Ameriška Domovina /%/Vl' E I G/% mi— HO M E No. m r6^f^PS/,c ^ ' A( e AN IN *M»T iANOUAGi Oftt.? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 5, 1968 SLOVCN1AN MORNING N€WSPAPO ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Stalinisti so najveija nevarnost demokratski socialistični revoluciji klavni tajnik Komunistične partije ČSR je odločen pognati staliniste iz partijskega vodstva. PRAGA, ČSR. — Aleksander Lubček, glavni tajnik Komunistične partije ČSR, je na zborovanju v Brnu na Moravskem Priznal, da so “predfebruarski raakcijonarji”, kot je poimenoval Novontyja in tovariše, še Vedno “največja nevarnost" demokratični socialistični revolu-c>ji na češkoslovaškem. Novot-ttega je obdolžil, da je tajil svojo udeležbo pri čistkah v letih °d 1948 pa do 1967, ko je bil v Vodstvu ČSR, obdolžil ga je kar Naravnost laži. Na zasedanju Centralnega ko-miteta pretekli teden je bil kot znano Novotny s 6 svojimi pri-staši, bivšimi ministri, začasno izključen iz Centralnega komi-iota, dokler ne bo posebna komisija dognala njihovo krivdo Pri čistkah in preganjanjih sodržavljanov. Dubček je razkril na zborovanju v Brnu, kjer Sa je poslušalo okoli 6,000 uradnikov in odbornikov Komuni-stične partije, da se je odločil za sklicanje i z r e d nega kongresa Komunistične partije 9. septembra letos zato, da bo mogoče na njem pomesti iz partijskega vodiva staliniste, ki nočejo iz vodstva prostovoljno. Dubček in njegovi pristaši v Sodstvu Partije so šli po vsej Češki, Moravski in Slovaški, da Pridobe članstvo Partije, zlasti Pn njene krajevne vodnike za “demokratično socijalistično re-v°lucijo”, ki so jo začeli s svo-jirn prevzemom vodstva Partije. Ka zborovanju partijskih za-stopnikov v oboroženih silah je £°n. M. Dzur dejal, da se priza-^0vva, da bi čim bolj omejil “vo-la.ške vaje” Varšavske zveze na tieh češkoslovaške. Praga je pri-stala le na “štabne vaje”, pri ka-erih naj bi sodelovale le enote 2a zvezo in oskrbo, Sovjetija pa N Poslala zadnji četrtek na Slovaško tudi borbene enote. Rada 1 Pa poslala v okviru teh vaj na °zemlje ČSR tudi svoje tankov-ke in letalske enote. Praga se emu upira, ker je očitno, da 1}Pajo te “vojaške vaje” v prvi ^mti političen namen, potem še-6 vojaškega. li . . -----0------ Heinrich Luebke bo šel BONN, z. Nem. — Predsednik f Vezne republike Nemčije Hein-vlcb Luebke se je odločil, da bo ,e Pred koncem leta stopil s svo-^ega Položaja. Očitki nasprotni °V! da je podpisoval odobritve vnačrte koncentracijskih tabo-v času nacizma, bi utegnile °diti krščanskim demokratom D parlamentarnih volitvah pri °dnje leto. Luebke je star že g' mt in je na čelu republike že torej dosti dolgo dobo. °Htične stranke v Zahodni errimji, pa tudi posamezne sku Novi grobovi Mary Lipovec Včeraj je umrla v Richmond eights General Hospital 46 let stara Mary Lipovec, hčerka pok. Jakoba in Antonije, roj. Mohar, r,05 E. 155 St., sestra Edwarda, Josephine Tomšič, Josepha, Juhe Quade, Helen Luzar, Johna,-Rudolpha in Carolyn. Pokojna je bila rojena v Adrainu, W. Va., in je prišla v Cleveland pred 15 leti. Bila je članica SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Lucija Fabec Po kratki bolezni je umrla v Western Reserve negovališču v Kirtlandu, O., 91 let stari Lucija ^abec, roj. Gerl, vdova po 1. 1953 umrlem možu Johnu, mati ook. Johna, Lucille Gersin, Franka, Elsie Dazik in Mollie Zeitz, 13-krat stara mati, 23-krat pramati, sestra pok. Andrewa Gerla in Mary Cetin. Pokojna je bila rojena v Smrju v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1900 kjer je zapustila več bratov in sester. Njen mož John Fanec bil ustanovitelj Fabec Construction Co. v Euclidu. Predno sta se Mr. in Mrs. John Fabec preselila v Madison, Ohio, sta živela na 766 E. 200 St. Pokojna je bila članica ADZ št. 6. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.45, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob desetih, nato na St. Mary’s pokopališče v Paines-villu. Pip, ^ e v njih se že prepirajo mec o Luebkejevem nasledni Jasno in toplo. Najvišja tem Matura okoli 82. Sen. Robert F. Kennedy smrtno nevarno ustreljen ri turških volitvah je silo tudi nekaj nemirov ANKARA, Tur. — Zadnjo nedeljo so imeli v Turčiji narodne volitve. Izvolili so na novo ves senat, občinske svete in še pet poslancev, toliko je bilo namreč izpraznjenih mest. Volitev se je udeležilo 7 strank. Rezultat volitev še ni znan, toda vsi mislijo, da bo vsaj relativno večino dobila vladna stranka pravice, ki jo vodi ministrski predsednik Demiril. Vlada od izida volitev ni odvisna. Ima namreč v spodnjem domu tako zanesljivo večino, da gornjih 5 mandatov ne pride pri glasovanjih do odločilnega vpliva. Vendar je bilo za volitve precejšnje zanimanje, tupatam celo preveč. Na deželi ima namreč poleg vladne stranke veliko pristašev tudi republikanska stranka, ki jo je svoje čase ustanovil “oče turške republike” Kemal paša. Pristaši obeh strank so se na nekaterih voliščih spoprijeli, tekla je kri. Sedem volivcev je zgubi-;io življenje, 20 je pa bilo nevarnejše ranjenih. Pri turških volitvah to ni nekaj izrednega, se ponavlja od volitev do volitev. ---------------o------ Queen Elizabeth pojde v Lauderdale v Floridi LONDON, Vel. Brit. — Največji potniški parnik na svetu Cunardov Queen Elizabeth s 83,-000 tonami, ki ga je v letošnjem aprilu kupila skupina iz Philadelphie za 37.75 milijonov dolarjev, bodo jeseni po končani službi prepeljali v Ft. Lauderdale v Floridi. Tam ga bodo uredili kot hotel in konvenčni center. To je objavil tu tekom svojega obiska guv. C. Kirk iz Floride. Ladjo so prvotno hoteli zasidrati v Philadelphiji, pa so to opustili, ko je zvezna vlada odklo nila sredstva za zgraditev dovoznih cest od mednarodnega letališča do predvidenega sidrišča ladje. Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da n a s p rotniki smrtne kazni ne smejo biti izločeni iz porote, ki obravnava smrtno obtožbo. WASHINGTON, D.C. — Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da ne more biti veljavna nobena obsodba, ki jo je izrekla porota, iz katere so načrtno izločili porotnike, ki imajo pomisleke proti smrtni obsodbi ali so ji naravnost nasprotni. Sodišče je sicer izjavilo, da obsodbe takih porot lahko veljajo, pa je vendar dalo vsem, ki so bili od takih porot obsojeni na smrt, možnost pritožbe in odobritve nove razprave. Trenutno je pod tako obsodbo v deželi 435 oseb. Sodišče je precej jasno izrazilo svoje odklonilno stališče do smrtnih obsodb, vendar pa teh ni naravnost u-stavilo. Vrhovno sodišče pravi, da ni dovoljeno izključiti iz porote o-sebo samo zato, ker je izjavila, da ima pomisleke proti smrtni obsodbi. Dovoljeno pa jo je izključiti, če izjavi, da je na temelju svojih pomislekov nesposobna nepristransko odločati in nesposobna glasovati za smrtno obsodbo. Trenutno ni znano, koliko od na smrt obsojenih oseb v raznih državah ZDA je bilo obsojenih od porot, ki so bile sestavljene na način, ki ga je Vrhovno sodišče označilo za nepravilen. Vrhovno sodišče ZDA 0 jemenskemu imamu ««»1 smrtnih ,»..1 *££ kralj (imam) Al Badr je sicer zgubil deželo, toda upanje, da jo bo zopet spravil pod svojo kontrolo, mu je ostalo. Upanje bi bilo celo upravičeno, ako bi kralju ne grozila nevarnost v vrstah njegovih najbližjih sorodnikov in sodelavcev. Med njimi mu je najbolj nevaren 29-letni princ Ben Husein, ki je poveljnik vseh kraljevskih čet. Na zadnjem sestanku, ki so ga imeli jemenski plemenski poglavarji v Sadi, je Ben Husein postal še predsednik “kraljevskega sveta”, ki dejansko izvršuje kraljevo oblast. Kralj Al Badr sam živi namreč že tri leta v Savdski Arabiji. Postaja vedno bolj očitno, da hoče Ben Husein prav kmalu postati jemenski kralj. Mudi se mu zato, ker so kraljeve čete menda sedaj zopet pripravljene za akcijo proti republikancem. Zadnji zimski napad na republikanske postojanke se jim je ponesrečil. Upajo pa, da bodo sedaj imele več sreče. Predsednik republikanske jemenske vlade El-Amri je seveda drugačnih misli. Trdi, da bo še letos popolnoma zmlel kraljeve čete, kajti dobil je od Moskve najmodernejše orožje težkega kalibra. Koliko je v vseh načrtih in napovedih domišljije in koliko je resnice, se naravno ne da u-gotoviti. Pot do miru je pa v Je-menu še dolga. Milijon avtomobilov bomo letos uvozili? Vietnamski politik Tho obiskal Kosygina MOSKVA, ZSSR. — Ho Či Minh je poslal v Pariz svojega WASHINGTON, D.C. — Arne- sodelavca Mr. Tho-a. Tho je riška avtomobilska industrija gradi vedno večje, daljše in bolj luksuzne avtomobile, malo pa se briga za majhne in cenene. Tako se je zgodilo, da uvoz teh iz tujine iz leta v leto raste. Lani je bilo uvoženih v ZDA iz tujine 781,000 avtomobilov, pretežno majhnih in cenenih nemških, francoskih, angleških in japonskih. Število nemških in japonskih je v letošnjem letu vidno porastlo. V času, ko toži- menda v Hanoiu po važnosti četrti tovariš. To bo najbrže držalo. Ko je namreč Tho prišel na poti iz Hanoia v Pariz v Moskvo, ga je tam sprejel tovariš Kosygin in se dolgo z njim razgovar-jal, potem mu je pa še priredil uradno kosilo. Te in take časti ni vreden vsak rdeči potnik, ki potuje skozi Moskvo. V Londonu mislijo, da je Kosygin vse to dal v objavo, da podpre pomen tovariša Tho, ob- mo zaradi^primanjkljaja v zuna- enem Pa pove tovarišu Mau, da ' ‘ Ho Či Minhov režim še zmeraj nji plačilni bilanci, bomo izdali v enem letu za uvoz v tujini izdelanih avtomobilov 1.5 bilijona dolarjev. Pri tem trdimo, da je naša avtom obilska industrija najboljše opremljena in najbolj izkušena v množični produkciji! nekaj da na prijateljstvo s Kremljem. Koliko bo Tho pomenil v Parizu, se bo kmalu pokazalo na sejah, ki obravnavajo problem priprav za premirje v Vietnamu. Sinoči se je Robert F. Kennedy zahvalil svojim sodelavcem za pomoč pri primarnih volitvah in poln samozavesti tem dejal: Sedaj pa naprej v Chicago. Nato je odšel iz dvorane v bolj privatni del hotela Ambassador, kjer je neki mali, čokati moški, po vsem sodeč latinskega porekla, petkrat ustrelil proti njemu. Sen. R. F. Kennedy je bil zadet v ramo in smrtno nevarno v glavo. Skupina 6 zdravnikov, strokovnjakov za možgane, ga skuša z operacijo v bolnišnici Good Samaritan v Los Angelesu rešiti. Njegovo stanje je skrajno nevarno. LOS ANGELES, Calif. — Primarne volitve v Kaliforniji so končane in sen. Robert F. Kennedy je odnesel zmago. Dobil je po vsem sodeč okoli 46% oddanih glasov, sen. McCarthy 42%, ostanek pa je dobila nevezana lista delegatov. Doslej je preštetih šele polovico glasov (Ob 7. zjutraj po clev. času). Ko je sen. R. F. Kennedy dobil sporočilo, da je njegova zmaga gotova, se je prišel v dvorano hotela Ambassador, kjer je njegov glavni