Ste v. 254,
Trst, v sredo II. septembra 1912
Te6aJ XXXYI1.
IZHAJA VSAK DAN
t*jdi cb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Tosamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih vibakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. c-smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč !*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. Kr pol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Haroonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: it oelo leto Kron 5'20, xa pol leta Kron a eo.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li-ta»
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni de*}. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kousorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnftnl račun 3tev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZCUflUNE VESTI.
Stiirgkhov provizorij.
DUNAJ 10. (Izv.) Ministrski predsednik grof Sturgkh se (e v svoji današnji avdijenci zahvalil cesarju na odlikovanju, ki ga je prejel, In nato poročal cesarju, da se je, njegovo zdravstveno stanje zboljšalo tollko,: da sedaj sam lahko zopet prevzame posle ministrskega predsedstva.	i
Situacija se med km časom nikakor ni iboljšala in politični položaj lahko označimo z besedami: namesto dosedanjega provizorija Heinoldovega imamo od danes naprej Sturgkhov provizorij. Stiirgkhovo ministrstvo pač nima pričakovati nikake sijajne bodoč-j nosti in prav tako ne bogzna kako dolgega' življenja. Z "mesecem decembrom, ko se mora definitivno rešiti vprašanje češko-nemške sprave, bo tudi konec Sliirgkhovega kabineta. Naj se spravna pogajanja končajo jgodno ali neugodno, je vendar popolnoma gotovo, da se tedaj zameni Stiirgkhovo ministrstvo z novim kabinetom.
Stiirgkhovo ministrstvo pa tudi v parlamentu nf- bo imelo prilike, da bi se izkazalo kako. V jesenskem zasedanju držav- j nega zbora padejo namreč na vrsto edino] le takozvane državne potrebe, ki Jih parla-1 ment reši z največjo hitrico; veliki politični problemi in velike parlamentarne naloge bo moral rešiti šele prihodnji kabinet.
Grof Stiirgkh je peč tedaj, ko je bil iimenovan za skupnega finančnega ministra5 vit. Bilinski, bil popolnoma uverjen, da se je izsebii najnevarnejšega tekmeca, oziroma nasprotnikr, toda to upanje se mu nikakor ni uresničilo, kajti kot prihodnjega ministr-j sitega predsednika, naslednika Stiirgkhovega, Imenujejo pred vsemi viteza Bilinskega. Iz drugih virov pa se imenujejo kot Stiirgkhov! nasledniki tržaški namestnik princ Hohen- j tohe, bivši ministrski predsednik baron Beck in tudi bivši ministrski predsednik dr.; Korber.
V teh razmerah tudi nikakor nI čudno,! da se nudijo ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu velike težave zaradi popolnitve i :nesta poijjedeljskega in trgovinskega mini-! stra. Sekcljski načelnik Stibral, ki je bil naj-! resnejši kandidat za trgovinsko ministrstvo, I je odstopil od svoje kandidature. Se taj se , zopet imenuje cela vrsta oseb, ki bi baje! rade zavzele izpraznjeni mesti, toda kakor, vse kaže, je popolnoma utemeljeno mnenje, da se pod temi mnogoštevilnimi imeni mi-! »istrskih kandidatov skrva edino le po-! mankanje pravih kandidatov za obe ministrski mesti.	|
Položaj je potemtakem zelo zamotan in > tudi ni pričakovati, da bi se z ozirom na; dogodke na Češkem in v Galiciji v krat-j fcem toliko pojasnil, da bi mogel ministrski predsednik začeti z rednim delom.
Poljsko-maloruska spravna pogajanja.'
LVOV 10. (Izv.) Poljsko maloruska pogajanja ne kažejo nikakega napredka. Namestnik Bobinski nadaljuje svoja posredovanja s pomočjo gališkega ministra Dlu-j gosza. Odsek za deželnozborsko volilno re-j formo se Je odgodjl na nedoločen čas. Čese| ne doseže sporazum, bo gališki deželni zborj sklican šele meseca decembra za tri dni, da; sprejme začasni proračun.
Koalicija čeških radikalnih strank.
PRAGA 10. vi*v.) Koalicija čeških radikalnih strank je gotova stvar. Združile so se v zvezo narodno socijalna in državnopravna stranka ter moravska radikalna skupina, kateri pripada tudi poslanec dr. Masaryk. V današnji konstituiraj oči seji je bila sprejeta resolucija, ki ostro protestira proti zadnjemu jezikovnemu ukazu justičnega ministra dr. Hochenburgerja. Resolucija tudi poživlja Mtadočehe in češke agrarce, da naj bi se ne udeleževali več češkonemških spravnih pogajanj. Sklenjeno je bilo tudi, da se izda spomenica na češki narod o češko-nemški spravi.
Bivši poslanec Volkel umrl.
DUNAJ 10. (Izv.) Danes ob poli dveh popoldne je umrl v Sv. Hipolitu bivši dr-državni poslanec in župan v Sv. Hipolitu Včlkel. Kot poslanec je bil VOlkel v vednem boju s krščanskimi socljalci. Neprestani naj-Ijutejši napadi krščanskih socljalcev so tako vplivali nanj, da se je pokazala pri njem najprej melanholija in je pozneje popolnoma zblaznel. Zadnji čas se je nahajal stalno v nekem sanatoriju.
Jaroslav Vrchllcky umrl.
PRAGA 10. (Izv.) Slavni češki pesnik jaroslav Vrchlicky, s svojim meščanskim imenom Emil Fiida, je snoči ob tdčetrt na 10 umrl na svojem posestvu v Domažlicah v starosti 59 let.
Vrchiicky je bil rojen v Lovni. Bil je profesor na Češkem vseučilišču in je bil od leta 1901. dalje član gosposke zbornice. V zadnjem času Je bolehal in ni bilo vkljub največji skrbnosti zdravnikov pričakovati več ozdravljenja.
Vrchlfckega je treba prištevati med največje duševne velikane češkega naroda, ki je zlasti zadnji desetletji takorekoč vodil češko literaturo. Kot pesnik je bil zelo plodovit in prav tako tudi kot prevajalec glavnih del svetovne literature„ v češčino. Vseh njegovih del je okrog sto. Češki narod je Izgubil žniim enega svojih največjih mož.
PRAG\ 10. (Izv.) Danes so otvorili oporoko umrlega pesnika Jaroslava Vrchlickega. Premoženje umrlega pesnika ni bilo veliko In ga je s svojimi deli vred zapustil svojim otrokom.
Pogreb Vrchlickega se bo vršil v soboto iz panteona deželnega muzeja.
Ogrska opozicija.
BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Eksekutivni odbor združenih opozicijonalnih ogrskih strank je sklenil danes dopoldne sledeče: Eksekutivni odbor izjavlja soglasno, da smatra za nemogoče, da bi parlament redno deloval, dokler se primerno ne sanirajo protipravna in protizakonita dejanja, ki so bila stoijena v seji državnega zbora dne 4. junija t ;i. in sledeči dobi po zborničnem predsedniku, vladi in parlamentarni večini. Končno je izjavil odbor, da je dotlej, dokler grof Tisza in dr. Lukacs ne zapustita svojih mest, izključena rešitev sedan4ega zsmota-nega položaja in da je neizogiben predpogoj za mir edino takojšnje uresničenje volilne reforme. Nadaljni neizogibni predpogoj za mir je tudi saniranje kršitve tiskovne svobode in zborovalnega prava ter zakonita zagotovitev teh zahtev.
Za žensko volilno pravico.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Deputacija društev za žensko volilno pravico se je danes oglasila pri voditeljih opozicijonalnih strank in pri vladi. Nekateri opozicijonalni poslanci so obljubili podpirati akcijo za žensko volilno pravico.
Papežev odposlanec na evharištičnem kongresu.
DUNAJ 10. (Izv.) Papeževega spedjel-nega odposlanca k dunajskemu evharistič-nemu kongresu kardinala Van Rossuma je sprejel v Pontablju predsednik sprejemnega odbora evharističnega kongresa grof Jaroslav Thun. Kardinal se Je nato odpeljal v dvornem vlaku na Dunaj, kjer je bil potem sprejet pri cesarju v avdijenci.
DUNAj 10. (Izv.) Privatno se poroča, da je cesar podelil papeževemu odposlancu kardinalu Van Rossumu velik križec reda svetega Štefana.
Evharistični kongres.
DUNAJ 10. (Izv.) Svojo udeležbo pri evharištičnem kongresu je priglasilo 120 državnih poslancev in 30 Članov gosposke zbornice.
Sneg. — Pomanjkanje krme.
INOMOST 10. (Izv.) Po planinah je zapadel sneg, da so morali živino s planin prignati v dolino. Ker je vedno deževanjein sedaj tudi sneg uničil seno, je nastalo veliko pomanjkanje krme, da rrorajo kmetje prodajati živino celo v izgubo.
Zdravstveno stanje vojaštva na manevrih.
