Glas Zaveznikov Leto I - Št. 16 OBNOVA DEMOKRATIČNE KULTURE Največji zločin fašizma in nacizma, ki bo imel mogoče naj-dolgotrajnejše posledice, je poskus uničiti kulturne in jezikovne ustanove podjarmljenih narodov. Nemški nacisti so poskušali doseči svoj cilj na Poljskem s tem, da so zapirali šole, morili učitelje, sežigali knjige in prepovedali uporabo narodnega jezika podjarmljenim narodom. Tudi v lastni deteti so se proslavili kot uničevalci kulture in kot razsodniki, hi so prepovedovali Htanje ievestnih knjig, poslušanje določenih skladb in ocenjevanje nekaterih umetniških del, čel da so razkrojevalnega ali pro-tievropskega značaja. Tudi Japonci so poskušali storiti isto s starodavno kitajsko kulturo v Mandžuriji. Takšne zločine fašistične Italije svet še ni zadostno spoznal, posebno pa to niso storili sami Italijani v Italiji. Poskusi, ki so ostali brezuspešni, da bi fašistična Italija uničila slovensko kulturo in preprečila uporabo slovenskega jezika v izvestnih področjih na severo-vzhodu, predstavljajo eno izmed najbolj sramotnih poglavij v vsej umazani zgodovini italijanskega fašizma. Kar se tiče fašističnih zločinov, ne more biti zanje odgovoren ves italijanski narod. Mili so številni, ki so dejavno ali molče obsojali zločine proti člo-večanstvu in kulturi, toda še vedno je ostalo nekaj takšnih, ki Se celo še dandanes ne zavedajo teže fašističnih zločinov in polnosti, bogastva in starodavnosti kulture, katera se razvija v njihovi bližini. Slovenci so imeli eno izmed najstarejših umetniških tiskarstev v Evropi. Njihova tiskarska in književna proizvodnja je na enaki višini kot katera koli na svetu in poseduje vrline, ki primanjkujejo v nekaterih od množestvenih književnih proizvodnjah v Angliji, Ameriki ali Nemčiji. Prevodi tujih pisateljev v slovenščino pričajo o ri-soki meri okusa pri izberi in o veliki zavesti kulturne odgovornost*. Posebno je treba opozoriti na visoko raven mladinskih knjig m časopisov. To je skoraj vedno znak zdravega prosvetnega življenja naroda. Ljubljansko vseučilišče uživa velik ugled v svetu in ima veliko nalogo pri vodstvu obnove in poživitve slovenskega jezika, književnosti in umetnosti. Slovenski zemljepisni položaj je bU tako srečen, da je omogočil slovenskemu narodu zbrati vse, kar je bilo najboljšega iz slovanskega, latinskega in nordijskega kulturnega sveta, ki se stika na njihovem ozemlju. Eden izmed glavnih in najvažnejših ciljev velesil je pomoč pri obnovi kulturne dejavnosti na vseh delih sveta. Postopek mora žal biti počasen iz različnih razlogov, tako da ni mogoče takoj ‘odpreti šol. Pisatelji učitelji m slikarji, ki so raztreseni p0 vseh delih sveta, kamor so bili pogostoma nasilno odpeljani, ^ morajo vrniti na svoja mesta m izvestne ne za-željene osebe se morajo odstraniti- Toda takšen postopek bi bil lahko pospešen,-če bi možje i žene dobre volje, pravi demokrati,, zbrisali iz svojih src vsako narodnostno zagrenjenost do tujega jezika in kulture. Na tem področju je skrajni nacionalizem najbolj nevaren in neizbežno zgreši svoj cilj. Tukaj v Julijski pokrajini imajo vse narodnosti, in vsi sloji priložnost, da pospešijo obnovo prave demokratične kulture, toda vzajemna simpatijo, sporazumevanje in izvestna pozaba minulih krivic je v ta namen nujno potrebna. Nebrzdano nasilnost in slepa maščevalnost ni nobena rešitev. Dnevnik P. W. B. RAZPUST XV. ARMADNE SKUPINE Junaška llejanja mednarodnih čet Konec zavezniškega poveljstva, čigar zgodovina se je začela s trdim bojem za mostišče pri Salernu septembra 1943 Cena 2 liri TRST, sobota, 7. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. PeUloo 8. • Telefon it. 88854 OGtASI: Cene ae milimeter višine (Jtrokost ene kolone): trgovski' L. 7. Mrtvaški I* 18 (Zal oval na obvestila L. 88). Poročila I* 9. Finance, pravni oglasi la 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuje se vnaprej. Unlone Pubbliciti Itallana S. A. Trst, vla Silvio Pelllco it A — Telefon št 94044. Cena vsake Številka L. 2 (sestanki L. 4). New York, 7. Julija Razpust XV. armadne skupine pomeni konec zavezniškega poveljstva, čigar zgodovlla se Je začela s trdim bojem za mostišč pri Salernu septembra 1943 in Je končala 1. maja t- 1., ko so so nemške čete brezpogojno predate. XV. armadno skupino, ki »e je neprestano borila na rekah in gorah najtežjega bojnega polja vse celinske Evrope — italijanski polotok — sta sestavljali V. ameriška armada in Vlil britanska armada, toda ob strani Američanov in Angležev so se borili tudi Francozi, Poljaki, Grki, Neozelandčanl, Indijci, Kanadci, Italijani, Brazilci In palestinski Židje. Med Američani je bilo dosti črncev in tudi edini«, sestavljena iz ameriških elementov, ki so japonskega izvora. IV. armada skupina se Je borila proti 25 nemškim divizijam samih izbranih est, ter je prisilila te divizije, da ae vdajo, predno bi se to zgodilo na kakršnem koli drugem bojnem polju zahodne Evrope. Nemške divizije, ki so se tako trdo borile, niso mogle priskočiti na pomoč drugim nacističnim četam, ki so se prav tako ln še hujše borile na vzhodu In zahodu, XV. armadna skupina se je večkrat nahajala pred številnejšim sovražnikom, ki ga pa je vseeno prisilila, da se umakne od Napolja pa do Bologne in še dalje. Najboljša zavezniška poveljstva in divizije so bile preseljene na druga bojišča. Tako je skupina francoskih hi ameriških divizij, ki so se udeležile oevobojenja Rima, izvršila zavezniška izkrcanja v južni Franciji. Maršal Bernard Montgomery, takrat le general, je zapustil poveljstvo VIII. britanske armad«, da pripravi izkrcanje v zahodni Evropi. Tudi general Oliver Leese je 3, septembra 1943 leta zapustil Italijo. General Eisenhower, takrat poveljnik zavezniških sil na Sredozemlju, je Imel svojo V111. armado že izkrcano na skrajni južni točki Italije, njegova V. armada ae pa je premikala proti Salernu južno od Napolja. Vin. armada je naletela na slab odp:r ln Je hitro napredovala proti severu. Toda V. armada, ki Ji Je poveljeval general Mark Clark, se je nahajala pred mogočnimi sovražnimi skupinami, Angleži in Američani V. armade so skušali potisniti nazaj v morje, V. armadi je uspelo zvezati se s VIII. armado. General Eieenhower Je imenoval takratnega generala Ha-rolda AIexandera za maršala ter ga Je postavil na čelo obeh armad, ki tvorita XV. armadno skupino. VIII. armada je naglo napredovala ln zavzela zelo važna letališča v Foggl, od koder so vzletela letala na strateška bombardiranja sovražnih vojaških ciljev, ki so se nahajali daleč od britanskih oporišč. V armada je vkorakala v Napolj 1 oktobra 19*3. Potem »o se pričeli težki boji južno od Rima. Naj bolj krvave bitka v tej vojni so bile pri mestu Casslno in na obali ptl Anzlju. Se preden so dosegli mostobran v Anzlu, sta zapustil* januarja meseca 1943 generala El-senhovver in Montgomorjr Italijo, da bi pripravila načrte za zavezniška izkrcanja v zahodni Evropi. 15. armadna skupina je začela ofenzivo maja 1944. Osvobodila je Rim dva dni pred Izkrcanjem v Normandiji ir. prodrla na sever, kjer je osvobodila Flrenze. Strla je sovražno obrambo od Pia* do Riminija, ter prišla na Apenine, preko katerih nižino. V novembru so Imenovali' maršala Wilsons, naslednika generala Biserrhowerja pri poveljstvu zavezniških »11 na Sredozemlju za britanskega delegata pri zavezniškem glavnem stanu v W««hingto-nu. Sledi!