stan, zahvalit svojim sodelavcem in samozavestno dejal: Sedaj pa naprej v Chicago! Zahvalil se je celo sen. McCarthyju za odličen volivni boj. Nato se je umaknil v ozadje, od koder je bilo slišati ostre poke, nato pa krika: Pomoč, senator je ustreljen! Neznani moški je petkrat ustrelil in senatorja zadel dvakrat, enkrat smrtno nevarno v desno stran glave. Krogla je prodrla lobanjo za desnim ušesom in se zarila globoko v male možgane. Poleg senatorja so bili ranjeni še 3 iz njegove okolice. Predno je prišel policijski rešilni avtomobil, so nudili prvo pomoč zdravniki, ki so bili slučajno v dvorani. Smrtno ranjenega senatorja so prepeljali v bližnjo bolnico, nato pa od tam v bolnico Good Samaritan, kjer so boljše naprave za operacije. V zgodnji jutranji uri je šest zdravnikov, strokovnjakov za operacije možganov, začelo operacijo, da bi senatorja rešili. Dve uri kasneje še ni bilo nobenega sporočila, ali je operacija uspela ali ne. Četudi bo operacija uspela, je jasno, da bo senator potreboval dolgo časa za okrevanje, če bo sploh kdaj popolnoma zdrav in sposoben za javno življenje in delo. Napadalca so prijeli, toda noče povedati niti svojega imena. Je majhen čokat in po vsej verjetnosti latinskega porekla. Policija je vzela njegove prstne odtise in jih poslala v Washington, D.C., FBI za identifikacijo. Razburjeni ljudje, zbrani v dvorani, so skušali napadalca dobiti v roke in ga linčati. Policija ga je pravočasno odpeljala. Splošno zaprepaščenje Novica o atentatu na sen. Robert F. Kennedyja se je v trenutku razširila po vsej deželi in izven nje. Povsod je povzročila strahotno zaprepaščenje. Sen. E. McCarthy je takoj po sporočilu odšel v svoj hotel in izjavil, da j bo opustil vse nadaljnje kam- panjske načrte in se vrnil v Washington. Težko ranjenega sen. R. F. Kennedyja je priporočil Bogu v molitvi. (Oba sta katolika). Vodniki Senata in Predstavniškega doma so izrazili svojo globoko žalost nad tragedijo, ki je v kratki dobi niti petih let zadela rodbino Kennedy. Predsednik L. B. Johnson je dejal, da ni mogoče najti dovolj močnih besedi za označitev težke nesreče. Smrtno ranjenega senatorja R. F. Kennedyja je priporočil vsemu narodu v molitev. Narod je pozval, naj (.pusti sovraštvo in se združi v skupnem naporu za splošno dobro dežele. Podpredsednik H. Humphrey je v Colo. Springs, Colorado, kjer je po uradnem’ poslu, dejal, da so njegovi upi in molitve s senatorjem R. F. Kennedyjem in njegovo družino. 'Pohod" bo 19. junija praznoval "dan solidarnosti1 W A S HI NGTON, D.C. — Ker je vodstvo črnskega pohoda revščine dognalo, da priprave za glavno junijsko manifestacijo ne potekajo tako, kot bi bilo treba, je naprosila svojega sodelavca B. Rustina, naj prev zame organizacijo manifestacije “dneva solidarnosti”, ki naj se vrši 19. junija- Rustin je znan organizator črnskih akcij. Že v avgustu 1. 1963 je za pokojnega dr. M. L. Kinga organiziral v Wa-shingtonu manifestacijo 200,-000 črncev, ki je potekala v vzornem redu. Sedaj je prevzel podobno nalogo za 19. junij. Nihče ne dvomi, da bo napel vse sile, da se manifestacija posreči. V ta namen je objavil poseben proglas na a-meriško javnost, ki v njem poziva vse Amerikance, naj sodelujejo pri akciji in ne gledajo pri tem na svojo polt. V proglasu je naštel tudi vse cilje manifestacije, ki so pa že znani od preje: milijon novih delovnih mest za črnce, 6 milijonov novih stanovanj v 10 letih, več socijalne politike, ravnopravnost polje delskih delavcev z i n d u s trijskimi, večji federalni proračun za socijalne izdatke itd. Manifestaciji na dan 19. junija že grozi par nevarnosti. Prijatelji pohoda se bojijo, da bo udeležba slaba. V znanem “mestu vstajenja” ne vlada namreč med manifestanti najboljše razpoloženje, opaža se naveličanost, ki jo je zadnjih par tednov še povečalo stalno deževje, ki je naselbino spremenilo v pravo veliko mlako. Širi se tudi nepočakanost. To so hitro opazili črnski demagogi, ki že napovedujejo “udarne akcije”, ako bo federalna uprava hotela vse prošnje in predloge izpolniti le z obljubami. Ako se bodo manifestacije spremenile v večje ali manjše demonstracije, bo marsikdo, ki je mislil biti 19. junija v Washingtonu, rajše ostal doma, saj ne bo vedel, kako se bo “dan solidarnosti” končal. Dr. Rust pa ne obupuje, kar se mu je posrečilo pred 5 leti, se mu mora tudi letos. O tem je globoko prepričan. 9en. E. F. Kennedy pri bratu Sen. Edward F. Kennedy je danes zjutraj priletel z letalom v Los Angeles in odšel naravnost v bolnišnico, kjer je bil njegov brat Robert že na operacijski mizi. Pri možu je tudi njegova žena Ethel. Ta je ves čas ohranila mirnost in prisotnost duha. Kot znano, je nosna z 11 otrokom. Zdravnik, strokovnjak za operacije možganov, je dejal, da je glavna nevarnost pri operaciji krvavitev in pritisk krvi na možgane. Če krvavitve ni mogoče ustaviti, je smrt neizogibna. Svet v napetosti čaka besede zdravnikov, ko se vsa dežela sprašuje, kam je prišla. Mar je postala Amerika res dežela političnih a t e n t atov? Predsednik John F. Kennedy, črnski vodnik dr. Martin L. King in sedaj sen. Robert F. Kennedy. “To je noro,” je dejal sen. Jackson in tem zadel misel vse dežele. Iz Clevelanda in okolice .1». Raznašalca iščemo— Uprava lista išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove, Grove-wood, Arcade, Glencoe in E. 161 