Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 149.
v LManl, v som, i. julija 1914.
Leto XL1I.
= Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ • • » 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ • • ,, 2'—
V	upravi preleman mesečno „ 1*70
= Sobotna Izdaja: =
ia celo leto......„ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanilo, zalivale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 21 vin.
Poslano: — enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšt nedelje in praznike, ob S. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
K£" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
□P*" Današnja številka obsega 14 strani.
■ Kaj pa zdaj?
Monarhija jc zgubila najizrazitejšega, najodličnejšega predstavnika avstrijske državne misli, moža, ki je dajal zunanji in notranji avstr. politiki pra,-vec in enotno smer, v kolikor je ta mogoča pri tako različnih ustavnih formah, kakor so pri nas. Samo po sebi se razume, da je nastala za njim velika praznota, ki je ne bo lahko izpolniti. Prestolonaslednik Franc Ferdinand jc bil na višku svojih telesnih in dušnih sil, imel je za seboj globoke življenjske izkušnje, poznal je ves ustavni in politični ustroj, bil je vešč državnih poslov, znana so mu bila vsa preporna vprašanja, okoli katerih se vrti avstrijsko politično in kulturno življenje.
V teh burnih časih, v katerih živimo avstrijski narodi, ko je zunanji mir vsak trenutek na vagi, ko divja med avstrijskimi narodi tako srdit narodni boj, sta bila ravno naš sivolasi vladar in prestolonaslednik dva varna tečaja, ob katerih so se umirili bojni viharji, na katera se je obračalo z zaupanjem oko vsakega Avstrijca. Spomnimo se le na zadnje čase! Kako srečno smo obja-drali vse nevarne pečine zadnjih zunanjih konfliktov in kljub vsemu proro-kovanju raznih političnih Kasander smo ostali Avstrijci mogočna velesila, na katero z rešpektom zre ostala Evropa
Nc bo lahko izpolniti vrzeli, ki jo je napravila smrt umrlega nadvojvode. Gotovo pa je, da je bila pot pokojnega, ki si jo je zamislil, edina, po kateri je Zasigura.ua bodočnost in veličina Avstrije. Nadvojvodi jc bila vedno pred očmi konsolidacija in okrepitev monarhije, miren, kulturen razvoj države in njenih narodov. Kar je služilo temu namenu, vse to je visoki rajnik podpiral in negoval po svojih močeh. Pravica vsem in za vse, to je bila njegova deviza. Bil je nasprotnik zatiravanja in zoper-stavljanja vsakega naroda. Politično in narodno enakopravnost je smatral za temelj državnega reda, zato je bil tudi prijatelj vseh narodov.
Zlasti Slovenci in Hrvatje smo zadnja leta v javni avstrijski politiki zelo v ospredje stopili. K temu je največ pripomogel nenavaden hiter narodno-kul-t.uren razvoj nas samih, svežost in talenti prebivalstva, važnost in bližina Balkana in morja. Pod vodstvom S. L. S. se je politični pomen našega naroda silno visoko dvignil. In Fran Ferdinand
je eden prvih spoznal pomen juga in južnega prebivalstva in zato polagal veliko važnost na dežele in ljudstvo ob morju.
Druge poti za renesanco naše države ni! Možje, katerim jc izročeno krmilo vlade tostran in onostran Litve, imajo le to pot pred sabo. Kaj bodo storili, je skrito pred našimi očmi. Da bodo storili, pričakujemo, ker druge poti biti ne more in ne sme za tistega, ki jc postavljen, da čuva blagor jn skrbi za red v državi!
Treba pa bo tudi odločne roke, da bo napravila red in prijela za vrat hujskače. ki se že oglašajo kakor ponočne sovo in skovikajo in kličejo nove viharje nad našo državo! Oglašajo sc, in sicer od vseh strani.
Da bo priletela kaka strela tudi na nas ob tej žalostni katastrofi v Sarajevu, lega ni mogel nihče sanjati. Kaj imajo Slovenci in Hrvati s tem zločinom opraviti? Ali ni ravno naš list to-likrat, in tolikrat opozarjal javnost in svaril mlade ljudi pred velesrbsko propagando in jas.no in odločno povedal, kje je naš prostor. Ali ni Slovenska Ljudska Stranka v tem pogledu vsekdar storila neizmerno veliko za drž. idejo, da je naš narod vedno sredi najhujših časov obdržala na poli reda in državne misli? Ali ni zasluga katoliške slovenske politike, da je v dnu našega naroda tako ukoreninjena avstrijska državna misel, kakor morda v nobenem narodu v Avstriji!
Zato mora človek z gnjevom in studom v duši brati, kar pravijo nekateri nemški listi o naših ljudeh povodom te žalostno tragedije. »Marburger Ztg.« od preteklega torka piše: »Treba je ne samo čez mesto Sarajevo prek j sod okli-cati! Če se hoče zlo s korenino zatreti, se mora neke vrste preki sod razglasiti čez hujskajoče vindišarske duhovnike in druge hujskače na Štajerskem, Kranjskem in drugod!« V številki od četrtka pa imenuje nedeljski shod »velikansko hinavščino« in pra.vi, »da se naši poslanci dr. Šusteršič, Korošec in Verstovšek ne bodo mogli otresti morilcev sarajevskih od svojih frakov«. — »Grazer-Tagblatt« piše pretekli četrtek: »da je dr. Šusteršič voditelj in bodoči borilec za uresničenje velike srbske misli in potlačenje monarhije«.
To jc taka podlost in infcrnalna, satanska zloba, da človeku manjka izraza, da bi to perfidno hudobijo prav označil! To so politični banditi, ki zastrupljajo javnost in kužijo naše politično ozračje!
Ali ni ravno S. L. S. vedno propagirala združitev Slovencev in Hrvatov v eno celoto, da sc tako napravi jez vc-losrbski propagandi in ustavi to povoden j pred našimi mejaimi! Tako lopovščino si upajo napisati nemški listi, ki javno propagirajo politiko vsenemške stranke', ki programatično zasleduje združitev vseh nemških dežel! Tako nas podpirajo pri našem patriotičnem delu s tem, da najbolj lojalni in državni element na jugu cinično zasmehujejo! Ali je to nemški patriotizem? Ali tako razumejo južni Nemci patriotično misel, da zveste državljane zasmehujejo in smrad nanje mečejo?
Tako zlorabljajo (i politični okuže-valci to žalostno katastrofo v nemške politične namene in se ne ustrašijo niti pred pragom veličastne smrti. Mi nismo niti slutili, da je nemška klika v nekaterih renegatskih vrstah tako moralno propala.
Ravno zadnji dogodki so nas uve-rili, kako globoko je ukoreninjena državna misel v cluši našega, naroda in jasno pričajo o zvestobi, ki jo goji naše ljudstvo do cesarske hiše.
Sploh je naravnost neverjetno, kako malo humannosti in pietete so pokazali nekateri listi ob teh žalostnih dogodkih.
Vsi sovražniki Slovencev in Hrvatov sedaj vstajajo in upajo iz kože teh i/rezati nove politične koncesije!
»Budapesti Hirlap« piše, da je edina pot za red na jugu, da se Bosna anektira Ogrski. Avstrija da ne razume svoje naloge v Bosni! — »Alkotmany« pravi, da morata veti v monarhiji samo dve zastavi, nemška in inadjarska, vse drugo je od zla! Treba je Bilinskega in Mandiča. v Bosni stran spraviti. In tako naprej!...
Kdor hoče red na jugu, temu bodi testament Franca Ferdinanda svet! Nam je! I
Škandalozno iMansko mestno gospodarstvo.
Manipulacije pri pokrivanju blagajnič-nih primanjkljajev.
Na prazne in nejasne izgovore k temu poglavju odgovarjamo najbolje s tem, da objavimo dotične oddelke revizijskega. poročila.
Revizijsko poročilo konštatuje pred vsem sledeče:
Mestna blagajna tiči glede zakladov, ki so izključna last mestne občine,
že od leta 1897. v primanjkljajih in ji radi tega v raznih terminih primanjkuje denarja v pokritje stroškov.
Med zaklade, ki pridejo pri teh deficitih skupno v poštev, spadajo mestni zaklad z ubožnim zakladom, regulačni zaklad in 3odstotno državno posojilo.
Da sc jc vselej moglo zadostiti vsem plačilnim dolžnostim teh zakladov, se je jemal denar pri drugih zakladih in rezervah, odnosno porabljal se je denar, ki bi se bil moral pribiti osnovni imovini.
Glede uporabljanja skupil za zem*
Ijišča se nadalje glasi revizijsko poročilo tako-lc:
1.	V letu 1890. sc je popolnoma porabila za mestni zaklad glavnica 18.000 kron, ki je izvirala iz kupnine deželne prisilne delavnice, odnosno deželnega odbora za pare. št. 57/3, 115, 83/1, 83/2, 84, 85/1, 86 in 90/1 kat. obč. Poljansko predmestje.
Ta kupnina je pripadala osnovni imovini (glavinski lastnini) in ni najti podatkov, da bi bil deželni odbor dovolil nje porabo za mestni zaklad.
2.	V letih 1897. do 1911. se je popolnoma porabila za mestni zaklad glavnica 60.000 K, ki je izvirala iz kupnin za stavbišče Podturnske grajščine.
Kupnine so plačali: Ivana Zhuber roj. Tavčar 5.008 K 96 h Filip Zupančič .... 15.673 K 12 h
J. Benedikt...... 7.957 K 04 h
Viljem Treo..... 20.554 K 16 h
Kranjska stavb, družba . 1.018 K 50 h »Narodni dom« .... 10.000 K — h
60.211 K 78 h
Od te vsote se je znesek 211 K 78 h (!) z dovoljenjem deželnega odbora (d. o. št. 1853—98) žc leta 1898. porabil za delno pokritje stroškov ob nakupu parcel št. 449 in 450/1 kat. obč. Spodnja Šiška, vsoto 60.000 Iv pa je bilo pripisati osnovni imovini, kakor to izhaja iz dopisovanja, ki je teklo med deželnim odborom in mestnim magistratom.
Mestni občinski svet je glede vsote 60.000 K pač sklenil dne 1. septembra 1896, da je del tega denarja porabiti za morebitne občasne blagajnične nedo-statke, ostanek pa za pomnožitev regu-lačnega zaklada, toda deželni odbor jc temu sklepu pritrdil le v toliko, da se je smel denar samo do konca leta 1897. porabljati za začasno pokrivanje primanj-klajev, sklopu radi porabe enega, dela vsote 60.000 K za pomnožitev regulač-nega zaklada pa ni pritrdil (d. o. št. 561 de 1897). Deželni odbor je pri tem zahteval od mestnega magistrata, da ima po
LISTEK.
PresMiiasHk Franc Ferdinand.
(Osebni spomini. -- Spisal dr. J. Man-tuani.)
Skozi belo Ljubljano pelje čmi voz ftiučeniški trupli pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge. Našega najboljšega prijatelja in pokrovitelja vodi zadnja zemska pot, skozi deželo, kateri je bil naklonjen zagovornik. Naše duše pa pretresa neutešena bol; kajti zadnjikrat imamo med nami zemske ostanke onega, ki nam je bil po vsem svojem postopanju porok, da bo vladal po zgledu in po idevizi našega častitljivega starčka, hudo preizkušenega presvetlega cesarja: z modrostjo in pravičnostjo na podlagi združenih moči avstrijskih narodov.
Zadnja pot! Grozna smrt presrčno dobrega nadvojvodo stoji v ospredju razmotrivanja po vsem kulturnem svetu. Priljubljen je bil povsodi: pri ljudeh, ki so ga poznali in pri takih, ki ga nikdar videli niso; njegovi čini so šli pred njim in so govorili o njem. Slučaji, da ni bil priljubljen, so redki; to so izjeme, ki potrjujejo pravilo. Ce jc pri ljudeh, ki ga niti poznali niso, v
tako blagem spominu, kako mora, pretresati dušo tragična in prezgodnja, smrt, tistim, ki so imeli srečo in čast, priti v osebni stik z blagopokojnim princem. To je bilo usojeno tudi piscu teh-Ic vrstic.
Nekaj značilnih potez želim podati svojim rojakom. Te namere mi pa ne narekava. le kaka nerazbistrena psihična, podbuda, šc manj pa stremljenje, da sc sploh oglasim; namen mi je, objaviti utise, ki som jih dobil pri občevanju s preblagim princem neposredno, n tiso, ki niso bili no pripravljeni, nc proračun joni, ki so šli od osebe do osebe, od glave do glavo, od srca, do srca. Menim, da bodo prispevali k intimnej-šemu poznavanju blagopokojnikovih vrlin.
Prvič sem prišel v dotiko z nadvojvodo pred dvanajstimi leti — na njegovo lastno inicijativo. To pa jc prišlo tako.
Na Dunaju so imeli tedaj »javno zadevo«. Šlo so jc za to, ali naj dobi katedrala sv. Slcfana secesionistično pre-ustrojeno zapadno steno, ali naj sc po Schmidtovcm načrtu obnovi, ali pa naj se samo vtoliko popravi, da jo bo mogoče vzdržati in ubraniti propada. V cesarski prestolici je bila vsa javnost, ki sc jc zanimala za to zadevo, razcepljena v stranke. Vsaka izmed njih
jc. zagovarjala svoje stališče z vso zgovornostjo, nekatere celo z brezobzirnostjo. Nehote sem prišel tudi jaz v to gnje-čo in sem zavzel svoje stališče ter dvignil — sine ira sed severo studio — svoj glas. Ta jc prodrl tudi v notranjščino krasnega Bclvedera. Česar ne bi bil nikdar pričakoval, to sc je zgodilo: dobil sem nenadno poziv na avdijenco k prestolonasledniku in to takoj za nastopni dan.
Precej po tej prvi avdijenci sem dobil neodbiten u tis, da sem stal pred možem, ki ni le po r o d u , ampak I udi po duhovitosti, p o obsežni n a o b r a ž e n o s t i in p o vrlini svojega srca visoko nad sodobniki.
Pogovor sc jc sukal najprej o podrobnostih gori omenjene zadeve; pozneje jc prešel na posameznosti in slučajnosti, na katero nadvojvoda nikakor ni mogel biti vnaprej pripravljen.
Vsaka beseda, ki jo je izgovoril, jc razodevala temeljitost, globoko in obsežno omiko. Tu ni bilo čisto nič dilctantskcga, povsodi j a s-n o s t po j m o v a n j a i n določena sme r.
»Zelo me jo zanimalo spoznati Vas osebno«, me je ogovoril nadvojvoda in jirijazno podal roko, ko sem bil vstopil. »Strokovnjaki (»dic Herrcn volu Fach«)
so mi mnogo pripovedovali o Vaši knjigi in o stališču, ki ga zastopale v njej.« Tu mi je bila prilika, izročiti mu knjigo, ki sem jo vzel seboj. Izvod, ki je danes v nadvojvodovi knjižnici, je bil vezan in ga jc imel v rokah že predsednik društva za gradbo stolnice. Ker je prišel poziv tako nenadno, sem moral prositi imenovanega gospoda, da mi jc prepustil, odnosno vrnil svoj izvod v to svrho, da ga morem vročiti nadvojvodi. Ko sem bil izrekel prošnjo, da mu smem pokloniti knjigo, jo je vzel v roke ter začel takoj iistati. »Tu sto podali obsežno gradivo — in te številke!« »Da ces. visokost, stvar sem hotel temeljito dognati na podlagi točnih meril.« — »To mi jc pravil žc stolnični stavbinski mojster. Vi ste tudi odprli steno, da se prepričate o tehniki zveze. To jc bilo zelo pametno. V knjigo se bom moral vtopiti« — je nadaljeval nadvojvoda, še vedno listajoč v njej — »in sem prav vesel, da ste mi jo prinesli. Tudi druge spise o tej zadevi som deloma žc čital; imajo sem in tam prav dobre misli. Vaša izvajanja me zato tem bolj zanimajo, ker bodo izpopolnila druga, osobito tudi spis Vašega nasprotnika, ki je tudi bil tukaj; ali ...« Tu so je prekinil in jc lahno zamahnil z roko. Nato mi jc stavil več podrobnih vprašanj o tehničnih akvarel
preteku leta 1897. poročati, da je začasno porabljene vsote zopet naložil. V
nasprotnem slučaju je mestni magistrat imel z nova prositi za dovoljenje, da sme denar uporabljati za začasno pokrivanje primanjkljajev pri mestnem zakladu tudi nadalje. Temu naročilu mestni magistrat nikdar ni ustregel, odnosno se ni moglo dognati, da bi bil to storil.
Kako je mestni magistrat postopal, ko je začasno uporabljal vsoto 60.000 kron za mestni zaklad in jo končno popolnoma porabil, je razvidno iz sledečega:
Prvotno je bil ves denar od zgoraj navedenih skupil naložen na knjižicah mestne hranilnice ljubljanske, in sicer na knjižici št. 10.455 50.211 K 78 h in na knjižici št. 10.806 10.000 K, skupaj torej 60.211 K 78 h.
Dne 10. januarja 1897 sta bili obe knjižici realizirani in se je od realizata prenesel znesek 60.000 K na hranilno knjižico iste hranilnice št. 18.650.
Dvigi in naložitve na tej knjižici so se vrstile sledeče:
Dne 20. januarja 1897 temeljna vloga 60.000 K, 13. marca 1897 dvig 20.000 kron, ostanek 40.000 K; 16. aprila 1897 dvig 20.000 K, ostanek 20.000 K; 7. maja 1897 vloga 40.000 K, skupaj 60.000 K; 25. junija 1900 dvig 26.000 K, ostanek 34.000 K; 17. septembra 1900 dvig 30.000 kron, ostanek 4000 K; 14. novembra 1900 vloga 20.000 K, skupaj 24.000 kron; 30. septembra 1901 dvig 10.000 K, ostanek 14.000 K; 14. novembra 1901 vloga 20.000 K, skupaj 34.000 K; 22. februarja
1902	dvig 30.000 K, ostanek 4000 K; 24. februarja 1902 vloga 30.000 K, skupaj 34.000 K; 1. julija 1902 dvig 30.000 K, ostanek 4000 K; 30. oktobra 1902 vloga 20.000 K, 14. febr. 1903 vloga 20.000 K, skupaj 44.000 K; 1. oktobra 1903 dvig 10.000 K, ostanek 34.000 K; 15. oktobra
1903	dvig 20.000 K, ostanek 14.000 K;
10.	novembra 1903vloga 20.000 K, skupaj 34.000 K; 28. jan. 1904 dvig 10.000 K, ostanek 24.000 K; 10. februarja 1904 vloga 10.000 K, skupaj 34.000 K; 2. jul. 1904 dvig 30.000 K, ostanek 4000 K; 11. novembra 1904 vloga 30.000 K, skupaj 34.000 K; 1. maja 1905 dvig 30.000 K, ostanek 4000 K; 14. maja 1906 vloga 15.000 K; 15. maja 1906 vloga 11.000 K, skupaj 30.000 K; 2. julija 1906 dvig 20.000 K, ostanek 10.000 K; 13. jul. 1906 dvig 10.000 K, stanje — K; 17. oktobra
1906	vloga 20.000 K, 15. marca 1907 dvig 20.000 K, stanje — K.
Ves realizat z dne 15. marca 1907 z obrestmi vred je znašal 37.254 K 18 h in se je ta polni znesek še isti dan na novo naložil na hranilno knjižico mestne hranilnice ljubljanske št. 57.063. Na to knjižico so se nalagali še drugi denarji, ki pa ne izvirajo iz zgoraj omenjenih skupil.
Dvigi in naložitve na tej knjižici so bile sledeče:
15. marca 1907 temeljna vloga 37.254 K 18 h, 3. marca 1907 vloga 35.000 kron, 7. maja 1907 vloga 32.000 K, dne
11.	maja 1907 vloga 12.000 K, skupaj 116.254 K 18 h; 1. julija 1907 dvig 90.000 kron, ostanek. 26.254- K 18 h; 12. julija
1907	dvig 26.254 K 18 h, stanje — K.
Dne 13. avgusta 1907 se je iz naslova prej označenih skupil na novo naložil znesek 25.000 K, in sicer na knjižico mestne hranilnice ljubljanske številka 58.830 K.
Nalagali in dvigali so se potem na to knjižico nastopni zneski;
13. avgusta 1907 temeljna vioga 25.000 K, 30. oktobra 1907 dvig 15.000 K, ostanek 10.000 K; 2. novembra 1907 vloga 30.000 K, skupaj 40.000 K; 2. januarja 1908 dvig 20.000 K, ostanek 20.000 kron; 22. februarja 1908 dvig 10.000 1\, ostanek 10.000 K; 2. marca 1908 dvig 10.000 K, stanje — K; 8. maja 1908 vloga 50.000 K, 30. majal908 vloga 25.000 K, skupaj 75.000 K; 1. julija 1908 dvig 75.000 K, stanje — K; 20. avgusta 1908 vloga 30.000 K, 14. septembra 1908 dvig 20.000 K,-ostanek 10.000 K; 17. septembra dvig 10.000 K, stanje — K; 13. novembra 1908 vloga 55.000 K, 2. jan. 1909 dvig 20.000 K, ostanek 35.000 K; 5. januarja 1909 dvig 20.000 K, ostanek 15.000 K; 14. januarja 1909 dvig 15.000 kron, stanje — K; 10. novembra 1909 vloga 34.000 K, 1. marca 1910 dvig 20.000 kron, ostanek 14.000 K; 2. marca 1910 dvig 10.000 K, ostanek 4000 K; 20. septembra 1910 dvig 4000 K, stanje — K; 30. decembra 1910 vloga 60.000 K, 9. januarja 1911 dvig 60.000 K, stanje — K; 2. maja 1911 vloga 20.000 K, 10. maja 1911 vloga 20.000 K, skupaj 40.000 K; 19. junija 1911 dvig 20.000 K, ostanek 20.000 K; 23. septembra 1911 dvig 10.000 kron, ostanek 10.000 K; 3. oktobra 1911 dvig 10.000 K.
