugotovili, da so v komunistični stranki 3 struje in sicer struja kominformistov, struja “doktrinarcev” ali čistih, toda od Mos¬ kve neodvisnih komunistov in struja “realistov”, ki so pripravljeni na vse mo¬ goče kompromise z zapadom, samo, da bi se ohranili na oblasti. Ti so priprav¬ ljeni celo opustiti kom. naziv. Poročilo am. parlament, komisije na¬ vaja tudi obstoj neke “kmetske stran¬ ke”, ki deluje v podzemlju in pravi, da je razpoloženje zanjo ogromno, politič¬ nega vpliva da pa danes jasno ne more imeti. Za sedanji kom. režim je po zatrjevanju am. komisije samo 15% ljud¬ stva. Spor med “doktrinarci” in “reali¬ sti” v kom. stranki je že tako globok, da je v bližnji bodočnosti pričakovati večje čistke. Tito sam da je izjavil, da bi se “rad znebil kakih 100.000 komuni¬ stov, če bi mu to okrepilo stranko. S ta¬ ko čistko bi jugoslovanski komunisti ho¬ teli zaustaviti napredovanje zapadnih idej po Jugoslaviji.” Poglavje o vladi in polit, organizaci¬ jah v sed. Jugoslaviji am. poslanci za¬ ključujejo z ugotovitvijo, da je “edina stvarna oblast v Jugoslaviji komunistič¬ na stranka. Tito in njegovi sodrugi v Politbiroju diktirajo politično linijo Cen¬ tralnemu odboru. Oni so člani vlade in vseh vladnih organizacij. Tako stranki¬ no vodstvo popolnoma obvlada tudi vla¬ do, ki ni nič drugega, kakor komunistič¬ na diktatura”. Na ostala poglavja poročila ameri¬ ških parlamentarcev se bomo še povrni¬ li. Krščanska demokracija v Srednji Evropi Brazilija se otepa tudi titoistov Brazilska vlada je znana po svojih ostrih ukrepih proti komunistom. V V zadnjem času je pa med brazilskimi rdečkarji, katere vodi znani Jose Luis Prestes, prišlo do notranjih sporov. Ne¬ zadovoljneže z dosed. kominformovsko linijo je Prestes pometal s stranke kot titoiste. Ti so pa mislili, da bo radi tega napram njim brazilska oblast za¬ vzela milejše stališče, kakor ga pa ima napram moskovitom. Hitro so ustano¬ vili svojo “ustavno stranko” ter brž po¬ hiteli z njeno prijavo pri brazilskem vrhovnem volilnem sodišču. Možje zako¬ na pa so titoistom pripravili hudo razo¬ čaranje. Ker dobro poznajo metode ko¬ munistov, tako lcominformovcev, kakor titoistov, so prijavo tkzv. titoisticne s‘ranke zavrnili s kratko ugotovitvijo: “Titoizem v Braziliji ne bo imel nobene pravice do azila”. V New Yorku je izšla knjižica, ki jo je pod naslovom “Krščanska demokra¬ cija v Srednji Evropi” izdala Unija kr- ščansko-demokratskih strank v Srednji Evropi. Uvod je napisal predsednik te unije msgr. Josip Kozi Horvath, pred¬ sednik krščansko - demokratske ljudske stranke na Madžarskem. V njem pravi, da je kršč. demokrat¬ ska unija za Srednjo Evropo politična zveza emigrantov, ki imajo skupen na¬ men. Ustanovili so jo zastopniki krščan¬ sko - demokratskih strank iz petih držav: Češkoslovaške (Jugoslavije, Ma¬ džarske, Poljske in Litve. Pozneje so se ji priključili še zastopniki iz Letonske. Unija je odprta vsem drščansko-demo- kratskim strankam iz drugih držav, ki so za železnim zastorom. Ima pa dva na¬ mena: 1. osvoboditev dežela in narodov za železnim zastorom in njihovo osvo¬ boditev izpod moskovskega in komuni¬ stičnega jarma in 2. pripravo temeljev za bodoče politično življenje v teh deže¬ lah in ureditev vsega javnega življenje na podlagi načel krščanske demokraci¬ je. Krščansko demokratsko unijo preve¬ va trdno prepričanje, da bo železni za- Stara komunistična pesem na Koreji... Na Koreji je pretekli teden prišlo do nepričakovane poteze komunistov, ko so po nalogu iz Moskve objavili, da prizna¬ vajo sklepe ženevske konference iz le¬ ta 1948 o vojnih ujetnikih so pa spet nenadoma zahtevali prekinitev sej za nehaj dni in objavili hud napad na Ame- rikance, očitajoč jim “krivdo za 1000 žrtev, ki so izgubile življenje zaradi bombardiranja Pyongyanga.” Prav tako so jih obtožili, da so, istočasno z bom¬ bardiranji spuščali v severni Koreji pa¬ dalce za izvrševanje sabotaže. Acheson je glede kom. priznanja ženevske kon¬ ference izjavil, da ne verjame v njih dobro volio, prav tako gen. Clark, vrh. zavez, poveljnik na Daljnem vzhodu. Dr, Josip Ibram umri V soboto, 8. junija t. 1., je umrl v štor odstranjen in da bodo komunistič¬ ni zavojevalci morali oditi iz dežela v Srednji Evropi in da bodo narodi teh dežela zlomili verige komunističnega tiranstva. V knjižici so nato predstavniki posa¬ meznih krščansko-demokratskih strank, ki so včlanjene v Uniji, prikazali delo¬ vanje svojih strank. Tako je predsed¬ nik SLS g. dr. Miha Krek, ki je tudi podpredsednik Unije krščansko-demo¬ kratskih strank, v obsežnem članku po¬ pisal delovanje Slov. ljudske stranke od njene ustanovitve do sedanjih njenih prizadevanj za osvoboditev trpečega na¬ roda pod komunisti doma, delo češke liudske stranke je prikazal dr. Adolf Prochazka, madžarske dr. Laszlo Var¬ ga, letonske Edvard Stukels, litavske dr. Kozys Pakistas in poljske Karol Po- piel. ..O temeljih krščanske demokracije pa v knjižici v posebnem članku razprav¬ lja glavni tajni Unije Konrad Sicnie- tvicz. K#Ss T E€ POTI Po prvi svetovni vojni so izšli zelo številni pripovedni in dramatski spisi, ki so imeli za snov dogodke na bojiščih. (Pri Slovencih je bila bolj priljubljena snov iz zaledja). Mnogo te literature je imelo v sebi ost proti vojni in vojsko¬ vanju, pa še druge tendence je bilo do¬ sti zraven (Barbusse, Remarque). Ob¬ sodbo vojne so pa ljudje videli tudi tam, kjer pisatelj ni imel namena obsojati. Tako so se gledalci in kritiki ob She- riffovem Koncu poti včasih spraševali: “Le čemu?” in odgovarjali: “Za prazen nič!” Danes znamo drugače ceniti tega mladega stotnika Stanhopa, ki v skrbi za četo in v zavesti komandirjeve odgo¬ vornosti nikoli trdno ne zaspi in zliva vase žganje, samo, da se ohrani pri mo¬ či; rezervnega stotnika Osboma, mi bi rekli črnovojnika, po letih več kot dva¬ krat starejšega, a mlademu poveljniku vendar brez ugovora poslušnega pomoč¬ nika, ki pa neopazno temu nadomestuje očeta; debelušnega dobričino Trotterja, Trstu v starosti 88 let, dr. Josip Abram, ki se nikoli dolžnosti ne izmika; borca- 0 LIM P I A D A NA FINSKEM V