St. Kličite 431-0628. Prodaja peciva— Podr. št. 25 S2Z bo v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj prodajala v farni dvorani domače pecivo. Izkupiček pojde delno v ročno blagajno delno pa za kapelo Marije Pomagaj v Washingtonu, D.C. Članice Podružnice so prošene, da prinesejo pecivo že v soboto opoldne. Elektrika bo dražja— Mestni svet je v ponedeljek izglasoval podražitev cene električnega toka mestne elektrarne za 8%. Jack Banko, zastopnik 32. varde, je še z dvema drugima odbornikoma glasoval proti povišanju in obdolžil mestno upravo, da se namerava elektrarne znebiti. Ta je bila pred leti postavljena, da bi pomagala vzdrževati ceno električnega toka čim nižje s pomočjo konkurence privatni elektrarni CEL Kot znano se je župan C. Stokes zavzemal tekom volivne kampanje za prodajo mestne elektrarne. Štrajk— V podjetju Addressograph-Multigraph Corp. je prišlo včeraj do štrajka 2100 delavcev in okoli 700 uradnikov, ko je članstvo unij odklonilo predlog nove kolektivne pogodbe za prihodnja tri leta. Odklonjeni predlog vsebuje določilo o 70 centov poviška na uro pri plačah in robnih koristih. Letalska zveza s Chicagom— Včeraj je bila vzpostavljena redna letalska zveza z letališča Burke ob jezeru s Chicagom. Vsak dan z izjemo nedelje lete v vsako smer po tri letala. Na obisku— K svojim sorodnikom Johnu in Viki Kamalic, 1144 E. 63 St. Cleveland, je prišla na obisk iz Radomelj pri Domžalah v Sloveniji gdč. Nada Rojc. Dobrodošla in obilo zadovoljstva med nami! Saigon ukinil cenzuro SAIGON, J. Viet. — Nova vlada Južnega Vietnama predsednika Tran Van Huonga je s 1. junijem ukinila cenzuro nad časopisjem. Odgovornim urednikom ne bo več treba predložiti pred tiskom krtačnih odtisov cenzorjem, morali pa se bodo še vedno držati “splošnih navodil” o pisanju in urejanju časopisja. Tako na primer ni dovoljeno Zadnje vesti BELGRAD, SFRJ. — Pripadnikom Komunistične partije na univerzi se je posrečilo vriniti med štrajkujoče študente in preprečiti nadaljnje demonstracije. Oblasti so prepovedale vsa javna zborovanja in pohode po mestu. Z balkona rektorata univerze so štrajku-joči študentje obesili velik napis: Proč z rdečo buržuazi-jo! Štrajk je imel po vsem sodeč bolj politični kot strokovni značaj. JERUZALEM, Izr. — Izraelska letala so včeraj napadla obmejne kraje onostran Jordana, odkoder naj bi streljali na izraelsko stran reke. V Jordaniji naj bi bilo 30 mrtvih in 60 ranjenih. PARIZ, Fr. — Delavstvo je zavrnilo predloge za konec štrajka. Tovarne stoje, prav tako javen promet, pošta, trgovine so zaprte. Od 10 milijonov štraj-kujočih se je vrnilo na delo manj kot en milijon. — Večina vrst srnjakov odvrže vsako leto rogovje, nakar jim zraste novo. vorih z Narodno osvobodilno fronto in o kaki koalicijski vladi v Saigonu, v kateri bi imela ta v časopisju razpravljati o razgo-| svoje zastopnike. National and International Circulation Vtolished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E« Združene države: |16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mašeča y.r. Kanado in deželo izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: ” United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio S3, No. Ill June 5, 1968 Kriza v Titovi industriji znajo, da je “planirana stopnja rasti” nerealna in da je plan propadel. Vse to pa ni nobena tajna za jugoslovanske gospodarske kroge. Vedo, da bi jim mogli pomagati na noge le izdatni krediti. Teh pa ne morejo pričakovati od nikoder. Vedo, da je federacija investirala po svojih bankah 55 bilijonov novih dinarjev v 1,600 podjetij. Vedo pa tudi, da je 80% tega kapitala odšlo le v 86 podjetij, največ v Srbiji, in da ostalih 1,516 životari ob ostanku 20% ali 16 bilijonov. To je seveda že rodilo dosti slabe krvi in jo še bo. Režim ve, da se iz zagate ne bo zlepa izmotal. Zato pripravlja sedaj “bilanco federacije, ki naj pove, kam vse je zvezna vlada po svojih privilegiranih bankah vtaknila poleg gornjih 55 bilijonov novih dinarjev še velike zneske drugega “državnega kapitala”. To je le majhen del gospodarskih težav. Njim je treba dodati še politične, narodne, kulturne, prosvetne, socijalne. Samo bodočnost lahko pove, kako se bo Tito mogel izmotati iz njih, ako jih ne bo moral odriniti na prihodnje leto in prihodnjo petletko. Ali bodo pa ljudje pri volji, da še čakajo, kot so sedaj že 20 let? I. A. Jaka Okorn je razstavljal na “Osmi” BESEDA IZ NARODA Julija bodo potekla tri leta, odkar Tito izvaja svojo družbeno in gospodarsko reformo. V praksi se je oblekla na gospodarskem polju v sedaj veljavno petletko, ki bo končana 1. 1970. Tako predvideva zakon. Ali pa bo res končana? Dosedanji pičli uspehi dovoljujejo sklep, da se bo petletka ustavila sredi poti, ako je režim že preje ne bo spremenil, kar je zelo verjetno. Hrbtenica petletke je planirani razvoj jugoslovanske industrije. Če ta spodleti, bo pokopana petletka. Zato je izredno važno, kako se je industrija razvijala do sedaj in kako stoji koncem tretjega “reformnega leta”. Odgovor je jasen, ni pa razveseljiv. Petletka predvideva, da bi morala industrijska proizvodnja naraščati vsako leto petletke za povprečno 10%. To pričakovanje se ni uresničilo. Prvo leto petletke se je industrijska proizvodnja povečala za 4%, drugo leto je obtičala na ničli, v sedanjem tretjem letu pa “pričakujejo , da bo morda narastla za 3%. V treh letih ne bo torej dosegla niti predvidenega naraščanja v prvem letu. Po domače se temu pravi, da je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji že od lani v krizi. Režim tega dolgo ni hotel priznati. Sele v letošnjem maju je vladni predsednik Stane Kavčič moral rabiti to nesimpatično besedo. Da bi se mogla industrijska proizvodnja toliko dvigniti v zadnjih dveh letih petletke, da bi popravila, kar je bilo zamujenega v prvih treh, v to ne verjame nihče; zato se množijo glasovi, da je treba petletko revidirati, da ne bo ob njenem koncu običajne velike blamaže, ki jo je do sedaj pripravila režimu še vsaka petletka po 1. 