Od 3. oktobra 1911 dalje se na novo ni nič več naložilo in je na tej hranilni knjižici naložen sedaj le še ostanek obresti, ki so znašale ob koncu leta 1913. 524 K 74 h. (!!)
3. Dne 14. maja 1913 se je popolnoma porabila za mestni zaklad glavnica 1020 K, ki je bila naložena na hranilni knjižici mestne hranilnice ljubljanske št. 23.592, in je izvirala iz nastopno navedenih skupil za mestna zemljišča, in sicer:
a)	Za leta 1898. Franji in Alojziji Muck prodani svet 476 K;
b)	za leta 1898. Ivani Kovač prodani svet 346 K;
c)	za leta 1901. dr. Franu Munda prodani svet 98 K;
d)	za leta 1901. Jakobu Bregaut prodani svet 100 K.
Skupaj 1020 K.
Ker jc ta glavnica pripadala osnovni imovini in deželni odbor nje porabe nikdar ni dovolil, je bila poraba neopravičena.	(Dalje.)
iz življenja pokojnega prestolonaslednike.
Pokojni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je zelo rad in-kognito razgovarjal s priprostimi ljudmi, da jc spoznal njihove razmere. Ne-Jroč je prišel s svojim adjutantom, oblečen kot navaden turist, v neko kmečko hišo, v kateri se je razgovarjal pri kozarcu vina s hišnim gospodarjem. Zraven je prišel tudi kmetov mali sinček, ki je motil živahni razgovor. Oče mu je dal zaradi tega zaušnico, na katero je fantič odgovoril z grozovitim tu-lenjem. Nadvojvoda je kmeta zaradi tega pokaral ter poklical fantiča k sebi. Dal mu je za bolečine 10 K in ga pripravil tako daleč, da se je zopet, smejal. Kmet pa s tem ni bil zadovoljen in je dejal: »Seveda, fant je nai-edil sedaj dobro kupčijo, a če bi jaz dajal za vsako zaušnico 5 goldinarjev, bi kmalu prišel na boben!« — Nekoč, ko je bival nadvojvoda na Ogrskem, je obiskal neko nedeljo božjo pot pri Mariji Radni. Ta dan je prišlo na božjo pot tudi okoli 40.000 romarjev. Nadvojvoda je priso-
stvoval v oraloriju v cerkvi pridigi župnika Kovača ter je klečal med molitvijo. Potem je rekel prijorju: »Zelo me je veselilo, da sem videl zbranih toliko število vernikov pri pobožnosti.« Prijor mu je zročil umetno opremljeno zgodovino samostana in nadvojvoda se je zahvalil z besedami: »Velečastiti gospod! To knjigo bom prav pridno bral.« Prijor je obljubil, da bo za nadvojvodo marljivo molil in nadvojvoda je odgovoril: »In prosite tudi svoje brate, naj molijo zame in za moje!«
Ko je bil nadvojvoda nekoč v Lin-cu, se je pripeljal s svojo soprogo precl muzej »Francisco-Carolinum«, ne da bi ju kdo spoznal. Ob blagajni sta hotela plačati vstopnino, vendar pa nista našla v žepih nobenega denarja. Že je hotel iti elegantni gospod ven k kočijažu, da bi mu pomagal iz zaidrege, ko je vendar našel v kotu svojega žepa novec, s katerim si je kupil vstopnici. Ta prizor je napravil na damo zelo vesel vtis in se je svojemu spremljevalcu smehljala spričo zadrege, v kateri je bil. Vratarju sta se obiskovalca zdela boljša človeka in ko sta odhajala iz muzeja, ju je naprosil, naj se podpišeta v spominsko knjigo. Gospod je prošnji rad ugodil in v svoje največje začudenje je čital vratar v knjigi ime: Nadvojvoda Franc in soproga.
Mornar bojne ladje »Babenberg« se je peljal skozi Zgor. Štajersko. V Selz-talu je pristopil k vagonu priprosto napravljen gospod z lovskim klobukom na glavi ter vprašal, če je v vagonu še kaj prostora. Ko se mu je pritrdilo, je vstopil v voz tretjega razreda in se vse-del nasproti mornarju, katerega je vprašal, kako so mu ugajali poletni manevri. Mornar mu je odgovoril, da so bili zelo zanimivi, toda zelo naporni, ker so morali zaradi navzočnosti prestolonaslednika storiti, kolikor je bilo mogoče. Nato je rekel gospod: »Tudi jaz sem si ogledal poletne manevre ter sem bil na eskadri vkrcan. Reči morem le, da so mi zelo ugajali in sem bil zelo zadovoljen! Nato je prestolonaslednik govoril z nekim medicincem, ki se je vozil v Gradec. Ta pa je spoznal prestolonaslednika in ga nagovoril »cesarska Visokost«. Ko je to začul mornar, je skočil kvišku in pozdravil po vojaško. Prestolonaslednik pa je smehljaje dejal: »Le sedite in ne delajte kravala; bil sem ja na »Babenbergu«, ali me niste videli, da me niste sedaj spoznali?« Mornar je odgovoril: »Bil sem za časa navzočnosti Njegove c. in ki'. Visokosti v oklopnem stolpu ter imel toliko opraviti s topom, da nisem imel časa, zanimati se za dogodke na krovu.« Nato je potrkal prestolonaslednik mornarju na ramena in mu rekel; »Bravo! Take ljudi rabimo, ki se brigajo samo za svojo dolžnost in ničesar drugega.« V razgovoru z mornarjem in drugimi potniki se je nadvojvoda peljal do Rottenman-na, kjer je med ovacijami občinstva izstopil iz vlaka.
Na svojem svetovnem potovanju je prišel pokojni prestolonaslednik tudi v Indijo, kjer se je udeležil večjih lovov na tigre. Naenkrat pa je mogočen tiger z drznim skokom napadel lovca Janač-ka, ki je sedel poleg nadvojvode na slonu. Lovčevo življenje je viselo na niti. Naenkrat je dvignil nadvojvoda puško in ustrelil zver z dobro pogojenim strelom. — Ko se je nekoč vrnil nadvojvoda z nekega lovskega izleta v nekem zgornjeogerskem gozdu, je pripovedo-
val, da je bil povabljen na lisičji lov in da je bil posebno slovesno sp_rejet. Neka ciganska družba je igrala neumorno, toda naslednje jutro, ko so šli na lov, ni prišla nobena zver pred puško. Nadvojvoda je pripovedoval nadalje: »Ogri so me sijajno sprejeli, a cigani so igrali tako ognjevito in vztrajno, da so nam pobegnile vse lisice!« — Nadvojvoda je mogel o svoji lovski smoli tem lažje govoriti, ker je njegova sigurnost v strelu prišla že v pregovor. Pri nekem lovskem dineju je nekoč pokazal nadvojvoda svojo spretnost v streljanju. Po končanem obedu so gostje govorili o streljanju in podobnih stvareh. Nadvojvoda je predlagal, naj bi streljali v parku na vinsko steklenico, ki se jo mora zadeti na zgornji konec vratu pri glavi. Vsi strelci so zgrešili mali cilj. Zadnji je streljal na steklenico nadvojvoda. Neki lovec jo ie moral vreči visoko v zrak in nadvojvoda je steklenico pogodil.
Na svojem svetovnem potovanju je imel nadvojvoda večkrat priliko, pokazati svoj pogum. Nekoč se je izkrcal na nekem otoku avstralskega Salomonske-ga otočja, na katerem so bivali ljudo-žrei. Divjaki so sprejeli nadvojvoda z grozovitim bojnim krikom. Akoravno je nadvojvodo spremljalo 80 mornarjev, je bila vendar njihova moč napram na stotine broječi množici premajhna, Vsled neustrašenega in pogumnega nastopa nadvojvoda pa se mu je posrečilo, priti nazaj na ladjo brez večje nesreče. — Pokojnik je bil tudi izboren mornar. Celo v viharnih časih, ko je vse njegovo spremstvo iskalo zavetja v kabinah, je ostal na krovu ter opazoval igro valov.
Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil tudi miroljuben človek, kar je že razvidno iz izpovedi versailskega generalnega vikarja Leblanca, katero je »Slovenec« že priobčil te dni. Pri vsaki priliki se je zavaroval proti preveliki boje-vitosti, s katero so ga spravljali v zvezo njegovi preveč vneti prijatelji, in je imel navado, da je rad ponavljal temeljno misel svojega govora, ki ga je imel svoječasno v Budimpešti in v katerem je rekel: »Dežele te monarhije morajo z notranjim mirom dajati zgled za zunanji mir.«
Neki visok cerkveni dostojanstvenik, ki se je mudil neposredno pi-ed odhodom prestolonaslednika in njegove soproge v Sarajevo v krogu njegove družine, pripoveduje, kako je hčerka Zofija, najstarejši otrok pokojnikov, rekla z ozirom na bližnje slovo svojim star rišem: »Jaz bom sedaj, dokler se zopet srečno ne vrnete, prejela sv. obhajilo vsak dan pri sv. maši in pri tem molila k božjemu Zveličarju za Vaju.« Vesel teh otrokovih besed se je obrnil prestolonaslednik k prelatu in dejal: »Sedaj šele popolnoma razumem upravičenost odredbo sv. očeta, ki se tiče pogostega obhajila otrok.« Ta dogodek priča o globoki verski vzgoji v rodbini pokojnega prestolonaslednika.
Poroka pok. nadvojvoda Franca Ferdinanda.
Pokojni avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil mož tako izrednih umstvenih in srčnih vrlin, d# smo bili Avstrijci nanj po pravici ponosni. Kar pa ga je nam kakor tudi celemu civiliziranemu svetu prav posebno prikupilo in zbudilo zanj vsesPloS-
o zgodovinskih datih, o sličnih stavbah itd. Odgovarjal sem mu, v kolikor sem to mogel; opozoril sem ga pa, da sem v knjigi sestavil iz avstrijskih in drugih dežel vse tipe tistih stavb, ki se dajo primerjati z najstarejšim delom svetoštefanske katedrale. »To je izvrstno,« je rekel prestolonaslednik, ko je bil odprl zadevno poglavje. »Vidite, jaz hodim rad naokoli in se informiram na licu mesta, ob originalih, ako je le mogoče. Ta Vaš seznamek mi bo v marsičem kažipot.« — Zanimal se je potem za moje privatne zadeve, za študije, za rojstni kraj, za delokrog — in vse to s tako ne-izrečno ljubeznjivo prikupljivostjo in odkritostjo, da sem bil kar očaran in sem mu z neomejeno zaupljivostjo odgovarjal. Razliko med seboj in med menoj je s svojo priljudnostjo popolnoma zabrisal. Ko sem odhajal, je še rekel: »Upam, da se kmalu spet vidiva. Kadar zopet, kaj spišet^, me bo veselilo to izvedeti.« in ko sem stal že skoro med vratmi, mi je še enkrat stisnil roko in rekel: »Torej na svidenje.«
Tako se je zvršila moja prva avdi-jenra pri prestolonasledniku. Prišel sem od nje poln nenavadnih vtisov. Neizbrisno so ini ostale že po tem prvem srečanju nekatere glavne poteze najvojvodih zmožnosti in prednosti. Pred vsem njegova obsežna inte-
m e 1 j i t a omika. Mož, ki je imel toliko posla na raznih popriščih, je bil v umetnostni stroki tako naobražen, da je v pogovoru rabil vedno pravilno terminologijo in je vsako misel izrazil točno in pregnantno. Dalje je bila občudovanja vredna njegova samostojnost v sodbi. Šel je povsodi in vselej do vira. Predno je izrekel svoje naziranje, je poslušal zastopnike raznih struj. In kar je preblagega nadvojvodo tako zelo odlikovalo, to je bilo njegovo brezpogojno spoštovanje vede in umetnosti. Zahteval je v takih pogovorih odkritost mnenja in je bil nevoljen, ako se je hotel kdo iz ozirov na njegovo osebo prilagoditi kakemu drugemu naziranju. Čim je to zapazil, je bilo konec njegovemu zaupanju. Zato se mu je smelo ugovarjati — a z razlogi. In tem je bil vedno dostopen. To so take vrline v naših često nereelnih časih, da jih ni dovolj prehvaliti. Takoj po avdijenci sem rekel, da mi je bilo mnogo ložje govoriti s prestolonaslednikom, nego z marsikaterim uradnikom X. razreda. — Ljudje, ki ne znajo ločiti romanske stavbe od renesanške in ki zamenjavajo barvne tiske z izvirnimi oljnimi slikami, laki so težko dostopni mirni diskusiji in zahtevajo za-se brezpogojno veljavo. —
Bilo je v drugem slučaju. Prestolo-
naslednik se je hotel informirati v neki znanstveno-administrativni zadevi. Gotovo je konferiral z raznimi znanstveniki, še predno je poklical mene, a tudi za menoj. Dasi v avdijenci ni nikogar imenoval, je označil vendar razna do tedaj upoznana naziranja tako določno, da mi ni bilo pretežko uganiti, od koga da izvirajo. Vedno pa sta ga dičila, tudi v slučaju nesoglašanja, obzirnost, fin takt in spoštovanje do osebe.
V tej avdijenci sem imel priliko opazovati praktično psihološko izurjenost, s katero je blago-pokojni zasledoval svoje smotre. Vprašanja je stavil tako določno, da je bil odgovor samo v gotovi smeri mogoč. Sem in tam je ponovil vprašanje in ga pri tem razširil ali poglobil. Vkolikor so se moji odgovori strinjali z njegovim stališčem, jih je samo poslušal; kar sem povedal drugače, to si je vse sproti zapisal. Ta avdijenca je bila precej dolgotrajna. Odpustil me je z znano ljubeznjivostjo, da ne rečem prisrčnostjo ter rekel: »Glejte, koliko časa sem Vas danes trapil. Bo pa drugič hitreje šlo. Na kmalotno svidenje.«
Niti slutil nisem, da ima nadvojvoda pri tem izpraševanju kak poseben smoter. Menil sem, da je to itnfor-miranje le poteza njegove znane temeljitosti, popolnoma privatnega znača-
ja. Do tega domnevanja so pripravile razne njegove opazke, s katerimi je spremljal beleženje radiih odgovorov. N. pr.: »A tako; to i- Pa zanimivo; a to je dobro, da si	zapomnim;
aha, tega ne smem pozabiti« in podobne.
Preteklo je nek^j mesecev. Medtem sem imel spet čast, stati Pred nadvojvodo, ki se pa ni dotaknil gori omenjene avdijence niti z najmanjšo besedico.
Kar so začeli v raznih uradih stikati glave, dvorni svetniki in drugi višji uradniki so hodili nekam poparjeni okoli, v registraturah so premetavali akte. Konečno so mi povedali, da je prišlo iz Belvedera vprašanje o navedeni znanstveno - administrativni zadevi z naročilom, da naj obširno
l poročajo. To se je izvršilo. Sedaj sem ! spoznal, da prestolonaslednik ni samo izvrsten psiholog, ampak tudi mož, k i izvaja svoje načrte z vso obzirnostjo, a tudi z vso odločnostjo. Vir t,enax propositi. In to ni bilo samo v tem navedenem slučaju, to sem videl pozneje še večkrat. Neko osebnost n. pr. so po krivici odrivali in zapostavljali. Nadvojvoda je bil o tem poučen od ene strani. Poučil se je pa "tudi od clruge in prišel do sodbe, da se tu res godi krivica. Obljubil je, da bo stvar zasledoval. A preteklo je neknj mesecev in nič se ni ganilo. Zaupnik
višji dvorni mojster grof Nostitz in nevestin brat grof \Volfgang Cliotek.
Dekan Iličkisch je imel kratek, prisrčen nagovor in nato izvršil poroko. Poročna prstana sta bila priprosta zlata obročka z vrezanimi imeni in dnevom poroke. Po poroki je dekan opravil še kratko molitev za srečo novopo-ročencev, nakar se je vršila sv. maša.
Po sv. maši se jc v gradu vršil pri-prost obed v najožjem družinskem krogu, katerega se je udeležil tudi dekan Iliekisch. Bilo ni nobenega sprejemanja čestitk. Med obedom je novoporo-čencema, napila. gospa mati nadvojvo-dinja Marija Terezija in jima zaklicala trikratni »Hoch« in vojaška godba je zaigrala cesarsko pesem.
Tako skromno, a prisrčno sc je izvršila prestolonaslednikova poroka. V spomin si je dal Franc Ferdinand naslikati poročni oltar.
Takoj po obedu sta se novoporo-čenca odpeljala; tudi ob odhodu ju je prišlo prebivalstvo pozdravit z organizacijami in šolsko mladino, ki je novo-poročencema sipala cvetke. Župan se je v imenu mesta zahvalil za veliko čast in srečo, ki jo je nadvojvoda naklonil mestu s tem, da jc tu imel svojo poroko. Nadvojvoda se jc zahvalil za prisrčen sprejem, ki ga je zelo razveselil.
Novoporočenca jc vodila pot v Ko-nopišt. V Češki Lipi se je zbrala ogromna množica prebivalstva, da ju pozdravi. Kneginja Sofija se je ljudstvu zahvalila s tem, da je vrgla med množico nekaj cvetk iz šopka, ki ga je držala v rokah. To je napravilo na. ljudi nepopisen vtis; v hinu so pobrali cvetke in vsak sc je čutil srečnega, če se jc katere (lomogel. Pot. ju je dalje vodila skozi Prago v Be.nešovo, kjer na presto-lonaslcdnikovo izrečno željo ni bilo nobenega sprejema. Iz Bcncšova sta se z vozom odpeljala v rajski Konopišt, kjer jima je odslej teklo tako srečno zakonsko življenje. Tu se je v grajski cerkvi že prejšnji dan ob času poroke brala sv. maša za srečo novoporočencev.
Čez par dni so iz Ivonopišta dospeli v Reichstadt obilni darovi vsem onim, ki so sodelovali pri prijaznem sprejemu: nadučitelju, poštarju, postajnemu načelniku, mestnemu dvornemu vrtnarju Francu Swoboda in mnogim drugim; niti na enega nadvojvoda ni pozabil. Tudi za mestne reveže je poslal nadvojvoda lepo vsoto.
V tistih dneh je bilo morda mnogo takih, ki so si mislili, da ta zakon nima prave podlage, da se bo ogenj ljubezni kmalu polegel in potem bo nastopilo običajno zakonsko gorje. Vsi ti so se temeljito zmotili. Zakon nadvojvode je bil srečen skozi in skozi, saj je dobil ženo, kakor bi si bolje nikdar želeti ne mogel. Kakor ju je prvega julija 1900. zvezal duhovnik, tako ju je čez 14 let našla skupna smrt in ju odvedla v rajske dvore.
o bodoči avstrijski cesarici.
Princesa Cita Parmska ni bila Du-najčanom in veliki javnosti znana in čuii so prvič njeno ime, ko se je izvedelo, da jo snubi nadvojvoda Karol Franc Jožef. Kakor je cvetela na tihem ob Starnberškcm jezeru rajna cesarica Elizabeta in je postala znana širši javnosti šele, ko sc je s cesarjem Franc Jožefom I. zaročila, tako tudi širša jav-
nost ni niti slutila, da postane še Cita kdaj bodoča avstrijska cesarica. Najmanj so to mislili tisti, ki so tolikrat v Dunajskem Gozdu (Wienerwald) na solnčnatih livadah srečali skupino veselih smejočih in pevajočih deklic. Ne daleč od Dunaja v Reichenauu je bila njena domačija v gradu Schvvar-zau parmskega vojvode Roberta Farmskega, ki je živel ločen od sveta tu le svoji veliki rodbini.
Tu so vojvodovi otroci živeli veselo in zadovoljno, med igro in športom so se izobraževali obdani od naravnih čudežev. V cletinski dobi s*1 že znali princi in pricese s puškam, ravnati, krotiti konje. Bili so dobri znanci in znanke kmetov in kmetic v okolici, a širši svet jih ni poznal. Kolikokrat, so so vozili Farmski otroci v z zelenjem okrašenih starih kočijah mimo dunajskih izletnikov, ki so jih veselo začudeno pozdravljali in njih pesmi povzete po kmečkih pesmih, občudovali. Nihče teh Dunajčanov in Dunajčank ni slutil, da je čul koncert pod milim nebom, v katerem je soprepevala bodoča avstrijska cesarica in to tem manj, ker so Dunajčani osobito na nadvojvodo Karla Franc Jožefa vedno pazili.