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Pri vojaških vajah je zadn|e dni vsled velikega napora onemoglo 186 vojakov, 70 jih je obolelo na raznih boleznih. Vse obolele vojake so odpeljali v bolnišnico v Szegedin.
Nesreča na morju.
STOCKHOLM 10. (Izv.) Danes okrog I polnoči je nemški parnik „Aleksandra" zadel ( ob švedski parnik „Upsala*. „Upsala" seje potopil. 7 mornarjev Je bilo poškodovanih,j med njimi dva težko.
Železnica Kairo-Jeruzalem.
LONDON 10. (Izv.) Angleški listi po-1 ročajo, da se vrše nova pogajanja za zgradbo ( železnice med Kairo in Jeruzalemom.
Povodnji.
LINEC 10. (Kor.) — Po vsej deželi so: vode narasle, vendar pa razun majhnih po-škodeb ni za vodne stavbe resnejše nevarnosti.
DUNAJ 10. (Izv.) Donava je zelo narasla , in še vedno narašča. Pri Klosterneuburgu je stopila iz bregov.
KARLSRUHE 10. (Izv.) — Vse reke so; vsled neprestanega deževja silno narasle in odnesle več mostov.
MONAKOVO 10. (Izv.) Povodnji sodo* sedaj na Bavarskem napravile že mnogo mi j lijonov mark škode. Ker še vedno dežuje,: se Je bati Še vedno večje škode. Gorovje Je pokrito s snegom.
Avijatiški rekord.
NEW YORK 10. (Izv.) Francozki avi-Jatik Vedrine Je doseget nov svetovni re- j kord, ker je preletel daljavo 200 kilometrov; v 1 uri 10 minutah fn 26 sekundah.
PODLISTEK.
•nem vprašanju — vprašanju Jljenja — pride na oder, j V eni in isti osebi sta združena slaven ž odvetnik in grozen morilec; eden ne ve za | druzega ia obe ti individualiteti živita v eni ] in isti osebi. „Tietji eskadron" je zabavna ; burka, polna humorla, ki jo Je spisal Bern-hatd Buchbinder. Nadalje je zastopan slavni Kadelburg z burku „Črni madež". Ta burka :	'je morda najboljše delo tega pisatelja burk,
Za klasikom Schiilerjem pa pride takoj i ki Je tudi že našem občinstvu *nan. Naj le najmodernejši nemški pisatelj Gerhard Haupt- \ omenim dela „D*a srečna daeva", „Kine-man s svojo krasno-režno, na pol roman-' ir.atograf", „V clviV in „Pri belem ko-tično na pol realistično igro „Hanice pot vjnjicku". Kadelburgove burke so se zelo pri-—"	Gerharda Hauptmana naha-j ljubile našemu občinstvu in bo gotovo tudi
Slovensko gledališče v Trstu.
Pred začetkom sezone.
Piše Leon Dragutinovi ć.
nebesa". Ime	b	______________________
jamo prvič na našem gledališkem repertoiru j „'Črni madež", ki Je gotovo ena°izmed najin s „Hanico" si obetamo velikega uspeha.|boljih njegovih del, zelo ugajal našemu ob-Tudi na Hermana Sudermana, ki je v Janj-j činstvu. Maksa Halbea drama „Mladost" je
ski sezoni imei s svojim prvim delom „Čast" j tudi ena izmed najboljših del dramatične li-1 Thalerjeve nam Je" danes" možno vse Izvajati na našem odru velik uspeh, smo mislili initerature.	j častno in dostojno.
uprizorimo prav gotovo v letošnji se-! Tako bi torel bil gotov z dramskim re-' Vrsta operet se letos odpre s Straus-zoni njegovo orugo veliko delo „Dom", kij pertoirjem določenim za letošnjo sezono, j sovim „Cigan-baronom". To je opereta, ki
druzega živ- ski Dunaj se Je poklonil pred velikim e Škim genijem in se dela Smetane stalno na-: hajajo na repertoirju dvorne opere. Nsše občinstvo more — s polnim pravom smem ; tudi trditi to — pričakovati v bodoči sezoni pravega umetniškega in glasbenega užitka. „Nikola Šubfć Zrinjski" Je heroična opera, polna narodnih in patrijotičnih motivov. Saj je prekrasni „U boj!" že tako popularen, kakor Je postal popularen njegov sivi maestro, ki slavi letos 80-ietnfco. Slovensko gledališče proslavi z „Zrinjsktm"i osemdesetletni jubilej uvaženega glasbenika Ivana pl. Žalca.
Sedaj mi je še nekoliko spregovoriti o opereti, ki se letos povspne na višino, m kakoršno v lanski sezoni še misliti nismo smeli. S pridobitvijo gosp. Iličfča in gosp?ce
je na nek način nadaljevanje njegove prve igre. Maks Dreyer bo letos prvikrat debuti-ral na našem odru z dramo „Poskusni kandidat". Ludo vika Fulde „Maskerada" je tudi eno izmed boljših iger nemškega repeitoirja in se nahaja stalno na repertoirju dunajskega dvornega gledališča. Duhoviti kritik in moderni esajist Herman Bahr je tudi letos prvič na našem programu ; uprizorimo njegovo duhovito komedijo „Koncert". Pavla
Tudi za najplemenitejšo vrsto umetnosti Je skrbela letošnja intendanca r stavila Je v re-pertoir tudi dve operi, ki sta gotovo novost ne le za naše občinstvo, temveč sem uverjen, da bosta interesirali tudi drugorodce. Obe operi sta slovanski Smetane „Pro- i na dvorni operi na Dunaju dana nevesta" in Zajčev „Nikola Subić' Zrinjski" sta prekrasni muzikalični deli. — »Prodana nevesta" je imela sijajen vspeh ; v Italiji je razgrela občinstvo, da-si sicer to ob-
Lindau-a drama „Drugo življenje", v kateri, činstvo gotovo ni naklonjeno slovanski glasbi razpravlja uvaževani avtor o zelo interesant-1 in slovanskim glasbenikom. Da, celo cesar-1
Jo ves muzikalni svet smatra za najboljše delo tega žanra; bogata In originalna glasba stoji na višku. Kralj valjčka — kakor imenujejo Straussa — je dal s „Ciganom baronom" naravnost klasično opereto, ki se redno poje
in mislim, da je to najboljše priporočilo. Kajti dvorna opera goji samo visoko umetnost in Je s tem, da je uvrstila „Cigana - barona* v svoj re-pertoir, kakor najviša instanca priznala umetniško vrednost tega dela.
(Pride še.) '
DUNAJ 10. (Kor.) „Fremdemblatt" poroča iz Mezč-Negyes: Včeraj zvečer je padel znani avstrijski vojaški avijatik Blaschke pri svojem poletu preko maneverskega ozemlja. Nadporočnika. Blaschkeja niso mogli dolgo časa najti. Šele pozno ponoči so ga našli v bližini kraja, kjer je padel na zemljo. Letalec je Imel več poškodeb, a so vse lahke. Aparat je popolnoma razbit. Padec Je zakrivilo dejstvo, da |e odpovedal motor.
Avijatiške nesreče.
LONDON 10. (Izv.) V bližini Oxfcrda je danes zaradi eksplozije motorja padel na zemljo aeroplan, pri čemer se je ubil avijatik. Kakor poroča „Evening Nevvs", so bile vsled padca aeroplana smrtno poškodovane tri osebe, med njimi neki častnik avijatišk. ga oddelka.__
Homatije v Turčiji.
SOLUN 10. (Izvirno). Zdravstveno stanje bivšega sultana Abdul Hamlda se je znatno poslabšalo.
Napad na turškega vojnega ministra.
CARIGRAD 10. (Izv.) Seda] se v polni meri potrjuje vest, da je bil v resnici uprizorjen atentat na vojnega ministra. Nista pa bila mornariška zastavnika, ki sta streljala na vojnega ministra, temveč poročnika armade Džemal in Halil. Poslednji je sin polkovnika Meh med Halil beja, adjutanta velikega vezirja. Oba častnika sta bila aretirana, češ, da sta streljala na ministra, ki Je stal v svojem stanovanju pri oknu.
Srbska vlada proti vojni.
DUNAJ 10. (Izv.) Tukajšnji listi pcro-čajo Iz Belgrada, daje položaj v Srbiji s Ino resen. Srbska vlada je sicer odločno proti vojni s Turčijo in nikakor nima namena kaliti miru na Balkanu, toda bati se je, da bi bila Srbija po svojem razpoloženju v Bolgariji in na Grškem prisiljena, priključiti se eventualni vojni akciji obeh imenovanih držav. Vsekakor pa je Srbija vsak čas pripravljena varovati svoje koristi z orožjem v roki.
Koliko časa še bo trajala
sramota ?!
i.
Razburjenje po jugoslovanskih pokrajinah radi zločinov na Hrvatskem preti svobodi, pravicam naroda in proti človeški civilizaciji traja dalje z nezmanjšano silo.