1945. Kako je moglo priti do tako poraznega rezultata v industrijski proizvodnji? Najprvo je treba opozoriti, da je režim precej nekritično gledal na uspehe industrijske proizvodnje pred 1. 1965. Rdeči številkarji so naračunali, da se je pred 1. 1965 industrijska proizvodnja dvigala povprečno za 10%. To je bil le privid, ne pa stvarnost. V tisti dobi je namreč v Jugoslaviji vladala inflacija, ki je gnala cene navzgor. Tako je vsako blago imelo koncem leta večjo ceno neglede na to, kdaj je bilo producirano. V povprečju 10%, je bilo tako vključeno najmanj 5% razvrednotenja dinarja. V dobi pred 1. 1965 tudi tovarne niso gledale na kakovost blaga. Potreba po industrijskih izdelkih je bila velika, kupec ni spraševal po kakovosti in ceni blaga, je bil vesel, da je blago dobil. To so bili zlati časi za Titovo industrijo, ki so pa posledice inflacije prezrli in vse uspehe pripisovali le svoji “sposobnosti”. Po 1. 1965 je kakovost blaga prišla do svoje veljave. Kupec je postal izbirčen, je začel gledati na ceno. Pokazalo se je, da so izjema tiste tovarne, ki delajo blago po okusu potrošnika. Ako bi v tovarnah vladala gospodarnost, bi morale takoj ustaviti proizvodnjo, kakor hitro je prodaja hlaea začela zastajati. Tovarne se na to niso ozirale, so proizvajale kar naprej na zalogo. Zaloge so začele rasti z neverjetno hitrostjo. Cenijo, da imajo samo tovarne v Sloveniji na zalogi proizvodnjo celih preteklih 12 mesecev. Slovenija bi torej mirno lahko ustavila industrijsko proizvodnjo za leto dni in še ne bi prišla v zadrego z dobavami, ako bi se kupci odločili za nakup predmetov slabe kakovosti. Zaloge žrejo denar, tega pa komunistična podjetja nimajo, ker živijo le od posojil, ki so jih banke le prerade dajale klijentom, da jim tako varujejo “pravico do posojil”. Po 1. 1965 ni bilo več stare inflacije, posojila so postajala redka, tovarne so pa denar morale dobiti. To so dosegle tako, da svojih dolgov niso plačevale, kar so pa terjatev vnovčile, so jih norabile za lastno obratovanje. Tako se je vsa dežela zadolžila za težke bilijone dolarjev. Vsi so bili vsem dolžni, nihče ni nikomur plačeval. Ko je stiska prišla 1. 1966 do vrha, je režim odredil pobot vseh dolgov preko bank. Tista podjetja, ki so imela več dolgov kot terjatev, so pa dobila poseben kredit za poravnavo razlike med dolgovi in terjatvami. Tako je bil volk sit in koza cela, vse skupaj je pa dalo povod za nov val inflacije. To ni dolgo trajalo, zopet je nastopila doba velikih zalog in splošnega zadolževanja. Vlada je ravno sedaj znova vpeljala prisilen obračun dolgov in terjatev, ki je pa še slabši od prvega: dobrim podjetjem bo pobral denar in ga naložil pri slabih bankah. Vsi pravijo, da bo čez nekaj mesecev zopet staro stanje: prevelike zaloge in preveč dolgov. Industrija sama je tako postala sploh nesposobna, da bi izpolnila obveze napram petletki. To pa pomeni smrt za petletko. Ni pa kriva samo industrija, tudi režim nosi velik del odgovornosti. Je namreč sistematsko v zamudi, kadar je treba delati hitre ukrepe. Zato pa celo nositelji režima pri- NEW YORK, N.Y. — Pravzaprav ko to poročilo za vso slovensko srenjo na tujem zapisujem, se komaj začenja tretji dan njegove razstave, za katero je odločil čas od 25. maja do 2. junija 1968. Jaka Okorn je vsesplošno poznan v naši njujorški srenji, seveda mnogim ne kot slikar-ama-ter. Poznan pa je tudi precej mlademu rodu Slovencev po A-meriki, ker je eden od ustanov-nikov dijaškega društva SAVA in je bil nekaj časa urednik njenega glasila od tedaj, ko se je p r e i m e n o valo v “Odmeve z Osme” in zdaj kratko “ODMEVI”. Jaka Okorn si zaradi lepega števila slik — samo na to razstavo je dal 36 od njih, ki jih je že napravil, — ni nadel nobenega nimbusa samozvanega umetnika. Kot tak tudi ni še nikdar stopil pred jaVnost, razen menda pred že kakimi 10 leti na masovni razstavi na Washington Square-u, ki je newyorška a-trakcija dvakrat na leto. Razstavljal je pred tremi leti tudi v stavbi, kjer je zaposlitvena tehnična gradbena družba. Takrat je med mnogimi odnesel celo malo nagrado. Ne bi se drznil trditi, da se s to samostojno razstavo na “Osmi” Jaka Okorn zdaj uveljavlja kot slovenski umetnik v mednarodnem svetu. To nikakor ne more biti, kar iz dveh razlogov: Prvič, nikjer še ni dobil nekega oficielnega priznanja kot pravi umetnik. Tudi ta razstava mu tega ne bo dala, ker je razstavni prostor odmaknjen iz tiste newyorške umetniške sredine, kjer sodbe in mnenja veljajo — in vsekakor tudi srečno naključje za vsakogar, če obveljajo. Že iz tega zadnjega sledi, da ni s to razstavo stopil pred mednarodni forum, razen, da jo obiskujejo mimoidoči ljudje, ki jih je