Nič čudnega! Saj ko je bil še povit v plenice, so že v njem videli bodočega cesarja. Ko so uredili prestolo-nasledsko vprašanje tako, da bo bodoči prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef, je širšo javnost zelo skrbela. poroka bodočega prestolonaslednika. O tem se je govorilo ravno tako v salonih visokega plemstva kakor tudi v meščanskih gostilnah. Morebiti govorica ni nobenega princa zaročila tolikokrat, kolikorkrat je princa. Karla Franc Jožefa. Vse za zakon sposobne princezc raznih evropskih dvorov so že ljudje za njegove neveste proglasili, tudi cesarjevo vnukinjo hčerko rajnega prestolonaslednika Rudolfa so imenovali, dasi je bila pet let starejša in se je veliko prej kakor Karel Franc Jožef s princem Otonom Windischgrae-tzom poročila. Znali so pripovedovati, da to poroko sivolasi cesar želi, ker bi tako prišli na prestol njegovi neposredni potomci. Vsak vladarski obisk na Dunaju je izprožil nova ugibanja, a skrbni Dunajčani pa Dunajčankc, ki so povsodi iskali bodočo cesarico, pač niso mogli slutiti, da prebiva tako blizu Dunaja. Ko si je nadvojvoda Karel Franc Jožef že izbral svojo nevesto, ga je govorica zaročila s hčerko nemškega cesarja. Ko so oficielno proglasili njegovo zaroko s princeso Cito Parmsko, je novica udarila kakor bomba, in kar verovali niso, da je to res. Nato je pa vse povpraševalo, kdo je ta. zakon povzročil ali politika ali poredni bog ljubezni? Kmalu se je pa dognalo, da jc tu poredni Amor posredoval.
Mali ljubezenski roman sc jc izigral v tihi palači rajnega, nadvojvode Karela Ljudovika, kjer jo je nadvojvoda Karel Franc Jožef prvič videl. Princesa Cita jc namreč večkrat prišla v palačo nadvojvode Karla Ljudovika, ker sta si obe rodbini v sorodu. Babica nadvojvode Karla Franc Jožefa je namreč teta princese Cite in če je kdo Parm-čanov prišel na Dunaj, je vedno tudi svoje sorodnike obiskal. Osobito od 1. 1907. nadalje, ko jc umrl vojvoda Robert Farmski, je obiskala njegova vdova večkrat Dunaj, princesa Cita jo jc navadno spremljala.
no globoko spoštovanje in občudovanje, to je bila njegova ženitev.
Izbral si jc za zakonsko družico damo. sorodno njegovemu notranjemu bitju po duhu in srcu, vredno njegove plemenite ljubezni. Da ta dama ni bila iz vladarske hiše in zato po obstoječem habsburškem hišnem zakonu ni bilo mogoče dvigniti jo na avstrijski prestol, katerega je imel kdaj on zasesti, to zanj ni bilo merodajno. Ona je bila kraljica njegovega srca in ob njeni strani je hotel biti srečen vladar v lastnem družinskem kraljestvu. Za to ceno bi se bil nedvomno tudi sam odrekel državnemu prestolu. Toda tega mu ni bilo treba, ker je vladar, ko se je prepričal o plemenitosti izvoljene neveste in globokem prestolonaslednikovern nagnenju do nje, končno dovolil to zvezo pod pogojeni, da se prestolonaslednik slovesno in pod prisego odpove vsem prestolonasledniškiiu pravicam svojih otrok iz tega zakona. Ženi in otrokom ne sme dati ne svojega imena ne nobenih svojih pravic; otrokom gre le materino ime in materino dostojanstvo. Franc Ferdinand sc je vsem tem zahtevam podvrgel, dasi mu to najbrže ni bilo lahko. Toda s tem si je osvobodil pot do poročnega oltarja s svojo izvoljenko — grofico Zofijo Cliotek. —
Poroka 'se je imela vršiti 1. julija 1900. v reichstadtskem gradu na Češkem. Prestolonaslednik je odredil, da ima ob tej priliki izostati vsak ofici-elen nastop, vsako šumno slavlje. V najožjem družinskem krogu je hotel obhajati ta veliki dan svojega življenja, ki si ga je odkupil z velikimi žrtvami. Kljub temu ali pravzaprav ravno vsled tega si tamošnje prebivalstvo ni dalo vzeti pravice, da mu ob tej priliki pokaže, da deli ž njim njegovo veselje, da ga ljubi in spoštuje in z njim njegovo izvoljenko. Mesto Reichstadt se je odelo v zastave, kolodvor jc bil okrašen z zelenjem.
Popoldne 30. junija se je nadvojvoda pripeljal s svojo nevesto in njenimi sestrami in bratom, grofom Chotkom. Na poti od kolodvora do gradu so se razvrstili veteranci, požarna bramba, šolska, mladina in mnogo ljudstva ter spoštljivo in prisrčno pozdravljali visoka zaročenca. V gradu ju je pozdravila in sprejela nadvojvodova mati (mačeha) nadvojvodinja Marija Terezija( k! je izvršila tudi vse priprave za to priliko) s hčerama nadvojvodinjama Marijo Anunciato in Elizabeto Amalijo.
Dne L julija 1900. ob pol 11. uri dopoldne se je v hišni kapelici vršila, poroka, ki jo je izvršil 721etni mestni dekan Viljem Hickisch ob asistenci kapu-cinccv gvardijana patra Lammela in patra Andreja. Kapelica je bila vsa v cvetju.
Iv oltarju je kot prvi korakal nadvojvoda Franc Ferdinand v beli generalski uniformi z velikim trakom Štefanovega recla in ob njegovi strani njegova mati nadvojvodinja Marija Terezija; za njima sta šli nadvojvodovi sestri Marija Anunciata in Elizabeta Amalija. Potem jc pristopila k oltarju nevesta, grofica Chotek v beli atlasovi obleki z velom in mirtami na glavi in v rokah šopek šmarnic in mirt. Nato je sledilo še nekaj sorodnikov in drugih povabljencev, med njimi ravnatelj in upravitelj posestva, mestni župan in okrajni glavar. Za priči sta bila naj-
zapoatavljenčev mi jc nekoč tožil v že-lezničncm vozu, kjer sva se slučajno dobila, da stvar ne gre naprej, navzlic temu, da je celo nadvojvoda Franc Ferdinand obveščen in da je obljubil, zanimati se za to zadevo. Le mirno počakajte, mu odvrnem; ako jc nadvojvoda rekel, kar ste mi pravili, tedaj bo to tudi izvedel. In res, kakih šest tednov pozneje je bila stvar ugodno rešena.
Kmalu potem, ko je bila otvorjena bohinjska železnica, sem bil v neki drugi zadevi pozvan k nadvojvodu. Iz lastnega nagiba jc začel pripovedovati o krasotah naše zemlje. »Koliko lepega, sem videl na tej vožnji! To so res krasni kraji. In pa ljudstvo! To zdravo, dobro in cesarju skozi in skozi zvesto ljudstvo! (Dieses gesundc, gute und durch und durcli kaisertreue Volk.) — Sklenil sem več pozornosti posvečati tema delu naše domovine in bom šel doli, kedarkoli mi bo rtiogoče. Upam, da bom imel sedaj večkrat priliko tam prisostvovati vojaškim vajam.« Te besede je govoril presvetli biagopokojnik dne 13. januarja 1917. Ako upoštevamo dejstvo, da je bil nadvojvoda i z b o r e n psiholog in da se je samostojno i n f o r m i r a 1 o odnošajih, kamor jc prišel, odtehtajo gori navedene besede o našem ljudstvu vso množico nasprotnih trditev. Videlo se jc prestolonasledniku, da mu je sililo globoko prepričanje iz prs na jezik. In danes, ko polagajo njegovo prezgodaj zastalo pre-
blago srce k počitku v Bogu, danes jc slovenski rod dolžan, da sc z iskreno hvaležnostjo spominja svojega mogočnega dobrotnika in zaščitnika in da v goreči molitvi pošilja svoje prošnje pred prestol Najvišjega, ki naj mu obilo poplača vso ljubezen do avstrijskih, posebno pa južnih narodov in naj mu neskončno povrne njegovo blago sodbo o Slovencih.
Univerzalnost blagopokojncga princa se najbolj zrcali v tem, da ni bilo knjige v Avstriji, za. katero bi sc on ne bil zanimal. Celo posamezne članke iz dnevnikov si je želel in jih je tudi dobival od avtorjev v posebnih odtiskih. Menda ni ničesar izvirnega zgrešil. Na ta način je spoznal širok krog kulturnih delavcev in ostal z njimi v stiku. Ta krog se jc širil čim dalje, tem bolj.
Ko sem bil obelodanil večjo knjigo o zgodovini glasbe na Dunaju, ga jc ta živo zanimala. Kmalu potem sem bil pozvan k njemu v avelijenco. Najprej me je vprašal: »Povejte mi vendar, kako pa ste prišli na lo misel, pisati o stroki, katere se dosedaj nihče lotil ni?« Obrazložil sem mu na kratko zgodovino te naloge. »Tega pa niti vedel nisem, da ste tudi v tej disciplini doma. Pa da imate toliko živega zanimanja za naš Duna j, to me prav posebno veseli.«
Tu sc kaže, da se jc res z a n i m a 1 — tudi v podrobno — za vse kulturne panoge in da se je natančno poučeval o literarnih delavcih, s kate-
rimi je prišel v dotiko. In kako ogromno mnogo je storil kot pospeševa-t e 1 j z n a n s t v a in umetnosti, to vc vsakdo, ki je kedaj v prvem salonu čakal vsprejema. Tu si videl poleg blestečih uniform večjidel profesorje, umetnike in predstojnike kulturnih društev. Političnih posetov do zadnjega ni vsprejemal. In z vsakim teh navedenih gospodov se je temeljito in prijazno razgovarjal in si delal beležke. Koliko gradiva, za psihologijo kulturnih stremljenj v Avestriji mora biti nakopičenega na tistih listih! In najbrže je mnogo tega tudi porabil. Kajti delal je hitro. — Imel je tudi izredno dober spomin tako za osebe kakor tudi za dogodke ali za pogovore. To dokazuje tudi nastopno začrtan slučaj.
Po neki avdijenci me je vprašal: »Kam pa greste letos na letovišče?« Ko mu povem, da grem v domovino, potem pa v Gorico, kjer priredim po dogovoru z nadškofom petdnevni poučni tečaj o cerkveni umetnosti za. tamošnjo duhovščino, mu jc obličje kar zablestelo. »O, vidite, kako sc jaz tega. veselim, cla sc jc moja srčna želja tako hitro uresničila. Ko sem bil doli, sem govoril s škofi in jim nasvetoval, da naj pokličejo dol moža, ki bo vsa j začel s poukom navajati gospode, osobito duhovščino, kateri jc izročeno toliko umetniške zapuščine iz naše stare kulture, da bo začela s picieto gledati te svedoke prošlih dni. To me od srca veseli, da se ta želja
Vitka, gibčna postava, fini oval obrazka, sanjave oči, temno plavkasti lasje, vesela, vedno na smeh pripravljena princesa Cita je bila takorekoč vzor prinčevske neveste. Bila je zelo izobražena in zato se ne sme nihče čuditi, da jc brhka, mala sorodnica očarala princa, ko jo je prvič zagledal v. domačem salonu ob obisku svoje babice nadvojvodinjc Marije Terezije. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je nato skrbel, da je princcso Cito večkrat videl bodisi v palači Karela Ljudevika ali pa v palači Leopolda Salvatorja. Ko se je princesa Cita pred pustom udeležila prvega dvornega plesa, je bil tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef navzoč, ki jo jc tako odlikoval, da je skoraj le samo ž njo plesal. Kmalu se je preselila Parmska vojvodinja na grad Pianore, a kmalu, poleti 1911, sta se pripeljali tja nadvojvodinja Marija Jožefa in njen sin nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki sta zasnubila Cito. V malem rodbinskem krogu se je slavila zaroka. Vse se je nato hitro razvilo. Je« seni je bila poroka.
Velika dunajska javnost je bila presenečena. Leta in leta mu je nevesto iskala, zdaj sc pa brez, da bi Dunajča-ne za svet vprašal, zaljubi, zaroči in p.Q* roči. A čestitali so mu vsi.
Poroka se je izvršila v najširšem slogu. Cesar sam je prišel in objel svojega nečaka, ko mu jc čestital. Zbrano jo bilo vse v malem Sclrvvarzauu, ko je monsignor Bislctti poročil mlado dven jico.	{
Mlada zakonska dvojica je bivala deloma v vili Wartholz, deloma na že-nitvanjskem potovanju. Preselila sta se nato v Brandys, kjer jc bil mladi nadvojvoda v garniziji. Nadvojvodo Karla Franc Jožefa je spremila nadvoj« vodinja Cita tudi iz Brandysa v Kolo-mejo, kamor jc bil Kari Frac Jožefov polk premeščen in sc jc preselil v marših tja, za kar so šest tednov potrebovali. Povsod, kamor sta takrat prišla nadvojvoda in njegova žena, je vse drlo gledat bodočega cesarja in bodočo cesarico.
Pogreli saraievskiii žrtev.
Včeraj ob 4. popoldne je bilo na Dunaju pogrebno slavlje za rajnega nadvojvodo prestolonaslednika Franc Ferdinanda in za vojvodinjo Ilohenberg. Navzoči so bili cesar Franc Jo« žef I., nadvojvode in nadvojvodinje, dvor na Dunaj došlih svojcev rajnikov, avstrijski, ogrski in skupni ministri, predsedniki avstrijskega, med njimi poslanec Pogačnik iu ogrskega državnega zbora z deputacijami, papežev nuncij, vsi poslaniki kot zastopniki svojih vladarjev, veliko vojaških deputacij, drž« in dvorni dostojanstveniki, generali, dunajski, budimpeštanski in zagrebški1 župan z odposlaništvi in drugi. Na vi« sokem odru sta stali dve srebrni z zla« toni okinčani krsti. Cerkev je bila popolnoma s črnino odeta in je bila le malo svetla. Dvojna vrsta sveč je obdajala mrtvaški oder. Globoko jc bilo vse ginjeno, ko jc prišel ccsar s člani vladarske rodbine v oratorij. Mrliča je z veliko astistenco blagoslovil kardi« nal knezonaclškof dr. Piffl. Na Ringu do Dvora jc stal velik špalir ljudi. Ko se je cesar peljal z Dvora v Schonbrunn nazaj, so mu prirejali viharne ovacije
uresniči in da ste Vi prvi pionir. Sporo« čite mi, kako je tečaj uspel.«
Med to avdijenco in med pogovorom s škofi je bilo par let presledka. Koliko jc nadvojvoda medtem slišal, koliko poročil jc dobil, koliko jc. odredil! In vendar sc je hipoma spomnil onih pogovorov in ob tej priliki izrečenih svojih želja. In ko smo mu iz Gorice po-slali udanostno brzojavko, je odgovoril na njo: »Grajščina Bliihnbach. Zaliva« ljujem sc kar najuljudneje vsem udele« žencem, zbranim pri prvem naučnem kurzu za cerkveno umetnost v Gorici, za počastilo, ki sem jc prejel tem povodom. Zelo me veseli, da so sc ti kurzi udejstvovali in upam, da bodo postali merodajni v tej smeri in da bodo po« speševali ohranjevanje cerkveno-umet« niških spomenikov v državi. — Nadvojvoda. Franc.« — In tudi ta njegova že« lja sc jc izpolnila.
Tako je visoki gospod s svojim osebnim vplivom vodil kulturno delo neposredno. Ko jc postal protektor c. kr. centralne komisije za ohranitev spomenikov, jc začel osebno citati akte in poročila iz vseh koncev prostrane Avstrije. A ne le da jih jc čital, tudi pripombe — pritrjevalne in odklonitvenc — jim je pripisoval. Čudno je, da si je posameznosti zapomnil.
Ko sem bil leta 1912. pri njem t drugimi člani spomeniškega sveta sprejet, me je ogovoril pri bufetu: »Vi mno-co pišete in pridno poročate, vse to či«
Prevoz in pokop v Artsteftnu.
Posebni vlak je odpeljal včeraj ob 10. uri 50 minut zvečer rajnega nadvojvodo Franca Ferdinanda in vojvodinjo Hohenberg z zahodnega kolodvora v Gross-Pochlarn. Rajnika je na tej zadnji vožnji spremljal nadvojvodov clvor in pobočnik polkovnik dr. Bardolff. Ob 12. uri 37 minut ponoči se je pripeljal vlak v Pochlarn. Rajnika so ob pol 3. zjutraj prepeljali čez Donavo. Hišni častniki so dvignili krsti in ju prenesli v mrtvaški voz. Ob pol 4. zjutraj je pogreb prišel v Artstetten, kjer so rakvi položili na mrtvaški oder. Duhovniki in redovnice so pri rajnikih molile. Ob 6. uri 25 minut zjutraj se je odpeljal z dunajskega zahodnega kolodvora posebni vlak, v katerem so bili prestolonaslednik Iv a r e 1 Franc Jožef, njegov višji dvorjan princ Lobko-\vitz, gospodje iz nadvojvodove vojaške pisarne, trije častniki 7. ulanskega polka in nekaj pogrebcev. Vlak se je pripeljal ob 8. v Pochlarn. Nadvojvodo je pozdravil okrajni glavar v Melku, nakar se je odpeljal z avtomobilom v Ar-stetten. Ob 8. uri 5 minut se je odpeljal drugi dvorni posebni vlak z Dunaja, s katerimi so se odpeljali v Artstetten nadvojvodinje C i t a (bodoča cesarica), Marija Terezija, Marija Anun-ciata, Marija Jožefa, nadvojvoda Maksimilijan, vojvoda Albreht "VVurtem-berški, vojvoda Mignel in vojvodinja Terezija Braganška, princ Alfonz Bour-bonski, infantnija Marija des Ncves, princesa Elizabeta Amalija in princ Louis Liechtenstein, knez Maks Ho-h c n b e r g , princesa Zofija Hohenberg in princ Ernest Hohenberg (Holicnbergi so otroci rajnega prestolonaslednika in njegove žene vojvodinje Hohenberg), grof Jaro-slav Thun, grofica Thun s hčerami, grof in grofica Wuthenau, grof in grofica Leopold Nostitz s sinovi, grofica Henrieta Chotek, grof Chotek in drugi plemiči, nadalje generalni major Wal-lis, baronica Rumerskirch, gospa polkovnika Bardolfa, grofica Lanjas. Drugi vlak sc jc pripeljal ob 9. uri 47 minut v Gross Pochlarn.
Po slovesnem rekviemu jc blagoslovil ob 11. dopoldne župnik Doner iz Maria-Tatert rajnika. Ob tričetrt na 12. so nesli podčastniki 4. dragonskega in 7. ulanskega polka krsti v rakev, kjer so ju še enkrat blagoslovili. Ob četrt na 1 .uro so sc vrnili pogrebci na Dunaj.
Mali kraj in gracl Artstetten sta zavita v najglobokejšo žalost. Vsaka hiša ima črne zastave. Graščinska cerkev je pregrnjena v črno. Pred oltarjem je tridelni pokrov rakve, ki se pa na. željo rajnega prestolonaslednika ne bo nikdar dvignil, marveč so prenesli rajnika >kozi mala postranska vrata v rakev.
Prestolonaslednikove sirote
So se 3. t. ni. ob pol 5. popoldne pripeljale z grofico Henrieto Chotek iz Chlu-meca na Dunaj. Ob pol 8. zvečer so se podali v dvorno župno cerkev h krstam svojih staršev, kjer so sirote, ki so glasno plakale, za svoje rajne starše goreče molile. V nedeljo popoldne, ko se vrnejo sirote z groba svojih staršev
tam. Tam bo treba še napornega dela.« Odgovoril sem, da rad clelam, da pa pri svojih službenih obveznostih ne morem vsega zmagovati, potolažil me je,- »Sča-som se bodo razmere zboljšale; za sedaj se šele vse poraja in marsikje se pojavljajo nejasnosti. Le potrpite!«
Ta vsprejem je bila zadnja prilika, ob kateri sem bil z nadvojvodo Fran-com Ferdinandom osebno v dotiki. Ravno letos smo ga pričakovali na Kranjsko. Drknil je po naši zemlji, hiteč k vojaškim vajam, a prišel nazaj — — mrtev mož.
Človeku, ki je imel ponovno priliko, občevati s tem velikim blagopokojni-kom, se krči srce, da je ta duševni velikan, ta dobrohotni princ podlegel gnjusni zavratnosti podlo - strastnega mladiča omejenega obzorja. Vrzel, ki jo je napravila morilčeva svinčenka, se ne bo dala tako hitro zadelati. Izkusili bomo kmalu, kaka izguba da je zadela našo širšo in ožjo domovino. Širokega obzorja, čilega duha, krepke inicijative, mirne vztrajnosti, zavedne smotrenosti, možate samostojnosti, očetovske dobrohotnosti — in vse te vrline so krasile blagega rajnika — teli bomo pogrešali na marsikakem mestu.
Potrti in s solznimi očmi se obračamo proti dedni kronovini Nižje Avstrije, tja kjer stoji na bajnem ozemlju mal mavzolej, ki krije zastalo preblago srce. Slovenci bi imeli mnogo povoda, romati ob grob svojega zaščitnika in mu s tem skazovati svojo hvaležnost.
Nemški cesar Viljem
je po poslaniku pl. Tschirsclikyju položil krasna venca na krsti rajnega prestolonaslednika in njegove žene. Nemški prestolonaslednik in prestool-naslednica, princ in princesa Henrik, veliki vojvoda in velika vojvodinja Me-cklenburg, vojvoda Sachsen Koburg Gotha in pruski ulanski polk, ki mu je bil rajni prestolonaslednik šef, so tudi dali vence položiti. Bavarski poslanik jc položil venec bavarskega kralja in kraljice, saški pa venec saškega kralja. Nemški cesar Viljem je brzojavno izrazil sožalje poveljniku avstrijske mornarice admiralu II a u s u. Upa, da bo rajnikov duh ostal v srcih častnikov in moštva avstrijske mornarice. Admiral Haus se je brzojavno za brzojavko zahvalil. Berolinski Lokalanzeiger piše, da se princ Henrik zato ni udeležil pogreba, ker je dunajski dvor sploh odklanjal udeležbo vojaških deputacij. Nemški cesar ozdravi popolnoma čez nekaj dni. »Kreuzzeitung« pa piše, da so priredili tako tih in omejen pogreb zato, ker so se ozirali dvorni krogi na visoko starost cesarja Franca Jožefa. Poročilo, da bo cesar Viljem že bodoči teden v Išlu kondoliral cesarju, ne odgovarja resnici, ker se cesar Viljem že v ponedeljek odpelje proti severu. V cerkvi sv. Hedvige v Berolinu je bila po naročilu avstro - ogrskega poslanika grofa Szogyeni-Marich maša zaclušni-ca. za rajnega nadvojvodo prestolonaslednika, ki so se je tudi princa Eitel Friderik in Oskar, princesa Friderik Leopold in princ VVolrad Schaumburg eler v. Bethmann Holhveg in veliko dostojanstvenikov. V Kielu je nemška stojanstvenikov. V Nielu je nemška vojna mornarica 21 krat v salut ustrelila. —
Druge sožalnice v inozemstvu.