To dejstvo moramo podčrtati, ker ni prišlo, česar je pričakovala Evropa, kjer je poštenja in le iskrica plemenitega čut-stvovanja.
Po zadnji avdijenci komisarja Cuva|a pred cesarjem je imela javnost utis, da so dnevi slave — žalostne sicer—Čuvaju šteti. Graška „Tagespost" Je prišla celo s pozitivno trditvijo, da Čuvaj, čim dospe v Budimpešto, že dobi podpisani dekret — v sle o. V istem smislu je dobil tudi zaderski „Narodni list" sporočilo iz Zagreba, da nam eč Čaka Čuvaja v Budimpešti cesarjevo rečno pismo. Čuvaj da je že političen mrtvec, a na njegovo mesto da pride hotno regius, ki mu bo naloga, da sukcesivno odpravi vse komisarjeve cdredbe. Čuva] da se Je d* žal toliko časa le s pomočjo kamarilf, s katero ima zveie njegova — žena.
Ali sedal da mu tudi ta pomoč in te zveze ne koristijo več.
Tako so se glasile vesti takoj po zadnji Cuvajevi avdijenci. In odkrito prizua-vamo, da smo jim mi verovali! Saj mo se le čudili, da ni že popred v merodavnlh krogih prodrlo spoznanje, da se s tak mi zisteml in sredstvi dandanes ne pacificira — kakor se glasi ta priljubljeni termin — užaljenih in ogorčenih narodov.
Danes pa se čudimo še bolj, ker vsa znamenja kažejo, da to spoznanje še ni predrlo v merodajne kroge, ali pa je tpHv madjarskih tiranov tolik, da se to spoznanje — če tudi došlo — ne more uveljaviti. To poslednje domnevanje se nam zdi utemeljeno tembolj, ker so ravno neposredno po že omenjeni avdijenci naglašali iz Pešte, da Je Čuvaj neizogibno potreben, ker le on da združuje v sebi lastnosti, ki morejo Ht Mitsko — pacificirati.
Pacificirati ? To Je usodna zmota sadjarskih mogotcev, ali posledice te zrn te morajo nositi na Dunaju: vsa mons'h;ja mora nositi odij in odgovarjati c viti: -a-nemu svetu za zločine, ki se vrše nad o-gim narodom hrvatskim.
Državniki — je to sicer hud evfc nižem, ali bodi — naj bi si le zapen ili svarilne besede, ki jih je rapisala po av li-jenciji dunajska socijalnodemokratlčna ne-konfisclrana „Arbelter Zeltung" !
Komisarijat more uničiti par listov, ali
Stran II
„EDINOST' št. 254
V Trstn, dne 11 septembra 1912.
to ne znači nikakega dobička za vladno politiko, kajti za to se pa vtihotapljajo v deželo v tem večem številu „prepovedani" časopisi. In vsi ti prepovedani spisi in iligi timni časopisi so — kdo bi to verjel o cesarju zvestih Hrvatih ? ! — republikanski 1 Republikanske ideje, ki se širijo na Ogrskem, dobivajo močnega odmeva na Hrvat skera. Le naprej torej s — pacifikacijo I Al na Dunaju naj si zapomnijo, da p a c if i k a c i j a pomen j a revolucljonira-nje Jugoslovanov! Res dobro delo vrši Čuvaj na jugu za habsburško monarhijo.
Taka „pacifikacija" se vrši na Hrvatskem že iz začetkov Khuenovih časov pa do — danes. In s kakimi sredstvi ? Tudi na to vprašanje je odgovorila „Arbeiter Zei tung", zabeleživši nepobitno in sramotno resnico. In to na adreso vseh njih, ki imajo vsprlčo tolike sramote In grdobe še dovolj nesramno železno čelo, da bi Še hoteli nekako opravičevati madjarsko tiranijo na Hrvatskem in ki se po svojih listih in v karikaturah rogajo — nekulturnosti Jugoslova nov! „Red" na Hrvatskem so napravljali s tem, da so zistematično upropaščali narod gospodarski in ga — proti njegovi volji — tiščali v neumnosti. Iz viših „državnih interesov" niso dopuščali Jugoslovanov h kulturi in napredku. Narod na Hrvatskem je usužnjen kakor nobeden drugi, a privilegij njegove reprezentacije ima le nekaj ničvrednih renegatov. Nesreča Jugoslovanov je in njihova zla usoda, da morajo še v dvajsetem stoletju živeti polazjatsko življenje, ker so določeni v objekt izmozgovanja od strani hiperkulturelnih Evropejcev. Stoletja so bili Jugoslovani siljeni, da so s svojimi telesi branili zapadno kulturo pred azi-jatsko invazijo. In ker so pri tem — kar je naravno — sami zaostali v kulturi, po stopajo žnjimi kakor da so sredi Azije, jih vladajo po azijatski In jih ovirajo v naravnem napredku. In pri tem menijo, da paci ficirajo Hrvatsko, kakor so jo „pacificirali" leta 1883. Motijo se strahovito. Tudi če bi Imel komisarijat trajati še pet let, razmere na Hrvatskem se vendar ne spremene nasilni politiki v prilog!
Danes hoče — vsklika končno „Arbei ter-Zeitung" — družaben gnoj z nasiljem dobiti usodo hrvatskega naroda v svoje roke. Nikdar!
To svarilo naj bi si vzeli k srcu mogotci na Dunaju in Budimpešti — opomin, da v današnjih časih žive narodne zavesti in demokratiziranja javnega mnenja tudi pri )ugoslovanih pomenja takov način pacifikacije — le revolucijoniranje 1
Tržaško vodovodno vprašanje.
Prva konferenca izvedencev.
Sinoči se je vršila naznanjena prva konferenca izvedencev v tržaškem vodovodnem vprašanju. Točno ob petih so že bili na mestu zastopnika vlade dvorni svetnik Micheiuzzi iz ministrstva javnih del in višji stavbeni svetnik Oberst, kot voditelj tehničnega urada namestniŠtva, dalje zunanji, od občine poklicani veščaki: višji stavbeni svetnik dr. Karol Kinzer, ravnatelj dunajskega hidrotehničnega urada, prcfesor specijalist v vodovodnih vprašanjih graške politehnike Teodor Schenkel in geolog iste visoke šole dr. Fran Kassmat, občinski funkcijonarji, ravnatelj hidrotehničnega urada inženir Piacentini, protofizik dr. Costantini, mestni kemik prof. Timeus, člani vodne komisije dr. Reiser, inž. Doria, poročevalec Braidotti, ter dodeljeni inženirji Comel, Lorenzutti in Vio in konečno inženir Pittoni, kot zaupnik socijalistov. Od veščakov, ki se bodo udeleževali teh konferenc, je manjkal le Še zaupnik Slovencev prof. Hrasky, ki Še ni dospel v Trst.
Malo minut po petih so bili tudi že zbrani svetovalci, ki so določeni, da imajc prisostvovati konferencam, na kar je župan takoj otvoril razpravo.
Župan je rekel, da bo izvajanja veščakov, ki ue razumejo italijanski, tolmačii por. dr. Braidotti. To tolmačenje pa je dr. Braidotti le markiral v toliko, da Je v za-
PODLISTEK
POZDRAV,
ki ga je govorila ob sprejemu gostov na slavncsti petindvajsetletnice pev. društva ,.Hajdriha'' g ca Goriupova na Prošeku
Rojaki!
Let dvajset in pet je končalo odkar se krdelce je zbralo v Prošeku, da pesem bi pelo, ž njo narodu srce ogrelo. Tej pesmi smo zvesto služili, njo v sreči, nesreči — ljubili. V tej pesmi, ki čute nam blaži si duše nam v tugi tolaži, v tej pesmi, ki naša je dika, nam srce iskreno vzklika: „Pozdravljena pevska mi društva, pozdravljeni znanci mi dragi, pozdravljeni vsi, ki se zbrali ste danes z okolice mile in z daljnih in bližnjih okrajev 1" Na Prosek ste prišli, da pesem slavite
četku prevedel par stavkov, ki jih je izgovoril prof Kinzer, potem pa se je vsa razprava vršila nemški. Le protofizik dr. Costantini je govoril prvikrat italijanski, a je govor sam reasumiral nemški. Pozneje se je tudi dr. Costantini posluževal le nem škega Jezika.
Razprava je bila vseskozi stvarna in mirna; le zaupniku socijalistov, inženirju Pittoniju se je parkrat izpodrsnilo, da je zašel malce na stranpotice. Sploh je bila uloga, kl jo je igral ta „veščak", prece) klaverna. O kakem temeljitem poznavanju predmeta nI niti govora. Možu se je poznalo, da na polju, na katero se je podal, nikakor ni tako dobro podkovan, kakor bi to moral biti, da bi bil kos nalogi, ki mu jo je poverila njegova stranka. Na nas je vsaj napravil inženir Fran Pittoni utis, da bi si mogel ono poznanje predmeta, ki ga ima on, pridobiti v kratkem tudi vsak lajik, ki bi se za stvar zanimal. Nasproti temu pa sta dr. Kinzer in dvorni svetnik Micheiuzzi, ki sta sinoči v prvi vrsti dajala pojasniln na razna vprašanja, dokazala, da popolnoma obvladujeta materijo.