Helsinkiju na Finskem se je v so¬ boto, 19. julija t. 1. pričela 15. Medna¬ rodna olimpiada, na katero je prihitele 5870 športnikov in sicer 5297 moških in 573 žensk. Argentino zastopa 136 športnikov, ki nastopajo v 15. discipli¬ nah. Olimpiada se bo zaključila dne 3. avgusta t. 1. V tem času je na sporedu tekmovanje športnikov posameznih na¬ rodov v naslednjih športnih disciplinah: rokoborba in teki, telovadba, nogomet, hookey, veslanje, jadranje, pentathlon, plavanje in waterpolo, streljanje, kole¬ sarjenje, tekme v canojih, dviganje ute¬ ži, boks, košarka in splošni nastopi. V ponedeljek zvečer je vodila v odi¬ granih disciplinah USA z 72 točkami, sledile pa so: ZSSR 40 točk, Češka 15, Anglija 14, Italija 11, Madžarska 8, Bra¬ zilija 7, Švedska 6, Francija 5, Finska 5, Jamaica 5, Nova Zelandija 4, Japon¬ ska 3, Avstrija 2, Romunija 2, Avstrali- ia 1 točka. V nogometu je Jugoslavija nremacala ZSSR s 3:1. Argentinski športniki so tudi dosegli lepe uspehe. Tako sta Tranquilo Cap- pazzo in Eduardo Guerrero postala o- limpijska prvaka v veslanju. starosta tržaških slovenskih pravnikov. Pok. dr. Abram je igral v slov. kultur¬ nem, političnem in gospodarskem živ¬ ljenju v Trstu zelo vidno- vlogo in je v svojem življenju doživel ves preporod našega tamošnjega življa. Kot odvetnik je skupno z dr. Ribarjem vodil odvet¬ niško pisarno, bil med ustanovitelji Ciril-Metodove družbe. V njej je delo¬ val nad 68 let. Najprej kot tajnik, nato pa skozi 50 let kot predsednik. Ciril- Metodova slov. šola v Trstu je v ve¬ liki meri njegovo delo. Bil je tudi med ustanovitelji Narodnega doma, sodelo¬ val pri Tržaški posojilnici in sicer od 1931 do njene Zaplembe po fašistih kot predsednik, bil odbornik Zadružne zve¬ ze, tiskarne “Edinost” in Dijaškega podpornega društva. Leta 1914 je bil izvoljen v tržaški mestni občinski svet in tržaški deželni zbor. Ko se je pred dvema letoma ustanovilo v Trstu dru¬ štvo “Pravnik” je postal pok dr. Abram njegov predsednik in je kot tak v jav¬ nosti opozarjal na vse krivice, ki se gode še sedaj slovenskemu življu v Trstu. N. p. v. m. idealista Raleigha; prevdarnega, čeprav službenega polkovnika; kot nra točnega narednika; kuharja Masona, ki gre v bojno črto z istim nasmeškom, s katerim opravlja častnikom gospodinjske posle. Danes pa vemo tudi, da je Hilbert bo¬ jazljivec in zabušant prav zato, ker je bil že v civilu moralno pokvarjen. Nastop je gledalo 350 ljudi; kakšna manjša dvo¬ rana bi bila polna. Predsednik SFZ g. Janez Langus je pred predstavo povedal nekaj krepkih besed o slov. fantih, nekaj pa o igri. Igra je naturalistična, brez običajne dramske gradnje in konflikta, pa zato nič nmnj napeta. Režijo sta vo¬ dila gg. Janez Kralj in Franc Hribov¬ šek; sceno, oficirski stan v skalnatem, z bruni kritem rovu, je naslikal g. Slav¬ ko Smole. Scena in režija sta bili za¬ mišljeni in izvedeni naturalistično in v tej zamisli se je tudi bojni hrup dobro obnesel. Igrali so dobro, v nekaterih prizorih še boljše kot dobro. G. Mavrič je idejno pomembne besede govoril z močnim pou¬ darkom, drugače pa dal živčno prizade¬ temu Stanhopu živahno gestikulacijo; ARGENTINA Veliko moderno polikliniko “17 de Octubre” v kraju 4 de Junio v pro¬ vinci Buenos Aires, katero bi bil mo¬ ral odpreti 19. t. m. predsednik re¬ publike gral Peron, bodo odprli kas¬ neje. Napovedane slavnosti so bile odpovedane radi zdravstvenega sta¬ nja gospe Eve Peron, ki je kot pred¬ sednica svoje socialne ustanove zgra¬ dila ta moderni zdravstveni dom. Prireditev, ki so jo za 27. t. m. pripravljali kat. emigranti v prosla¬ vo zlatomašniškega jubileja kardina¬ la Copella, je preložena na poznejši čas. Narodni kongres je sprejel zakon, s katerim je proglasil knjigo gospe Eve Peron “La razon de mi vida” (Smisel mojega življenja) za učno knjigo v vseh argentinskih šolah. V Buenos Airesu se je v smislu določil v narodnem kongresu spreje¬ tega zakona konstituirala Nacional¬ na komisija za postavitev spomeni¬ ka gospe Evi Peron v Buenos Aire¬ su. Vanjo so imenovali svoje zastop¬ nike: vlada, narodni kongres in de¬ lavski ter nameščenski sindikati, mo¬ ška ter ženska Peronistična stranka. Predsednica nac. komisije je senator¬ ka Juana Laurrari, svoje prostore pa ima v ulici Hipolito Irigoyen 546. Na prvi ssji so člani te komisije skle¬ nili, da bo v njenih prostorih stalno osebje, ki bo sprejemalo prispevke posameznikov in ustanov za posta¬ vitev spomenika. Narodna banka je pa tudi v teh prostorih odprla svoj urad in bodo tudi vse njene podruž¬ nice sprejemale prispevke za spome¬ nik. Za postavitev spomenika se še nadalje izjavljajo posamezne ustano¬ ve. Tudi vsa zvezna ministrstva so podala izjavo, v kateri pozdravljajo postavitev spomenika gospe Evi Pe¬ ron in s svoje strani obljubljajo vso podporo. Notranji minister dr. Borlenghi je pred dnevi sprejel domače in ino¬ zemske časnikarje ter jim je sporo¬ čil podatke o široko razpredenem ti¬ hotapstvu v vse države, ki meje na Argentino. Vrednost blaga, ki je po tej poti odhajalo v inozemstvo, gre v milijone in milijone. Radi tega je vlada predložila narodnemu kongre¬ su v odobritev zakonski osnutek, s katerim je občutno poostrila vse predpise za pobijanje tihotapstva. V Cordobi bodo v smislu svoječas- nih napovedi predsednika grala Pe¬ rona v kratkem začeli izdelovati osebne avtomobile v serijah. Prvi avtomobili bodo taki, kakršni so bili razstavljeni na prvi avtomobilski razstavi v Bs. Airesu. V začetku bo¬ do izdelali 5.000 osebnih avtomobi¬ lov. Potreba po osebnih avtomobilih postaja v Argentini vedno večja in bo izdelovanje teh vozil doma v ve¬ liki meri pripomoglo k rešitvi tega vprašanja. Po objavljenih podatkih je bilo v Argentini ob koncu leta 1951 nad 630.000 osebnih avtomobi¬ lov in 21.000 motornih koles. Vlada province Buenos Aires je izdala dekret, s katerim je prepove¬ dala do 30. aprila 1954 lov na pre¬ pelice (“martinitas” in “copetonos”), golobe in divje race. V bližini postaje Maimara na pro¬ gi F. C. N. G. B. sta pred dnevi tr¬ čila 2 mednarodna vlaka. Prvi je pri¬ hajal iz Bs. Airesa, drugi je pa vo¬ zil