kdosivedi kateri veter pognal v nju jorško mesto prav zares — z vseh strani sveta. Menda bo res, da mu celo rtju-jorška slovenska srenja ne bo dala bogve kakšnega priznanja niti za množino dela, ki ga nam razkazuje. Sicer je slikarstvo in kiparstvo, čeprav sta poleg petja dokaj elementarna izraznost človekovega čustvenega izpričevanja, ki ljudi ne grabita, da bi se u-stavljali sami pred seboj in se bolj potanko pogledali, kakšni pravzaprav so — ali še bolje rečeno: kakšni smo! Umetnost je bila zmeraj hkrati časovno zrcalo človeka tiste dobe, v kateri se je pojavljala. Tudi dandanes imamo časovno-sodebno umetnost, ki v mnogih ozirih naplavlja vso duševno zdajšnjo stisko človeka, da se potem v njej utaplja misleč, da je sebi odkril čudovitost svoje notranje zakladnice. Pa iz nje v svoji naglici — ne zavedajoč se tega — večihokrat potegne rav-no najslabše. In temu — čeprav je ves osupel v odkritju — hoče nakaniti nekak duhovni blišč. Začetki mode rne umetnosti nam govore, da moramo biti previdni, kajti kaj bo od te poplave resnično ostalo in kaj je v njej vredno za sklenitev verige razvoja, lahko danes morda samo naslutijo tisti, ki imajo poleg naobraženosti tudi nekakšno genij alno intuitivnost. Mislim, da je ipri gledanju vprav najsodobnejše umetnosti pomembna počakanost in zadržanost :za sprejemanje vsega, kar se danes od človeka človeku ponuja. Zamaknjenost v znanost in tehniko je očitno nekam prevelika in premočna. Če umetnost skuša (žal premnogokrat po kvazi-umetnikih) registrirati današnji čas v odrazu najočit-nejše vidljivosti: hrupne tehnike, je do neke mere naraven in dojemljiv pojav. Težko pa je reči, da je v prav sleherni takšni “sodobni umetnini” že tudi dih današnjega časa s subtilnostjo “vsega duha časa”. Izgleda, da sem se odmaknil od naslova poročila, vendar včerajšnje mimogrede mnogokratno hipno razmišljanje, mi je te misli nanizalo, ko sem se razgledoval v razstavljena dela Jaka Okorna, in se pomudil večkrat pred cerkvijo na “Osmi” in prekinjal branje majske številke “Klica Triglava”, ki sem ga našel v Savini čitalnici — ter se večkrat zamislil v mimoidoče. Tudi razstava sama me je popeljala v takšno razmišljanje. Naj jo drugi sodijo tako ali tako, za mene je bila (morda še za koga) vprav zanimiva. Je res, da Jaka Okorna poznam dokaj dobro. Veliko njegovih del sem že poprej videl. Nekatera so mi marsikaj govorila in zategadelj sem mu nekajkrat rekel, da mu bi bilo koristno tudi nekaj šolanja za tehnično obvladanje problemov, na katere umetnik zadene pri oblikovanju zunanje forme svojega notranjega im-pulsa in doživetja. Razstava — oziroma dela na njej — nam veliko povedo o Jaki Okornu, kot umetniku in kot človeku. Že vidim nasmeh na marsikaterih ustnih, ko je prebral vpravkar zapisani stavek. Hm, ali je Jaka Okorn sploh u-metnik, bo marsikdo resno podvomil. Vendar, kdor ima ipo-|sluh za takšen izraz utripa človekove duše, mu bo to priznanje dal. Razstava sama lepo pove, da je Jaka Okorn — resnični umetnik, je pa, žal, premnogokrat tudi navaden mazač. Eno in drugo je. Kdaj je eno, kdaj je drugo? Vselej, kadar dela neposredno pod močnim pritiskom notranjega impulza, nuje, takrat je u-metnik in njegovo delo to izpričuje, ker je na platno naložil svoje notranje breme kot lastno notranjo sprostitev. Tu je iskren. In tu tudi pokaže, kako nepristen je takrat v mnogoka-terem govorjenju, ko miselno blodi po nareku znanosti po stvareh, ki jih ne razume in ne! dojame. Seveda tehnična plat sodi spet v drugačno presojo. Kadar se loti slikanja v ubijanju dolgočasnosti, pa je zares le mazač. Druga plat razstave je zanimiva, ko jo pogledamo pod vidikom vjplivne in snovne obdelave. Na prvi pogled takoj lahko ugotoviš, da je Jaka Okorn doma v imprisijonističnem izražanju, da se je samo dvakrat vrgel v nekak abstrakt v slikah, katere bi jaz poimenoval: eno za ‘barvno impresijo’ in drugo za ‘igro barv’. Predmet obdelave mu je v glavnem pokrajina z nebom nad njo. Nebo mu je velikokrat milje, v katerem izrazi svoje notranjo razpoloženje: vi-harnost, mirnost, zamaknjenost. Drevo, cerkev, gora, žito, vas, kozolec, znamenje so izraz domovinske težnje ... In tu nam razstava lepo poka*-že, kako je sprva ustvarjal večinoma po nareku hrepenjenja po slovenski zemlji. Polno je teh motivov. Naj nekatere imenuje: ‘Vas v žitnem polju’, delana še s čopičem. Teh ima samo tri ali štiri, vse ostale je tehnika nadevanja in raztegnitev barve z nožičem ali lopatico. ‘Vas v žitnem polju’ je izraznost naše zemlje, ko je dihala še v tisti mirnosti, ki ni poznala močnih tresljajey mašinske civilizacije in “kulture”. Naravno v tako mirnost spada vrh zvonika in v njej se s ponosom ponaša kozolec. Dobra je ‘Veter v polju’. Živost je podana v upogibu žita in splašeno-sti vran. ‘Pot v vas’, ‘Znamenje pred vasjo’, ‘Plod ob vasi’, in ‘Vas oh gorskem potoku’ so menda dela, ki imajo spominske vtise iz dobe begunstva na Koroškem. Najboljša od vseh, ki bi jih jaz označil kot ‘domovinske’, je brez dvoma ‘Cerkev’, ki je izrezan kos slovenske krajine. In to je ena njegovih zadnjih slik. Vse te domovinske slike in zlasti še ‘Cerkev’ nam odkriva, da navkljub vsej življenjski vihravosti je naš Jaka Okorn ostal v bistvu le Slovenec — in morda to še najbolj pristno izpričuje. Zaradi teh slik ima njegova razstava svojo ipomebnost, ker v njih