V	naslednjem kratko poročilo o raz-oravi :
Župan je predstavil vladna zastopnika dvornega svetnika Micheluzzi-ja in višjega stavbenega svetnika inž. Obersta, ter zunanje veščake prof. Kinzerja, Schenkla in Koss-mata.
Konferenca Ima odgovoriti na troje vprašanj:
I.	Ali Je z ozirora na posebne tržaške razmere potrebno 200 I. vode na dan na prebivalca?
II.	Kako veliko bi, z ozirora na množino padavin in geologične razmere, moralo biti umetno jezero, ki bi se moralo napraviti z ozirom na projekt Reka-Bistrica ?
III.	vprašanje ima 19 podvprašanj, ki se nanašajo na projekte vodovodov iz Reke-Bi-strice, Timave in Furlanske nižine.
V	razpravo sta posegnila večkrat tudi dr. Slavik in dr. Wiifan, ki sta stavljala dr. Kinzerju razna vprašanja.
Dr. Kinzer je mnenja, da treba računati za Trst 100 litrov vode na osebo na dan. Za sedaj bo sicer zadoščalo 120 litrov vode, a z razširjanjem mesta in večjim raz vniem industrije, bo tudi konsum vode večji. 200 litrov bi zadoščalo po priliki 40 let.
Enakega mnenja sta tudi dvorni svetnik Micheiuzzi in prof. Schenkel, za sedaj treba računati z dnevno potrebščino 120 litrov na dan na osebo.
Na opazko svet. Pittonlja, da na Du naju porabijo le 80 litrov na dan na osebo, je pojasnil por. Braidotti, da 60 litrov vode na dan na osebo, ki jo daje Auri sina že sedaj ne zadošča, kljubu temu, da Je še nekaj privatnih vodnjakov, ki bi se bili morali že davno zapreti, ker ne odgovarjajo
zdravstvenim razmeram. (Konec pride).
* *
Da si bodo mogli veščaki ustvariti primerno sodbo o napravah, ki bi bile potrebne, da se spelje v Trst vodo iz Reke Bistrice, se poda danes, v sredo zjutraj ob 8 na lice mesta komisija, katera se vdeleži tudi več občinskih svetovalcev, ki so člani te vodne ankete. Od slovenskih svetovalcev se udeležita te komisije svetovalca dr. Slavik in dr. Pertot. Zbirališče komisije ob 8 predpoldne pred kavarno Chiozza.
Domače vesti,
Dvornim svetnikom je imenoval cesar tit. dvornega svetnika in namestnika finančnega ravnatelja, g. dr. Napoleona F a b b r o. G. dvorni sveteik dr. Fabbro je sicer pristen Italijan-Tržačan, ali nepristransk in pravičen uradnik, Česar edino zahtevamo mi od državnih funkcionarjev. Zato pozdravljamo to imenovanje z zadovoljstvom.
Kongres poštnih uradnikov. V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršil v Gorici v veliki dvorani hotela „Siidbahn" shod poštnih in brzojavnih uradnikov. Navzočih je bilo čez 100 uradnikov, zastopnikov iz Trsta, Gradca, Celja, Celovca, Tridenta, Beljaka, LJubljane, Dunaja, Pule, Kopra, Opatije,
Da v njej sami sebe, In narod častite.
S to pesmijo krasno potrebno ljubavi ki srcu slovenskemu vsakemu pravi: Ta boj bratomorni, nevtešena strast, kedaj bo zgubila nad nami oblast? Kedaj bosta um in srce se združila, da v slogi bi domu udano služila? Kedaj bo osebnost in zlobna zavist, odnehala v boju za lastno korist? Kedaj bo zavednost slovenskih sinov otela domovje pogube — grobov? Da, bratje, vi pesem ste prišli slavit in v njej sami sebe in narod častiti Saj vredna je pesem v resnici vse slave, ker ona ne nudi nam samo zabave: Ko duša potrta nam milo ječi ko v tugi, obupu srce krvavi, je pesem slovenska, je miljenka naša, ki žalosti srca in duše odnaša. Ia trdna značajnost ter ljubav premila, do zemlje domače, ki nas odgojila — odkod nam izvira — to vsakdor pač ve: Od pesmi prenežne, ki sega v srce! In ona je tista, ki v radosti, tugi, pospremlja človeka od rojstva do groba. Zatorej — čuj pesmica : „ Tvoja zvestoba izvablja nam klice iz srčnih globin: Ti miljenka naša, tvo] živi spomin!"
Pontafelja in iz Modlinga. Mesto je zastopal župan Bombig, pozdravil je zborovalce tudi zastopnik vlade g. namestništvenl svetnik Re-bek, poštno ravnateljstvo v Trstu je zastopal g. Marignoni. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Hrovatln, podpredsednikom g Sieie iz Celovca, kot protokolista sta fungirala gg. Bizjak in Radlzza. G. Semrov iz Ljubljane je nato v daljšem govoru razložil, da je potrebna organizacija vseh poštnih uslužbencev s centralo na Dunaju. Predložil je dnevni red: ,Poštni uradniki, zbrani dne 8. septembra 1912 na kongresu, nalagalo centrali društva poštnih uradnikov na Dunaju, naj uredi vse potrebno, da se združijo vsi, ooštni in brzojavni uradniki v Jedno zvezo." Resolucija je bila soglasno sprejeta. G. Hro-vatin iz Gorice Je dokazoval potrebo službene pragmatike in je predlagal sledeči dnevni red: Poštni uradniki pričakujejo, da reši gosposka zbornica čimpreje projektirani zakon o službeni pragmatik! v istem obsegu, kakor ga Je sprejela poslanska zbornica 19 junija t. I. Ako bi pa gosposka zbornica nasprotovala temu zakonu, prepuščajo njej odgovornost za vse nadaljne posledice."
G. Fibich z Dunaja je pozdravil zborovalce v imenu dunajske centrale. Z jedrnatimi besedami je očrtal slab raaterijalen in moralen položaj uradnikov in priznaval potrebo združenja vseh uradnikov. Nasproten da je predlogu, da bi se ti združili s poštnimi oficijanti in s poštnimi upravitelji (Post-meister). Nadalje je dokazoval, da gosposka zbornica ni nasprotna prej imenovanemu zakonu, vsaj ne v glavnih točkah. V pogovoru z referentom, grofom Pace se je govornik prepričal, da gosposka zbornica sprejme predloženi zakon razun dveh točk, in sicer one, ki se tiče pravice združevanja in pa točke o znižanju službenega roka od 7 na 6 let v IX. razredu skupine C. Drugače bo zakon sprejet v celoti že drugo polovico prihodnjega meseca. Grof Pace da je tudi obljubil, da bo up'ival na vlado, da se sprejme ekonomičen del zakona z retroaktivno močjo 1. julija t. L Oni § 32., ki se tiče pravice združevanja, ne bo strašil uradnikov, da bi ti postali nezvesti svoji močni in zdravi organizaciji. Ni ga grozilnega paragrafa, ki bi uničil kompaktno maso Ifudij, ki se borijo za svoje pravice.
G. Bobič iz Opatije Je zahteval, naj se octrudi dunajska centrala, da se dovoli za Opatijo najvišja aktivitetna doklada in 25 odstotkov draginjske doklade. Zastopnik iz Pontafelja je zahteval za poštne uradnike in njih družine iste olajšave, kakor za c. kr. armado. Nato so , bili prečitani brzojavni pozdravi iz Rima, Švice, Karlovih varov itd. G. namestništveni svetnik Rebek je obljubil uradnikom svojo pomoč, ravno tako gosp. Župan Bombig in g. Marignoni.
Slovencem IV. mestnega volilnega okraja! Prejeli smo; Od Barkovelj do Ro-jana, potem preko Šfcorklje v mesto, od tu v Rocol, Sv. Mar. Magdaleno, Lonjer, dalje preko Bazovice do Opcin in Prošeka tvorijo podružnice družbe sv. BM pravi obroč obrambene organizacije. Rojaki IV. mestnega volilnega okraja, ali ni že skrajni čas, da se tudi ta okraj uvrsti v to narodno kolo ?! Mari bomo ravno mi — ko nas je vendar toliko — držali roke križem In le gledali, kako delajo — drugi ? !
Ne, tega ne smemo več! In ravno sedaj, ob otvoritvi novega krasnega poslopja CM šole pri Sv. Jakobu, Je pravi čas, da popravimo zamudo. Predlagam torej, da ustanovimo podružnico tudi za naš okraj. Kdor se strinja s tem mojim predlogom, naj se dobrotno zglasi v moji trgovini med 7. in 8. uro zvečer. Čim bo vpisanih, oziroma priglašenih dovoljno število, pa skli čemo takoj ustanovni občni zbor, izvolimo odbor in določimo sedež podružnici.