proti prestolnici. Nesreča je za¬ htevala 3 mrtve in več ranjenih. Narodni kongres je na predlog gu¬ vernerja province Bs. Aires sprejel zakon o intervenciji v sodstvu v ome¬ njeni provinci. Za interventorja je bil imenovan Dr. Raul J. Rodriguez de Felipe. Argentina je uradno zahtevala od Anglije višje cene za argentinsko me¬ so, istočasno pa tudi posojilo v znes¬ ku 20 milijonov funtov šterlingov za čim hitrejšo obnovo trgovine. Angli¬ ja je s svoje strani zahtevala boljšo kvaliteto mesa. Osborne g. Lobode je bil pravi angleški flegmatik, Trotter g. Hribovška poln ne¬ prisiljenega humorja, Langusov Raleigh in Petkovšov Hilbbert zelo premišljeno naštudirana in oblikovana; g. Markež kot polkovnik je presenetil s posebnim glasovnim bogastvom, g. Grohar (na¬ rednik) zelo naraven v službeni strum- nosti, Režij ev kuhar pravi tip dobro¬ srčnega navihanca. Tudi Nemec g. Puč¬ ka ter vojaka (Novak, Tomažin) so bili na mestu. M. M. Buenos Aires, 24. VIL 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3» %/flcvice vz Miha Marinko, tajnik CK KPS in j predsednik njene lutkovne vlade v Ljub- i Ijani, je Titu za njegovo 60. letnico roj- 1 siva koncem maja t. 1. poslal v Beograd pozdravno brzojavko, v kateri se je povzpel tudi do tele trditve: “Sloven¬ skemu in vsem našim narodom upravi¬ čeno lahko zavidajo premnogi drugi na¬ rodi na naši sreči, da imamo Tebe na čelu našega političnega in državnega vodstva.” — Odhitel pa je tudi sam v Beograd, da se je z ostalimi komunistič¬ nimi veličinami poklonil rdečemu veli¬ čanstvu v Belem dvoru na Dedinju, kjer se je Tito za pozdravne čestitke vdanih komunistov zahvalil z ugotovitvijo, da je v teh letih “izpolnil svojo dolžnost kot član partije, kot revolucionar in kot sin te države.” Titovo 60. letnico so komunisti prosla- li po državi z bučnimi manifestacija¬ mi, časopisje je pa polnilo stolpce s sla¬ vospevi in poveličevanjem “tovariša Ti¬ ta”. “Slov. poročevalec” je n. pr. obja¬ vil celostransko poročilo o vseh dosed. Titovih obiskih v Sloveniji pred letom 1945, ko je prihajal tja na razne ilegal¬ ne sestanke komunistov. Katoliška znamenja so jim na poti. Poročali smo, da so komunisti v Slove¬ niji podrli in odstranili že več kat. zna¬ menj. Pri zadnjem preimenovanju kra¬ jev in pošt so spremenili imena tudi vsem tistim občinam, ki so jih imela po kakem svetniku. Sedaj pa glavno glasilo CK KPS stopa še korak dalje in nasto¬ pa proti ohranjevanju cerkvenih umet¬ nostnih spomenikov. V svojem zadev¬ nem poročilu pravi dobesedno: “Ne da se zanikati, da gradovi, cerkve in kat. znamenja dajejo naši pokrajini in na¬ seljem neko slikovitost. Težko bi si n. pr. predstavljali Blejski otok brez cer¬ kve, čeprav vemo, da so vsi ti spomeni¬ ki končno le neprijetni spomini na našo suženjsko in mračno preteklost. Toda izrečena slikovitost nikakor ne „ sme bi¬ ti vzrok, da bi bili do teh arhitekton¬ skih objektov preveč sentimentalni, ka¬ dar propadajo, kakor so mnogokrat ne¬ kateri naši umetnosti zgodovinarji. Sen¬ timentalno občudovanje in čuvanje cer¬ kvenih umetnostnih spomenikov je kaj lahko izkoriščati za obnavljanje kleri¬ kalizma. Danes smo v stanju prispevati slikovitosti naše pokrajine in našim na¬ seljem arhitektonske objekte, ki bodo bolj ustrezali našemu patriotskemu ču¬ tu in socialistični zavesti, kakor grado¬ vi, cerkve iz znamenja”. Tak strah ima pred “obnovo klerikalizma ljb. “Ljud¬ ska pravica.” Za ravnatelja ljubljanske drame je bil imenovan pesnik-komunist Mile Klop¬ čič, avtor pesniških zbirk “Plamteči oko¬ vi”, “Preproste pesmi” in “Divji grm.” Člani biv. Akad. pevskega zbora so v začetku julija odkrili na ljubljanskem pokopališču spomenik svojemu biv. pe¬ vovodji in slov. glasbeniku Francetu Maroltu. Spomenik je izdelal akad. ki¬ par, prof. Boris Kalin. Tudi pater dr. Roman Tominec je pa¬ del v globoko nemilost pri komunistih radi svojih govorov, ki jih je imel sred¬ nješolski mladini. “Slov. Poročevalec” v začetku junija navaja, da je p. dr. Ro¬ man Tominec v prvih predavanjih precej “abstraktno razpravljal o idealistični fi¬ lozofiji”, nato pa, da je na vprašanje “do kod gresta vera in znanost skupaj” odgovoril, da je bistvo prave znanosti iskanje najvišje resnice in bistvo prave vere tudi iskanje najvišje resnice in da zato prava znanost in vera hodita ved¬ no skupaj. Vse to, kar predava in uči dr. p. Tominec, da je v “nasprotju s tem, kar se danes uči po naših šolah.” Še bolj pa so komunisti zdivjali nad njim, ko je “po nekaj predavanjih teo¬ retične predpriprave začel zelo energič¬ no pozivati prisotne, naj povsod širijo svoje prepričanje in naj diskutirajo s tovariši.” List zatem našteva, da sestav¬ ljajo jedro obiskovalcev predavanj pat¬ ra Romana “priznani reakcionarji kot so sinova belogardističnih oficirjev, bivši belogardisti sami, sinovi razlaščenih trgovcev, biv. kulakov in nazadnjaški del malomeščanstva.” List zaključuje svoj napad na pat¬ ra Romana z zahtevo, “da se tak verouk nikoli več ne ponovi.” V Ljubljani je bilo 20. junija pred okrožnim sodiščen raprava porti stiš- kemu župniku p. Ašiču. Komunisti so ga obtožili organiziranja obveščevalne službe proti njim, da je ves čas deloval proti sed. “ljudski oblasti” in da je otro¬ kom za prvo obhajilo delil slike škofa dr. Rožmana, pok. bana dr. Natlačena in drugih z naročilom, naj jih poneso do¬ mov, “da bodo ljudje videli , kako je bilo včasih lepo.” Napad na župnika Ašiča in poročilo o procesu je napisal neki Saša Vrhovec. Slovenska filharmonija v Ljubljani je na svojem koncertu vo-kalno-instru- mentalnih skladb s svojim zborom in orkestrom izvajala Lajovčevo “Gozdno sonato”, Šivčev sodobni tekst “Žalna predigra” in glasbeno pesnitev hrvaške¬ ga skladatelja Papandopula “Stojanka, Majka Knežepoljka”. Ocenjevalec kon¬ certa Marijan Lipovšek ob koncu svoje¬ ga strokovnega poročila ugotavlja, da je bil obisk koncerta “porazno slab.” Društvo slovenskih upodabljajočih u- metnikov si je s sodelovanjem Umetni¬ ške zadruge nadelo nalogo, da bo popu¬ lariziralo likovno umetnost. V ta namen misli prirejati razstave po slov. mestih