« sta mu general Alexan-der kot vrhovih zavezniški poveljnik sil na Sredozemlju ln general Clark pri poveljstvu XV. armadne skupine. General Lucian Trascoott, ki Je že poveljeval V. armadi, je zapustil Francijo, ter spet prevzel poveljstvo v Italiji. Po trdih bojih, ki »o se vrslK med dolgo zimo južno od Bologne iir po začetku končne zavezniške ofenzive v Nemčiji, so čete letos aprila prešle v napad ter prodrle v padsko nižino, kjer so ločile nemške sile in zajete na tisoče ujetnikov. Nemško poveljstvo v Italiji se je moralo brezpogojno vdati ter je tako prvič formalno priznalo popoln poraz na bojem polju. Italijanskemu porazu so sledili drugi porazi na vseh bojnih področjih, ki so končali s j. Utrojenoat In žeja tVeter iti mraz nista hotela popustiti niti za las, notranje stene letala je pokrila priblilno 8 cm debela plast ledu. Zdelo se je, da nam led sili v grlo in bi ga ustavili le, le bi prenehali s dihanjem. Od neprestanega poliranja ledu in snega smo imeli razbo lena in krvava usta, pri čemer si pa nikakor nismo tnogli ugasiti leje. Nihče izmed nas le ni zatisnil očesa, odkar smo zapustili Novo zemljo, toda lutiU nismo več ne utrujenosti, ne lakote*. rSestega dne zjutraj se je vreme izboljlalo in napihnili smo čoln s ogljikom. Razdrli smo napravo ta bombardiranje in zalgali vse nale dokumente, ker smo «i p ognjem raztopili moto kave, nato smo se podali na pot. Toda čoln smo le s telavo vlekli naprej in prehodili nismo niti BO m, ne da bi menjali smer. V dveh urah smo prehodili komaj pol km, nato je pričelo tnova snehti. Uvideli smo, da ne bo mogoče dolgo vzdrlati in da nam ne preostaja drugega, kot vrniti ss v letalo*, zNaslednjega popoldne se je vreme na čuden način Upre-menilo. Temperatura ee je dvignila na SO.o in pričelo je ielevati. Zlezli smo iz letala in zdelo ee nam je, da smo v tropskih krajih. Sneg je bil mehak, hoja je bila.te tetav-nejla od prejinjsga dne, kljub temu pa smo hodili do teme. Ponoči so nam letalska oprema in Ikomji primrznili kot oklepi. Postavili smo čoln pokonča, ga podprli s aluminijastimi vesli, ter se ne ta način z njim zavarovali pred vetrom za 17 ur terne*. tTakoj, ko se je zdanilo, smo se podali na pot proti obali. Da se izognemo prepadu smo morali napraviti skoraj 1 km ovinka. Končno smo easUlali rapot letala. V naglici smo se posluiili zasilnih raket, od katerih je samo ena delovala. Zadostovala je, letalo se je znifalo in krotilo nad nami ter odvrglo s padalom hrano, obleko, spalne vreče, steklenico viskija, snelne krplfe, 30 m vrvi m poučno poročilo*. *Oblekli smo se v suha oblačila, odprli Ikatle s hrano, ter jo razdelili na vel obrokov. Pričeli smo s prvim obedom ter končali s večerjo, ne da bi prenehali. V poročilu oo nas podučevali, naj se na-velemo na vrp in nadaljujemo v kolikor mogoče rami črti pot proti obali, kjef nas čaka ladja. Nadeli smo si koluho-vinaste spalne vreče in zaspali, prvič po devetih dneh. Čez eno uro smo se spet prebudili in izbruhali vse, kar smo pojedli. Ponoči sta nam del m sneg zmočila oblačila in spalne vreče, ki so nato zmrznile, tako da smo morali 17 ur neprestano stati na nogah z vrečami na glavi, da smo se zavarovali pred de-Ijem. Nismo se upali napraviti najmanjlega koraka v strahu pred prepadi*. Proti obali sNaslednjega jutra se zaradi goste megle nismo upali premakniti. Prebili