Josip GregoriČ, trgovec z jestvinami, ul. Olmo 3.
Ohranimo svojo deco svojemu narodu I Pri Sv. Mar. Magd. Zgornji je novo poslopje otroškega vrtca družbe sv. Cirila ia Metoda dovršeno. Lično poslopje s svojim vrtom in lepim razgledom: Toliko stavbena, kolikor šolska komisija sta se prav pohvalno izrazili o vsej stavbi.
A vam ki ste njo mi ijjblli vsikdar, veljaj preiskreno navdušen Nazdar!!!
St. Ferluga.
* * *
Pevsko društvo „Hajdrih" je ob svoji petindvajsetletnici prejelo sledeče brzojavne pozdrave:
Zagreb. — Vaša slava i naša je slava! Za to čestitajući Vam 25godišnjlcu, želimo, da Vam se pjesma i nadalje razljega domovinom krasnom na čast i slavu slovenskoga naroda, da bude štit proti navala tudjinačkih i mila vjera u procvat slovenskog nsroda.
Savez pjevačkih društava hrvatskih.
Zagreb. — V duhu slavimo z Vani 251etnico Vašo kot slavo slov. pesmi, ki je glavna pomočnica v narodni borbi, ker prodira tam, kamor ne segajo besede. Tam pesem naj krči dela pot boljši bodočnosti našega naroda in v tem Vam z vnemo kličemo prisrčni Na zdar!	„Kolo".
Ljutomer. — Iskrene čestitke, želeč nadaljnih najlepših uspehov na glasbenem polju v slavo božjo in naroda. Slava Hajd-Tihovemu spominu!
Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru.
S tem novim zavetiščem naših otrok }e izpopolnjena praznina, na katero smo gledali z morečo skrbjo bodočnosti nasproti. Kakor da bi viselo prokletstvo nad tem našim življem v Sv. Mar. Magd. Zgornji, je natihoma, a stalno deloval strupeni vpliv tujinstva na nežnih srcih naše mladine talra. da Je, popolnoma odtujena svojemu naroda, z zaničevanjem odvračala svoj materini jezik. Kje drugje je oče, kje mati, da bi bila tate zaslepljena in neznačajna, da bi svoje otroht vzgajala v tujem Jeziku ter Jim v nežnfc srcih skrunila ljubezen in spoštovanje do lastnega materinega Jezika? Takov zločin na lastni krvi Je možen le še med našimi zavedenimi rojaki v onem predelu naše okolice.	^
Rojaki, Magdalenčani! Ali naj res dopustimo, da nam tu propade slovenski rod ?!
Ne! To se ne sme zgoditi!! Pri Sf. Mar. Magd. Zgornji mora priti novo življenje narodnega preporoda: prenehati mora potujčevanje naše nežne dece, da izgine sramota renegatstva In janičarstva.
Magdalenčani! Proč s poniževanjem in zatajevanjem svojega slovenskega jezika ! Bodimo možje, jekleni značaji, zvesti sinovi svojega rodu! In k temu ravno naj pripomore naš slovenski otroški vrtec, kjer se oodo naši otroci učili v svojem Jeziku id se jim bo vcepljalo v nežna srca spoštovanje in ljubezen do materinega jezika. V tem novem zavetišču bodo zavarovani proti vsem slabim vplivom ulice. Bodite uverjeni slovenski stariši, da Vas bodo otroci blagoslavljali za to ter hvaležno ohranjali Vaš spomin. Ta teden se vrši vpisovanje otrok v novi otroški vrtec. Sedaj ni nobenega izgovora več. Slovenske matere in očetje! Magdalenska Ciril - Metodova podružnica je pripravila za naše nedolžae otroke malo ognjišče prosvete. Pridite vsi in vpišite svoje otroke v slovenski otroški vrtec!	Rodoljub.
Vpisovanje v šestrazredno deško in dekliško ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda se vrši za vsporednice na Acquedottu (I. do IV. razred) dne 12., 13. in 14. septembra t. I. od S. do 11. ure dopoldne.
Učence, ki vstopijo v I. razred, naj privedejo starši ali njih namestniki ob gori označenem času v pisarno šolskega vodstva ul. Acqiedotto 20, III. nadstr. Za vsakega otroka je treba prinesti te - le papirje: I. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice (se dobi za v Trstu rojene na anagraličnem uradu); 2. zdravniško izpričevalo o zdravju oči; 3. zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic. Brez teh dokumentov je vpis nemogoč. Učenci, ki želijo vstopili v II., III. ali IV. razred, imajo pokajali zadnje šolsko naznanilo one šole, katero so obiskovali v rainolem šolskem letu. Dosedanji učenci te šole morajo med vpisovanjem prinesti zadnje šolsko naznanilo, drugače se ne bodo jemali v poštev.
Zaradi pomanjkanja prostorov bodo najprej sprejeti le oni učenci iz mesta, ki imajo v to šolo bližje, nego v kako okoliško šolo (Rojan, Vrdela); učenci k okolice utegnejo priti pa le tedaj v poštev, če bo v posameznih razredih kaj prostora na razpolago.
Vpisovanje v razrede pri Sv. Jakobu se bo vršilo pozneje, ko bo novo poslopje
končano, po priliki koncem septembia. *
Ker je magistrat odredil, da izdajajo letos spričevala o zdravju oči posamezni mestni šolski zdravniki v dotičnih mestnik šolah od 9 do 15. t. m. naznanjamo slovenskim staršem, da bodo tudi njihovi otroci, ki bodo vpisani v Ciril-M-todove šole, dobili to izpričevalo od družbenegi šolskega zdravnika v šoli, ako si ga niso že drugod oskrbeli.
O t) tej priliki pa zopet opozarjamo na to, da zaradi pomanjkanja prostorov ne bo mogoče sprejemati otrok, ki spadajo v šolski okoliš slovenskih mestnih Šol v okolici t. j. v Rojanu in na Vrdeli.
Vsi odbori CM podružnic iz Trsta in okolice se vljudno vabijo na sestanek, ki se vrši jutri v četrtek, dne 12. t. m. ob 7 zvečer v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" (Narodni Dom). Na dnevnem redu je razgovor o veselici, ki jo prirede vse podružnice dne 22. t. m. o priliki velike CM skupščiae. Vsak odbor naj pošlje vsaj po enega odbornika, če jih ne more več.
Moška CM podružnica.
IV. narodno radikalni shod. Se enkrat opozarjamo vse tovariše, da se vrši abiturijentski sestanek nar.-radikalnega ia socialističnega dijaštva v dneh 15. in 16 septembra v Ljubljani v veli* i dvorani „Motnega doma" s sledečim sporedom: I. N Ino-radikalni program. 2. Sokolstvo ia n ti radikalizem. 3 Vprašanje naraščaja. 4 t :Ska zveza. 5. Siovenstvo in Jugo-•>tvo 6. Organizacija. 7. Naše delo v al ničnih društvih. — Otvoritev sestanka je * • septembra ob pol devetih.
L>ne 14. t. m. ob 8 zvečer se pa bo vršil v Prešernovi sobi gostilne pri „Novem svetu" občni zbor „Prosvete".
Dne 15. t. m. ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu je otvoritev I obrambne razstave.
Tudi ta prireditev je tolike v žnosti za nadaljne delo na narodno obrambnem polju da se mora prepričati vsak tovariš na lasfcae oči o današnjem položaju slovenske stvari.
V Trstn. dne 11. septembra 1912
„£DTNOST': št. 254
8tr n lil.
Dne 15. t. m. se vrši dalje cvetlični dan, zvečer je pa kot zaključitev vseh pri-repltev ples v veliki dvorani ,Nar. doma".
Dne 15. in 16. septembra se pa vrši shod naprednih abiturijentov, ki omogoči |asno sliko o najmlajšem, naprednem naraščaju. Za brezplačno stanovanje in ceno kosilo je preskrbljeno.
Tovarišil Starešine! Prihitite polno-številno v Ljubljano in z obilno udeležbo manifestirajte za ideje narodno-radikalne struje! Iz naroda za narod!
Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva.
Porota za 1. 1913! Rok za vložitev reklamacij proti izpostavljenim listam porotnikov za 1. 1913 poteče ju tri t dne 12. t. m.
Vsak, ki ima potrebne lastnosti, da lahko postane porotnik, (starost 30 let, pismenost in plaćanje davka najmanj 40 K na leto) naj se gre prepričat na magistrat (drugo nadstropje), če je vpisan, in če ni, naj se nemudoma priglasi v pisarni odvetnika dr. Slavika.