in krajih. Prva taka potujoča razstava je bila v začetku maja v Murski Soboti v Prekmurju. Na njej so razstavili svo¬ ja dela naslednji slov. umetniki: Viktor Birsa iz Portoroža, Milan Bi¬ zovičar iz Ljubljane, Riko Debenjak iz Ljubljane, Alenka Gerlovič iz Ljubljane, France Godec iz Ljubljane, Rudolf Gor¬ jup iz Ljubljane, Tine Gorjup iz (Ljub¬ ljane. Karel Jakob iz Ljubljane, Maks Kavčič iz Maribora, Vera Horvat iz Mur. Sobote, Dore Klemenčič iz Ljub¬ ljane, Franc Klemenčič iz Ljubljane, Slavko Korea iz Maribora, Lojze Ko¬ govšek iz Ljubljane, Mara Kralj iz Ljub¬ ljane, Tone Kralj iz Ljubljane, Stane Kregar iz Ljubljane, Stane Kumar iz Ljubljane, Mirko Lebez iz Ljubljane, France Mihelič iz Ljubljane, Rafael Ne¬ mec iz Šempetra pri Gorici, Nikolaj O- merza iz 'Ljubljane, Lajoš Pandur iz Ma¬ ribora, Herman Pečarič iz Pirana, Fran¬ ce Peršin iz Ljubljane, Jože Polajnko iz Maribora, Cita Potokar iz Ljubljane, Ma¬ rij Pregelj iz Ljubljane, Ljubo Ravnikar iz Kranja, Ivan Seljak iz Ljubljane, Raj¬ ko Slapernik iz Ljubljane, Janez Šibila iz Raven pri Guštanju, Ive Šubic iz Ljubljane, Jela Tmkoczy iz Maribora, Sonja Vončina-Šegula iz Ljubljane, Branko Zinauer iz Maribora, France Zu¬ pan iz Ljubljane, Miha Maleš iz Ljublja¬ ne, Milan Vojsk iz Maribora, Gabrijel Kolbič iz Maribora in Zdenko Kalin iz Ljubljane. Umrli so. V Ljubljani: Evica Samarin (utonila v Savi), Josipi Ček, roj. Koleša, Marija Makovec, upok. Tob. tovarne, Ju¬ lija Fene, roj. Perko, profesorica, Fran¬ ja Urek, roj. Križanič, Antonija Šešelj, roj. Munda-Mežnarjeva mama, Zofija Žiiič, žena upok, žel. zvaničnika, Aloj¬ zija Lukež, roj Bahovec, Marija Filipan, roj. Šrimpf, Ana Umek, roj. Kučera, Ivanka Kušljan, biv. trgovka, Elizabeta Korošec, Angela Jerko, uslužb. podjetja “Pekama”, dr. Blaž Reichman, Amalija Žgajnar-Kante in Helena Primožič v 'Li¬ tiji, Nežka Teslič, roj. Bornšek, gospo¬ dinja v Celju, Anton Plešner, mehanik v Godoviču, Ivan Grad, biv. gost. in pos. v Beričevem, Franci Krašovec, šofer v Straži, Marija Valentin na Viču, Ana Jager, uslužb. Tob. tovarne v Orljem, Ivanka Senica v Šoštanju, Marija Sto¬ par v Lokvah, Jože Goltes v Kamniku, Zofija Fabjan, roj. Valenčič v Murski Soboti, Marija Pirkmajer, roj. Lauter v Dobrni, Andrej Kajzer v Korošici (Dravlje), Francka Kovačič, roj. Zalar v Borovnici, Rudolf Robič, postajena- čelnik v p. v Šmihelu, Franc Genussi, zid. delovodja v p. v Rožni dolini, Ru¬ dolf Bradač, upok. v Celju, Vinko Plešec, uslužb. tovarne celuloze v Goričanah- Medvovad, Marija Grudnik v Dravljah in Marija Koklič, roj. Mirnik v Ljube- čanem. “Oznanilo”, skromen listič ljubljanske škofije, ki izhaja vsakih 14 dni samo na dveh straneh, ker komunisti ne dajo pa¬ pirja, je objavilo poziv ljubljanskega ordiniariata župnim uradom naj ob bir¬ mi ne postavljajo nobenih mlajev in naj ne delajo nobenih slovesnosti zunaj cer¬ kve. — Pri sedanjem divjanju komuni¬ stov proti škofu Vovku in tisti duhov¬ ščini, ki ni klonila pred njimi, to spo¬ ročilo ne potrebuje nobega pojasnila. Suša in toča. V Sloveniji je huda suša. Ponekod so pa meli tudi točo. Tako je toča koncom junija v pasu od Vrhnike, čez Škofljico do Šmarja pobila vse. Trava na Barju je bila tako zbita kot bi bila sesekljama. Uničeno je tudi žito, zeljniki in ostali pridelki. Igu je toča prizanesla, toda Barje, Kepje je od nje tako trpelo, da sploh ni mogoče ugo¬ toviti kaj je kje raslo. Ljudje so pobiti. Spomladi je vse uničila slana, sedaj pa toča, tako da so ljudje morali že tretjič preorati njive in jih pripraviti za ajdo. Točo je spremljal tako močen vihar, da je prevračal vozove, konji so pa prepla¬ šeni sami dirjali domov. Posebno hudo je prizadeta Matena. Toča je uničila ves letošnji pridelek tudi v Št. Joštu pod Gorjanci, vihar pa je tam porušil sko- ro vse kozolce. Vročine imajo sedaj do¬ ma od 30-34 stopinj. V Sloveniji je po novi ureditvi sodišč eno vrhovno sodišče, 5 okrožnih sodišč in 29 okrajnih sodišč. Znova sta bili u- stanovljeni okrožni sodišči v Celju in Novem mestu. Po novi upravno-terito- rialni razdeljitvi Slovenije, so bili u- kinjeni okraji Lendava, Radgona, Polj¬ čane, Grosuplje, Trebnje, Ilirska Bistri¬ ca in Idrija. Dosedanja okrajna sodišča na sedežu teh okrajev so ostala še naprej. 10 novih okrajnih sodišč pa naj bi po predlogu delovalo v Šmarju pri Jel¬ šah, Škofji Loki, Cerknici, Sv. Lenartu v Slov. goricah, Sevnici, Ajdovščini, Vrhniki, Litiji, Gornjem gradu in Pre¬ valjah. Organizacija sodstva bo v celoti izvedena do konca leta 1953. Župnik z “dvojim obrazom” naj bi bil po pisanju komunističnega glasila v Ljubljani AnMrej Makovec, župnik v No¬ vi vasi pri Rakeku, ki je to#faro prevzel po umoru prejšnjega župnika Antona Hrena in ni maral sprejeti na stanovanje v župnišče nekega zdravnika, ki so ga Titovci poslali v ta kraj. To je storil še le na zahtevo oblasti. Ljubljanski alpinisti so lani izvedli v slov. planinah več težkih tur. Severno steno Travnika - Debeljakovo varianto Aschenbrennerje smeri — sta prva pre¬ plezala leta 1950 Ciril Debeljak in Ma¬ rijan Perko, lani sta pa to turo ponovi¬ la Vido Vavken in Mitja Kilar. Plezalna tura je trajala 12 ur. Originalno Aschen- brer.nerjevo smer v severni steni Trav¬ nika so ljubljanski alpinisti lani osem¬ krat ponovili. Severno steno Šit. sta pre¬ plezala Dr. Ing. Avčin in ing. Dolar. Prvenstveno smer na masivu med Veli¬ kim Draškim vrhom Toscem in sicer v Severni steni je plezala naveza ing. Do¬ lar — Kilar — V. Vavkem. Igor Levstek je napravil sam vzpon v kombinirani smeri Bavarska — Gorenjska z izsto¬ pom preko “ILadje”, kar je v slov. alpi¬ nistki edinstveno dejanje. Rqzen teh najvažnejših vzponov so slov. alpinisti plezali tudi druge važne smeri v Julij¬ skih in Kamniškah alpah. Zaman spet dvigajo glave. Tako je za¬ pisal komunistični pisun v Ljubljani v poročilu o delovanju kaplana Debevca v Postojni. Ni mu prav, da omenjeni kap¬ lan “stalno potuje po okolici in obiskuje ljudi, ki jim ni pri srcu ljudska oblast ter organizira lepa dekleta v Marijino družbo.” Tudi z župnikom Vinkom Go¬ stišo v Planini ni zadovoljen, ker