V	Monakovem sta se sv. maše za-dušnice udeležila bavarski kralj in kraljica s princi in princesami in z drugimi dostojanstveniki. Pri sv. maši zadušnici v Londonu jc zastopal angleškega kralja princ Connaught, kraljico mater lord Howe, navzoč je bil kralj Manuel s soprogo in z materjo, kakor tudi Asquith in drugi angleški državniki. V Belgradu sc je sv. maše zadušnicc udeležil tudi prestolonaslednik vladar Aleksander. V Peterburgu jc pri sveti maši zastopal carja veliki knez Mikolaj Nikolajevič.
Iz Bosne izgnani srbski časnikarji.
Iz Sarajeva se v Budimpešto poroča, da dolže srbske časnikarje, ki delujejo v Sarajevu, da so bili z napadom v zvezi. Vladni komisar dr. Gerde je srbskim časnikarjem, ki sodelujejo pri sarajevskih listih, uradno naznanil, da bodo izgnani iz Sarajeva in da morajo mesto v 24. urah zapustiti. Nadalje so 200 oseb trajno iz Bosne izgnali. Izgnanci so vsi pristaši velikosrbske misli. V Sarajevu so 2. t. m. aretirali 64 ciganov, ki so jih nato iz Bosne izgnali. Zaprli so Principovega brata, ki je delal v neki sarajevski tvornici.
O Pribičevičevi sokrivdi
poroča »Az Ujsag« iz Sarajeva: Državni pravnik dr. Švara je izjavil, da so podrejeni organi brez njegove vednosti razširili poročilo o sokrivdi srbskega majorja Pribičeviča. Princip in Cabri-novič tajita, da bi bila govorila s Pri-bičevičem v Belgradu, a policija je dognala, da sta oba večkrat s Pribičevi-čem občevala. Sum, da je major Pri-bičevič sokriv, dejansko obstaja, kakor je trdila okolica državnega pravnika, a gotovega ni nič. Cabrinovič je izjavil zaslišan 2. t. m., da denarja ni dobil v Belgradu, marveč v Bosni. Grabeš bi bil moral vreči svojo bombo, če bi se Principov napad ne bil posrečil. Grabeš je priznal, da ni vrgel bombe, dasi je stal le pet korakov proč od prestolonaslednika, ker mu je močno bilo srce in ker mu ni vest napada pripustila. Dve bombi še manjkata. Eno ima 191etni dijak Vazo Cubrolovič iz Gra-diške. Cubrolovič je pobegnil. Več detektivov ga z avtomobili zasleduje.
Preklicani žetni dopusti v Bosni in v Hercegovini.
»Zeit« poroča iz Budimpešte, da so preklicali že dovoljene žet ne dopuste v Bosni in v Hercegovini z ozirom na sedanje razmere v Bosni in v Hercegovini.
Srbske impertinence.
V	»Journalu« se je bivši srbski minister Stojanovič neverjetno cinično izjavil o političnem položaju, ki je postal radi sarajevskega napada. Pisal je: Le to rečem, da vlada v Srbiji globoka nc-za< »Ijnost radi uprave v Bosni in v II« govini. Srbi protestiramo proti njej m hočemo opozoriti Evropo na ne-vzd rži j i vosi tamošnjih razmer. Razmere sc morajo izpremeniti, ker sicer bo
srbsko prebivalstvo vedno poizkušalo z napadi doseči potrebne preosnove. Srbsko časopisje graja protisrbske izgrede v Bosni in dolži avstro-ogrske oblasti, da so jih naročile. Uradna »Samouprava« odklanja očitek, da bi bila Srbija zapletena v zaroto. Srbija hoče z Avstro-Ogrsko dobre odnošaje.
XXX
Kako je ce?3.r sprejel obvestilo o napadu.
Neka oseba iz cesarjeve okolice, ki je bivala v Išlu, ko je došlo iz Sarajeva poročilo o napadu, opisuje v »Az Ujsagu« zanimivosti, kako je cesar sprejel poročilo o strašnem napadu. Cesarja je obvestil o napadu generalni pobočnik grof Paar, ki se je mudil nad pol ure v cesarjevem kabinetu. Ko je prišel iz kabinečne pisarne, je s solzami v očeh rekel: »Njegovo Veličanstvo je ukazalo, da odpotujemo.« Grof Paar je bil tako razburjen, da je svojo čepico pustil v kabinetu. Cesar prvi trenutek strašnega poročila ni mogel verovati, potem si je pa pustil natančno poročati o napadu. Sedel je s sklonjeno glavo in si je večkrat s tresočo roko obrisal oči. Nato je vstal in rekel: »Bog, kaj moram še vse doživeti!« Preteklo je nekaj minut. Grof Paar je stal na svojem mestu. Cesar je zopet rekel: »Ti ubogi otroci! Moj Bog! Ti ubogi otroci!« Končno je cesar rekel, da naj vse ža potovanje na Dunaj pripravijo in pristavil, da želi ostati sam.
Otroci pokojnega nadvojvode.
Iz neposredilje okolice otrok pokojnega prestolonaslednika poročajo, da so se po pretresljivih prizorih prve bolesti ubogi obžalovanja vredni otroci nekoliko pomirili. Pač se jokajo in tožijo, postali so pa bolj tihi in hvaležno sprejemajo tolažilne besede nadvojvodinj Marije Terezije in Marije Anuncijatc. Bilo je ganljivo, ko je predvčerajšnjim 13 letna princezinja Zofija s solzami v očeh, toda z globoko udanostjo v božjo voljo rekla: »Bog je že tako ukrenil, da nam je vzel papa in mama skupaj. Kajti papa bi ne mogel živeti brez mame in mama ne brez papa.«
Podatki o velikosrbski zaroti.
Pri budimpeštanski policiji se je prijavil hrvatski dijak Grčak, ki je izjavil, da pozna vse niti velikosrbske zarote. Načelnik detektivov je Grčaka natančno izprašal. Trdi se, da je podal Grčak zelo obtežilne podatke o vojakih, ki se nahajajo v eksponiranih stališčih, o trgovcih in o odvetnikih in o članih srbske skupščine. Grčak trdi, da nameravajo zarotniki izvesti še druge napade.
Nov zarotnik prijet.
Sarajevo. V četrtek popoldne so našli pri Srbu Gavru črnogorčeviču bombo kragujevaškega izvora in brovvning-revolver. Črnogorčeviča so aretovali.
Napadalec Princip.
Na kak način so morilcu Principu vzbudili častihlepje in ga nahujskali k umoru, kaže odkrito belgrajski »Mali Journal«. Ta list priobčujc faksimile s podpisom Gavrila Principa, ter poroča, da je bil pri nekem Spasoje Svetkovi-ču na hrani, za katero mu je ostal dolžan od 29. avgusta lani 18 dinarjev. (Iz v Sarajevu je imel nenadoma veliko vsoto denarja v zlatu!) Princip je napram svojemu delodajalcu ponovno tožil, da ga ne marajo sprejeti kot četaša. Ko mu jo pa Svetkovič rekel, naj ne misli na »junaška pustolovstva«, ker zanje ni sposoben, mu je odgovoril Princip: »Končno moram vendarle ustvariti kako veliko delo.« Morilec je svojo »junaško pustolovščino« tudi izvršil.. .j
Rajna vojvodinja Hohenberg dan pred umorom.
Piše se nam iz Litije:
»Pošiljam eno sliko prestolonasled-nikove družine. Slučajno je bila v Sara-jevem v samostanu »Detinstva Jezusovega« naša župljanka Mar. Hostnik isti dan precl umorom, 27. junija. »27. junija je prišla v samostan soproga prestolonaslednika, pozdravljala ljubeznji-vo prebivalke samostana, vsaki podala in stisnila roko, priporočevaje se v molitev: »Molite zame in za mojo družino!« Božala je otroke. Dala je vsem za spomin fotografijo.« — (Tako piše do-slovno naša župljanka. Poslala je tudi priloženo fotografijo, oziroma razglednico, ki je ona izmed onih, ki jih jc lastnoročno razdelila. Prejel som dve, eno torej Vam pošiljam, eno prihranim za-se.)
Protisrbske demonstracije na Dunaju.
Kakor so je šele zdaj dognalo, so 2. t. m. v II. okraju ljudje napadli gručo 20 srbskih dijakov, ki so jih strašno pretepli. Dva kočijaža sta bila. po Srbih s korobačem. Dijaki so morali pobegniti. Lastnik hiše, v kateri stanuje srbski poslanik, jc energično protestiral,
ker je poslanik razobesil srbsko zastavo, češ, da zanj poslanik ni ekstorialen, marveč le stranka. Poslanik je izjavil, da ni izobesil zastave, da izziva, marveč v znak sožalja, in da jo popoldne, ko bodo mrliča blagoslovili, zopet umakne. Tudi 3. t. m. se je zbrala velika množica, da demonstrira pred srbskim poslaništvom. Policija je izpočet-ka svoj kordon tako potegnila, da demonstranti niso mogli priti v bližino poslaništva. Mladi ljudje so metali proti policiji pokalne žabice in so žvižgali. Policija jih je večkrat razkropila. Ofi-ciozni »Fremdenblatt« objavlja članek, v katerem graja demonstracije pred srbskim poslaništvom in pričakuje, da bo prebivalstvo le mirno in tiho žalovalo. Pri srbskem dunajskem poslaniku se je oglasilo veliko Srbov, ki so bili radi sarajevskega zločina odpuščeni iz službe. Poslali jih bodo nazaj v Srbijo. Deželni načelnik fcm. Potiorek je ukazal policiji, da naj takoj izženejo srbske dijake, ki niso v Sarajevo pristojni. Izgnali so 25 srbskih dijakov.
Vojaške funkcije sedanjega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa.
Sedanji prestolonaslednik nadvoj* voda Karel Franc Jožef je zdaj še podpolkovnik in bataljonski poveljnik v 39. pešpolku. Vojaški krogi sodijo, da bo kmalu moral drugo nalogo prevzeti. Sicer prestolonasledniku ne nameravajo takoj podeliti tako visokega vojaškega. čina, karšnega je imel rajni prestolonaslednik in mu tudi ne pridele sedanje vojaške pisarne rajnega nadvojvode Franc Ferdinanda s sedanjim zelo velikim osobjem, pač pa je gotovo, da bo v šarži kmalu povišan in da bo hitrejše avanziral, kakor so clo zdaj mislili, da bo spoznal vojaško službo tudi na višjih vojaških mestih. Dobil bo vojaški štab svetovalcev, ki jih vzamejo najbrže iz vrste častnikov obstoječe vojaške pisarne rajnega nadvojvode Franca Ferdinanda, ki se seveda razpusti. Dosedanji načelnik pisarne generalnega nadzorstva se najbrže pri-deli nadvojvodu Karlu Franc Jožefu.
Prevoz trupel prestolonaslednika in njegove soproge po slovenski zemlji.
O častnih manifestacijah slo ven« skega ljudstva pri vožnji trupel sarajevskih žrtev po slovenski zemlji na Dunaj smo dobili še naslednja poročila:
R a k e k. Vrnivši se s kolodvora domov so vsi skupno pred kapelo presv. Srca Jezusovega v Lazih na glas molili za ponesrečeno cesarsko dvojico in nju-jin večni mir in pokoj.
V' r h n i k a. Ko je vozil mimo nas brzovlak z rajnim prestolonaslednikom in njegovo rajno soprogo, se je zbrala na kolodvoru na Verdu obilna množica vrhniškega občinstva, da skaže zadnjo čast umrlima. Zastopan je bil občinski odbor po županu in enem odborniku, zastopane so bile vse naše organizacije. Prišla je tudi šolska mladina pod vodstvom svojega učiteljstva. Navzoči so ob prihodu vlaka pokleknili in marsikomu se je utrnila solza žalosti nad rajno visoko dvojico. — V ponedeljek se vrši slovesna sv. maša zadušni-ca za rajnima, katere naj sc udeleže v obilnem številu člani in članice naših organizacij.
Iz L i t i j e se nam poroča: Da se dostojno počasti rajni prestolonaslednik na zadnji poti po naši slovenski zemlji, sta županstvo Litija in Šmartno *'Zdali v sredo oklic na občinstvo s pozivom, naj se v prazničnih oblekah ^bere na kolodvoru v Litiji, in ko po/de dvorni vlak mimo, naj ljudstvo poklekne in moli. Trgovcem in obrtnik^ kakor tudi tovarnam se je razpoka- okrožnica z vabilom, naj med ten* časom, ko bo ljudstvo zbrano na kolodvoru, zapro trgovine in naj se povsod z delom preneha. Tudi se je odredilo, da šolski otroci z zastavo pridejo na kolodvor. V četrtek so ustavile tovarne delo od poldne do treh popoldne. Trgovine so bile zaprte od ene do treh. Velike množice ljudstva od blizu in daleč so v črnih oblokah prihajale na kolodvor. Litija sama se je takorekoč izpraznila. Kaj nemilo pa jc dirnilo občinstvo, ko so bili nroti pričakovanju vsi dohodi pred kolodvor zaprti in zastraženi z orožni-štvom, katero jo imelo nalog na peron samo uradnike in duhovščino spustiti, vsem drugim jo bilo prepovedano. Poleg velikanske množice ljudstva je stala pred zaprtimi vhodi vsa šolska mladina iz Litije in šmartna pod vodstvom učiteljstva z zastavo. Deputacije društev z zastavami in v kroju. Ker je pred kolodvorom ogromno prostora in bi Še toliko ljudstva lahko ondi se razpostavilo, Žan dar meri j a naj bi samo za red skrbela, nam jc taka neumestna odredba na deželi nerazumljiva. Litijski župan je nato posredoval, da se jc tik pred
dohodom vlaka spustila šolska mladina na peron in deputacije v kroju z zastavami in nekatere druge osehe. Med zvonenjem so se zbrali na kolodvoru: uradništvo, duhovščina, zastopniki oh čin in deputacije Orlov in Marijinih družb z zastavami ter zastopniki požarnih bramb in več odličnjakov. Posebno ep vtis so napravili otroci v špalirju, ci so metali cvetke proti vlaku. Množica sama je pa morala gledati izza plota na progo, po kateri jc imel priti vlak, medtem ko je bil prostor pred kolodvorom skoraj prazen. Ljudstvo jo bilo lah-!'-> užaljeno v svojem čustvovanju. Ko vlak prišel ijiimo, je šolska mladina eče v vrsti metala cvetje proti vlaku; nožica pa, tu in onstran plota, jc ne-
0	odkritih glav gledala vlak in gotovo bilo nikogar, ki bi mu no zaigrale sol-v očeh. Potrti in molče so se ljudje
'lagoma razšli. Brezovica. Iz naše župnije so
1	ob transportu pokojnega prestolo-slednika zastopani na kolodvoru Brc-/ica: Marijina družba z zastavo, III. I sv. Frančiška z zastavo, izobraževalno društvo, učiteljstvo, c. kr. poštni urad, županstvo. V soboto, nedeljo in ponedeljek se bo zvonilo in v ponedeljek se bo opravil slovesni »Requiem«. Iz zvonika, šole in pošte vihrajo črne zastave. — Dne 29. junija po litanijah je bilo v izobraževalnem društvu predavanje o preveliki nesreči.
P o 1 š n i k. Visokima mrličema je prišla oddaleč skazat zadnjo čast skupina iz Polšnika; duhovnik, šolski voditelj, orožništvo, šolska mladina.
Kadeče pri Zidanem mostu: Županstvo je potom okrožnice povabilo občinstvo in uracle na Zidajii most povodom prevoza, na kar se je občinstvo polnoštevilno udeležilo, kar jc vladni zastopnik iz Celja dobrovoljiio na znanje vzel, obenem dvornemu maršalu sporočil, ki je obenem zahvalo izrekel.
Tr b o v 1 j e: Trbovlje so zavito v obleko žalosti. Iz vsake hiše in iz vseh poslopij visijo črne zastave. Pozdrav na kolodvoru je bil velikansk. Občinski odbor, vsi uradniki, duhovništvo, Orli, vc-teranci in ognjcgasci, zastave v črno ovite, ogromno ljudstva. Vse se je odkrilo, ko je peljal vlak mimo in peljal truplo našega najboljšega gospoda. Na gričih so ljudje pokleknili in molili za dušni mir rajnega nadvojvode. Vsako oko je bilo rosno, ko so zvonovi peli zadnji pozdrav v slovo. Drugi dan j c bila sv. maša zadušnica z asistcnco, katere se je udeležila vsa šolska mladina 7.; učiteljstvom, občinski odbor, uradništvo in številno občinstvo v velikanski udeležiti. Isti dan je bila izredna občinska seja, kjer jc v vznesenih besedah1 gospod župan govoril rajnikoma v slovo.
T e h a r j c. Dvorni žalni vlak je pozdravila na 'Peharjih ob 3. uri 10 minut šolska mladina teharske šole z učiteljstvom in duhovščino, pred vasjo, v Štorih uradništvo, tovarne in šolarji, v Prožinu množica ljudstva. Tri šole imajo v petek ob 7. uri žalno sv. mašo. Baz stolpa župnijske cerkve vihra črna zastava. Žalni vlak so spremljali žalni glasovi župnijskih in podružničnih zvonov skozi eno uro.
Obsedno stanje v Slavonskem Brodu.
Ker so se v Slavonskem Brodu včeraj zopet ponovile protisrbske demonstracije in ker so bila vsa srbska poslopja, opustošena, je bilo tudi v Slavonske mBrodu proglašeno obsedno stanje.
novice.
r
^ -j- Za čisto mizo. Danes opoldne so položili nado hrvaško-slovenskega naroda v grobnico v Artstettnu. Presvet nam je bil pokojnik, da bi ob njegovi krsti pisali kaj drugega kot samo o žalnih dogodkih. Informirali smo javnost o vsem točno. Naši politični nasprotniki na slovenskih tleh pa so tudi ob tem dogodku — pravzaprav v škodo svojih čitateljev — takoj pokazali, da ne morejo biti par dni brez napadov na nas. Mi doslej nismo reagirali. Danes bilje-žimo le, da se je »Dan« po atentatu povzpel do bojnega klica samo proti slovenskemu »klerikalizmu«, proti »klerikalni slovenski stranki«, »Dan« je klical: »Vse, kar pošteno in pravično misli, v boj za resnico in pravico, v boj proti izvržkom našega naroda, v boj proti cinični, do kosti korumpirani klerikalni stranki, ki v družbi z največjimi našimi sovražniki kliče rablja nad vse, kar ni klerikalno na slovanskem jugu.« »Narod« je pisal tako netaktno, da je bil parkrat konfisciran. V liberalnem časopisju pa skoro same psovke proti »klerikalcem«! »Klerikalce« so psovali radi tega, ker se je razburila ljudska duša v Sarajevu nad atentatom, kakor bi se razburila drugod, ko bi se kaj tako podlega zgodilo! »Dan« je lagal, da je bilo v Sarajevu 200 Srbov zaklanih, demonstrantje v
Sarajevu so v »Danu» vse, samo ljudje ne, to je bila sama »sodrga«. — S takim imenom pa to časopisje te dni ni nikdar počastilo tistih, ki so napad na prestolonaslednika izvršili in ki za tem napadom stoje. To časopisje je iskalo vzroke napada z raznimi opravičili, iskali so vzroke napada celo v preganjanju — velesrbske propagande. Treba je sedaj najodločnejše povedati: kdor si upa na katerikoli način izgovarjati sarajevski atentat, kdor daje takim stvarem v svojem listu prostora, ta dela dalje na zbeganje mladine in ljudstva! Take škodljivce slovenskih interesov je treba zapoditi proč iz javnega življenja! Ljudje, ki so trpeli »Danovo« pisavo, in jo še trpe, ne smejo imeti prostora na naših šolah med našo mladino. Ne preveč — premalo se je doslej videlo velesrbsko propagando, to propagando, katero vodi framazonska loža v Belgradu in katera je atentatorjem obesila spredaj srbske trobojnice, da ji je padel za žrtev prestolonaslednik, veren katoličan Boj proti tej propagandi ni boj proti srbskemu narodu kot takemu — ta narod bi bil stokrat srečnejši, če bi se iznebil tero ristiške politike belgrajskih kavarn, iz ka terih vodijo srbsko politiko s framazon stvom in anarhizmom napojeni ljudje. Res pomilujemo tiste Slovence, ki si od vele srbske propagande kaj obljubujejo! Srbski »Dnevnik« o srbskih ciljih popolnoma pra vilno piše: »Bosansko pitanje je samo od loženo. Srbski narod mora, da se sprema na strašnu osvetu! I ona mora neminovno nastopiti. Bosna in Hercegovina se morata osloboditi avstrijskega jarma!« Za ta plen se gre Srbiji! Smoter Srbije je v popolnem nasprotju z interesi Slovencev in Hrvatov. Zato pa nas prav nič ne straši, da nas kak »Dan« dolži »denuncijacij«, ako smo n. pr. povedali, da se je vršil na Dunaju shod jugoslovanskih nacionalistov. Zakaj neki se »Dan« tako boji, da bi se to ne smelo vedeti? Mi odločno odklanjamo vsako skupnost s to gospodo, katere glasilo »Jugoslavijo« urejuje priznan prostozidar, ki smatra za svojo nazvečjo čast, da je izstopil iz katoliške Cerkve. Mi nismo in ne bomo pustili s slepomišenjem naše mladine in našega ljudstva zavajati! Vedno odločnejši moramo biti, da se obvarujemo kuge, ki rodi za Jugoslovane vedno bolj zle posledice. Treba je napraviti čisto mizo in če je to »Danovcem« in drugim, ki za njim stojijo, prav ali ne. Ob grobnici mrtvega prestolonaslednika hočemo potrditi, da so resnične njegove besede: »D i e Siid-slaven a n d c r A d r i a s i n d d i e b e s t e S t ii t z e d e r Monarchie.