VI. vsesokolski zlet — v Trstu. V soboto, dne 14., nedeljo, dne 15. in v ponedeljek, dne 16. t. m., bodo v gledališki dvorani kinematografske predstave s sporedom : slavnosti in prireditve povodom letošnjega vsesokolskega zleta v Pragf. Tehnično stran oskrbi podjetje, ki ima izključno prav.co za prirejanje kinematograf skih predstav VI. vsesokolskega zleta v Pragi v naših primorskih pokrajinah. Spored je : 25. maja : slavnostno otvoritvena soareja v dvorani občinskega doma. 26. maja: javne vaje možkega naraščaja iz Prage in okolice. 2. junija : javne vaje ženskega naraščaja iz Prage. 9. junija: igre šolskega pomladka. 16. junija : vaja srednječeške župe. 22. junija: soareja Sokolov. 23. Junija: Vaja Sokola iz Prage in okolice. 27. in 28. Junija: Prihajanje in sprejemanje gostov."
29.	junija: Sestanek na slavnostnem prostoru na Letni. Obisk Tyrševega in Fiignet-jevega groba. Na večer: slavnostna predstava v „Narodnem gledališču". Zabave
30.	junija zjutraj: Sokolski sprevod. Klanjanje mestu Praga. Sprejemanje pred staviieljev od strani mestnih zastopnikov. Popoludne: javne vaje na Letni. Na večer: slavnostna predstava, ki jo je priredilo mesto Praga. Ljudska zabava. Sprejemanje predstaviteljev od strani gospej in Slov. kluba na otoku Žcfin. 1. Julija zjutraj: Slavnostno odkritje spomenika Palackemu na trgu Palackega. Javne vaje na Letni. Poslovilna zabava na Žofinu. Poklonstvo mesta Prage in mestnih svetovalcev predstavite-ijem. 2. julija: Nastop ruskega naraščaja. Ogledovanje mesta. Izleta.
Uverjeni smo, da bo stotinam častilcev sokolske ideje ustreženo s temi predstavairi, posebno pa vsem onim, ki niso bili v Pragi.
Službo vrtnarice učiteljice razpisuje Šentjakobska CM podružnica za otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Tozadevne prošnje, opremljene s spričevalom usposobljenosti in potrdilom dosedanjega službovanja, oziroma nravstvenim spričevalom, naj se ^pošljejo do 17. t. m. na naslov g. Josipa Šorna, predsednika šentjakobske CM podružnice v Trstu, Kjaibola Zg. št. 16 II.
Konjske dirke na dirkališču „Mon-tebello" nadaljujejo danes. Današnji program ima bogat vspored in je pričakovati živahnih borb za prve nagrade. Nagrada Rimini bi po računanju pripadla italijanskemu žrebcu „Geant Kuser". Nagrada „Parigi" K 3500 pripade najbrže hlevu Branuhini, ako ne bo „RosebeU" ali ,MHy Fieet" ne prekrižal računa. Nagrada „Pola* je za amaterje, ki so člani dirkaškega kluba. „Minni H 14 Je sicer daleč odzad, a bi utegnila presenetiti s zmago. Dirke se prično ob 2 pop. Prihodnje dirks bodo v nedeljo 15. t. m.
V	otroški vrtec na Vrdelci se prične vpisovanje otrok dne 14. in 15. tega meseca od 9 do 12 dopoldne v prostorih otrcŠkega vrtca. S seboj je treba prinesti krstni list, spričevalo o cepljenju kožic in iifcaz, da so otroci zdravih oči.
Vsi oni, ki so prejeli poziv, da naznanijo za porotniško službo sposobne može, naj to še tekom dneva izvrše in sporoČe brez odloga odvetniku dr. Sla viku (Narodni dom).
Čebelarska razstava ki jo priredi spodnješiajersko čebelarsko društvo ob pri-liid svoje desetletnice od dne 15. do 19 t. m. na vrtu g. veleposestnika Avg. Sušnika na Lavi pri Celju, se bo vrši!a po nastopnem sporedu:
V	nedeljo, dne 15. t. m.: Ob 9 dop. slovesna otvoritev razstave. Potem skupno ogledovanje razstave. Ob 1230 opoldne skupen obed čebelarjev v Narodnem domu. Ob 3 pop. istotam v mali dvorani občni z^or „Čebelarskega društva za Spcdije Štajersko". — Ob 8 zvečer velika vesetica v veliki dvorani Nar. doma.
V	pondeljek in torek, dne 16 in 17. t. m.: Poučna predavanja na razstavnem prostoru — Ogledovanje vzornih čebelnjakov v okolici.
V	sredo, dne 18. t. m.: Poset kmetijske Šole v Št. Jurju ob južni železnici. — Odhod z vlakom ob 4 pop.
V	četrtek, dne 19. t. m.: Zaključitev razstave ob 3 pop. Rizdelitev priznanih od liko vanj in deri}. — Razptča vanje še ne ratprodanih razstavljenih predmetov.
V	nedeljo, dne 15. t. m. večerna ve-
selica: 1. Veseloigra v štirih dejanjih: „Čebelarjev god". 2. Glasovir solo. 3. Petjt „Slovenskega delavskega podpornega dru štva\ 4. Ples. _
Tržaška mala kronika.
7rst, 10. septembra 1912.
O napadu na poštnega uradnUa
Henrika Rossija nam poročajo še sledeče: Rossi Je šel ob štirih popoldne k „Lovcu* k svoji rodbini, ki se nahaja še na letovišču. Ko je šel po neki manj obljudeni poti, ga Je nenadoma napadel neki neznanec z nožem v roki in zakričal nad n|im : „Daj ml denar, ali pa te zakoljem 1" Lopov Je vzel prestrašenemu Rosslju iz žepa denarnico in mu Je hotel iztrgati tudi zlato urno verižico, toda Rossi se fe toliko ojunačll, da fe sko čil korak nazaj in udaril lopova z dežnikom po obrazu. Ta pa je zavihtel nož in ga hotel Rosslju zasaditi v trebuh. Rossi se jt po sreči umaknil toliko, da ga Je nož zadel le nalahno in mu je prizadejal le lahko poškodbo. Medtem pa je prišel mimo neki motociklist, vsied česar je lopov vrgel denarnico na tla in pobegnil.
Policijski komisarijat na Vrdeli Je are tiral snoči tri sumljive osebe, ki pa so jih pozneje izpustili, ker so mogle dokazati svoj alibi.
Predrzen roparski napad. Danes zjutraj proti d vem so sedeli v neki kavami na Barrieri gor*ec na harmoniko, 31 letni Josip Ladič, Tržsčan, stanujoč v ul. Molin a vento Štev. 21, Raimondo Camuffo in Ana Lavrinček, stanujoča v ul. Molin a vapore št. 11. Zapitek Je plačala LavrinČkova. Ob tej priliki sta videla njena tovariša, da je imela v denarnici nekaj bankovcev.
Camuffo je naročil izvoŠčka, posadil vanj Lavrinčkovo in povedal izvoščku neki naslov. Voz se je odpeljal. Za vozom pa sta se spustila v tek Ladič in Še neki neznanec. Ladič je v teku skočil na stopalo pri kočiji, posegel z roko skozi okno in iztrgal Lavrinčkovi denarnico, ki jo Je imela v rokah in v kateri se je nahajalo okrog 100 K.
LavrinČkova je opetovano zavpila na pomoč in „držite tatu". Krik sta slišala dva stražnika, ki sta bila v bližini. Stekla sta za lopovom ia se Jima je tudi posrečilo, dobiti ga v svoje roke, dočim pa je njegov tovariš izginil.
Ladič Je malo prej, predno sta ga prijela stražnika, vrgel denarnico daleč proč od sebe. Denarnico je pobral stražnik, a manjkalo je v denarnici 30 K, pri Ladlču pa so Jih dobili le 8.
Ko so ga vodili na policijo, je rekel Ladič1, da je hotel napraviti le šalo. Pozneje se je pred službujočim policijskim uradnikom ponašal tako arogantno, da mu je prisodil za to dva dni zapora. Potem ga popeljejo k deželnemu sodišču.
Nad sto kazni že ima 641etnl Luigi Jacuzzi, iz Listizze pri furlanskem Vidmu, in Je bil tudi že zdavnaj izgnan iz Avstrije na oodlagi razsodbe tržaškega deželnega so dišča. Jacuzzi pa je prišel zopet iz blažene Italije nazaj v Trst in je stanoval v ulici Pozzachera štev. 4 pod napačnim imenom Luigi Upat. Včeraj pa so ga spoznali in aretirali. Našli so pri njem tihi sveder, najboljše orodje za ulome železnih blagajn.
Nesreča v Lloydovem arsenalu. Delavec v LJoydovem arsenalu, Anton Š škovlč. |e delal danes ponoči v trsenalu. Okoli 10 nekako Je hotela nesreča, da je padel in se mu je dleto zsbodlo skozi oko v možgane. Prepeljali so ga z avtomobilom v bolnišnico, kjer pa je takoj umrl.