se je začel takoj po svojem prihodu v ta kraj “družiti s starimi reakcionarji”, v zad¬ njem času pa hoče zvedeti za vse podat¬ ke o delovanju kom. partije in OF. Oba isti poročevalec tudi napada, ker se tru¬ dita, da bi se ljudje tudi cerkveno poro¬ čali in ne samo civilno. V Ljubljano je nedavno prispel iz An¬ glije prof. Janko Lavrin, ki na Not- himgamski univerzi predava na stolici za slovanske literature razen ruske lite¬ rature obširno tudi poglavja iz sloven¬ ske literature, zlasti o Prešernu. Ker j* zasledil med angleškimi slušatelji veliko zanimanje za Prešerna, je Lavrin prišel na misel, da bi s krogom angleških pe¬ snikov pripravil dober prevod Prešerno¬ vih pesmi. Izdaja Prešerna v angleščini naj bi obsegala vse njegove najboljše pesnitve tako iz Poezij 1846 kot tudi is dodatkov ter morda tudi iz Prešerno¬ vih nemških stvaritev. Tiste pesmi, ki v prevodu ne bi popolnoma uspele, bi bile objavljene samo v odlomkih. Knji¬ go nameravajo natisniti v Ljubljani v Državni založbi Slovenije. Študijo o Pre¬ šernu za to angleško izdajo pripravlja dr. Slodnjjak ter bo že prej objavljena v angleški slavistični reviji “Slavonie Rewiew”. Prof. Lavrin je tudi dosegel, da bo v najnovejši angleški enciklopedi¬ ji svetovne literature objavljena obšir¬ na biografija Franceta Prešerna. V pro¬ gram enciklopedije so pa bili sprejeti še nekateri drugi največji slov. književni¬ ki. V Ljubljani so začeli podirati stare hiše v Kolodvorski ulici, ki torej sledi¬ jo usodi Figovca . Ljubljansko okrajno sodišče je lani . obravnavalo 386 sporov za ločitev za¬ kona, ločilo pa jih je okrog 200. Vzroki za razvezo so največ nezvestoba enega ali drugega, grobost, surovost, žalitve ter pijančevanje. “Ponedeljski Poroče¬ valec” navaja, da je sedaj mnogo manj¬ še število ločitev med študenti, ki so pred nekaj leti v številu ločitev skoraj prednjačili in je na takih razpravah pri¬ hajala na dan pravcata brezglavost in lahkomiseljnost, ki jih je nagnala k skle¬ panju zakonov pred dovršenim študijem. Občutno zmanjšanje štipendij je baj> tudi v tej smeri opravilo koristno delo. V š*. Yidu pri Ljubljani so zgradili štirinadstropni stanovanjski blok. Zu¬ nanje strani tega poslopja so seveda le¬ pe, stanovalci v tem bloku pa imajo stal¬ no polno pritožb. Tako so n. pr. za tako veliko število stanovalcev zgradili samo eno greznico, ki se je kmalu zamašila in je nesnaga vdrla v kletne prostore. Vode nimajo tudi skoro vse leto in jo mo¬ rajo ljudje nositi iz kleti v četrto nad¬ stropje. Je pa še polno drugih nedostat- kov, ki jih najemniki te hiše sporočajo pristojnim oblastem, pa dosedaj z njimi niso imeli uspeha. Katoliški shod Odsek za misijone in zedinjenje Zborovanje v nedeljo 3. avgusta v Ramos Mejia Ob štirih pop. molitvena ura za misijone in zedinjenje, nato pa ob petih - v dvorani zborovanje. Govore prelat dr. Odar, prof. Lojze Gerzinič, prof. dr. Franc Jaklič in drugi. Katoliški Slovenci — vabljeni! “Claro! Že tri mesece. Pa tudi delam že na svoje.” “Z Andražem?” “Kajpak.” “Kaj sta se spet pobotala?” “Eh, kaj pa hočem. Dober mizar je pa le. In na vse zadnje... od otroških let se poznava, jeli? Que vas a hacer.” “Veste, Matic je predober! če bi ga Andraž ubil, bi mu ne zameril. On si sme vse dovoliti!” — mu je nejevoljna očitala Tončka. “No, za naprej bom že drugače pre¬ viden!... Zrel je pa fant od sile! Pa zdaj se je že unesel.” “Kajpak!” je resno ugovarjalo de¬ kle. “Ob prvi priliki ti jo spet zagode, da še sam ne boš vedel kdaj! Le druži se ž njim!” “Zato pa moreš ti čim prej priti k nam! Ti si vse bolj bistra — res, kar je res! Potem si ne bo več upal! Pa tu¬ di gospodinje že hudirjevo težko po¬ grešava!” “Oho, to se pravi, da se bomo v krat¬ kem zavrteli!” — sem veselo vzkliknil in od strani pogledal dekliča, ki je sra¬ mežljivo povesilo oči. “No ja, prekvato, saj je že čas! Le Tončka odlaša pa odlaša” — je neje¬ voljno zagodrnjal Matic. “O, prav nič ne bi odlašala, če bi An¬ draža ne bilo tam!” — je odločno po¬ jasnjevala Tončka. “Saj sem ti že sto¬ krat rekla!” “Spet pogoji, kaj?” — sem se hotel pošaliti. .fO-VAR 10 M M M (ali Matajevega Matica Matic) PRELJUBA TONČKA EPILOG (V povesti tega epiloga ni, temveč je napisan posebej za “Svobodno Slovenijo”) Ono nedeljo dopoldne sem zamišljen stopal po tihi samostanski ulici Yapeyu, namenjen k slovenski službi božji na Belgrano. Do maše je manjkalo še dobre četrt ure, zato se mi ni preveč mudilo; saj sem imel samo še dve kvadri pred seboj. Hotel sem torej pokaditi še ci- čigareto, pa sem na žalost ugotovil, da nimam ognja s seboj. Zato sem se ozrl, če bi morda zagledal v bližini kakega kadilca. Za menoj je v živahnem pogovoru sto¬ pala gruča žensk. S temi seveda ne bo nič. Pač na sem opazil v večji razdal¬ ji pred seboj večjo družbo moških in žensk, ki je prišla iz prečne ulice in za¬ vila po Yapeyu-ju. Po precej obaltnem ozadju ženskih postav in zibajoči se bo¬ ji njihovih spremljevalcev sem brž u- ganil, da morajo biti to Kranjci. V nos me je poščegetal tobakov dim, zato sem posnešil korake. “Dober dan!” sem pozdravil, ko sem se jim približal. “Bog daj, Bog daj dobrega!” so ži¬ vahno cdzdravljali. “Que tal?” “Aqui andamos. Kaj ni nobenega ka¬ dilca med vami? Zdelo se mi je, da vo¬ ham tobakov dim.” “Tale pred nami kadi! — Hej, Ma¬ tic!” ie zaklical onegavi Peter fantu, ki se je enakomerno gugal ob postav¬ nem dekliču. “Daj temule -gospodu ognja!” “O, vi ste? Glejte no, sedem hrvaških j let vas že nisem videl! No, ogenj pa še ! imam! Kar prižgite!” | Uslužno mi je ponudil svojo gorečo ! cigareto. „Prav lepa hvala, Matic!.... Če se ne motim, je pa tale vaša lepa sprem¬ ljevalka gospodična Tončka, kaj?” sem vprašal, s pogledom na zalo deklico. ‘Oh, kakor da bi me ne poznali!” se je veselo zasmejala in rahlo zardela. Brez oklevanja mi je ponudila desnico. “Komaj sem vas spoznal. Tako ste zrasli in vzcveteli! V taborišču ste bi¬ li še majhna deklica. Prava rožica ste postali! Se vidi, da vam argentinsko sonce prija.” “Pojte no! Taka sem, ko zmirom. Mo¬ goče, da sem malo zrasla”, je sramež¬ ljivo ugovarjala in povesila oči. Vendar sem takoj ugotovil, da ji moja pohvala ni bila neprijetna. “E, pa že ne bo res, sicer bi vas hit¬ reje spoznal. No, rožica ste bili sicer zmirom, le da še manj razvita.” “Popek!” se je glasno zasmejal Ma¬ tic. “Recimo. Matic pa je zmirom enak, le za spoznanje bolj možat!” “Tisto pa že!” ga je od strani pogle¬ dalo dekle in se lahno nasmejalo. “Cel možak!” ‘No ja, prekvato, se vidi, da znate vsakemu po svoje pobožati srce! Ško¬ da, da še jaz ne znam tako govoriti! Potem bi me vsaj Tončka venomer ne gnjavila, da ji ne znam nič lepega po- povedati.” Poredno mi je pomežiknil. “Ob. kdaj sem ti pa še kaj takega rekla?’ ’je užaljeno ugovarjala. “Nikar si ne izmišljuj!” “Če bi jaz znal tako pripovedovati, da bi kar cel roman napisal o kom za¬ radi majhne smole, kot sem jo imel jaz ! zaradi Vrbanke pa Andraža — pa či- ! sto po nedolžnem — bi mu pošteno vr¬ nil!” Tončka me je neverjetno pogledala in skoraj nejevoljna obstala. “Kaj, vi ste tisto o naju napisali?” “Matic se šali, gospodična. Mogoče se mu je kdaj sanjalo kaj takega”, sem se pošalil. “Rajtam da!” je očitajoče poudaril Matic. “Veste kaj!... Malo prehudo ste si naju pa le privoščili, gospod! Vse, kar je prav!” “Ali je bilo kaj napak napisano, kaj neresničnega?” “Tisto ne rečem. .. ampak —-” “No kaj: ampak?” “Lahko bi bili kaj zamolčali! Kaj pa briga vse to druge ljudi? Zdaj pa vse mesto govori o nama.” “Zamolčal? Saj sem vse molče napi¬ sal!” “Le norčujte se! Ampak — ne! Rajši molčim. Ne rečem dvakrat, da boste tu¬ di tale naš pogovor vrgli na papir... Z vami mora biti človek previden!” “Eh, pojdi no! Vsako — one, kajne, ima svoje veselje, pravijo. Morava biti že hudo imenitna človeka, da naju de¬ nejo v cajtenge. Kot kakšni ministri, jeli? Pa resnica se povsod sme pisati. Moj ranjki oča, Bog jim daj dobro na onem svetu, so zmirom rekli: kar je napisano, je vse res, tudi, če bi ne bilo. Laži pa ne smeš ne govoriti ne pisati! Pa so bili modri naš oča!... No, kar ste povedali o Vrbanki, je vse preklemano res. Nemara ste jo še premalo! To je morala pihati od jeze! Škoda, da je ni¬ sem videl!” “Kaj ne stanuješ več pri Vrbanovih?” — sem se začudil. - “He, tak zdaj ste me pa le izgubili iz vida! Čudno. Kaj ne veste, da že sta¬ nujem v svoji hiši?” “V svoji hiši?!” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. VII. 1952 SLOVENCI VSA P. Kazimir Zakrajšek — zlatomašnik Frančiškan p. Kazimir Zakrajšek, do¬ ma iz Preserja, je 13. julija t. 1. v Le- montu praznoval zlato mašo. Ta jubilej je znova opozoril slov. javnost na jubi¬ lantovo osebnost. P. Kazimir Zakrajšek je med Slovenci znan kot iniciator organizacije za slov. izseljenstvo, v USA pa kot dolgoletni urednik revija “Ave Marija”. Po 1. svet. vojni je bilo treba doma Rafaelovo druž¬ bo, ki je obstojala že od 1. 1907 kot po¬ družnica dunajske centrale osamosvojiti in je bil tako ustanovni občni zbor Dru¬ žbe sv. Rafaela na pobudo pok. škofa dr. Jegliča 16. okt. 1927. Škof Jeglič je tedaj prispeval 1000 dinarjev, Anton Grdina iz USA pa 100 dolarjev, da je organizacija lahko začela delovati. Prvi njen predsednik je bil dr. Adlešič. Ko se je pa p. Kazimir Zakrajšek 1. 1928. vrnil v domovino, je prevzel 24. okt. 1. 1928 predsedstvo organizacije sam. Na tem mestu je razvil vsestransko delavnost. Ker je izseljenski problem sam najbolje poznal, je doma vse javne Slovenci v SSneBS4s>« Aires Ob priliki Slov. kat. shoda v Buenos Airesu bo SPZ Gallus priredil cerkveni koncert z izbranim programom. Čas in kraj prireditve bo objavljen pozneje. ANTON ŽAGAR-SREBRNOMAŠNIK Pod subtropičnim soncem v Ingenio Concepcion v Tucumanu, v vrtu repub¬ like, v deželi banan, oranž, smokev, dru¬ gih južnih sadežev in sladkornega trsa, je 12. julija t. 1. tiho obhajal svojo srebr¬ no mašo goriški duhovnik č. g. Anton Žagar. . .Rdeči vihar, ki je prišel na Goriško namesto slovenske svobode, ki jo je ča¬ kal 25 let, je tudi njega odplavil iz do¬ movine v svet. PO SVETU; I činitelje opozarjal na važnost in po¬ membnost slovenskega življa, raztrese¬ nega po svetu. Na njegovo pobudo se je ta živelj začel po svetu organizirati in koristi tega Zakrajškovega dela pred leti so bili v veliki meri deležni tudi slov. begunci po drugi svet. vojni, ko so radi komunizma morali zapustiti domovino. Zakrajšek je tedaj v USA organiziral zbiranje pomoči predvsem za svoje bežigrajske farane, ki so bili v raznih italijanskih in avstrijskih labo- riščih. Teh njegovih darov se z hvalež¬ nostjo še danes spominjajo. P. Kazimir Zakrajšek je pa tudi znan slov. pisatelj. Napisal je polno igric, razprav in člankov v najrazličnejše iiste in revije. Poleg njegovih uspehov v duš- nopastirski službi doma in v USA je pa brez dvoma največja njegova zaslu¬ ga organizacija slov. izseljenstva v svetu. Ob njegovi zlati maši se čestitkam ro¬ jakov v Sev. Ameriki pridružujejo tudi Slovenci v Argentini in se g. p. Zakraj- šeku zahvaljujejo za vse, kar je tudi zanje dobrega storil. Argentini Daši je g. srebrnomašnik že argen¬ tinski državljan pod žgočim tucuman- skim soncem že skoraj pravi kriož, go¬ tovo ni pozabil na prelepo goriško de¬ želo, še manj na svojo ožjo domovino Bovško. V podnožju mogočnega Aconquija (5160 m) se mu gotovo neprestano bu- de spomini na Triglav, v čigar senci je 'živel, ko je upravljal Sočo in Trento. S čestitkami k srebrnemu mašniške- mu jubileju želimo g. Žagarju zdravja, božjega varstva in blagoslova pri delu v blagor duš, katerim je duhovni vo¬ ditelj. Še na mnoga leta! POZOR SLOVENCI! Ne pošiljajte svojcem paketov na isti način kot dosedaj! V Jugoslaviji so uvedli nove omejitve in carine na pakete! §UDEXPOHT ki pošilja pakete z vsemi živili v roku 20 do 30 dni iz Trsta v Jugoslavijo. Vam lahko postreže, z najtočnejšimi navodili. Zahtevajte cenike. Glavni zastopnik: Oton Fresl, RECGNQUISTA G56/1-2. Tel. 31-2241 Uradne ure: od 9.30—-1. ure dopoldne in od 3.30—7. ure. Ob sobotah samo dopoldne. Sloveraski Izseljenski Oder priredi v NEDELJO. 