Ijf 'Velesrbstvo. Vsak, kdor ima še normalne možgane, mora zdaj uvideti veliko nevarnost velesrbske ideje. Sarajevski zločin jo je pokazal v bengalični luči. Srbija se je osvobodila turškega jarma, zdaj je zavojevala tudi bulgarsko Makedonijo, hlepi po Albaniji, in ker jc imperializem tak, da, čim več ima, tem več še hoče, izteza svoje roke po Bosni, Dalmaciji in Hrvatski. Za Slovence pa Srbom čisto nič ni; mi naj bi poslali daritvena ovca na oltarju namišljenega bodočega velesrb-skega cesarstva. Velesrbi bi nas le radi zmešali, da bi ves jug tembolj zrevolucijo-nirali, potem naj nas pa pobašeta Piemon-tezar ali pa Prus. Pod to nacionalistično firmo pa menijo belgrajski svobodomiselci, da bi lahko tudi naše ljudstvo posvobodo-mislili, pri čemer jim vse jugoslovansko svobodomiselstvo pomaga. Naš zdravi narod pa temu ne sledi in nikoli sledil ne bo, ker noče biti žrtev načrtov, ki naj koristijo drugemu narodu, kateri ni z nami ne ene vere, ne iste kulture. Slovenci hočemo mogočno Avstrijo, in če sc vsi Jugoslovani pod habsburškim sceptrom združijo, nam bo le prav; da bi se pa razbila Avstrija zato, da bi samo Srb zavladal in druge Jugoslovane tlačil, nas pa našim najhujšim sovražnikom izročil — to morejo želeti in odobravati le norci, kar pa Slovenci in Hrvati po svoji ogromni večini, hvalabogu, nismo. Pa tudi sentimentalni nismo, da bi se velesrbstvo širilo v naših deželah pod krinko napačne obzirnosti. Odločno smo vsekdar bili in bomo za pravico vsem narodom; razbijanja in nezakonitega preganjanja tudi nismo zagovarjali in ga ne bomo, vemo tudi srbsko ljudstvo ločili od velesrbskih četašev in bombašev. Toda vsak človek bo razumel, če sc je dobro, zvesto hrvatsko ljudstvo v Sarajevu ob strašnem zverinskem atentatu razburilo! Kdo bi se pa ne bil! In še masa! Saj jc bil rajni up, najsvitlejša nada Hrvatov! In se ne bo li zgražalo ljudstvo, če brezsrčna bestija ne prizanese niti plemeniti ženi, materi otrok, vzoru čednosti, kakor je bila tajnica! Res, da jc dober del srbskega kmeta v Bosni in Banovini lojalen, a žal ima vclesrbska ideja več vidnega efekta, vsaj še danes. Vsled tega pa si Hrvati in Slovenci po pravici mislimo, da bi s favoriziranjem Srbov podpirali le velesrbsko idejo, in zato zahtevamo podpiranje lojalnega katoliškega slovenskega in hrvatskega ljudstva, ne da bi zagovarjali krivicc proti drugim. To je torej naše čisto jasno stališče, katerega ni mogoče napak razumeti, j
-j- Velikosrbska propaganda se mora streti. »Information« z dne 3. julija piše iz jugoslovanskih krogov: »Kdor more svoj pogled odtrgati od neizrekljivo žalostne slike razdrte družinske srečo umorjene prcstolonasled-niške dvojice, razdrte od peklenske zločinske roko, in kdor opazi mogočno in splošno zaničevanje in obsojanje nedeljskega umora, ta bo z rastočim začudenjem občudoval patriotični duh, ki jc z naravnost, elementarno velemo-gočno silo zaplemenel v vseh naših Jugoslovanih, prostih velikosrbskega duha. Jugoslovansko prebivalstvo se jo dvignilo kakor en mož, da stigmatizi-ra strašni zločin kot nizkoten, prekletstva in smrti vreden čin. Upor Jugoslovanov proti antiavstrijski in antidina-stični velikosrbski propagandi so je dvignil z brezprimerno srditostjo po vsej Bosni in Hercegovini ter Dalmaciji in noter do Ljubljane. V pokrajinah, v katerih se preje nikoli niso glasili glasovi ljudske himne, se dviga danes cesarska pesem, se dvigajo množice s klicem: »Živio cesar in država!« Hrvatje dokazujejo, da njih stari jedrnati patriotizem šc živi v nezmanjšani moči, v Zagrebu izjavlja stranka prava, da no trpi sabora, na čegar čelu stoji srbski predsednik, v Dalmaciji sc odpor in hramba proti velikosrbstvu razširja od mesta do mesta, od vasi do vasi. In. v Bosni sami je srd proti sovražnikom domovine zaplemenel tako divje, da je bilo treba obsednega stanja, da bi v opravičenem boju proti sovražnikom domovine no trpel nezaslužene škode voiiko dobrolnisleči del srbskega prebivalstva. Kar še sedaj v južni Avstriji godi, ni nič drugega kakor to, da zdravo, lojalno in patriotično Jugoslovan-stvo v tla tepta in gnječi velikosrbsko propagando. Monarhiji sovražne skupine in njih voditelji iu inspiratorji, so od umora v Sarajevu pač vse kaj drugega pričakovali! Upali so, da bo celokupno Jugoslovanstvo Principovo dejanje odobravalo, da bo velikosrbsko gibanje pridobilo novih tal in novega vpliva. Ravno nasprotno se jc zgodilo. Velikosrbska agitacija jc za dolgo časa pobita, vržena ob tla, razbita. V dneh veličastnih zmag Srbov in Bulgarov proti Turkom sc jo celokupno avstro-ogrsko jugoslovanstvo sklenilo skupaj v navdušeni solidarnosti za bojujoče se in zmagujoče narodne brate. Srbi in Hrvati so bili enih misli in to edinost so si pristaši velikosrbsko misli razlagali v svojo korist. Od neclcljc sc je situacija. mogočno premaknila. V Sarajevu je tekla dragocena kri, prestolo-nasledniška dvojica jo žrtvovala življenje na jugoslovanskih tleli. Ta strašna katastrofa jo v Avstroogrski učinkovala kakor potres, toda pod razvalinami leži v prvi vrsti velikosrbska misel. Ko sc je zgrudil v smrti, je prestolonaslednik s kaznujočim pogledom ukro lil velikosrbsko revolto in jo razpodil. Od nedelje sc bore Jugoslovani celokupne monarhije za cesarja in državo proti belgrajskim morilccm in zarotnikom!«
Jr Sarajevski podžupan Vancaš o nadvojvodu Franc Ferdinandu, Sarajevski podžupan Vancaš se je z ozirom na umor v Sarajevu o pokojnem prestolonasledniku naslednje izjavil: »Z nadvojvodom Franc Ferdinandom so ponosne nade Hrvatov, če ne zdrknile v grob, pa sc vsaj pogreznile v gioboko spanje. On je bil, ki je popolnoma razumeva! patriotične ambicije Hrvatov, in on bi bil, ki bi nekdaj omogočil njih uresničenje. Hrvatje smo prepričani, da bi bila velika Hrvatska najmogočnejša bramba slavne monarhije, kajti na nas Hrvate je dinastija vedno računala in bo tudi vedno po pravici lahko računala, Zadovoljna Hrvatska, povečana z vsemi hrvatskimi deželami, jc poklicana, da tvori najtrdnejši steber dinastije in države. Tako mislijo vsi hrvaški patrioti bodisi kjerkoli: v Bosni, Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, V dno duše sem prepričan, da noben Hrvat ne bi bil zmožen dvigniti roke proti vladajoči vladarski hiši; ako jo dvigne, jo dvigne k molitvi za posvečeno osebo kraljevo in vladarsko hišo.«
+ Za neumnost enega niso vsi odgovorni. »Zora«, glasilo-.katol. akade-mičnega dijaštva, jo objavila zadnjič nek članek, v katerem govori o našem, vseučiliškem vprašanju in konča s tako skrajno nepremišljenimi in. nespametnimi besedami, da so bile tudi kon-fisciranc. Kakor izvemo, je dotični članek — ki je podpisan — prišel v list vsled skrajne malomarnosti. Nek oblastni organ pa je bil tako hudoben, da je konfiscirani odstavek poslal »Grazer Tagblattu«, ki ga je objavil, ne da bi bil konfisciran! In sedaj hočejo nemški nacionalci iz tega kovati kapital zoper nas, navajajoč revolucionarno pobarvane besede ckscentričncga mladega, člankarja proti vsemu katoliškemu di-jaštvu, S. L. S. in slovenskemu narodu! To vsak razsoden človek laliko ve, da mi nespametni izbruh z ogorčenjem ob-.
sojamo, ga odklanjamo in globoko obžalujemo, ker smo od nekdaj odločni nasprotniki vsakega takega nobene mere poznavajočega, prenapetega, histeričnega radifcalizma. Naša stranka glede svojega patriotizma gotovo nobenega zagovora no rabi, pa tudi ne našo katoliško dijaštvo, ki jo v svojem patriotizmu nad vsak sum visoko vzvišeno. Kaj pa naj rečemo mi o patriotizmu krogov okoli »Grazer Tagblatta«? Saj vemo, da jc njihovo srce v Berolinu in da komaj čakajo dno, da ho nemški raj h segal od Belta do Atlrije. In čo hočemo vrniti milo za drago, kaj naj rečemo o nemškonacionalni mladini? »Grazer Volksblatt« jo o »Burschenta-gu« v Mariboru na binkoštne prazniko poročal in smo mi v »Slovencu« 10. junija dobesedno ponatisnili, da je nek burš v svojem govoru vzkliknil: »Profi od Avstrije, od te stare, izživele, črno-žolte Avstrije, ki nosi na sebi trohli smrad minulih časov!« In okoli njega so stali politični, sodnijski, poštni, fi< nančni uradniki, vsi avstrijski in c. kr., toda nihče se ni ganil, da bi mladiča zavrnil! Odobravali so ta strašen govor* Pri tej priliki je govoril tudi iz Prusijo k nam privandrani in iz avstrijskih denarje v plačani mariborski pastor Mali-nert te-lo čudno besede: »Mi Nemci nimamo od Avstrije nič več pričakovati in naša sreča nam lahko ostane samo v najožji zvezi z Nemčijo.« — In tako ne misli en sam nemškonacionalni burš I Zato pa jo tem podleje, čo nemški nacionalci zaradi zmešanosti enega, sumničijo ves naš cesarju zvesti, Avstriji udani slovenski narod!
r Če bo Tabor »Svete vojske« Brezjah 19, julija? Vodstvo »Svete vojske^ se je posvetovalo, če kaže po strašnem do* godku v Sarajevem imeti napovedani Tabor na dan 19. julija, kakor je bilo prvotno določeno/ Splošna misel je, ker ima cela prireditev povsem praktičen in resen značaj, da to ne bo motilo obče žalosti, v katero je zdaj vse vtopljeno. Zato se Tabor vrši, kakor je bilo napovedano, v nedeljo, 19. in v ponedeljek, 20. julija. — Porabila pa se bo tudi ta prilika, da damo izraza brezmejni žalosti, ki nas je zadela, ter ljubezni in spoštovanju do blage pokojne prestolonasledniške dvojice. Slovensko ljudstvo, zbrano pri resnem delu za blagor domovine v svojem narodnem svetišču, bo molilo za večni mir blagopokojnikov, na tak način nam ugrabljenih, ter za blagor in srečo tako strašno udarjene domovine. — Vsi prijatelji ljudstva so vljudno napro-šeni, ljudstvo opozoriti in gorko povabiti, da številno prihiti na velepomembni Tabor.
+ Iz Tržiča. Tržni občinski odbor jo imel pretekli četrtek sožalno sejo povodom umora presvitlega prestolonaslednika in njegovo plemenite soproge. Občinski odborniki so prišli k' seji v žalni obleki. Raz premnogih javnih in zasebnih hiš vise žalno zastave, Gosp. župan Fr. Ahačič se jc v vznesenih besedah spominjal pokojnega, Franc Ferdinanda, poudarjal zvestobo in uda-n ost, trškega prebivalstva napram liabs* burški dinastiji in prestolu. Končno jo prebral sožalno brzojavko, ki se je odposlala ekscelenci baronu Schwarzu v Ljubljani. — Obenem sta izrekla soža, lje občinska odbora Kovor in Sv. Kata^ rina po svojih županih. — V ponedeljek ob 8. uri bo slovesni recfuiem y župni cerkvi.	j
-j- Slovenski socialisti in sožalnica občinskega sveta. Kakor smo čuli, se je zastopnik socialne demokracije v obe, svetu ljubljanskem odlikoval s tem, da ga niti, ko jc obč. svet imel žalno sejo o pokojnem prestolonasledniku, zraven ni bilo. Pa da hi bil vsaj opravičil svojo odsotnost. Tako pa je smatrati njegovo odsotnost kot vso obsodbe vredno, žaljivo, grelo netaktnost in demonstracijo. Ko je pred par leti umrl na Dunaju socialistični vodja Schuhmayer kot žrtev atentata, jc slovenska socialna demokracija plavala v solzah iii sožalnicah. In če sc prav spominjamo, jc Etbiri Kristan celo na Dunaju pri pogrebu zastopal slovenske socialiste. Sedaj pa, ko jo umrl prestolonaslednik, pa tako netaktno demonstrirajo! Ali so morda atentati in laki zločini dvoje vrste? čo so jo spodobilo pokazati svojo ogorčenje in sožalje za smrtjo Sc.huhmayorjovo, ali to gre manj ob smrti avstrijskega prestolonaslednika? Kako jc bila soc. demokracija ogorčena. ko je bil v Gradcu od porotnikov oproščen krojaški pomočnik, ki jc lačen streljal na voditelja graške stavke krojaških pomočnikov. Napovedala je radi to razsodbe graških porotnikov-kar generalni štrajk. To dvojno stališče soc. demokracije jc povsod treba tolmačiti ljudstvu. Vidi se, da ima socii alna demokracija kaj čudno dvojno mero. S to moro ne more meriti nobeu dostojen človek.
+ Shod v Begunjah. V Begunjah
na Gorenjskem je imel shod poslanec I. Pibcr na praznik sv. Petra in Pavla
Stran 6.
SLOVENEC, dne 4. julija 1914,
v občinski dvorani. Gosp. poslanec je v obilem številu zbranim Begunjčanotn obrazložil skoraj vse postave, sklenjene kmetijstvu v korist. Zlasti so s posebno zadovoljnostjo sledili izvajanjam glede planinske in pašniške postave. Po tej postavi bodo Begunjčani zbolj-šali svoj planinski pašnik »Drago« s pomočjo državne in deželne podpore. — Posebno so pokazali svojo zadovolj-nost zaradi sklenjene postave glede ograj, cestnega in šolskega zakona. Na drobno je pojasnil g. poslanec deželne finance in njih pokritje. Ovrgel je vse liberalne laži, ki so jih, in jih še trosijo brezvestni agitatorji po deželi. Begunjčani so rekli, sedaj vsaj vemo, kje da je resnica, in smo hvaležni za vsa pojasnila. Gosp. poslancu so zatrjevali hvaležnost in zaupanje ter ga prosili, naj kmalu pride med nje ter jim pojasni pereča vprašanja in da primeren pouk, kar je isti tudi obljubil.
+ Sramota! Glasilo goriškega deželnega glavarja prošta dr. F a i d u t -t i j a »d' Eco del Litoralc«, je te dni opetovano začelo sumničiti goriške Slovence nelojalnosti ter spravlja vse to v zvezo z zločinskim napadom na našega pok. Fran Ferdinanda. To sumni-čenje je tako podlo in grdo ter izvira iz tako umazanih inštinktov, da v teh resnih momentih, ko pokojno dvojico komaj že krije črna prst, nikakor nočemo reagirati. Preveč pietete čutimo do pokojnega nadvojvode. Naj bodo pa prepričani gospodje okoli »Eca«, da bo naš odgovor skelel tako, kakor ne pričakujejo. Sramota listu in vsem okrog njega, da se v tako resnih momentih ne znajo brzdati! Niti »Corriere« ne piše tako. Celo ta list ima več pietete.
+ P. Hristov v Rimu. P. Hristov se s svojim škofom M. Petkovom od 26, junija dalje mudi v Rimu. Uredil bo mnogo zelo važnih cerkvenih zadev. V Rimu se zelo zanimajo za njegovo delovanje. Bil je že od več kardinalov sprejet v avdijenci. Sprejet bo tudi od sv. očeta. Okoli 20. julija bo odpotoval iz Rima ter se med potjo ustavil v Ljubljani.
—	»Zločin v Sarajevu.« Pod tem naslovom izide prihodnje dni lična knjižica z dvema krasnima slikama, porabnimi tudi za okvir, in nad 30 drugimi slikami, ki bo obsegala poleg natančnega opisa tragičnega dogodka v Sarajevu tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenite gospe soproge. Opisane in pojasnjene bodo poljudno tudi vse pogrebne slovesnosti od Sarajeva do grobnice pokojnih nesrečnih žrtev v gradu Artstettnu. Cena lično opremljeni knjižici bo 70 vin. za izvod, po pošti 80 vin, Pri večjih naročilih da založništvo do 100 izvodov na vsakih 10 po en prosti izvod, nad 100 pa na vsakih 20 po tri proste izvode. Naročila sprejema Katoliška bukvama v Ljubljani.
—	Iz Tržiča. V hranilnico in posojilnico (v kaplaniji) je bilo letošnjih prvih šest mesecev vloženih 63.094 K 84 vin., dvignjenih pa 45.918 K 21 vin. Hranilne vloge se obrestujejo po 4J/s%. — SI. julijem smo dobili novega orga-nista g. Niko Loboda, ki je prišel iz Radovljice. — Novi dom bo otvorjen koncem avgusta ali začetkom septembra.
—	Cesar je daroval prostovoljnemu gasilnemu društvu v Stopičah, okraj Novo mesto, 200 K iz zasebnih sredstev.
•— Poročil se je danes popoldne v Kranju g. Fr. Emer, c. kr. inžener pri okrajnem glavarstvu v Kranju, z gdč. Anico Šavnik, hčerko župana mesta Kranj Karola Šavnika.
—	Nadvojvoda Fran Ferdinand je s svojo rodbino nameraval letos obiskati tudi Dolenjsko, posebno Novo mesto in samostan Pleterje.
—	Nemški patrijotizem. V Mariboru so razobesila črne zastave skoro samo javna poslopja. V Gradcu je bilo tako malo črnih zastav, da je časopisje moralo pozivati posestnike, naj jih razobesijo več. — Slovencem takih opominov ni bilo nikjer treba.
— Eatol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani naznanja vsem vabljenim bratskim telovadnim odsekom »Orlom«, kakor tudi K. slov. izobr. društvom, kateri so prejeli vabila za k slavnosti, ob priliki blago-slovljenja »Našega doma«, dne 12. julija t., 1., da se je slavnost vsled žalostnega dogodka v Sarajevu odložila na še nedoločen čas. Kedaj da se bo slavnost vršila, bomo pravočasno poročali v časopisih. — Odbor.
—	IX. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano v šolskem letu 1913./1914. prinaša razpravo dr. A. Breznika »Začetno poglavje iz slov. srednješolske slovnice«. Razprava govori o glasovih in črkopisu, o rabi samoglasnikov v pisavi in izreku, o dvo-glasnikih, o izreki in pisavi nekaterih soglasnikov in pravopisja in pravo-rečja. —r Na zavodu je poučevalo 20
učnih moči. Koncem šolskega leta 1913./1914. je bilo 342 učencev in siccr s Kranjskega 316, s Štajerskega 10, iz drugih avstrijskih kronovin 2, iz Amerike 4.Po materinščini je bilo 341 Slo vencev in en Nemec. Koncem šolskega leta 1913./1914. je bilo sposobnih da vstopijo v naslednji višji razred (oziroma so najvišji razred dovršili) z odličnim uspehom 85, z dobrim uspehom 198, vobče sposobnih 20, z nezadostnim uspehom 32, ponavljalni izpit se je dovolil 4, brez razredbe so 3. — Učenci se bodo vpisovali za prihodnje šolsko leto dne 17. septembra.
—	Konferenca Sodalitatis Ss. C. J. za novomeško dekanijo se vrši v četrtek dne 9. t. m. točno ob 10. uri v kapiteljnu.