Nasilen izgnanec. Karel Godnlk, 30-leten sobni slikar, rodom iz Sežane, je znan Kot velik pridanič in je bil že pred dolgimi leti izgnan iz Trsta. Včeraj popoldne ob 5 ga je srečal stražnik Kette in ga povabil s seboj na pollcilo, ker ga tudi zasledujejo zaradi tatvine. Godnlk mu jih je v odgovor na to prijazno povabilo pritisnil par krepkih
NARODNA POSOJILNICA !N HRANILNICA v T«STU
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE
NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI
■■■Ml U G «UVA
vloge
4%-4%-5'to
PRODAJA 8REČKE NA MALE ME8EČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. PO8OJA * A MENJIĆE IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T.
Nova slovenska trgovina
izgotovljenih
oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domaČega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
Največja zaloga stekla in porcelana
za domačo
Vrsta vrčka štev. 5
Popolioma konkurenčne cene.
JAKOB HIRSCH
TRST - ULICA CAVANA 15,
(nasproti škofijski palact). TELEFON ŠTEV. 13-50.
rabo in gostilne
lodi.e in modno blago z» gospođe in dame, priporoča
KAREL KOCJAN. : : tovarna sukna : : v Humpolcu (Češko) : : Uzorci franico. :
Elegantna in trpežna je pristna peta iz gumija
Dobiva se v vseli v to stroko spadajoeih - .,	-	- ■ —B trgovinah.
——————-g
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/,____ r.r.
■
JKIJ f
M štev. 9
:o).	j
; do 6l/. pop. J
Slovenci, se hočete obleči po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
AHa citta di Trieste
Via Giosue Cardacci št 40
ijer boste našli velik izbor oblek, površnikov, palfctoti, jopiči s kožuhastim o vrat nikom, hlače, srajce, raalij itd, za moške, iečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden ia moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga 'nozeimkega in domaČega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri.
UNIFORME
za enoletne prostovoljce
izdeluje
elegantno in solidno
takoj pi» meri I11 ceno
Jakob Rupp
poikovni k ojaČ
Trst, via Giosue Carducci 3
(občinski paviljon).
T V F? D K A
A
Ha citta di Trieste
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
POZORI Odprla se je llOTa bicikljev In pridevkov z mehanično delav-v ■■	a ji	a nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
čevljarska delavnica v ulico Campani|0 štev. 19.
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
Mihael Hučič
Trst. Šalita del Promontorio 3.
ALEKS FKANC MAYEK - TRST
žgalmca kave
TELEFON 1743. N«|bo fši vir za dobivanje pečene k" «
nr=
JL
3G
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirth ::
TEST, dL Stadion ft 6 - telefon 22-85 (hlia siedalltta Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni tzbw.
3E
1
Velikanske zaloge manifak-turnega blaga
Velikanske zaloge manifak-turnega blaga
. AITES
ulica Nuova 36 s podružnico ulica Huooa 38, vo$alS.Lazzaro
Naznanja svojim cenj. odiemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernejših cenah.
Razne solle, okraski In Mine za Slutile in tudi kroluče. s
Stran IV.
i EDINOST" St. 254
V Trstu, dre 11. septembra 1912.
? pestjo in mu nazadnje še hotel odvzeti Tevolver. Tako se robkajcč sta prišla do trga delle Scuole israe'.itiche, kjer sta oba padla na tla. Ko Je stražnik vstajal, mu Je zdrknila sablja nekoliko iz nožnic. Godnik }e hitro pograbil za sabljo in Jo zlomil na dva kosa. stražnik je imel dovolj opraviti, da se je obranil Godnika, ki ga je napadal s koncem sablje, ki mu je ostal v roki. Šele ko mu je prišel na pomcč še drug stražnik, sta oba skupaj komaj ukrotila nasilneža.
Ko sta vodila stražnika nato Godnika na policijo, se jima je iztrgal iz rok, pobegnil ter se vrgel kratkomalo v — kanal. Potegnili so ga iz kanala in ga odpeljali na policijo. Ko so ga pa potem čez rdeči most peljali v ul. Tlgor, je zopet skočil v kanal. Rešili so ga zopet, a ker se je le nekoliko preveč napil morske vode, so ga morali odpeljati namesto v ul. Tigor v bolnišnico.
Pila, nič plačala, pa Še razsajala sta snoči v gosilni Terezije Demottove v ul. Sanita št. 14 37letni kolar Ettore Moraldi iz Longlana v Italiji, stanujoč na Campo S. Giacomo št. 12.
£ Izpila sta po nekaj vrčkov pive, potem pa nista hotela plačati. Ko Je natakarica zahtevala plačilo, Jo je Moraldi udaril po obrazu, da se ji je pc cedila kri. Ker le nato hotela posredovati gostiiničarka, je Moraldi tudi njo parkrat udaril s pestjo In jo potem zagrabil za vrat, da jo je skoraj zadavil. Poklicali so stražnika, ki je hotel aretirati Moraldija. Tu pa se Je postavil zanj njegov tovariš Fitzmayer in ga hotel iztrgati stražniku iz rok. Ker se mu pa to ni posrečilo, Je začel biti po stražniku. Končno so oba odpeljali v zapor.
Ribe je kradel. Pio Gubertlni, 251etni mornar iz Izole, je bil aretiran, ker je trgovcu z ribami, Ivanu Leruzziju, ki ima svoje skladišče v ul. Valdirivo št. 22, ukradel štiri pletenice rib. Leruzzi je povedal, da mu je tudi prošli teden nekdo ukradel dve pletenici in da sumi, da je bil tudi tedaj Gubertini tat.
Koledar in vreme. — Danes: Sv. Sv. Prot in H. — Jutri Sv. Gvidon.
Temperatura ob 2 popoldne 12*5 Cels.0 Vreme včeraj: deževno, veter.
— Vremenska napoved za Primorsko: deževno.	_
Izpred sodišča.
Sodba tržaške porotne sodnije — razveljavljena.
Kakor znano je bil 18. junija t. 1. pred j Bnunante
tržaško poroto obsojen trgovec v Opatiji j-----—
Martin Tuppi, zaradi zločina uboja na 41/, ! 7rtne|#n laci iz*e5Ii8nB m "zane letno Ječo, ker je s samokresom ubil svo-i«llblU5 IdSl p0 dobri cem. A. ^ebek jega bivšega kompanjona Slavka Nlnko-' ^suijar, Trst, via Cardncci 9._lssb
vića.	I p i* m iiclitfhpnar 33 let Bto;;1TJ>0'
Proti tej sodbi je novoimenovani brani-USlUZUeilUb,, Btave, par tisoč kron
telj dr. J Mandić vložil ničnostno pritožbo, j P^SInf b-28 let ST« Ijte^f ^ opirajoč Jo na dejstvo, da Je porotno sodi- : °je^ega nekaj denarja Ponudbe pod „1921- na
šče zavrnilo predlog takratnega branitelja, j inseratni oddelek Edinosti__1921
da se zaslišita dva zdravnika o duševnem; ^ zrač mebiovana sobica »e odda v stanju obtoženca.	Oll3Znd, najem v no>i hiši. Ulica Dante Ali-
Včeraj se Je vršila razprava na Dunaju. ghieri 4, IV. Presetnik. _ i918
Obtožbo je zastopal dvorni svetnik	^	pomo&ik eiuibo v mestu ali
dočim je obtoženca zastopal dr. Mandić rBKOVSKI okolici. Spreten je za vsako v pe-osebno. Po triurni razpravi je najvišje SO- bovško Btroko spadajoče de!o. NaBlov pove Inseratni dišče proglasilo razsodbo, s katero se ugaja oddelek Edinosti. ničnostni pritožbi braniteljevi, razveljavlja
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Redovne vaje za telovadce in netelovadce se vrše redno vsako sredo od 8 do pol 9.
Pravico nastopanja v kroju imajo le oni bratje, ki so dobro izvežbani v redovnih vajah. Za vaditeljski zbor:	Ambrožič, nač.
Nar. del. organizacija.
Poživljamo člane, naj vpišejo avoje otroke le v slovenske šole in vrtce. Delavci! Agitirajmo v tem zmisln med svojimi prijatelji in znanci po delavnicah in pri družinah.
—	Za I. mladinsko skupino N. D. O. (okraji: Novo mesto, Belvedere, Greta, Rojan in Škorklja) se vpisujejo mladeniči od 14. do 18. leta v društvenem uradu, ulica Sv. Frančiška št. 2 ob uradnih urah. Članarina znaša 20 vinarjev mesečno. NDO bo šla tem članom na roko pri zbiranju rokodelstva, branila Jih bo proti delodajalcem, nudila potrebno izobrazbo o obrtnem zakonu itd.
—	V soboto ob 8 zvečer se bo vršil v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2 sestanek tesarske skupine.
—	V nedeljo popoldne pričnejo običajne
nedeljske zabave.
—	V nedeljo, 29. t. m. se bo vršila veselica skupine Lloydovega arzenala na vrtu „Konsumnega društva* (pri „Tirolcu") v korist podpornemu zakladu.
Vesti iz Goriške.
Razprava proti kmetu Ipavcu, ki je
hotel baje napasti avtomobil nadvojvode, se vrši danes 11. t m. O izidu razprave
bomo poročali.	.