10. AVGUSTA t. 1. v dvorani COSQUIN 65 v Liniersu ČRNO ŽENO ljudsko igro s petjem v 3 dejanjih. “Nič pogoji! Ali Andraža ne maram!” — je resno in skoraj jezno poudarila. Matic se je zresnil. Nekam mračno in zamišljeno je gledal in nemirno kadil. Tudi Tončkin obraz je postal resen. Mi¬ nuto, dve smo tako molče korakali. Is¬ kal sem primerne besede, da bi jo raz¬ vedril. A že smo prispeli na Belgrano in polno znancev nas je obstopilo in ži¬ vahno pozdravilo. Močan starejši možak je pristopil k Maticu in mu stisnil roko. Obzirno ga je potegnil stran. “Poslušaj, Matic!... Slišal sem, da te bo Andraž zapustil. Bi hotel mene vzeti v kompanijo. Saj me poznaš. . . Imam tudi nekaj pesjakov na strani... pa še dva mizarja bi ti pripeljal.” Tončka je živo prisluhnila. Oči so ji veselo oživele. “No, Joža, kaj bi te ne poznal! Bi ne imel nič proti temu... Samo odkod pa veš, da me bo Andraž zapustil?” “Pravkar sva o tem govorila v ka¬ varni. No, saj bi ti ne smel povedati. . . Pa sem si koj mislil: izkoristi priliko, da te kdo drug ne prihiti! S teboj bi res rad skupaj delal, še hvala Bogu, da sem te koj dobil!” “Hm. . . Kam pa g’re Andraž ? Pa kdaj?” “Pravica že prihodnji mesec. V Mar del Plato gre. Z Mihom sta se nekaj dogovorila. Pa mu ne pravi, da sem ti jaz povedal! Sicer pa bo itak še sam go¬ voril s teboj... le nerodno mu je, ker misli, da mu boš kaj zameril.” “I, kaj bi mu zameril? Vsak je svoje sreče'kovač, jeli? Bog mu požegnaj!. . . Midva bova pa že ša gi lli je kar všeč.” “Ali greš po maši na Ma.tbiča? Bi se pogovorila.” j “Dobro. Bom pa mimogrede plačal še j časopis pa članarino!” Mož se je poslovil. Tončkin obraz se je vidno razjasnil in tudi Matic je po¬ stal boljše volje. “No, če Bog da, vas bova pa v krat¬ kem povabila na ohcet!” — mi je rekel skoraj z navdušenjem in se smehljaje ozrl na Tončko. Dekle mu je hvaležno vrnilo pogled. V očeh se ji je zazrcalila tiha sreča. “Boste res prišli, gospod?” — je ve¬ selo vzkliknila Tončka. “Z največjim veseljem!” — sem ji smehljaje obljubil. “Če le na katero, na vajino pridem gotovo!” “Samo, da ne boste spet kaj napisali! Mi obljubite? Pa kdo naj vam verjame? Vi ste vseh muh polni!” “Sva si z Andražem precej v žlahii, kajne? In če pridem jaz delat k Maticu, boste tudi odlašali s poroko?” “Navihani ste!” Ljubko je nagnila lepo glavico in mi s porednim pogledom izpod čela požu¬ gala z drobnim prstancem. Bela grajica zob se ji je lesketala ko biseri, še Matic se je moral zasmejati. “Prekvata Tončka!”. . . Pozvonilo je k maši. Vsa gruča se je začela hitro pomikati v cerkev. Veselo smo si segli v roke in vsak zase odšli k resnemu nedeljskemu opravilu. Konec. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije Vprašanje: Podjetje je z brzojavko od¬ pustilo več strokovnih delavcev. Zastop¬ nik podjetja je izjavil, da jim bo podje¬ tje odškodnino plačalo v obrokih. Koli¬ ko odškodnine gre tem delavcem? Ali je priporočljivo sprejemati odškodnino v obrokih? Kakšna so pota za dosego ce¬ lotne odškodnine ? Odgovor: Odpuščenim delavcem gre, ker jim je bilo pravilno odpovedano z brzojavko, enomesečna plača za čas eno¬ mesečne odpovedne dobe. V tej odpoved¬ ni dobi mora dati podjetnik delavcu dve prosti plačani uri na dan za iskanje no- Mnrmhdn še ne ve... da je mogoče izčrpati na petro- dela in s tem združena ustavitev obrata j lejskih poljih V najboljšem slučaju samo 1.0% obstoječega petroleja- ali zmanjšanje obsega obratovanja se smatra za opravičen razlog za odpust, toda le pod pogojem, da delodajalec od¬ pušča delavce po vrsti, kot jih je spre¬ jemal v službo. — Delavci lahko spre¬ jemajo odškodnino tudi v obrokih. Pri¬ poročljivo pa je, da se s podjetnikom pi¬ smeno dogovore, kedaj in kako bo od¬ škodnina, plačana. Kdo lahko delavcu po¬ maga? Predvsem naj se obrne na svoj sindikat, tudi če ni član sindikata. Dalje se lahko obrne na Ministerio de trabajo da nastopa na medn. olimpijadi v Helsinki Uidi 22 letni Sicilijanec Fabra, rokoborec, ki ne bo slišal aplavza niti se mogel zahvaliti pu¬ bliki, ker je gluh in nem. da so se prebivalci kraja Strat- ford-on-Navon, kjer se je po iz¬ ročilu rodil Shakespeare, naveliča¬ li v svojem gledališču gledati so,mn Shakespeari eve drame ter zahte¬ vali od župana, da zgradi novo gledališče tudi za drame drugih dramatikov. y Prevision, Peru št. 130, Buenos Aires, ve službe. V mnogih primerih podjetja j k Jer bo dobil brezplačno vse potrebne niti ne zahtevajo, da bi odpuščeni dela-! informacije in po potrebi brezplačno tu- I --— vec v tej odpovedni dobi sploh prihajal di odvetnika, ki bo začel pravdo, če bi : $$g»nŠtVCM%i ■na delo. Poleg enomesečne plače za čas [ bilo to potrebno. j Ako želite poslati svojcem v domov} . odpovedne dobe, ima odpuščeni delavec | IMIGRANTSKEGA GLEDALIŠČA V soboto, 12. t. m. je “Teatro de los i pravico na odškodnino zaradi odpusta. | VEČER Višina te odškodnine se ravna po času službe. Za vsako leto službe gre odpušče¬ nemu delavcu polnomesečna plača kot odškodnina. Ostanek treh mesecev velja Inmitrantes” priredilo ob 20.30 zvečer v za celo leto. Ta odškodnina pa v nobe- j dvorani na Montevideo 850 v Capitalu nem primeru ne more biti manjša od folklorni večer s številnimi pevskimi in enomesečne plače. Ako je bil izvršen od- j plesnimi točkami posameznih emigrant- pust brez opravičenega razloga, gre de- J skih skupin. Prireditev je bila dobro lavcu dvojna odškodnina. Pomanjkanje obiskana ter neprimerno resneje izvede- Sinmns 31 e j in Krajevni odbor Društva Slovencev v 1 Ramos Mejia priredi v nedeljo 3. avgu¬ sta 1925 takoj po slovenski maši ob 8. zjutraj v župnijski dvorani prosvetni sestanek. Na programu je zanimivo predavanje iz važnega obdobja sloven¬ ske zgodovine (predava g. France Krem¬ žar), petje in druge zanimivosti. Odbor vljudno vabi vse rojake iz Ra¬ mos Mejia in bližnje ter daljne okolice, da se sestanka v čim večjem številu udeležijo. Ernsti s V nedeljo 3. avgusta 1952 bo po slo¬ venski maši v cerkveni dvorani zanimi¬ vo predavanje iz slovenske zgodovine, katerega prireja krajevni odbor Dru¬ štva Slovencev v Lanusu. Vse Slovenke in Slovence iz Lanusa in okolice lepo vabimo na ta sestanek. Krajevni odbor Društva Slovencev. I