smo dan, da smo si drgnili noge, ki so bile otekle in razbolele in so nae pri hoji stralno bolele. Nadrgnili smo jih s alkoholom; kar nam je ublalilo bolečine. Neelednjega popoldne ob pol treh se je megla razredčila in pričeli smo si utirati pot po snegu. Čutili smo se zelo oslabljene in smo morali odvreči spalne vreče. » n* snežnih poljanah sever*, zahteva posebne vrste oprano. Ne prihaja v poštev ».smo orožje, prometna sredstva ln hrana, ampak predvsem oMeka. Slika nam kaže vojuka, kt as pripravljata sa pot po snegu In se oblačite v bele obleke, d* Jih aovreeitik tako lahko ne prepozna na belem snegu. ZNANOST IN TEHNIKA V devetih ln pol sekundah okrog eveta Samo devet ln pol sekund Je potreboval« veet oddana po ra-dio-dalnjopismenem aparatu, d« Je obkrožila zemljo. To Je naj novejši rekord, ki ga Je postavila vojaška poročevalska služba Zdmienth držav. Vest lz Wa-ahingtona so sprejele ln zopet naprej oddale s pomočjo novega načina avtomatske predaje radijske postaje v San Franciscu, New Delhiju ln končno v Asmari, odkoder je zopet dosegla W&-ahlngton. Prenos se Je vršil v resnici s •kom] bliskovito hitrostjo. Pre-luknjan trak dalnjooddajne naprave Je deloval komaj sekundo, ko je dalnjopisni aparat že začel sprejemati. Električni prenos okrog svete Je torej trajal samo sekundo; ostalih oaem in pol sekund Je treba pripisati času ra mehaničen prenos dotične vesti. PraJ&njl rekord Je znašal tri tn pol minute ln ga Je tudi postavila vojaška poročevalska služba dne 34. maja preteklega leta. Črnci v Združenih državah Kakor javlja Urad za ljudsko Štetje, Je v Združenih državah naraslo črnsko prebivalstvo za 45.6 odstotkov v dobi od leta 1010 do lete 1940. Leta 1010 Je znašalo število črnskega prebivalstva 12.866.518. V Isti dobi se Je število okrajev, kjer ltnajo črnci večino znižalo od 286 na 180. Leta 1940 Je stela na prvem mestu Georgia s 46 okraji, ki so Imeli večino črnskega prebivalstva. Njej so sledili; Miselssippi z 35; Južna Karolina z 22; Alabama in Virginia vsaka z 18; Ar-kansas ln severna Karolina vsaka z 9; Texas in Florida vsaka z 3 In Tennessee z dvema To zmanjšanje Je treba pripisati notranjim selitvam. Aleksander Fleming o pvniciHitu Uradu za vojn« Informacije J« znanstvenik Aleksander Fleming. ta; po eni uri pa smo dogna- j ki Je Iznašel penicilin, dal Izjavo da smo pogrelili; obdala i o motnosti, da bi njegov čudoviti nas je ledena plast in treba je j l«k utegnil zsstareti v nekaj letih zaradi novih iznajdb. Fleming Je pojasnil, da Je penicilin šele zadetek, ki naj znanstvenike opozori na druge plesnobne glivice ln na snovi, ki se najdejo prt njih. Nk vemo Se, kakšne rezultat« bomo teli, toda pri novih raziskovanjih Je možno odkritje tudi bolj učinkovitih snovi, kot Je penleilin. Vendar treba priznati, da mora Mtl res posebna učinkovitost novega' zdravila, ki hi prekosila penicilin. Katoliški misijoni v osvobojeni Kitajski Monsignor Jožef Kar ec, apostolski upravitelj v CJhaotungu v Yunnanu, Je prvi misijonar, ki po dolgem času prihaja iz Daljnega Vzhoda v Rim. Yunnan se nahaja v osvobojeni Kitajski ln monsignor Kerec, ki' Je Slovenec. Je imel od zavezniških oblasti vso potrebno pomoč sa dolgo potovanja Sveti oče Je sprejel monsignora K srca. Pogovor Je trajal okoli 46 minut. Monsignor Kerec Je prvi misijonar, ki Je Svetemu očetu prinesel vesti neposredno lz kitajskih misijonov. Monsignor Kerec Je Izjavil, da Je položaj osvobojene Kitajske čisto drugi, kot položaj Kitajske, katero so zasedli Japonci Japonske oblasti vršijo strogo nadzorstvo celo nad