IzpuSčeni in policiji prepuSčem „špijoni". Ferdinanda Cluferle, katerega so aretirali radi vohunstva v Tolminu, je sod-nija izročila goriški policiji, ki ga najbrže izžene. Ravnotako je izročila sodnija policiji beneškega Slovenca Jušiča, čeravno sta državno pravdništvo in vojaška oblast usta-' vila vse nadaljne korake proti domnevanemu, a oproščenemu „špijonu".__
Cncnnrlioria katera je absolvirala trgovski uUoUuUlUlld te.aj zmožna slovenskega in nemškega jezika ižče službo kot komptoarisiinja ali blagajni Čarka. Naslov pove Ins. odd. Ed.	1897
Urar Raimondo Blslach
Trst, ulica Caprin 9,
vogal ulice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti
M. Kukanja
Trst - via della Caserma št. IO - Trst
(vcgal ulica Valdirivo)
'priporoča svojo veliko zalego
vsakovrstnih kož
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurenci
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD i911
Največja tavama sveta. Izdelovanje letna 40 000 v« edinega tipa CHASSIS 20 HP ieat rainlb tipov kafi!'.
Sofija „FORD" Je najpopolnajla, najhltrejia in n«Jekonon>lđn»]i; kAi Jih obitojl. — GENEBAIJSI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRSI
Plazza Goldonf 10—11, Tel 1734
Villka MBtralaa garaga, ailoa Ml Baobi 16, vogal ailoa Bo«oh«tl. TELEFOa 2247. - 8TOČK, PNETJM GOODRICH (amorikanaka)
Automobili na posodo po smerni oenJ.
7a;»t70 In T*drleT»uj« aTlomobllor, — — SoUdoa poaucit*
Trgovina obuval	££
slovenskega, italijanskega in nekoliko nemškega je: zika. kot trgovskega vajenca. Naslov pove InBeratm -----1910
oddelek Edinosti.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = —
Trst, ulica Vincenzc | Bellini št. 13
lanrot! mm it. iitoaa ioTti«|
Bogat izbor ar
vsake vrate, kakor tadlj uhanov, prstanov a đlja-j Kanti ln brei dtjuman-tov, leneke »eriilee, zlate I ln arebrne ra molke. I t se po konkurenčnih cenah\
NUOVO
JCfitcI Provinciale
(Novi deželni h6tel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Dobroznana čevljarnica
Jlflarko jViicht
obvesČuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, da se je preselila iz ulice Giacinto Gallina st. 4
na Corso št. 45,
X. nadstropje.
3E
TEODOR KORN
Trst, ul. Miramar Stv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO 8E T8AKOVR8TNA
DELA IN POPRATE--
V PO NIZKIH CE2TAH. v
:: Delo dobro in zajamčeno. :: Tel«. 25-26. □ Poslovodja: Franja Jenka
i ii

3SJ
Mleko
razpošilja na dotn po zmernih cenah mlekarna „New York", ulica Sonato
1915
1920
tuLfiuum vruučui urunueijcvi, id*.vc»|đvi|*	Q „.»om orožnik išče stalne m pn-
razsodba porotnega sodišča v Trstu in vra-	r 6nZI]Uff Iraill meme sinžbe kot skladiščnik,
čajo spisi tržaškemu sodišču, da zasliši dva	sluga v banki ali v kaki odvetn ški ali drugi pisa ni,
izvedenca zdravnika in določi potem novo	^pod ',0rožnik 2°J na in,,e-razpravo pred tržaško poroto.
Nova razprava bo v oktoberskem zasedanju.
ratni oddelek Edinosti.
1921
se odma praktikant sa plaćom za odvjetničku pisarna, koji poznaje slovenski, taliianski i njemački. Obratiti se: Via Nuova br. 7,
J	1&78j
Traži
I S. M. ALKALAT, trato skladišče li |
Trst, ulica Lazzaretto vecehlo št. 45.	^^^
priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož A
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Haročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniške cene.
Anton Pečar
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
Trst — via Farneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. - Cene nizke.
P
HEHHHiiHi

Društvene vesti.
Občni zbor akad. društva Balkan
se radi bolezni enega odbornikov ne bo vršil danes, temveč šele v soboto 21. t. m. v
„Nar. domuu v Barkovljah.	Odbor._____
Odsek trgovskih pomočnikov Sklicuje	_ . m se izgotavljajo vsakovrstna dela
nocoj, v sredo, 11. t. m. v prostorih Trgov.	JLa. U d ITI c iaH. a. ROJC, brivec in vlasuljar,
izobr. društva, ul. Sv. Frančiška št. 2. I. Trst, Acguedotto 20.______1751
sestanek, na katerega so vabljeni vsi trgov-	Q Q-n dijaki na stanovanje. - He-
ski pomočniki. _	jdprcjf^cju OC lena Modic, Vogelnova
Dnnrlli^ bombaževine, slik in dežnikov na i r rUUdJ<4 mesečne obroke. Via Chiozza Bl 6,! I. nadstropje. Iven Klan.	431 j
železo, Btare kovine : Anton Cemeca. j Trst, ul. Olmo St. 12.	1765 j
Kupujem
ii a
H 13
ia ii Ei
Telefon štev. 1974.
Via Econoiro št. 10.
R. Gasperiol, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement14

»
Ei H H ti ti ti
Kmetijska družba za Trst in okolico	ulica 2 — Gorica
naznanja gg. odbornikom, da ima jutri v	w:nf| iibomo, vipavsko, belo, se dobi v veliki;
Četrtek 12. t. m. ob 4 pop. v svojih pro-	Vinu množini pri Ludviku Cebron. posetniku v štorih odborovo sejo.

Tovarna cemcnta
PRODAJA NA DROBNO.
Pcrtland- v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.



Vino
Rihenbergu. Cene po dogovoru.
1764
1893
BB
Odbornice CM podružnice v Trstu, 7acohni nraHntl/ 29 let, lep, dober,ima kakor tudi druge cenj. dame in gospodje, faSIUrdUniK 3000 k gotovine, do-
o« __2_____ J««*!!*«! A o « n bro a'užbo s pravico do penzije, se želi seznamu z
ki se zanimajo za „cvetlični dan v 0dičn0) k(zna dobro kuhati in ki Kovori vsaj 2
Trstu*4, SO naprošeni, da pridejo k po- ; jezika ter ima nekaj dote v svrho poroke. Ponudoe svetovanju danes ob 7 zvečer V sokolsko pod „Jesen 12u Trst, poštnoležeČe glavna po5ta;
dvorano v „Narodnem domu" v Trstu. I _
Šentjakobska CM podružnica vabi ^■^■■■^■i^H^HHHBBB gg. odbornike in namestnike k izredni seji
v četrtek ob 9 v prostorih na stari policiji. MF* ZalOga ODUVala Športni klub „Helios" priredi 22. t. ■■■■ in lastna delmlnioa ■■■■
ra. prvo narodno pešdirko, in sicer tekanje-	n^iii^nn
na 1 angl. miljo (1609 m) in korakanje 3 D A ll 11 \f is NT hfi km z lepimi nagradami. Ker je to prvič, da j I W Lk W	8 II
Slorercl prirejajo tako tekmo, [e umevno, da bodo tekmovali diletanti. Vabimo vseh, ki imajo veselje do tega sporta, da se vpijejo. Istot&ko se nadejamo, da se priglasijo člani tukajšrjih in zunanjih športnih društev. Vpisnina 2 K. Vpisuje do 19. t ra. g. L. Čehovin, brivec, ul. Sv. Marka Št. 4. Natančnega pojasnila daja odbor (Sv. M. M. Zg. 573).
Mlin posojilnico in hranilnica
Trii, Ul GiOSDČ COTdUCCl 27.
Velika izbera moških in ženskih Čevljev. - Poprave se izvrSujejo tofi-^	no in Bolidno
« po zmercib cenah
V lastni hlSL |	g | Telefon St.953.
Trst Plazza Caserma Z, 1. n. (ahod po Štorom stopnlcati).
po 51/,'/, ln na amortlsftoljo aa dalj-i o dobo po dogovora.
0000
Hranilno vlogo sprejema od TB*kega,fie tndi nI od bt Mh Jg II 01 jih obrestuj«	TB J4 |0
Stontnl davok od hranilnih vlog pU6ij« savod «?dl Vlaga M lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjiibo po dogovora Na menjioe po 67„ na taeUv
|» ■ajnederaeje irejen« varnostno osiloo ia ehrank« vredna«1. paplr|ev, llttls Itd. kakor tndi hranilne pelloa, ■ katarl&i m naj os peta«je navaja fitediu ivojo deco.
Uradno ar« : od 9.—12. ar« dopola dna in od 3.—b. popoludne. Zsplafiojo so vsaki dan ob uradnih arah. — Ob ned*-liah in praznikih je nrad z ip rt.
Po itn o •hranilničal račun 816004.
Pozor!
I Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna ku-| hinja In budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan
/: Piazza VCaserraa J
I