—	Slomškova podružnica novomeškega in Črnomeljskega okraja ima svoje zborovanje v Novem mestu dne 9. julija ob 11. uri dopoldne po dohodu vlaka v Rokodelskem domu s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajni-čarke. 4. Volitev novega odbora. 5. Predavanje: »Varstvo domačije v prospeh tujskega prometa« — Fr. Štular. 6. Slučajnosti. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pridite vsi, ker je zborovanje zelo važno.
—	Javne telovadbe »Orlov« v Trebnjem ne bo 12. julija, kakor je bila napovedana. Vsled splošne žalosti po rajnem prestolonasledniku in njegovi soprogi sc preloži na nedoločen čas. Vršila se bo pa gotovo po istem sporedu kot je bilo rečeno, kedaj pa, bomo naznanili. — Trebanjski »Orel«.
—	Iz Novega mesta. Dotičnemu gospodu, ki j bil nedavno v nekem javnem lokalu že drugikrat oklofutan zaradi tega, ker jc pripovedoval, koliko so meščanje dolžni v »Mestni hranilnici« itd. in kojemu sc je v istem javnem lokalu reklo v brk, da je denuci-ant in ki na vse to ni reagiral s tožbo, bodi povedano, da naj si nujno nabavi Kniggejevo knjigo o vedenju, katero naj temeljito čita ter naj nas toliko časa naj nikar ne nadleguje s svojimi ne slanimi liberalno nadutimi sirovimi nastopi, dokler se ne bo priučil vsaj toliko dostojnega vedenja, kolikor ga zahteva navadna človeška družba. Več meščanov.
—	Velik požar. O tem se nam iz Sinjega vrha ob Kolpi še poroča: Dne 30. junija ob četrt na 11. uro ponoči je iz neznanega vzroka začelo goreti na Daljnih Njivah, pol ure od Sinjega vr ha. Vnel sc je skedenj posestnika Pavla Madronič, na št. 2. Že ob tričetrt na 11. uro so bile tri brizgalne iz Sinjega vrha na mestu požara, toda nič se ni dalo rešiti. Vsa poslopja osem gospodarjev, nad 30 streh, je bilo v ognju. Lesene hiše s slamnatimi strehami vse na enem kraju, pa en teden brez dežja, to je j ako pospešilo požar. Obvarovali smo le poslopja, ki se še niso vnela. Požar je izbruhnil tako iznenada in naglo, da so ljudje rešili komaj golo življenje. Posestniku na št. 2 je zgorelo pet goved in dva prešiča. Drugim sedmerim so rešili edinole živino, zgorela pa je vsem krma, žito, pohištvo, poljsko orodje, vozovi, denar in obleka. Becla je strašna, tem strašnejša, ker vseh osem gospodarjev ni bilo zavarovanih niti za 3000 K, a škoda se ceni nad 50.000 kron. Usmiljena srca, na pomoč! Vsak najmanjši dar za pogorelce sprejme najhvaležnejše župni urad na Sinjem vrhu ob Kolpi, pošta Vinica, Belokranjsko.
—	Gledališke predstave članov deželnega gledališča, pod vodstvom režiserja Danila v Kamniku in Domžalah, so se radi splošnega žalovanja od-godile.
—	češka industrijska banka. Dne
30. junija 1.1. so znašale vloge 85,004.584 krone 4 vin. Banka pripisuje polletne obresti h kapitalu sama v svojih trgovskih knjigah in ni treba, da se vložne knjižice v to svrho posebej predlagajo; obresti se vpišejo v knjižico ob prvi priliki, ko se ta predloži.
—	V Krškem je vtonil pri kopanju v Savi dijak Karel Marinček, ki je obiskoval 3. meščansko šolo. Kot spreten plavač je hotel preplavati Savo. Ko pride do sredine, kjer je voda zelo deroča, mu naenkrat odpovedo moči. Njegov tovariš Alojzij Mihevc je skočil za njim in ga skušal rešiti, pa bi bil tudi on kmalu utonil. Vsaka nadaljnja pomoč je bila nemogoča, ker ga je Sava hitro odnesla naprej. Truplo so dobili šele pri Podsusedu na Hrvatskem. Bil je marljiv in vesten dijak, doma iz Cerkelj pri Krškem.
—	Umrl je na Razdrtem bivši občinski tajnik Štefan Weilgoni.
—	Promoviran je bil danes za doktorja medicine na dunajskem vseučilišču gosp, Vladimir Brezovnik.
—	Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Umrl je v Jolictu 25 let stari Slovenec Peter Miklavčič,
IZ ALBANIJE.
K vstašem nameravajo poslati hodže, da se zopet ž njimi pogajajo. Kne? bi zopet rad stopil v stik s Prenk Bib Dodom
in
mu je brzojavno čestital, ker se je tako dobro umikal. Isuf bej ponuja 1000 mož knezu proti 15.000 frankom plačila. Knez ne namerava Albanije zapustiti. Essad paša se baje namerava vrniti čez Bar in Skader v Albanijo, in sicer v vstaško ozemlje. Pogajanja Turtulija z Essad pašo so se baje razbila, ker je Essad paša preveč zahteval. »Giornale d'Italia« poroča, da namerava Prenk Bib Doda Albanijo zapustiti m poleti bivati ob zgornjeitalijan-skih jezerih. V okolici princa Napoleona se trdi, da bo kandidiral za albanski prestol pnnc Roland Bonaparte, če se knez Wied prestolu odpove.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kat. tiskovnega društva
v Ljubljani,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 6. julija 1914, ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva v i. nadstropju, Kopitarjeva ulica štev. 6.
Dnevni red:
/. Poročilo načelstva.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
Odbor.
siajersKe novice.
š Wastian oproščen. Graško okraj no sodišče — sodil je deželnosodni svetnik dr. pl. Fritsch — je včeraj popoldne sodilo v zadevi Wastianovi, ki je bil obtožen, da jc Wastian v vseučili-ški knjigotržnici Leuschner in Luben-sky tri knjige skrivaj utaknil v žep in ž njimi odšel. Poslovodja Herman Kra-kowitzer je pozneje dognal, da so ob poznejših Wastianovili obiskih zmanjkale še tri knjige, vredne 4 K, 10 K 8 v. in 3 K 6 vin. Sodnik je povedal, da so našli v Wastianovi knjižnici še 10 knjig, ki si jih je izposodil pri navedeni tvrdki. Wastian je izpovedal, da že več let nakupuje knjige pri navedeni tvrdki, večkrat je vzel knjige, pri obračunu bi se seveda pokazalo, katere knjige da je plačal in in katerih ne. Navadno je knjige takoj plačal, včasih pozneje. Kar je storil, je bilo morebiti neprevidno in nemarno, nikdar si ni predstavljal, da bi mu kaj takega očitali mogli. Priča Krakowitzer je potrdil navedbe ovadbe. Tudi priči Marija Flanderer in dr. Eydlitz sta potrdili, da je Wastian vtaknil tri knjige v žep. Sodnik je Wa-stiana oprostil, državni pravdnik se ni pritožil.
š Strašna katastrofa v Gradcu. Gradec pod vodo. Včeraj popoldne ob 6. uri se je vsula nad Gradcem toča, ki je začetkoma padala suha, nato se je pa utrgal oblak. Neurje je trajalo eno uro. Čez pol ure je bilo pol Gradca pod vodo. Celo v Herrengasse je stala voda četrt metra visoko, vdrla je v vse trgovine in v kleti. Toča je uničila vse nasade v Gradcu in v okolici. Drevje stoji golo. Po ulicah in na strehah so še ponoči ležali kupi toče. Mesto je zgle-dalo kakor pozimi. Poulična železnica je morala več časa prekiniti promet. Požarna bramba je bila vsa na nogah. Tudi vojaki so odmetavali kupe toče. S parnimi brizgalnami so v notranjem mestu odstranjevali vodo. Več oseb je bilo v nevarnosti, da utonejo. K sreči ni nihče po dosedanjih poročilih utonil. Ob 8. uri se je vihar obnovil, ob 10. uri zvečer se je polegel.
LiuDljoBSke novice.
lj Jutri na manifestacijo S. L. S.! Ob
l/i>t0. uri se vrši sv. maša v frančiškanski cerkvi. Zastave se postavijo pred velikim oltarjem. Po sveti maši ob 10. uri shod v veliki dvorani »Uniona«, Na shodu govori deželni glavar kranjski dr. Ivan šusteršič. Gospodje poslanci in župani naj zavzamejo prostor na odru, ravnotako zastavonoše z društvenimi zastavami. Somišljeniki S. L, S. v Ljubljani in okolici, manifestujmo na naj-dostojnejši način za ono, kar mora vsakemu pravemu Slovencu biti sveto!
lj Naš protestni shod in liberalno časopisje. »Slovenski Narod« in »Dan« pisarita o »klerikalni poulični sodrgi« — tako zmerja liberalno časopisje pa-triotične manifestante —, ki bo baje jutri po protestnem shodu napravila po-erom na libcralcc. Zato kličeta policiio
na pomoč, ki naj ukrene vse potrebno, da se jinr jutri ne bo treba skrivati pocl postejje. Konštatiramo, da je to pisanje liberalnih listov udeležnikom shoda podlo podtikanje in sumničenjc brez vsakega najmanjšega dokaza. »Poulične sodrge« pa v naših vrstah ni, to ima v zakupu liberalna stranka, ki jo v primernem času na ulico spusti, kakor vidimo vsake toliko časa. Krvavi navali ne spadajo v program S. L. S., ki ima na razpolago druga sredstva, s katerimi pokaže svojo voljo in svoje prepričanje. Ampak značilno je, da kliče liberalna stranka sedaj na pomoč policijske organe, katere je dozdaj še ob vsaki prili kot nepotrebne v policijske kasarne podila in njih nastop kot izzivanje na znanje vzela. To se je godilo seveda takrat, če so liberalci imeli kak »pocestni pogrom« ob raznih volitvah m drugih prilikah. Sicer bi pa privoščili liberalnim listom večkrat nekoliko takega »svetega strahu«! Današnji »Dan« je vsled slabe vesti v strahu. Zdihuje, da »Slovenec« ne dementira njegovih in »Narodovih« vesti o »pogromu«. Ljudje božji, če bi mi hoteli dementirati vsako laz liberalnega časopisja, bi morali vsak dan tiskati poseben izvod »Slovenca«, pa bi še vsega ne mogli povedati! Tista izdaja »Slovenca« bi imela približno tako obliko kot »Dan«, kadar prinaša popravke deželnega odbora
+ Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Jutri ob 4. uri popoldne bo prof. dr. Al. Merhar v stolnici govoril o važnosti in blagoslovu A p o s t o 1 s t v a. Govor bo zelo aktualen. Med drugim bo gospod govornik iz zgodovine razkola pokazal zanimivo zvezo med pravoslavjem in političnimi zločini. Po govoru bodo slovesne litanije.
lj Vincencijeva konferenca Selo* Moste ima dne 12. julija povodom praznika svoje patrone Karm. M. B. v cerkvi karmeličank oh pol 8. uri peto sv. mašo z govorom in blagoslovom. Sv. mašo bo opravil profesor preč. g. dr. Perne.
lj Kadar žalost govori. »Slovenski Narod« pripoveduje že par dni, da ni treba nobenih protestnih shodov v Ljubljani, ker je žalost po mestu taka, da sama govori. Ta žalost je morala biti pri nekaterih organizacijah in društvih v Ljubljani, če je »Narodu« verjeti, velika, da jih ob prevozu smrtnih ostankov prestolonaslednika skozi Ljubljano ni bilo opaziti. Torej recimo, da se bo odslej naprej ves svet držal te novo »Narodove« parole — in odslej naprej ne bomo imeli nikdar več nobenih »narodnih« shodov, ker narodna zavest sama govori, ne bomo imeli več Ribnikar-jevih »protestnih shodov«, ker strankina zagrizenost sama govori. Od sedaj naprej ne bo nobenih liberalnih shodov več, ker liberalna misel sama govori. Samo enkrat so to parolo v skrinjo zaprli, namreč takrat, ko so pustili do izbruha dijaški štrajk. 500 letnico proslave vstoličenja koroških knezov v slovenskem jeziku je namreč sama govorila, zakaj je bilo torej treba dijaškega štrajka? Ker so naši somišljeniki prvi sprožili misel za dostojno proslavo 500 letnice in so slavnost naznainili, tedaj je pa vsa liberalna župa zavrela. In tako zna liberalec ob vsakem času sebi primerno pravilo najti.
lj Tako se Ljubljana ne zastopa! Nedavno je bilo par ljubljanskih občinskih svetnikov v Belgradu. Občinski svetnik in deželni poslanec liberalne stranke dr. F r. Novak je na banketu govoril, da smatramo Belgrad za kulturno središče vseh Jugoslovanov. Kako more ljubljanski ob; činski svetnik tako govoriti? Sloven'' smatramo Ljubljano za svJi® kulturno središče! Ljub'/anski občinski svetnik pa hoče naše pulturno središče prelagati kar izven držlVe- Ali Ljubljančanom gre v glavo, da .«« s takimi občinskimi svetniki samo ško^uie« ne pa koristi Ljubljani? Prav nepo'rebna je bila s tega stališča tudi brzojavk* ljubljanskega župana dr. Tavčarja Njegovi slavnosti v Pragi, kjer so se zbrali iz^čni in najostrej-še začrtani zastopniki jugoslovanske na-cijonalistiške ideje. Tako se ne zastopajo koristi Ljubljane, in proti takemu zastopstvu bo treba Ljubljančanom odločno protestirati!
lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 7. julija, ob 6. popoldne v mestni dvorani. Ako bi se v tej seji ne rešile vse točke dnevnega reda, nadaljuje se seja v sredo, dne 8. julija, ob 6, popoldne, Na dnevnem redu je med drugim: A. Javna seja: Odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Poročila: o prošnji Ivana Mejača za podelitev meščanstva ljubljanskega; o predlogu obč. svet, Tomaža Novaka glede primerne označbe posameznih pisarniških prostorov na mestnem magistratu; o dopisu župana glede najetja dovoljenega posojila v znesku 1,100,000 K; o dopisu županovem glede najetja novega posojila za kanalizacijo, zgradbo novih mostov ter zgradbo tržnih lop; ° dopisu žuDanovem glede pritegnitve rezerv mest-
nega vodovoda in mestne elektrarne pokritje tekočih izdatkov za leto 1914.; o dopisu županovem glede odobritve računskih zaključkov regulačnega fonda za leta 1908—1913, opustitve regulačnega fonda, razdružitve regulačnega odseka ter odpis dolga regulačnega fonda v mestnem zakladu; o dopisu županovem glede opustitve fonda za vzdrževanje znamenja sv. Trojice ob Dunajski cesti; o ponudbi Janka Predo-viča za odkup dela mestne parcele ob mestni jami pri prisilni delavnici; o prošnjah društva »Mladike« za subvencije za društveno vadnico in za licejski gospodinjski tečaj; o prošnji društva »Domovine« za subvencijo; o dopisu županovem glede odobritve načrtov za zgradbo šentpeter skega mostu ter pooblastila magistratnemu gremiju za oddajo del za zgradbo tega mostu; glede izpremembe regulačnega načrta ob rimskem zidu na Mirji. — B. Tajna seja: Poročila: o prošnji društva nižjih mestnih uslužbencev za premembo § 36. službene pragmatike za mestno pomožno uradništvo, nižje tehnično osobje in mestne sluge; o raznih personalnih zadevah; o dopisu magistrata glede končnega imenovanja treh učiteljic na mestnem dekliškem lice/u v zmislu § 5. in § 6. licej-skega štatuta; o prošnjah za razpisano mesto učiteljice gospodinjstva na mestnem dekliškem liceju.
lj Današnje slovesne sv. maše-za-dušnice za pokojnega nadvojvodo-pre-stolonasleduika Frana Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodino Hohenberg, ki se je vršila na prošnjo deželnega odbora v ljubljanski stolnici ob 10. uri dopoldne, se jc vdeležil deželni odbor z gosp. deželnim glavarjem na čelu, lepo število deželnih poslancev, zastopniki kmečkih občin in mestne občine ljubljanske, zastopniki cestnih okrajev in zdravstvenih zastopov, zastopniki kranjske deželne gasilske zveze itd. in vse uradništvo in služabništvo deželnih uradov in zavodov. Sploh se je udeležilo sv. maše toliko zastopnikov avtonomnih oblasti, da jc bila cerkev po-polnoiia polna.
lj Vojaška maša za prestolonaslednika in njegovo soprogo se je vršila danes ob pol 9. uri dopoldne na Kongresnem trgu. Prisostvovala ji je vsa ljubljanska garnizija, kakor tudi zastopniki civiJnili oblasti in veteransko društvo. Med sv. mašo je vojaštvo streljalo, z Grada pa so bobneli topovi.
lj Prijateljski sestanek slov. katol. Starešin in akademikov se vrši v ponedeljek dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne v rožni sobi hotela Union v Ljubljani. Na udeležbo vabi brez posebnih vabil B. Bemec.
lj Izvestje c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1913/14 prinaša nadaljevanje »Kataloga učiteljske knjižnice«, ki ga je sestavil prof. Ivan Maselj, kakor tudi predavanjo ravnatelja Antona Štritosa »Ob stoletnici bitke pri Lipskem«. — Na zavodu je poučevalo obvezne predmete 28 učnih moči, neobvezne predmete pa 7 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 390 učencev, in sicer iz Ljubljane 120, iz Kranjske 209, iz Štajerske 26, iz Koroške 4, iz Primorske 24, iz Dalmacije 2, iz Ogrska 3, iz hrvatsko-ogrskega Pri-
morja 2. Po materinščini je 381 Slovencev, 5 Hrvatov in <4 Čehi. Z ozirom na bivališče staršev jih je bilo iz Ljubljane 192, ocl drugod 198. Za vstop v višji razred je bilo z odliko sposobnih 33, z dobrim uspehom 213, v obče sposobnih 36, nesposobnih 82, ponavljalna skušnja se Je dovolila 25, nerazredovan je ostal 1.
\j Osebne vesti z magistrata. Stav-binski naclsvetnik g. Duffe stopi v pokoj. V popolno pokojnino sc mu všteje 9 mesecev, ki mu jih manjka do popolne pokojnine. — Mestni arhitekt Koch dobi naslov stavbinskega svetnika.
lj Razširjenje mostu čez Gruberjev kanal. Za razširjenje tega za promet preozkega mostu je vložil, kakor smo že poročali, občinski svetnik g. Zupančič samostojen predlog. Včeraj je sprejel stavbinski odsek mestnega sveta načeloma ta predlog in bo stopil magistrat tozadevno v dogovor z doželno vlado. Zanimivo je, da je liberalno šentjakobsko prosvetno društvo prišlo za g. Zupančičem s slično prošnjo. Nekateri znajo pač samo druge posnemati.
lj Petrov semenj za kože se bo vr-^ v ponedeljek dne 6. julija t. 1. in sicer kakor navadno v skladiščih tvrdke »Balkan« trg. sped. in kom. del. dr. Dunajska cesta št. 33.
lj Nogometna tekma »Libertas« in »Ilirija«. Jutri popoldne ob 5. uri ob vsakem vremenu tekmuje rezervno moštvo »Ilirije« z najboljšim italijanskim moštvom »Libertas« iz Reke.
1 j Umrli so v Ljubljani: Viktor Zajec, šolski učenec, 10 let. — Tomaž Peč-nikar, občinski ubožec, 71 let. — Marija Oklešen, hiralka, 77 let.
lj Obsojen zaradi javnega nasil-stva. Včeraj je bil pri tukajšnjem deželnem sodišču obsojen zaradi javnega nasilstva Ivan Hribar, rodom iz Holm-
ca, na 1 leto teške ječe, ker se jc zoper-stavil stražniku in ga ranil z nožem.
CHAMBERLAIN UMRL.
V Londonu je umrl 3. t. m. bivši angleški državni tajnik za kolonije. Izvoljen je bil za poslanca prvič leta 1877. kot liberalec, a pozneje se je Gladstonu izneveril in se je prelevil v konservativca pod imenom liberalni unionist. Zastopal je angleški imperializem in povzročil vojsko z Buri ter poizkusil uvesti obrambno carino, kar je pa konservativno stranko strmoglavilo.
Zadnje vesli.
POGREB POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA IN SOPROGE.
Ptichlarn, Posebni vlak s trupli pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge je dospel na tukajšni kolodvor ob pol 2. uri ponoči. Trupli je blagoslovil plosanec Bauchinger. Ko se je pri peljal vlak, je nastal močen vihai\ vsled česar se jc mrtvaški sprevod v Artstetten zakasnil. Morali so počakati, da je hudourje prenehalo in se je pogreb nadaljeval ob svitu dneva. Ob 3. uri zjutraj so pripeljali trupli k Donavi ter ju pod vodstvom duhovščine počasi peljali k nasprotnemu bregu Donave, h kateremu so dospeli ob 4. uri zjutraj. Nato so trupli prepeljali v cerkev gradu Artstetten. Pozneje se je pripeljal dvorni vlak z nadvojvodom Karlom Francem Jožefom, nadvojvodili j o Cito, s člani cesarske hiše in otroci pokojnikov. Ob 11. uri dopoldne se j c vršil v cerkvi slovesen requiem, pri katerem so zavzeli prostore v prvih klopeh nadvojvoda Franc Karel, Franc Ferdinand, nadvojvodinja Cita in pokojnikovi otroci. Ob straneh oltarja so bili za častno stražo pri krstah 12 častnikov 4. dragonskega polka in 7. ulanskega polka. Pogrebni sprevod se je po končanih cerkvenih obredih pomikal v park k vhodu v grobnico. Na čelu sprevoda je šla duhovščina, za krstami pa nadvojvoda Karel Franc Jožef, nadvojvodinja Cita, pokojnikovi otroci in ostali udeleženci pogreba. Nadvojvoda Karel Franc Jožef, nadvojvodinja Cita, otroci ter nekateri člani cesarskega dvora so pokleknili v grobnici na klečalnike, nakar so postavili krsti na določena mesta. V cerkvi gradu Artstetten je bilo 1200 raznih vencev, ki jih sedaj prenašajo v grobnico. Po blagoslovljen ju trupel v grobnici, so dšli otroci, nadvovoda Karel Franc Jožef, nadvojvodinja Cita in drugi v grad. Ob tej priliki se je nadvojvoda Karel Franc Jožef zahvalil duhovščini. Nato so se odpeljali nadvojvoda Karel Franc Jožef, nadvojvodinja Cita, pokojnikovi otroci, in ostali člani cesarske hiše z dvornim vlakom nazaj na Dunaj.