predstavnikom Svet* v g*. očeta Italijana m ona Zanima. Cang-kajšekovi Kitajski so pa vse vere svobodne in katoliški misijoni niso podvrženi nlkaklm omejitvam krajevnih oblasti. Nasprotno Je vlada poslala v San Francisco na konferenco Združenih narodov nadškofa v Nankingu mona Yu Pi-Ja, kateri Je zapustil svoj sedež, ko so ga zasedle Japonske čete. obalo. Vsakokrat, kadar so svetili mimo nas, smo vsi trije skakali m kričali kot norci, toda luči nas mso obsvetile. Ko se je zdanilo smo zapazili letalo, ki je zapustilo ladjo. Kričali smo in mahali z naiimi oblačili, toda pilot nas ni opazil in se je kmalu vrnil*. « Proti večeru je ladja zaplula na odprto morje. Nismo spregovorili besede. Gledali smo za njo, ko se je oddaljevala, dokler ni izginila v temi. Tedaj smo mistik, da smo izgubljeni. Nismo imeli več. moči, da bi se vrnili v letalo in dobro smo se zavedali, da ne bomo izdriali niti eno noč na prostem pri mrazu 40.o pod ničlo. Ko se je stemnilo, je David menil, da so se morda plalči le toliko posuliU, da bi se vneli. Raztrgali smo jih na kose. V Davidovem vžigalniku je bilo le le malo bencina in se je teiko prižigal. Končno se nam je posrečilo in plaič je zagorel z velikim planemom*. Vrnitev v življenje tTakoj je ladja spustila rakete in po optičnem brzo-javu so nam sporočili: *Za-pustite rob ledenika in nadaljujte pot proti jugu, kjer boste naleteli na reševalno posadko. Vsi trije smo kričali in se od sreče suvali. Ob lepi lunini svetlobi smo se vrnili na prostor prepadov, dd bi nadaljevali pot ob le-dcnUcovcm pobočju*. jSest 'ur pozneje nas je nalla reševalna posadka in nas spravila na krov. Bila je severno-ameriška stražm ladja in molje posadke so ravnali z nami kot z otrobi v povojih. Kapetan nam je dejal, da nas je imel le za izgubljene, ko je opazil naš ogenj*. *Meni se je dozdevalo, da smo bili Se dovolj normalni; ladijski zdravnik pa nam je pozneje povedat, da smo bili v prehodnem stanju med normalnostjo in blaznostjo. Nadvse zanimivo se mu je dozdevalo dejstvo, da smo y H dneh 1« nekaj ur spali. Dal nam je uspavalno sredstvo, toda tudi na ladji nisem mogel stpfiti delj kot po eno uro. Od takrat je vedno tako: Z Davidom ne moreva spati več kot eno uro. Nc vem, če se Al enako počuti, toda stavim, da se tudi on ponoči večkrat zbudi, se trese v od mraza In si domišlja, da je spet na tistem prokletem ledeniku*. iVpralal sem jih, kaj jim je po njihovem mnenju dajalo moč, da so vzdržali. Sprva mi ni odgovoril niti Weaver niti Goodlet, nato pa je Weaver dejal: * David je imel leno in hčerko, Al je mislil na svojo mater, ki Sivi sai v TVInnt-pegu. Jaz sem imel leno. Razumete kaj hočem rečit Vsakdo je imel nekoga, za katerega je hotel Siveti*. (Konec) Zanteva amarlikega notranjega ministra ' W3Shlngton, 7. julija Ameriški notranji minister Ha. rold Ickee, ki predvideva pomanjkanje premoga v Združenih drža- Tržaška kronika V geofizičnem zavodu se dela živahno ■ e - ... - ■. ■» Danes Je zavod koristnejši In nujnejši kot pred desetimi leti Ko se Je v prvi polovici 18. sto-letja gospodarski in pomorski promet mesta Trsta močno razidi, je nastaja potreba po zavodih, ki bi proučevali pomorske in podnebne razmare, ki so v tesni zvezi s plovbo in gospodarstvom. Od tedaj Imamo prve točne j še podatke o vremenu, plimi in oseki mesta in pristanišče Trata. Med vojno Meteorološko opazovalnico pomorske akademije v Trstu so ustanovili v Trstu 1.1840. V kratkem se je zavod povečal v pomorsko o-pazovainico. V poznejši razvojni dobi se Je oddelil od akademije s svojim novim sedežem v Viila