je resničen slovenski izraz. S takimi slikami še drugim ljudem nekaj pove: o slovenski zemlji, o slovenskem človeku in iz njih, kar je najvažnejše, govori slovenska duša. To se občuti! Ob zadnjih vrsticah sem se šele ovedel, kako pravilneje bi bilo obdelati ‘domovinske’ ob koncu poročila, da bi vse izvenelo v bralčevo dušo in tam tudi ostalo. Vendar tudi v tem je izpričana neposrednost vtisa, ki mi ga je Okornova razstava dala — kot Slovencu. Drugi del ima vidik impresij, ki si jih je Jaka nabral ob pre-vandranjih ameriške dežele. V prvih ‘domovinskih’ je barvni izraz mirnejši, čeprav sem pa tja nadeva močnejše barvne tone rumene barve, so druge ‘ameriške’ kar viharne, lahko bi rekel ‘fovistične’ — zlasti, če kdo pomisli na sliko ‘Drevesa’, ki je visela na strani ob Klezinovem ‘Bledu’. Ali pa ‘Rože’, ki je visela prva na levi strani od vhoda. V to skupino spadajo slike: ‘Grand Teton’, ‘Bighorn’, ‘South Dakota’, ‘Rocky Mountains’. Zlasti pri sliki ‘Drevesa’ me je spomnil na fovista Henryja Ma-tisse-a. Preveč bi bilo vse razčlenjevati. Rad bi omenil zlasti še dve sliki: ‘Po nevihti’ in pa ‘V gozdu'. Pri obeh je začuda podoben Rihardu Jakopiču. .Seveda Jakopič je fin, Jaka Okorn pa je grob. Vendar barvne kompozicije to primerjavo gledalcu vsiljujejo — posebno še primerjanje Jakopičevih ‘Brez’ in Okornove slike ‘V gozdu’. To je nanizanje mojih misli in vtisov iz razstavnega prostora, kjer nam je Jaka Okorn pokazal, da se je rodil kot nekaj u-metnika v sebi, da pa se ni razvil =— menda zaradi' svoje vihravosti — v pravega umetnika. Morda — škoda zanj, in tudi morda škoda za slovensko srenjo v tujem svetu. Ko sem stal na cesti pred cerkveno dvorano in opazoval večino mimoidočih, sem dojemal duševno stisko teh ljudi, ki so našo mestno četrt — vsaj po cestnem vtisu — spremenili v “hi-pijsko vas”. To je tista stiska prenekaterega današnjega človeka, za katero niti prav dobro ne vemo, odkod je prišla in zakaj je prišla, kaj je njena teža in kam ibo te in morda še mnogo drugih ljudi potegnila in se morda celo ;z njimi neusmiljeno poigrala in pogubila. Njihov odnos do življenje je meni nerazumljiv, ko jih vidim v ljubimkanju vsega abnormalnega, v vsej njihovi grobosti ne-okusa, v tisti primitivnosti in v tako primitivnem odklonu do življenja, češ da je le-to nesmi-. selno in absurdno. Vprašal sem se: Ali je duševna stiska teh ljudi šele zdajšnja ponazoritev Rousseaujevega klica: Nazaj k naravi! Ali je to potem dvig ali padec človeka?! Stopim nazaj v razstavno dvorano. Veselejši sem bil ob pogledu na Jakijeve slike, ker sem spoznal, da kot rojen — nerazvit umetnik v sebi ni podlegel moči poplave, čeprav v besedah mnogokrat bi tako domnevo vzbudil. V slikah pa je pristen in v njih se izpričuje, kar mu je dala slovenska zemlja in tudi slovenska mati. Pa tega sem bil srčno vesel! Tone Osovnik ------o------ Vabilo na spominsko proslavo Tabora na Slov, pristavi CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih p r o tikomunističnih borcev TABOR vabi vse clevelandske Slovence na vsakoletno spominsko proslavo, ki se vrši v soboto, 8., in v nedeljo, 9. junija 1968, na Slovenski pristavi. V soboto, 8. junija, ob pol osmih zvečer bo pobožnost pri kapelici na Orlovem vrhu. Po pobožnosti prižiganje svečk ter razsvetljava kapelice, kurili bomo tudi kres. V nedeljo, 9. junija, ob 9. uri dopoldne odhod avtomobilov z 72. ceste pri jezeru. Collinwood in Euclid se sprevodu pridružijo na istih mestih kot prejšnja leta. Ob pol enajstih dopoldne sv. maša, polaganje venca. Med sv. mašo se deli sv. obhajilo. Po sv. maši kosilo. Popoldne pete litanije. Naproša se, da vsi tisti, ki želijo imeti kosiilo na Slovenski pristavi, kličejo za rezervacijo kosila na telefonski številki: IV 6-5208 ali 944-4758. Naprošajo se vse narodne noše, tudi belokranjske, da se tega spominskega dne v velikem številu udeleže. Za odbor: Hinko Zupančič ------o------ Romanje v Lemont CLEVELAND, O. — Sleherno leto je na prvo nedeljo v juliju vseslovensko romanje v Le-mont. Veliko Slovencev bo letos obiskalo lepo Slovenijo, pa tudi Marijo Pomagaj na Brezjah. Večini tega ni možno, zato ste vsi Marijini častilci prisrčno vabljeni, da se udeležite tega romanja. Marija vas vabi in čaka na Le-montskem griču. Kdor se je že udeležil teh romanj, ve, da je dobil pri Mariji mir in tolažbo. Koliko prošenj pa je bilo uslišanih, pa vedo le posamezniki. Naš dolgoletni voditelj romanj g. Jakob Resnik je obolel in se letošnjega romanja ne more u-deležiti. Spomnili se ga bomo v molitvi pri Mariji. Ob vsakem romanju mi je omenil, “Kako sem vesel in zadovoljen, da sem zamogel poromati, daj Bog in Marija da mi bo še drugo leto mogoče.” Zato, komur je le količkaj mogoče, naj pohiti k Njej. “Vse k Tebi hiti, Marija pomagaj nam Ti.” Ker je čas nekoliko omejen, se prijavite takoj. Voznina za tja in nazaj je $16. Prijavljen je samo dotični, ki je plačal voznino s prijavo. Avtobus bo čakal ob petih zjutraj v soboto, 6. julija, na E. in 80 St. v Newburghu, da pobere romarje iz Newbur-gha, ob 5.30 pa na St. Clair Ave. pred Baragovim domom. V Le-mont dospemo okoli 1. ure, kjer nas bo čakalo kosilo. Pozneje se bomo ravnali po sporedu, ki ga nam bodo dali čč. oo. frančiškani. Prijave sprejema tokrat samo Anton Jeglič, 1507 E. 68 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon HE 1-3084. Povratek iz Lemonta je v nedeljo popoldne ob petih po našem času. Prosim vas, ne odlašajte s prijavo, da vem radi naročila avtobusa. Anton Jeglič -----o---- IZ SLOVENIJE Koroški deželni glavar Sim11 v Ljubljani V torek, 21. maja, je prispel v Ljubljano na dvodnevni uradni obisk koroški deželni glavar Hans Sima. Z deželnim glavarjem sta prispela v Slovenijo tudi namestnika deželnega glavarja dr. Kerstnig in dr. Weissmam ravnatelj deželnih uradov, dvor-ni svetnik dr. Hauer ter šef pre' zidija dvorni svetnik dr. Loben-wein. Koroško delegacijo sta spremljala do avstrijsko-jugoslovanske meje na Ljubelju generalu! konzul Jugoslavije, dipl. in^ Karmelo Budihna in konzul Željko Jeglič. Na Ljubelju pa je pozdravil visoke goste s Koroške član slovenske vlade g. B°' jan Lubej. V okviru dvodnevnega obiska so obravnavali zastopniki izvršnega sveta in Koroške pod predsedstvom predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča vrsto vprašanj političnega, kulturnega in gospodarskega značaja. P1* razgovorih je bila poudarjena potreba po poglobitvi sodelovanja med Slovenijo in Koroško ter vloga manjšine, ki se ni le vključila v to sodelovanje, temveč ga s svojo konstruktivno p°' litiko v znatni meri soomogoča. Ob priliki uradnega obiska v Sloveniji si je ogledala koroška delegacija tudi tujsko-prometno in gospodarsko središče Koper. Petdeset let župnik na isti župniji Župnija sv. Barbare v Slov-goricah je 28. aprila 1.1. obhajala posebno slovesnost. Pred 50 leti je to župnijo prevzel sedanji župnik Jožef Potočnik in je bi vsa leta — razen v času 1941-40 — svojim župljanom dober Pa' stir. Slovesnosti se se udeležil1 tudi duhovni sobrat j e iz Maribora in okolice ter celo iz Hrvat-ske, da so čestitali župniji za tako dobrega dušnega pastirja, 1 kljub visokim letom še vedno z mladeniško vnemo opravlja sam vsa duhovniška opravila. Slav aostni govor je imel stol. dekan F. Hrastelj iz Maribora, ki je stital slavljencu tudi v imen11 mariborskega škofa in mu izl° čil dekret o imenovanju za kon zistorialnega svetnika. Tudi v Ljubljani 3 1. junija tl. je tudi v lj^' ?ki stolnici vsako sobo 0 er ob 7. uri maša s pridig0’ kateri lahko zadoste nede J iolžnosti tisti, ki bodo v 3 na kakršenkoli način za 1 ali ovirani. Ta maša P11 prav tistim, ki gredo v nC^ ) na celodnevni izlet, uh djo zaposlenim delavcem 1 ^ žbencem ali dijakom, ki glC^ a nedeljo na svoje dorruA >i se doma težko udelezh 3. - Taka maša bo vedn° pred zapovedanimi PraZ pr. 12. junija pred prazn ' °G0MIR MAGAJNA: GRANIČARJI ^rav za prav mora biti mla- 'eilič na drugem svetu zelo sre-kajti živ človek bi se ne l0Sel smejati tako lepo, kot se ;{oni” je rekel graničarjem, ki ^ °b ognju začudeni strmeli v ^S°Ve oči. “Le ko sem ga hotel govoriti, mi je hipoma izginil :ik°r senca, če posvetiš nanjo. |tav za prav pa ni bil senca, W oči so se mu svetile kakor 'Setli ali naj svetlejša luč.” ft pričeli so se pogovarjati, Jko mora biti na drugem sve-jM^sak je povedal svoje—Tine Pa je poslušal in pristavil '(iVse trditve to: , ^rav za prav nihče ne more |5t*cti, kako je tam. Sicer se hne z onega sveta, toda povprašaš, takoj pobegne. , ft materi se je umrli moj oče jjftat prikazal. Bel je bil ka-,r sneg in smejal se je. Videti f ftk>, kako rad bi nekaj pove-, Vendar je izginil vselej, ko J ft mati nagovorila. Oni svet ,°ra biti nekaj neizmernega, ftftš in na mah se pred tvo-ft očmi razprostre ves tisti ,tfti svet, niti koraka ni treba ,e^iti in že si tam. Seveda ni 1 °' kakor mislite vi, da mora .°Vek leteti nekam daleč. Nika-i°r hi treba leteti. Vse je kar ft tebe in ne veš, kaj bi gle-j.; Slišiš godbe, kakor jih nisi ^ nikdar v življenju, vidiš ;^Vei kakršnih nisi niti sandal ^ar, in vidiš obraze, ki so lepi, da bi kar skoprnel od ft°Ve lepote. Nobene grdobije t Vee tam, kajti če bi bila, bi ^ svet ne bil drugi, ampak ta, na katerem sedimo se->5 Vi seveda mislite, da ni toda jaz vam povem, da 2 Pred kratkim gledal v noči aZen, prav ko sem ležal prav ‘ 1 m so drugi bili na straži, d ftihi se je pokazala neka ftfta in je segala od tal do j{fta in je bila tako lepa, da bi jj.ft mogla naslikati niti gospo- ^ Mira, ki je slikala Luko i^ftskega. Gledal sem jo ka-J Umaknjen, toda komaj sem 1 .fl usta, da bi jo nagovoril, ia^e ^1 bilo več nikjer. O, ver-H vi to?” ( bičarji so molče prikimali. verjemite — že samo nje-iij.ftft znoreli bi od veselja, če videli. Seveda je bila tista ^ le košček drugega sveta. H, tem svetu pa ne doživiš Človek “c posebne stvari, domotožje, da bi šel iz ene ft° v drugo, p?i pride v drugo Prav taka, kot je bila prva. ^rava’ ^a^e ro^e> , esu in tako kamenje.” j, a ali je res, da je tista i^ftična, ki je slikala Kazan-5|^a> tudi lepa? Ali je res pri-V ^ zdravnikom in kapetanom ttiJ°2d? Potem je tudi jedla ll^ft'da?” so ga izpraševali na oddaljenih stražah. itia edina ženska, ki nekaj '.roda kaj hočemo mi, ko sta šk)° kapetan in zdravnik za-vanjo.” '^k • si se , jo,” gotovo tudi zaljubil la8oi Je ženske, v katero bi se jaz zaljubiti.” M°fta tista prikazen, ki si jo v noči v sobi?” ^ je čisto nekaj drugega,” Hb razsrdil Tine Sodja. “Vi ^ 110 razumete in če bi vam posvetil v glavo. Vi . možgane iz cementa in ne ftUslj, ViL stvari je govoril tudi pri *0 2*n stražah. Ob vseh ognjih ie * komaj pričakovali. Če mu lilj v anjkalo besed, so mu na-