Dunaj. Danes dopoldne se je tu razširila vest, da so v Pochlarnu našli bombo. Kakor pa so takojšne poizvedbe dognale, je ta vest brez vsake podlage, Artstetten. Tu so aretovali več oseb, ki se niso mogle legitimirati.
Ptichlarn. Ob progi, koder je vozil dvorni vlak v Artstetten, je bilo postavljenih 300 orožnikov, ki so od vsakega pasanta zahtevali legitimacijo.
Artstetten. Pogrebnih obredov v Art-stettnu se je udeležil tudi bivši avstrijski nadvojvoda Ferdinand Pavel, sedaj Ferdinand Burger. Krsti so prenesli v grobnico točno ob 12. uri in je ravno ta čas močno deževalo,
Dunaj. Danes dopoldne se je vršila v dvorni cerkvi maša za pokojnega prestolonaslednika in soprogo, ki so se je udeležili cesar, člani cesarske hiše, ki se niso udeležili pogreba v Artstet-tenu, člani diplomacije, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, dunajski župan dr. Weiflkirchner in drugi.
OTROCI POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA NA DUNAJU.
Dunaj. Bil je pretresljiv prizor, ko so otroci videli prvikrat krsti svojih staršev. Padli so pred krstama na kolena, pretresal jih je konvulziven jok. Vsi navzoči člani cesarske hiše so jih skušali pomiriti in tolažiti. Po cerkvi je odmeval jok in vpitje ubogih otrok. Šele čez pol ure se je posrečilo jih potolažiti nekoliko.
OTROCI POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA PRI CESARJU.
Dunaj. Ko so se otroci pokojnega prestolonaslednika vrnili iz Artstettna na Dunaj, jih je cesar sprejel v privatni avdi-jenci in jim zagotovil, da je vse potrebno ukrenil, da bodo preskrbljeni za bodočnost.
OTROCI POKOJNEGA PRESTOLONASLEDNIKA IN NADVOJVODA KARL FRANC JOŽEF.
Dunaj, Ganljiv je hil sestanek otrok pokojnega prestolonaslednika z nadvojvodom Karolom Francem Jožefom. Nadvojvoda je bil tako ginjen, da ni mogel izpre-govoriti. Nato jc rekel princ Maks: »Čutim
se srečnega, da je papa še videl moje šolsko izpričevalo.« Čez nekaj časa je nadaljeval: »Mama bi zblaznela vsled žalosti, ako bi vse to čitala o papanovi smrti.«
ZAKAJ CESAR VILJEM NI PRIŠEL K POGREBU? Dunaj. »Zeit« poroča glede tega: Veliki dvorni mojster knez Montenuovo je z ozirom na to, da vojvodinja Hohenberg ni bila enaka članom cesarske hiše, odredil, da se ima le truplo nadvojvode prepeljati v dvorno kapelo, vojvodinjo pa se ima posebič samo v Artstetten prepeljati! Ko je cesar Viljem to izvedel, je cesarja opozoril, da je ta ceremonijel kneza Montenuovo brez vsake pietete. Nato je Montenuovo sicer izpremenil prvotni načrt, a obenem odredil, da se imata trupli prenesti na dvor brez velike vojaške parade. Ko je cesar Viljem za to izvedel, je izjavil, da ne pride k pogrebu, ker se nadzorniku vesoljne armade, kar je bil rajnik, ne izkažejo niti pristojajoče mu vojaške časti.
DEMONSTRACIJA ČEŠKEGA PLEM-STVA PROTI PREPROSTEMU POGREBNEMU CEREMONIJELU. Dunaj. Ker se je sprevod iz Dvora na Zapadni kolodvor vršil razen špalir-ja cele garnizije ra.vnotako preprosto kakor prvotni sprevod iz Južnega kolodvora na Dvor, je prišlo na Mariahilfer-ci do senzacionalnega incidenta, ki je nanravil na velikanske množice ijud-stva, Id so stale odkritih glav, nepopisen vtis. Tu je namreč, nenadoma prispelo 120 članov najvišje avstrijske aristokracije In se vrinilo v sprevod, na čelu jim knezi Puistenhergi, princi Lob-kovici in knezi Thun-Hohensteinski, v črnih žalnih obMtah. Uvrstili so se v nonrebni sprevod neuosredno za mrliškima vozovoma. Aristokracija je s tem svoT&m korakom ostentaMvno demonstrirala In obsodila nemijetetno prireditev noprebnih izurevodov, ki so jo zakrivili dvorni uradniki. Vsled te»?a incidenta se le sprevod nekoliko zakasnil ln sta prisnfili krsti na zanadni kolodvor par minut pozneje. Na Dunaju vladat sploh veliko ogorčenje proti od.; redham dvornega maršalata. Isti jc po vtiskom javnega mnenja le toliko sprevod izpremenil, da je pri povratku z dvora na zapadni kolodvor nastopila vsa dunajska garniziia, kar prvotno niti ni bilo nameravano!
ŽALOVANJE V AVSTRIJSKI ARMADI.
Dunaj. Povodom smrti prestolonaslednika morajo biti dva tedna vse zastave voiaških čet in trdnjav ovite v črne trakove, menjavanje straž pa se vrši brez godbe.
CESAR V ISCHLU.
Dunaj. Cesar odpotuje v ponedeljek 6. t. m. ob 8. uri zjutraj v Išl.
RAZNE NERESNIČNE VESTI.
Dunaj. Neprestano se razširjajo vesti, da so Srbi pognali v zrak avstrijsko poslaništvo v Belgradu, ali da je avstrijski poslanik iz Belgrada odpoklican, ali da je cesar obolel itd. Vse te vesti so popolnoma neresničnem brez podlage. Od zanesljive strani v Schonbrunnu se poroča, da je cesarjevo zdravje zelo povoljno in da ni nobenega povoda, domnevati kaj drugega. Vse druge vesti so neresnične.
KDO JE VODIL SRBSKO ZAROTO PROTI AVSTRIJSKEMU PRESTOLONASLEDNIKU.
Budimpešta. Iz Sarajeva poročajo »Az Ujsagu«, da je preiskava dognala, da ne vodijo niti zarote proti prestolonasledniku samo do majorja srbskega štaba Pribičeviča, temveč celo do srbskega generala Jankoviča, ki je predsednik srbske »Narodne Obrane«. — Že za časa balkanske krize so našli v strugi pri Brčki bombo, o kateri so konsta-tirali, da je iz srbskega arezenala v Kragujevcu.
ARETACIJE V BOSNI. — VEDNO VEČ SOKRIVCEV. Sarajevo. V Goraždi so aretovali srbskega popa Lazarja Grčeviča, ki je odobraval sarajevski zločin. Pripeljali 'so ga v Sarajevo. Pet orožnikov je pripeljalo v Sarajevo dijaka Aleksandra Siariča, ki je kriv soudeležbe pri atentatu. Aretirani so tudi dijaki Branko Milakovič, Josip Milakovič in Slavo Vrinjanin, katere je Princip obdolžil. V zaporu je tudi dijak Dane Ilič, ki je ob-dolžen sokrivde.
IZPOVEDBE DIJAKA GRČAKA.
(Glej 4. stran današnjega »Slovenca«!) Budimpešta. Tu zaslišani dijak Grčak iz Zagreba je med drugim izpovedal, da je bila glavna točka zarote, ki obstoja pol leta, usmrtiti nadvojvodo Franc Ferdinanda. S tem pa zarotniška akcija ni še zaključena. Denar za organizacijo so dali srbski trgovci in deloma tudi vlada. Grčak je natančno opisal načrte srbske zarotni-ške organizacije in vse člane organizacije v Bosni, Zagrebu, na Sušaku In v drugih jugoslovanskih mestih. Budimpeštanski
listi dvomijo o resničnosti Grčakovih podatkov.
MADJARSKI GLASOVI O DEMONSTRACIJAH V SARAJEVU.
Budimpešta. »Magyarorszagu« in »Az Estu« se iz Sarajeva poroča, da so demonstranti — Hrvati, muslimani in judje — uničili okoli 1000 srbskih trgovin in privatnih stanovanj. Škoda sc ceni od nekaterih na 10 milijonov Iv. Srbi trdijo, da se jim jc zelo veliko blaga in dragocenosti pokradlo. Oficielno se pa to odločno zanikuje. »Az Estov« poročevalec piše, da se je med drugim oplenila Mistričičeva zlatarna, velika trgovina svile in tapet itd. Pri trgovcu Crnjatoviču so po tem poročilu sneli ženi nakit. Sploh, da je množica, med katero je bilo veliko turbulentnih elementov, vse oplenila, ostalo pa porušila.
MADJARSKI LISTI SAMO KOMBINIRAJO ?
Dunaj. »Zeit« trdi, da je vlada prepovedala vsakršna objavljanja rezultatov preiskave. Tozadevni telegrami se zaple-njajo in telefonski govori prekinjajo. Princip menda sploh ničesar noče izpovedati. Madjarski listi pa pravijo, da se bo po pogrebu storil korak v Belgradu.
GJORGJEVIČ NA DUNAJU ?
Dunaj. »Reichspost« poroča, da jc ministrski predsednik Pašič poslal na Dunaj dr. Vladana Gjorgjeviča, da razprši sum, ki ga goje višji krogi napram Srbiji.
TUDI BOSENSKI DIJAKI V UNIFORMAH.
Sarajevo. Učiteljski zbor je sklenil predlagati, da morajo nositi vsi dijaki uniforme.
PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE V DALMACIJI.
Drniš. Tu so se vršile predvčerajšnjim protisrbske demonstracije.
PODPOLKOVNIK MERIZZI NE UMIRA.
Sarajevo. Nasproti vestem, da umira podpolkovnik Merizzi, ki je bil pri bombnem napadu na prestolonaslednika, ranjen, zatrjujejo, da je zdravstveno stanje Merizzija ugodno in da bo v doglcclnem času zapustil bolnico.
ODPOVEDANE VOJAŠKE VAJE.
Subofica. Vsled smrti prestolonasled* nika Franc Ferdinanda so odpovedani vojaški manevri.
PREPOVEDAN KINEMATOGRAFSKI FILM.
Arad. Mestni glavar je prepovedal predvajanje filma v kinematografu, ki predstavlja sarajevski umor,
NAPAD NA ANGLEŠKEGA KRALJA PREPREČEN.
London. Aretirali so neko žensko, ki je prišla v kraljevo palačo in zahtevala, naj jo puste h kralju. Našli so pri njej dva revolverja.
Želodčne In črevesne težkoče, zaprtje kakor tudi liamorrhoidalne bolezni igrajo važno vlogo v človeškem življenju. Posebno za one, ki so prisiljeni zaradi slabe prebave vedno rabiti sredstva, je naravna »Franc Jožefova« grenčica v malih množinah zavživana, pravi blagor. Njeno nežno učinkujoče odvajanje ne odreče niti po daljši rabi. Budimpeštanski medicinski časopis poroča o naravnost iznenadljivih rezultatih, ki so se dosegli pri nevraste-ničnih, ki so bolehali v spodnjem delu života. Franc Jožefova voda se dobi v lekarnah, clrogerijah in prodajalni-cah rudninskih voda.	—49—
Samo mah ve, kakšne skrbi dela hrana dojenčka, ako materinega mleka, najboljše otroške Hrane nič ni ali če ga ni zadosti. Kolikrat si mati ne ve pomoči, kaj naj da otroku. Vestna mati pa ne dela poskusov, ampak poseže po zaupanja vrednem, davnoslavnem preparatu kakor je Nestle-jeva moka za otroke iii veselila se bode presenetljivih vspehov. - Poučna knjižica o otrokovem negovanju in poskušnjo Nestle-jeve moke za otroke se dobiva popolnoma zastonj pri tvrdki Henri Nestlč, Dunaj, I. Biberstrasse. 5 k.
t
Antonija Skočir naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Mario. Ines in Marcelo ter v imenu svojega tasta in tašče vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da ie njen soprog, gospod
Or. Josip Skočir
c. kr. okrajni zdravnik v Črnomlja
danes ob 4t/2 uri popoldne nenadoma v 44. letu starosti preminol.
Pogreb rajnika bode dne 5. julija ob 5 uri popolduc na pokopališču v Vojni vasi.
V Črnomlju, dne 3. julija 1914.
Hrcz vsakega posebnega obvestila.
p '/-is
m
-y>
e se
na najstarejšo domačo tvrdko
||£ud. Gerne, £jubijana J
!| 52 y/olfova ulica 3.	||
<•)& •	aa
J^ajcenejši,strogo solidni nakup juvelop, ^ zlatnine, srebrnine in raznih ur. >zft
« >	S/
$2c*£astna delavnica za popravila in noua^>
P
dela z električnim obratom. Ure z lastno znamko ^^Jup'4,

'A^VA/.V.V.V
VV/.
- .v,v
Dobro ohranjen
GLASOVIR
sc ceno proda. Valvazorjcv trg štev. 7,
III. nadstropje.	2141
na obrazu iu na rokah odstranjuje v petih minutah
dr. H. Risa
zajamO. neškodljiv. polov uspeh. Škatlja za K. l-— zu-dostnje. Razpošilja na vso strani
Zaloge v Ljubljaci: Lokavim .pri zlatem delenu", par-iumerija A. Kaučiii in ilrožorija .Adrija".
Fesesfvo ne prodal
v Rimskih Toplicah, obsega okoli 23 oralov sveta. 10 oralov je lioste, drugo njive in travniki s sadnim drevjem. Hiša z gostilno, ena vila s 3 sobami in stekleno verando. Vzorni hlev. Oddaljeno Je 3 minute od kolodvora. Proda se po nizki ceni. Več pove Janez Sket v Rimskih Toplicah, štajersko.	2314 (2)
z 7 'h ha polja, nad 2 ha travnikov, 2 ha pašnikov, D lia gozda in s sadnim vrtom proda Lipej Temel, po domače Gros na Proboju, pošta Žitaravas, Koroško.	2187
W OSMDlflS
h. št. 23 in 24 pri Schwanbergn. — Dne 9. julija 1911 ob 9. uri dopoldan se bode prodajalo pri okrajni sodniji v Lonču (Deutsch-Landsberg) posestvo Garanas št. 23 in 24, 50 oralov, 20 minut do farne cerkvc sv. Rnc nad Sclnvanbergom oddaljeno, obstoječe iz 2 stanovanjskih hiš, 3 podov, kleti in stiskalnice, svinjaka, hlevov za 30 glav živine, žage na vodno moč. Za letošnjo košnjo je 4 vagone sena ter vagon sadja za obrat. Izklicna cena' 7000 kron. Vadij 700 kroti. 7000 kron lahko ostane vknjiženih. Kupci se vabijo k dražbi. 2182
V najem se da ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda nekje na Dolenjskem
velika
2 lepimi sobami za prenočišča, na prav lepem prostoru, v bližini nove želcznice. Zraven se lahko izvršuje mesarska obrt. Vprašanja na naslov tega lista pod „Velika gostilna".	2177
išče se
2a parne kotle (Kesselheizer) za večjo tovarno na Gorenjskem. Prosilec mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika. JSlužba je stalna, vstop takoj. Ponudbe naj sc blagovoli poslati na g. Antona Pongratza, tovarniškega uradnika Jesenice-Fužine, Gorenjsko. — Tudi se lahko reflektant takoj goraj imenovanemu osebno predstavi. 2207
star 27 let, pošten, vešč slovenskega in nemškega jezika, prosi službe kot sluga v kako pisarno ali denarni zavod. Nastop s 1. avgustom ali pozneje. Naslov Fr. Dolinar, Dolenjska cesta Stev. 32, Ljubljana.	2204
na kolesih, za 5 konjskih sil, že malo rabljen, za rabo kmetijskega društva ali večjega posestnika in ralatilnica boljše vrste, ki zrnje sama nosi v vrečo, se prodasta za nizko ceno. Matija Lipar v Mengšu. 2206
Proda se iz proste roke lepo
kmečko posestvo
na Gorenjskem ležeče tik postaje Žirovnica, obstoječe iz približno 25 oralov zemlje, lepega hišnega in gospodarskega poslopja in še ene male hišice, ter je poleg hiše lep sadni vrt, mereč dva orala. Od zemljišča pa odpade na gozde približno okrog 15 oralov in so ti gozdi lepo zaraščeni. Nadalje je njiva s približno 35 mernikov posejanja, ostanek pa so travniki blizu domačije. Ker je posestvo škoda razkosati, bi bilo najbolje, da se isto skupaj kupi. Podrobna pojasnila daje resnim reflek-tantom g. Lovro Rebolj v Kranju, kateri se pa na posredovalce ne ozira.	2202

za špecerijsko trgovino in glavno tobačno zalogo se išče. Biti mora dobra v računanju in iz poštene hiše. — Vstop s 1. avgustom. — Ponudbe na J. Kemperle, Kamnik.	2203
Kdor rabi dobro luč, naj kupi popolno napravo za
karbifovo luč
od Franceta Bore v Šmarci, p. Kamnik. — Naprava je za 25 luči in se dobi zelo poceni.	2211
V prijetnem kraju Kokrica blizu mesta
Kranj na Gorenjskem se proda iz proste roke malo posestvo obstoječe iz pritlične hiše s sobami, kuhinjo, shrambo, hlev za prašiče in kuretnino, vse v dobrem stanju. Pred hišo majhen vrt za zelenjavo, za hišo majhen gozdiček in nekoliko njive. Posestvo se nahaja v bližini glavne ceste, solnčna lega, posebno pripravno za kakega upokojenca. Pojasnila daje Janez Rauter, Trst, via Giulia 6, I.	2208
Proda se iz proste roke še skoraj nova
tik šole, 5 minut od tovarne in 5 minut od farne cerkve in železniške postaje poleg državne ceste. Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod št. 2193. (Znamka za odgovor.)
Skoraj nov
2212
se ceno proda Pred prulami 23/1., Zvrolinski
Grško, latinsko, francosko, angleško, nemško, italijansko po zelo nizki ceni! Marija Stanič, Knaflova ulica 4. I.	2205
400.000 in 200.000 frankov znašajo glavni dobitki turških srečk.
6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
/J750G0 oziroma 375'000 kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih srečk.
13 oziroma 9 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
Mesečni obrok od K 4'— naprej. — Za cenjene naročnike določene so
nagrade in premije!	2209 (9)
Pojasnila daje in naročila sprejema za ^Slovensko Stražo"
g. Valentin Urbančič, Ljubljana 1.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja izkazano nam ob priliki nenadne izgube našega ljubega strica, gospoda
Josipa Vodnika
veletržca in posestnika v Spodnji Šiški
kakor tudi za časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo vsem ljubeznivim udeležnikom našo iskreno zahvalo, osobito pa se zahvaljujemo ljubljanskemu županu blag. g. dr. Ivanu Tavčarju, bivšemu šišenskemu županu veleč. g. Josipu Seidlu, si. čitalnici in slavnemu telovad. društvu „Sokol" v Sp. Šiški, slavn. gremiju trgo vcev z načelnikom g. Samcem, slavn. trgovskemu društvu „Merkuru z načelnikom g. Lillegom, gospodom pevcem za tolažbepolno petje in vsern darovalcem krasnih vencev.
Iskrena hvala! V Ljubljani, dne 4. julija 1914.
Žalujoči r;
Knez in 6o
Baloga pohištva in tapetniške
JV[i^arstvo. .tv
Popolna spalna oprava ja 2 osebi ugotovljena /j tu-ali inozemskega oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350
*t
J. Pogačnik
Cene konkurenčne.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik-
-v
Ljubljana, Mprije Jeremije cesta (3-
jjj Deželno dešč. graščinsko posestvo
i
i

na Dolenjskem v obsegu ca 493 oralov, z graščino, mlinom na § M vodo, opekarno in bogatim fund. instruk. se ceno proda. Po- M | drobna pojasnila daje Zemljiška banka v Pragi, Graben 12. 8


vodnoTefifišče kOpJllISCB 1
Kamniške planine.	Železniška postaja.
Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospešujo* planinski zrak, poživljajoče planinsko solnce: — Vse vodno zdravljenje, utrdiln" načini, solnčne, ogljikovokislinske, električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, krnsr^ gozdne promenade, izborna cena restavracija. Stanovanje v zdraviliškem domu in VGČ vilah. Zmerne cene. Odlični uspeh pri krvnih, živčnih, srčnih in pljučnih boleznih. Prospekte daje gratis in franko dr. Rudolf Raabe, vodilni zdravnik	1015
............1	I. JMIl«IWL«LlMimi'' I ■■	Ji! IU. ■> l> i. -1 . .>., ...|f.LlJ ■ 1	1 --- ~'»J"IIJ1 '-J-I
■ .	I ummi II,^, ,4HI 1 ujmi!—»II wm II' IJI m mviimm
za vsaki obrat in vsaki kraj pripravni, J enostavni, ceni, ekonomični, stoječi in f ležeči, na mestu stoječi ali pa prenesljivi.
| Polinder družba za izdelo-vanie strojev Dunaj IX.,
i Hitra postrežba! Ugodni plačilni ——>—-—--— ■ ,J.............-.....— ■
I pogoji! Najboljše reference!	^OrzeHangaSSft St. 18.
luniiiiiiot.Ii it nm ii|w >n>iiniiii i	■ •i*'ti!tiii»!»i-nSiiu:«!!■*!i■ i;umu8-imiimiinitiiM»mitinmi»ifiM«iuihinupm:'a*-■• «w—imiuj»_taamua«MM«wnf
femn
>#hiii.!* ■ aMiMnwwiimiii. '■[vm i
mmm wmm*
Idrijske novice.
i Svete maše za umrlega prestolonaslednika Frane Ferdinanda se jc v četrtek, dne 2. julija, udeležila c. kr. državna realka, vsi dijaki in profesorji. Prof. Andr. Plečnik je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je podal življenje umrlega nadvojvode, — vzor delavnega moža. V petek dopoldne pa se je mladina, ki obiskuje obe c. kr. rudniški ljudski šoli, pod vodstvom vsega učiteljstva udeležila daritve sv. maše v isti namen.
i Poštni avtomobil med Logatcem in Idrijo jc pričel voziti s 1. julijem. Red vožnje smo objavili zadnjo soboto. Danes pa cene: Iz Dol. Logatca do Gor. Logatca se plača 60 vin., do Hotcdr-šice 1 K 50 vin., do Godoviča 2 K, do Idrije 3 K. Iz Idrije do Godoviča 1 Iv 50 v., do Hotedršice 2 K in do Logatcca, Gornjega ali Dolnjega, 3 K. — V sploš-njem o voznem redu ni kaj reči, pač pa bo zelo nerodno, če nc bo avtomobil pričenjal, oziroma dokončaval poti vedno pred kolodvorom. Do pošte v Dol. Logatcu s kolodvora ni ravno daleč, ampak v slabem vremenu posebno pot ni prijetna.
i Avtomobil Idrija — postaja Sveta Lucija — Tolmin jc bil poizkusil z vožnjo, pa se baje ni izplačal. Ni čuda, saj jc bil skoro popolnoma neznan. Nekoliko obvestil in reklame mora biti povsod. V tem slučaju pa še voznih cenikov ni bilo videti. In to bi bila ven-'dar najbolj nedolžna agitacija. Tako se je pa ljudi plašilo, kako veliko da morajo plačati; povedali prav, kako da jc, !dasi smo bili večkrat vprašani, pa nismo mogli nobenemu, ker nismo dobili nobenega obvestila.
i Nekaj zanimivih številk posnemamo po državnem proračunu, ki velja za dobo od 1. julija 1914 do 30. junija 1915. Idrijski rudnik je imenitna naprava, ker preživlja lepo število dru-\ vrhu tega pa donaša državi pre-< m čist prispevek. Redni dohodki iroračunani na 4,163.000 K, redni s; >ški na 3,084.160 K, izredni pa na lE 8.500 K. Čistega dobička pričakuje 'država od idrijskega rudnika torej 02 1.0^ K. — čedna svota!
i Dobri trije milijoni kron, kam pojdejo, je razvidno iz naslednjega: Delavski zaslužki so proračun j eni na il ,300.000 K, stroški ob prodaji živega srebra in cinobra 46.000 K, erarični hlev 7000 K, nakup materialij (žito, drva) 670.000 K, nakup delavskega orodja (robe) in popravilo 10.000 kron, nakup oprave 102.000 K, vzdrževanje oprave 4000 K, osebne plače 211.660 K, potni Stroški 6000 kron, nagrade in pomoči 25.000 K, uradniški in pisarniški stroški 5500 K, zdravstveni stroški 59.000 kron, drugi obratni izdatki 29.000 K, !drugi upravni izdatki 38.000 K, šolski stroški 63.000 K, stroški za bogočastje in patronat 12.000 K, davki in doklade 330.000 K, vzdrževanje poslopij in naprav 14.000 K, stavbna popravila in adaptiran jc 150.000 K, rudarska izobrazba 2000 K.
i Izredni stroški so namenjeni za Sledeče naprave: Za centralizacijo in razširjenje strojnih naprav prvi prispevek 100.000 kron (skupno bo stalo 300.000 K), za razširjenje delavskega kopališča v žgalnici 5500 K, za razširjenje delavskega kopališča pri Jožefovi jami na »Zemlji« 17.000 K, iz zdravstvenih ozirov je namreč ločiti prostore, kjer se hrani domača in jamska obleka, za zgradbo delavskih hiš za stanovanja 30.000 K, za nakup zemljišč v rudniške namene 6000 K.
i Zvišali so sc stroški v primeri z lanskim proračunom v poglavitnem pri sledečih postavkah: Delavske plače za 100.000 K radi dražjega pridobivanja in pomaknitve delavcev v višje stopnje, pri prodajnih stroških za 4000 K, nakupu in popravilu orodja za 1700 K, pri nakupu oprave za 72.000 K, za nagrade (tantijemc) 11.000 K, zdravstveni stroški za 6300 K, drugi obratni stroški 7000 K, šolski stroški 5000 K, bogočast-ni in patronatni stroški so višji za 1300 kron, ker bo radi višjih temeljnih plač doplačati toliko za šihte oh dnevih, ko imajo delavci zaslužek, d asi nc delajo (sv. Ahacij, cesarjev rojstni dan itd.), vzdrževanje poslopij in naprav 6300 K, prezidava peči in zbiralnice 114.500 K.
i Znižajo se stroški: erarični hlev 3000 K, nakup materialij 155.000 K, ker ne bo treba več toliko izdati za nakup naturalij, ki so jih dobivali delavci, 3810 K bo Šlo manj za ošabne plače in pri drugih upravnih stroških se namerava, 1000 K manj izdati.
i Za pokritje bode preskrbela prodaja materialij, ki bo prinesla 19.600 kron (215.500 K manj od lanskega proračuna, ker se bo prodalo delavcem manj v naturalijah), drugi obratni dohodki 30.150 K, najemščina 16.500 lv, glavni dohodek pa bo prodaja izdelkov. Živega srebra sc namerava oddati ;io
ceni 500 K za en kvintal 7500 q, cinobra po isti ceni 690 q, kar bo prineslo skupno 4,095.000 K. Rude se bo izkopalo okoli 1,300.000 q.
Boj za novo šolo osemrozrednico v Tržiču.
V četrtek se je sešla komisija, sklicana od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, da se dogovori konečno o zgradbi nove šole. Navzoči so bili poleg g. okrajnega glavarja Schitnika, c. kr. okrajni šolski nadzornik Simon, zastopnik c. kr. deželne vlade nadinžener Čapek, skoro polnoštevilni občinski odborniki trga, Kovorja in Sv. Katarine. Gosp. okrajni glavar je pojasnil stališče glede nove šole. Razločno je povedal, da so slišali vsi navzoči, da sta prejšnji nemški občinski odbor t r ž i š k i in k r a j n i š o 1 s ki svet pod g. M a 11 y j e m zaprosila osemrazrednico in zgradbo (novega šolskega) poslopja. S tem jc uradno do-gnano in dokazano, kar sta sklenila prejšna. Vsaka druga trditev je nesramna laž. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki hujskajo in begajo ljudstvo, kar jc g. okrajni glavar tudi obsodil. — Ker se je agitiralo s tem, cla naj se stai*a šola vzdigne za eno nadstropje, je g. glavar temu odločno oporekal, češ da se to ne bo dovolilo in bi tozadevni stroški znašali 100.000 K, kar se uvidi iz proračuna, ki ga je dal napravili prejšni župan Mally. Pri teh stroških bi ne bilo drugega nego staro skrpucalo, kakor sc je izrazil g. glavar. Po raznih intrigantih in hujskačih zapeljani Lomljani so slednjič iz dokazov g. glavarja uvideli, da jc zanje mnogo bolje pristopiti za tržiško šolo nego imeti dve novi cnorazrednici. Soglasno so se vsi izjavili za novo šolo. Tudi zastopniki vasi Bistrice, ki je že všolana v Tržiču, so se izjavili soglasno za novo šolo. Na predlog g. notarja se je za tržiški občinski odbor vršilo poimensko glasovanje. Vsi navzoči občinski odborniki so glasovali za novo šolo. Celo g. Kavčič, zastopnik Ncmcev, ki je pobiral glasove zoper slovensko šolo, je glasoval z da. Lc g. Mally je bil proti. V imenu krajnega šolskega sveta je gosp. predsednik Potokar izrazil željo, naj se vse nepotrebno pri novi šoli opusti ter pazi, da bodo stroški kar najnižji, kar so merodajni gospodje rade volje obljubili. Zastopnik c. kr. deželnega šolskega sveta je dal nato nekatera pojasnila glede načrta in proračuna. Zborovanje je trajalo tri ure. Zgradba se razpiše v nekaj tednih in sc prične z delom še letos.
Vojska na Balkanu s privezanim dodatkom sc dobi v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani. Elegantno broširana velja samo 6 K 50 h, vezana pa 8 K 50 h. Knjigo sta sestavila c. kr. profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon, ki sta znala v to v zemljepisnem, narodopisnem in zgodovinskem oziru izredno poučno delo vplesti toliko zanimivih dogodb, da ima ta resni, po najzanesljivejših vojaških virih sestavljen opis krvave vojske vendar skozi in skozi zabavno lice. Knjiga ima dva zemljevida, krasno večbarvno naslovno sliko, več umetniških prilog, poleg tega pa vse polno slik med tekstom, ki predočujejo balkanske pokrajine in mesta, bojne skice, vojaške dogodke, ljudstvo itd. itd. in ima glede na svoj veliki obseg in bogato opremo izredno nizko ceno. Na Balkanu še vedno vre in za umeva-nje bodočih dogodkov je ta knjiga nujno potrebna; istotako jc pa potreben tudi veliki, temu delu brezplačno dodani zemljevid balkanskih držav, s starimi in novimi mejami, iz katerega so najjasneje razvidne vojne pridobitve posameznih držav in ogromne izgube Turčije. Na podlagi tega zemljevida bo vsak najlažje zasledoval potek starih in razvoj novih dogodkov na Balkanu. Zemljevid stane, sam zase 2 K, a ga dobe naročniki cclotnega dela brezplačno. Knjiga »Vojska na Balkanu« ima kot najbogatejše opremljeno slovensko zgodovinsko leposlovno delo zelo nizko ceno ter jc po svoji izredno poučni ter zanimivi vsebini vredna, da si jo vsak nabavi, kdor si hoče razširiti svoje duševno obzorje.
Nečuven zločin v Sarajevu bo v podrobnostih popisan in obrazložen v posebni knjižici, ki izide v par dneh v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bo obsegala obilo slik in tudi natančen življenjepis pokojnega prestolonaslednika in njegove plemenito soproge. Knjižica bo na razpolago za malenkostno ceno in sc naročila že sedaj sprejemajo.
tzruzzmzimi 11—31—ti—i
MAT ONIS
jedinstvem u svojoj n
ANALiTICNOj pg KAKVOČI »SIS®
NAJBOLJE 0DAVNA NA JSISURI NiJE POPODlČNO 1 PIČE



mizarska pomočnika
vajena stavbenega dela, se sprejmeta takoj v trajno delo pri Filipu Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko.	2145
Za mirno stranko se išče za avgustov termin
sfairananfe
z dvema sobama in če mogoče tudi s kopalno sobo. Ponudbe z navedbo stanarine naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro: Stanovanje 11/2180.	2180
Proda se
hiša
v lepi legi ua Gorenjskem, 10 min. oddaljeua od kolodvora, z nekaj polja in gozda. Pripravno za vsarega obrtnika. Več povo: Fr. Alleš, krojaški mojster, Javornlk, Gorenjsko.	2127

--.T
iz boljše hiše se sprejmejo na dobro
Glasovir ¥ hiši.
Natančnejša pojasnila pri gospej Antoniji Kasch, Gosposka ul. i, II. nadstr. desno.
Mostne,
živinsko in druge
tehtnice
»o dolid najccneje in najBoiidncjo pri domaČi tvrdki
stavbno In umetno ključavničarstvo v Celju. — Ceniki na razpolago, brezplačno 1200	in franko.
^^ 1 IL® Jf^i
z vrtom in nekoliko gozda v prav lepem kraju blizu Ljubljane, se radi družinskih razmer proda. Jako lep razgled in prahu prosta lega. Ponudbe pod „2156" na upravništvo „Sloveuca".	2156
Kantina Corazza
Levada (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
BLUZE
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
krila, kostume, domače obleke, modem, perilo in vsako modno blago.
Zel° sSka M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari '.rg štev. 9. — Lastna hiša.
Noprekosljiva v	3730
otroških oblekcah In krstal opravi.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
Zlate svetinje: Berlin, Pari i, Bim iti
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦
dobro vležan, polnomasten po K 1-60 1761	pol masten po K 140
ima v zalogi:
ftIMa ii slrarsho ainsa ? Mfflt
—— um.-mu— m w ------- . , ,
Naravna
»Tribuna'
Gorica, Tržaška nI. 26, prej pivovarna Gorjnp.
Velika ekBport.na zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, pra-motonov, orkestrijonov itd. itd. 1130
F. E8HTJEL
Gorica. Stolna ulica štnv. 3—a.

najbogatejši alkalični (natron litijev) kisleu ua Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
v Lazali pri Kočevju obstoječe iz koč, v kateri je urejena žgaujarna, vrta, hleva, njive, travnika, pašnika in gozda so pod ugodnimi pogoji ceno proda, event. odda v najem Zelo pripravno za penzijoniste. Vprašanja staviti je na: Mavro Fiiist, Ljubljana, poštni predal 125.	2148
za notranje, kirurgiene in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
iz boljših hiš sc sprejmejo na zračno stanovanje, izborilo hrano in strogo nadzorstvo. Stari trq št. 34, II. nadstropje, desno.	2185
Aogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to strogo spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A $ Sfabcrnč
Vehkailbira:	tfestm irg i O	Solidna postrežba
Ako hočete kupiti poceni dobro izdelano pohištvo, ima
llj!
11. Ljubljano, postaja Vižmarje ali v Ljubljani	^
kompletne spalne in jedilne oprave z marmorno fl£«
1 ploščo in zrcalom od K 230 naprej. Izdelujejo se ^ tudi stavbinska dela. Ceniki in proračuni brezplačno. wr
0
R*
Sanatorij
z vsemi fizik. diet. lečili, posebno za živčne, srčne, želodčne, ženske bolezni in bolezni prebavnih organov.
Zdravnik-vodja:
Dr. Victor Hecht.
Kopališče
Specijjalšftetes
kislino (30°). — Zdravljenje po Lakmannu.
—	Ogromne zračne kopeli. — Zdravljenje proti debelosti ozlr. suhosti. — Zračne celice.
—	Zdravljenje z neprestano zaposlenostjo. — ————— Pavšalne cene. ——-———
.BISER JUŽNE ŠTAJERSKE".
Proda se
2158
enonadstropna vila
t vrtom in sadnim drevjem na najlepšem prostoru v bližini Ljubljane za vsako trgovino pripravna, za 25.600 K. Poizve se pri upravništvu pod štev. 2158.
z gostilniško obrtjo
v bližini velike tovarne, blizo Ljubljane, z 9 sobami, katere imajo v najem tovarniški delavci. Pod hišo velika klet, poleg hiše velika ledenica (zaloga piva bi se lahko ustanovila) in obenem tudi mesarija, se želi prodati. Kje, se izve pri upravništvn SLOVENCA" pod št. 2063. — (Znamka za odgovor!)

(popre] Henrik Kom)
pokrivalec streh in klepar, vpellalec strelovodov ter instalater vodovodov
LUiMlana, Poljanska cesta 8.
PriporoCa se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
M
t-esmentnim sirili
z izboCno in plošCnato opeko, lesno-ce-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiačunl brezplačno in poštnine prosto.
20
HutomatiCsia past za podgane
E 4 —, za miši K 3 40, ujame brez nadzorstva do 40 komadov v eni noči, ne zapuste nika-kepa duha in se zopot 8ame nastavijo. Past za ščurke ,Eelipse4, ujame na
tisoče ščurkov v eni noci, & K. L'40. Povsod najboljši uspehi.	Bazpošilja po povzetju
J. Schuller, Dunaj III., Kriegierg. 611.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnih pisem.
Čsterr. Wailenfabrlks-Gesellschatt In Steyr.
Halprliefnelši ?M s kolesom na dopustu ali počitnicah
nudi:
1030
najboljše kolo v monarhiji;
-mSMOS^ KOLO
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalog zastonj pri zastopniku:
Ivan Jax in sin, Ljubljana.
Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
iMinuiunufluiinnniRniiii.il:
■iiiinitiunuiiiiiiiiujiimnfljiii:
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hI radioaktvne vode na dan. Velika kopališSa, posebne in močvrne kopeli. Elektroteraplja, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (ishlas), nevrastenlja, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
2188
iNiMUimmuimmiiiu
iiMiiuNiiNimnnMUiimiiiHiiiiiMniinRiiiiiiiinminiiHMiiiimiiiinmiuiniiiiii
niMmtiiumnmraiimimiMMiiiiiiiiiin
JVEnogo denarja prihranijo kolesarji!
razpošiljam Eftf| novih »TORPEDO«-koles na prosti tek,
za reklamo	elegantne izvršitve, s svežo pneumatiko in
triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90-—. Novi plašči K 4-—, 6'—, 6—. Zračne cevi K 2-50, 3 —, 3 60. Popravila, emaj-liranje, ponikljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — de se sklicuje na »Slovenca« 5% popusta na moje nizke cene v ceniku. Tovarniška zaloga:
A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustr. 23/III.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena.
BRZOJAV!
Le kratek časi
BRZOJAV!
Ravno smo dobili sporočilo da odda
l. soreiio Mm iiaiifa Hi in Metli v Kranja
vsled zelo ugodnega nakupa spodaj navedene predmote po globoko znižani ceni in Vam ta res ugodni nakup kar najbolje priporočam. Nudi se Vam:
3 metre finega štofa (angleški	1 dežnik (trpežen)
vzorec) za celo moško obleko	l par manšet
1 srajca bela ali pisana	1 par nogavic (žokov)	2092
1 ovratnik	1 par naramnic, zelo močnih
1	ovratnica (kravata)	.	.	,
2	žepna robca	ln razmh stvan za našrado-
To vse skupaj stane za reklamno ceno K 28-60. Nobena prevara. Samo dobro blago. Domače podjetje. Pošilja po povzetju in se priporoča
I. M sMišče iiiiitt lian in tuhtam l ll. stare i M\i
srn
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja, Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1913. . •.................................K 170,217.149-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496i7
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička ... K 432.232'66
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane 3 podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 03T Sposobni zastopniki se spre/me/o pod najugodnejšimi pogoji. "SEO :
♦♦♦ ♦♦♦

v Ljubljani, Petra cesta štev. 5
se toplo priporoča slavnemu potujočemu občinstvu. Na razpolago nanovo vpeljana električna razsvetljava ter lepe zračne sobe.	Točna postrežba, nizke cene.
K obilnemu obisku vabi	ravnateljstvo.
♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI!
G. F. Jur&sek jeo in trgovec glasbil LinbSiana, Poljanska cesta št. 13
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev, gosli, kitar, tamburlc, olter, harmonik itd. Najboljše struna „Welchold" In druge, ter vse potrebščine glasbil. Jamčim pismeno 10 let. Zavod za vglašavanje ter popravila glasovlrjev In vsega glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v »Glasbeni Matici", »Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokov-njaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglašenje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. Jurasek.
W išfli ^ ^sa ■ "iS W
gtimijcui pedpetoik' Nedosežn! po elastlcitetl
lahkosti trpežnosti
Glavna zaloga: A.KRISPER, Ljubljana.
e^tauracijci
v zdtfavilišeu
»» Kamnik"
Izborna dunajska kuhinja Izvrstna naravna vina — Vedno sveie pivo — Cene zmerne — Priporoča se
Viktor Zeilner, restavrater
Za trgovino z mešanim blagom se išče i '
prve vrs govine zm „Slovenca" .
'o tudi lesne tr« i upravnlfitvo
•ovanol
Ki
ve
X__-
firimernih tudi za naitei jat
Ear	t
01	l
so	I
Stu	1 po
dobro ohranjen se radi selitve ceno proaa v Sp. Šiški, Celovška cesta 68. 2165
Sedem
dobro ohranjenih, skoraj novih, okusnih po 38—63 hI držečih, se zavoljo opustitve trgovine takoj po ceni proda. Kje izve se v trgovini F. M. Regorschek-a v Ljubljani, Stritarjeva ulica 3.	2147
Motorji na surovo olje in petrolin
ležeči in »tojeii od t—100 HP., kakor tudi lokom"' bila od 8—JO Na tisoče mo1®*" jev v obr»'d- — Nikake f^*n«ne kontrol- Prv0-vr»tD'refereno«-Qec nabav. »trojk' Ugodni planini pogoji. _ jbsežna garancij a.
I. WarchaIowski, Dnnafdl- PaulusgasSB 3
Ceniki ln ogled inže^J* *«tonJ
Hita Presker
krojač v LJnbl/aii!, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške Obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52