Baševi v gozdu Fantini. Po prvi svetovni vojni se je oddelil tudi od opazovalnice in se preselil z novim sedežem k Sv. Andreju. Zavod se je predvsem bavll z ra. tlakovanji In opazovanji različnih geofizičnlh pojavov. Vodili so zapl. «ke in ugotavljanja po vzoru najboljših meteoroloških postaj. Pri oceanografi J1 so polagali poeebno pažnjo na pomorsko vedo, predvsem na pojav plime in oseke za pristanišče. Razen tega so križarili po 'Odprtem morju in raziskovali fizične in kemične lastnosti morske vode, plime in oseke ter morske tokove Jadranskega, Sredozemskega in Rdečega morja. Velike važnosti jo bilo tudi preučevanje poprečnih morskih globin. Med vojno se Je delavnost zavoda zelo zmanjšala, predvsem kar se tiče raziskovanj. Z vsemi mogočimi sredstvi so nadaljevali meteorološke pomorska opazovanja, da ne bi prekinili dolgo vrsto podnebnih podatkov. Ko je bil zavod težko poškodovan, se je njegovo osebje z vso silo zavzelo, da takoj popravi in ponovno vzpostavi vse meteorološke pomorske in potresne priprava Na te ®ačin niso pre. kinih nadaljnih opazovanj, potrebnih za geoflsična raziskovanja. Danes Je glavno poslopje skoraj popolnoma uničeno. Na, jggtu še, vedno delujejo priprave meteorološke Opazovalnice, pfnvlograjl, anemo-grafi ln »ismografi geofizlčne postaje. uradi in knjižnice so namestili v univerzitetnih prostorih in takoj nadaljevali z delom. Sedanje fn bodoče delovanje Pomembnost in nujnost zavoda dokazujejo neprestane zahteve vseh zavodov svete predveem mestnih in državnih po datumih, objavah, raziskovalnih zaključkih in rešitvah geofizičnlh kompleksov. Gotovo je, da Je zavod danes še 11 bodo izdati dnevno vremensko poročilo. V ooeanofrafiji bodo razen pomorskih, fizičnih ln kemičnih raziskovanj našega morja križarili po vsem Jadranskem ln Sredozemskem morju ter natančnejše spoznavali v prvi vrsti dinamične ln relativne, nato vse ostale morske pojave. Za mesto Trst prihajajo v vpoštev napovedovanja plime in oseke, morske temperature ln sicer z največjo točnostjo s katero se morejo ponašati le redka svetovna pristanišča. Pripravljajo važna preučevanja o povprečnih globinah Jadranskega ln Sredozemskega morja. Potresni oddelek Potresni oddelek, ki spada zaradi svojih ugodnih tel In nadvse občutljivih priprav med najifbljše na evetu, s« Je že pred vojno izkazal na mednarodnem znanstvenem po. lju, nadaljuje z urejevanjen potres, nlh naprav, ki delujejo tem boljše, čim bolj se Izboljšujejo razmere. V kemičnem oddelku, ki Je bil najbolj poškodovan, so se nahaja le selo občutljive ln znanstveno dragocene naprave, ter važni podatki o vodah beneške plitvine in o pesku rek, ki se izlivajo v gornji del Jadranskega, morja. Gledallič« Verdi Danea zvečer ob 19.30 url se bo vršU simfonični koncert pod vodstvom Maestra Edmondo De Veo. chl-a s sodelovanjem pianista Ales-sandro Constandlnldes-a. Izvajali bodo sledeči program: Beethoven - Leonora et. 3 - Uvertura - Bach • Prvi koncert za klavir ln godalni orkester v D-molu (prepisal Maks Reger) -Plck Mangiagalli - tri miniature za klavir ln godalni orkester -Mendelssohn - Simfonia it. 4 v A.duru op. 90 (italijanska) - Verdi - »Sicilski večeri* - Simfonia. Izplačila hranilnih vlog pri poštnih uradih Poštni uradi so že pi-ejell potrebna navodila za izplačilo hranilnih vlog ln poštnih obrestnih nakaznic na ozemlju, ki je pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave. Zakasnitev pri izvrševanju izplačil Je pov»rojilo pomanjkanje potrebnih obrazcev, ki niso bili dobavljeni zaradi današnjih razmer. TEI,VE opozarla lastnike telefonov, da bodo te dni po posti odposlali račune za tromesecno naročnino v 1. 