no živilske pakete, katere je mogoče po¬ slati po raznih tvrdkah, Vam taka naro- ; žila posreduje tudi pisarna Društva Slo¬ vencev. Z oddajo naročila pisarni si pri- I hranite pota in čas. Pisarna Vam da na vpogled cenike raznih tvrdk, da se mo¬ rete sami prepričati o najugodnejših cenah. Bolni slovenski begunci tudi Vas pro¬ sijo, da jim pomagate! Dajte zanje, kar morete in kolikor morete! Tudi majhen na kakor podobna pred nekaj meseci v dar je hvaležno sprejet! isti dvorani. Buren aplavz je žel mešani ruski pevski zbor, ki se je v narodni no¬ ši predstavil z narodnimi in umetnimi ZASTARANO POŠTO NAJ DVIGNEJO: Golob Viljem (dve pismi), Gorkič Vi- ruskimi pesmimi. Večino pesmi (odpel ( ^ a Uri biošuiice), Silvester Viktor Hor- jih je 5 po programu, 5 pa po želji na- vat > ^ ere k Stanko, Jurše Polde, Kočevar vzočih) je podal dovršeno. Odlični so ; Ciril (tri pisma), Mario Gustave Marko- bili solisti vseh štirih glasov. Dovolj u- j s ’®’ Alojzije Marolt, Mueller Feliks, metniško so estonska, litvanska in ma J Ravnik Anton < 2 pismi), Štraus Johan, džarska plesna skupina izvajala lastne ; Šušteršič Jože, Taler Jože, Tršar Ma- narodne plese v narodnih nošah, prav ta- | r * nka > Žitko lončka in Joško, ko “Danzo Heroico” madžarski baletni Kočevar Ciril, Maloprav F rane in plesalec sam. Litvanska solistka Lidia P°točnik Jože naj se zglase ali pa javi- Laks je v altu odlično zapela tri narod- jo svoje naslove pisarni Društva Sloven- ne pesmi; na višini se je ves čas ob- : cev ’ Victor Martinez 50, Buenos Aires, držala tudi ukrajinska operna sopranist- Rlav tako je vsak, komur bi bil znan ka Kabanciw z nekaterimi odstavki iz nas ^ ov °d ka terega izmed imenovanih, Verdija, Puccinija in eno ukrajinsko na- naprošen, da ga sporoči društveni pi- rodno pesmijo. Prireditev je zaključil sarnk Društvo Slovencev. dramatski prizor “Caminaremos”, v ka¬ terem je ukrajinski baletni plesalec v desetih minutah občuteno prikazal du¬ ševno razklanost očeta, ko se iz vojske vrne domov, pa najde namesto svoje družine od ognja in bomb uničen dom. OBVFSTILA RAZSTAVA MIHE MALEŠA V PARIZU Romanje v Lujan. Kakor že vsa leta po vojni, tako prireja tudi letos Družab¬ na pravda svoje tradicionalno romanje. V Parizu je lansko jesen zelo uspešno Pi-ejšnja leta se je romanje vršilo v Pi- razstavljal slov. grafik Miha Maleš. Te- lar, letos pa v Lujan, kjer bo poleg ro¬ ma razstave je bila "Motifs populaires marske maše pri oltarju Marije Poma- vougoslaves ’. Grafik Maleš v najraz- gaj tudi romarski shod v mali dvorani jičnejših' tehnikah obdeluje v glavnem pokrajinske motive in genre iz Sloveni je in Makedonije. Kot je razvidno iz ka¬ taloga, kateremu je napisal uvod Jean Dcsternes, je umetnik razstavil 42 graf. listov, poleg manjših gravur in ciklusa linorezov na Prešernove sonete. Razen treh starejših listov, so vsi ostali novej šega datuma. Maleš je mojster čiste črte in razpoloženja ter njegova razstava pcmeni prvi resnični uspeh slovenske u- metnosti v tujini po vojni, saj je bila raz¬ stava slovenske grafike v severni Itali¬ ji. kot znano, (menda v Milanu) delež¬ na le tolažilne kritike. Kramolc. NOVE KNJIGE V DRUŠTVENI KNIŽNICI E. C. A. Ljubo doma. Koledar in priroč¬ nik za slovenske žene. Trst 1951. 3764. Mavrense van der Meersch —- France Kremžar: Ribiči. 3765. Dr. Franc Jaklič. Friderik Baraga, Din¬ ga izpop. izdaja. 3766. Krekova Knjižnica 3: Sedem mladih slo¬ venskih pisateljev. 3786. Slovenska beseda. Kulturna revija. L. 1949— 1950. I. letnik. 3801. Slovenska beseda. Kulturna revija. L. 1950— 1951. II. letnik. 3802. Rado Murnik: Lovske bajke in povesti. 3841. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. VI. zve¬ zek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. 3866. Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "America" Osebne: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 330. — Vreča sladkorja (50 kg) „ 430. — 17 kg svinjske masti „ 350. — romarskega okrevališča. Na to romanje so vabljeni poleg čla¬ nov Družabne pravde in njihovih svoj¬ cev tudi vsi prijatelji kršč. soc. gibanja POIZVEDBA med Slovenci, pa tudi tisti Slovenci in „ , ,. , . ... , , Dragotin Merljak iz Kanade bi rad Slovenke, ki se velikega slov. narodne- , , , . .... zvedel za naslov svojega brata Antona ga romanja v Lujan v mesecu maju niso , , „ „ _ .. , , .... Merljaka, doma iz Rene na Goriškem, mogli udeležiti. — Odbor. , . . „ , . .. , . 1 ki je ze pred leti prišel v Argentino m Razgovor interesentov za pridobitev [ je dalj časa živel v Buenos Airesu. — večjih kompleksov nepremičnin radi j Kdor ve zanj ali za njegov naslov ali skupne naselitve v provinci Catamarca, ima o njem sploh kake podatke, naj bo bo v nedeljo, dne 3. avgusta ob 11. uri tako dober in jih naj sporoči uredništvu po sveti maši, v salezijanskem zavodu na Belgrano. Poročilo bo podal g. Dr. Bajlec Franc. “Svobodne Slovenije”, Victor Martinez 50, Buenos Aires, da jih bomo lahko poslali njegovemu bratu. slad- 3 kg. kave s 1% korja — riža 3 kg kave s 6 korja — riža 2 kg kave s 2Vi korja — riža 1V 2 kg kave s 3 korja — riža , Z letalom: 10 gr Streptomicina ! 3 milijone enot penicilina , slad- slad- slad- 130,— 150,— 115.— 100 ,— 230.— 200 ,— Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, bireme svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi vse Slovence na svoj III. družabni večer s plesom, ki se bo vršil 26. JULIJA 1952 ob 20. uri v Baru “Dekleva", Jorge Newbery 3568 Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires *’€AS.l 55@ Y II” — ura?Ha In. zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKUP ZLATNINE IN UR JE STVAR ZAUPANJA — ZATO KUPUJTE SAMO PRI ZANESLJIVI IN SLOVENSKI TVRDKI PO IZJEMNIH CENAH VAM NUDIMO: poročni prstani, 18 krt zlato, par . $ 180.— uhani v 18 krt zlatu . „ 42.— damska zapestna ura posebno lepe izdelave z garancijo . „ 145.— krasna zlata damska zapestna uta, Anker s 15 rubini z zapest¬ nico, vse iz masivnega 18 krt zlata in obložena z bague ru¬ bini, s triletno garancijo . 1459 — VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5.