1945, ki bodo vsebovali naročnino za dobo od L Julija do 39. septembra v naprej ln medmestne pogovore Izvršene v mesecu marcu, aprilu ln maju. Ker »e Je zakasnilo razpošiljanje računov, je plačevanje računa brez raplačlla kazni za zakasnelo poravnavo računa podaljšan do 20. Julija tega leta. Razen toga more Mtl do tega dne Izvršeno plačilo pri predpisanih bankah. Vozni red n« progi Gorica-Tret Vozni reti n* pirogi Oflrtca-Trzt je do nadaljne odločbe sledeči: Odhod proti Trstu ob 6,48 lu 18,10; prihodi lz Trata ob 7,56 ln 18.08. GORICA Zabav« aavezniftkih vojakov V prostorih prejšnjega' »Dopolsu voro» J« priredil oddelek mestne posadke včeraj zečer zelo dobro uspelo zabavo s plesom, katere so se udeležili mnogi povabljenci, ki so bili gostje zavezniških vojakov. Med zabavo, ki Je bUa zelo vese. la in razgibana, je pokazala evojo umetnost Jolanda Ltippl, ki Je s svojimi izvajanji zelo zabavala vse prisotna prav tako kot umetnik Fredony, ki je tudi žel obilen uspeh. Koncart v gledsllHa »Verdi« V nedeljo se bo vršil ob 20 url v gledališču »Verdi* umetniški večer, na katerem bodo predvajali narodne pesmi m zabavno glasbo. Pri, reditev organizira »Special Service*. Sodelovali bodo violinist Bal-daseare Simeoni m pianist Bruno Bldussi. Za pripadnike zavezniške vojske Je vstop prost; vstopnina za goste je 30 lir. Film »Stalingrad« Prihodnji teden bo na platnu kina »Vittorla* znani sovjetski film »Stalingrad*, ki prikazuje junaštvo sovjetske vojske pri bojih okoli tega mesta Naslov našega uredništva v Gorici je sledečjt Oorso Vera, it. SO, prvo nadstropje. Telefon it. 189. Vrednih sprejema od 11 do IS ure, od IS do It ure in od 19 do to e Poledica nlfc i« doa lumna, leta 191, iHrt , plesni ork^ter l^dvodstvom dlri-zovalnega oddelka ln že takrat eo j d*>ltva> M * nekoliko nenavadno, iaon6ne in trt lunine. Ce Ha *omo | ^^Eri^ao^ M^napove^casate iskali nov sedež. Položaj se Je ne- *** i* Prrnx*r sonca joo krat veo ji ava mrka, sta oba sončno, Posa- | Sl3a v slovenščini, 13.30 glasba »Giu-kollko izboljšal, ko se Je zavod pre. i ** luninega. Ta razlika pa je iz- j mt*ni kraji doživijo povprečno po ■ »eppe Verdi* pod vodstvom dlrigen-nellll v vilo Haggi Concta; tu soj '*»**"* <** da * len popoln sončni mrk vsakih »00.j Eti. meteorološki pogoji zelo ugodni; ! P™ tok<3 *00 krat b°k oddaljeno y naših krajih je bil zadnji vi- . kotiček, stolpič Je izpostavljen vsem vetro-1 °d ”mli» kot meeeo, tako da se - vom Zanimanje, katero vzbudi sončni | tudi, da lunin senčni stoiteo ne do-mrk, posebno, de je popoln, no sa- ! seže eemljeske povriine, ker je lu- mo pri navadnem opazovalcu, am- i na predaleč (lunina pot okoli zem-pak tudi pri poklionsm astrono- j ije ni krožnica, ami>ak elipsa), temu, ee težko meri z zanimanjem i daj sončni mrk ne bo popoln, am- za druge nebeikz pojave, d« že ne ! pak bo mesec zakril samo deloma gre ravno za kakien veliko zvezdo- i sonce, medtem ko bo luno obdajal repatico, nenavadno številne zvezd- j svetel veneo, M bo več «» manj ne utrinke,' noVo Wtmb hfnavčPr Mrok; sončni mrm te vrste so mno. dne velikosti in za kaj podobnega, j po bolj pogosti od popolnih, raz-Ugotovijeno je, da so stari Kitaj- merje je i proti S. ci znali ie pred štiri tisoč leti napovedati sončne mrke. Znana je tudi usoda dveh kitajskih astronomov, ki sta izgubila glavo, ker nista pravilno napovedala šolanega mrka. Ni znano, na podlagi kak• Benoa, katero vrte luna na zemljo, ne dostie več kot 400 km širine. Premika se s hitrostjo, ki je nekoliko manjša od S00 metrov na sekundo v območju ravnika (ekvatorja), pri čemer »e smemo izgubiti iz vida, da se ne giblje so- line ga razdobja so stari kitaljski ___ gg| vstronomi napovedovali sončne I mo zemlja okoli sonca "in okoli mrke, pač pa vemo, da so stari j ,,voje 0S(i amjmk da se istočasno Kaldejd ugotovili, da se pojavlja i premika tud* tunina senca. V oblo luninih mrkov in 11 sončnih mr- j modu, ob zemeljskih tečajih in « ________________ kov v razdobju, ki traja 18 let in krajih> kjer je ob tem času jutro mnogo koristnejši in nuinejšt kot!11 dni fl° dni v Primenl> da je v • aU ^'er, hitrost premikanja I«-pred desetimi leti. - I{e>m razdobju s namesto 4 prestop- ! nine sence w ^meljski ’ površini Staro poslopje že pred vojno ni ' Bedanji sončni mrk je res , iakkn doseže hitrost * km na uro. zadostovalo potrebam zavoda. Ste-1 sončnega mrka, ki je bil v teku eneflro jeta more 6th v vilna nova poslopja, ki so Jih zgradili v via Murat in Hermet, so zelo omejila postor, meteorološkega opa- ta. junija l»rr. ln Izžarevanjem, razgled na, i razlika v velikosti za človeka, ki vah. ki bo hujše kot preteklo leto, (nebo ln morje Je prost, vrt Je s j a(>a*ui* obe nebesni telesi iz zem- je danes odločno zahteval od ame. f nasadi in zemljo zelo primeren za j navidezno izravna. namestitev meteoroloških ln geofl- j Resnična večja velikost sonca žičnih naprav. Pomorskim razisko- j povzroči, da ima mesečeva senca riške vojske 10.000 mož, ki so strokovnjaki za delo v premogovnikih. Ickee Je potem osnačli premogovni položaj v Evropi kot »zelo težaka In Je dodal, da bo zima v mnogih osvobojenih deželah strašna. Ickes Je zaključil z izjavo, da nimajo Združene države na razpolago niti premoga niti potrebnega brodovja, da bi ga poslale v Evropo ter bodo morale evropske de. žele zvečati lastno proizvodnjo. vanjem služi šlrbki razgled na ttto-rj« In bližnja morska obala. Tla so nad vse primerna za Izvajanje točnih zapiskov. V meteorogiji, bodo nadaljevali z do zdaj prekinjenimi opazovanji ln glavnimi ter Izrednimi Variskovanll našega ozemlja. Vršijo se razne pn. prave za 'mečevanje in predhodno napovedovanje vremena. Skuša- obliko stožca, katerega^ konica lahko pride v dotik z zemeljsko površino popolnoma pokrito od me- den popoln sončni mrk I. lulija I {6 go zaljuček. 1981. Sedanji popoln sončni mrk, katerega bomo videli v Trstu samo kot delni sonjul mrk, bo zadel v ponedeljek ob 18. uri in 14 mtpuf. ____ ^ ... Višek bo dosegel ob 18. urh in 98 glasha, 23 zadnje veet! v ital i Janiči. r: rxL*T.. stj? i ss i ' v območju senčnega stožca, kale- i sončnega mrka bo ob n uri in ib rega meče mesec na zemljoj če P a minut. M eseo bo začel pokrivati sonce sicoraj točno na desnem robu sonca in bo zapustil sonce nekoliko A uo od najvhšje točke sonca. UJaničtnt, 20.16 poročila v »loven-sčtni, 20.30 slovenska komorna glasbe, 21 predavanje v slovenščini, §1.10 ritmična glasba na klavirju, 21.30 »La glara* - Igra od Luigi Pl. randello, 22.15 operna ln sinfonlcna ostane Izven tega stožca, bo videl sonoe zakrito samo deloma (dedni sohčj« mrk). Zgodi pa »» lahko DIREKTOR Poročnik ALFRED LOTBJB častnik ** tl8k v Trstu Gi*vnl urednik: yppjorio zanaboni MAR0UI5 W. CHILDS S bilo uporabiti vse sile, da smo »e ločM drug od drugega*. e To noč smo prvič podvomili v nalo relitev. Ledeno polje »e je treelo in v presledkih smo čuK odmevajoče bobnenje v gorah. Al je dejal, da bi bilo dobro, ko bi za peli kako pohotno pesem, toda nihče od nas je ni snal, eato smo zapeli. *Bog reli kralja* I«