Stupuska
1HJ'ŽN>CA V CkULl
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO V
10. februar 1960
St. s
V ti E H 1 X A
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
Odlok o proračunu okraja Coljo za loto 1960.
24. Odlok o družbenem planu okraja Celje za leto 1%0.
23.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), 17. in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji Okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Celje za leto 1960.
1.	člen
Okrajni proračun za leto 1960 obsega:
dohodke v znesku	890,640.000 din
izdatke v znesku	890,640.000 din
2.	člen
Predračune okrajnih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje.
3.	člen
Nove namestitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih, se lahko izvršijo samo v okviru odobrene si-slemizacije in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev.
4.	člen
Načelnik oddelka za finance Okrajnega ljudskega odbora Celje je pooblaščen, da razdeli na posamezne
organe in zavode kredit, ki je predviden kot posebna rezerva za povišanje plač in prispevkov.
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu okrajnega proračuna za leto 1959 se uporabi za delno kritje neporavnanih proračunskih obveznosti okraja in občin za leto 1959.
6.	člen
Del gozdne takse, ki se bo formiral v letu 1960 iz poseka lesa v socialističnem sektorju v predvideni višini 34,000.000 din, se bo uporabil za financiranje rekonstrukcije cest.
7.	člen
Okrajni ljudski odbor pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja sredstva redne proračunske rezerve v teku proračunskega leta.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
St. 01/3-31-23/1-60
Celje, dne 2. februarja 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman 1. r.
PPREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OKRAJA CELJE ZA LETO 1969
(PO DELIH)
Dohodki
1 del — Skupni dohodki
2.	del — Dohodki državnih organov
in zavodov
3.	del — Ostali dohodki
din
883,700.000
3,000.000
3,940.000
890,640.000
	Izdatki	din
1. del —	Prosveta in kultura	115,508.800
2. del —	Socialno varstvo	975.000
3. del —	Zdravstvena zaščita	17.970.500
5. del —	Državna uprava in sodstvo	347,499.000
6. del —	Komunalna dejavnost	103,100.000
7. del —	Negospodarske investicije	60.000.000
8. del —	Dotacije: finanč. sam. zav.,	76,252.000
	prorač. skladom,	v	49,500.000
	družb, organiz.	50,580.000
9. del —	Obveznosti iz posojil	
	in garancij	25,923.000
10. del —	Proračunska rezerva	17,831.700
13. del —	Sredstva za povečanje	
	plač in prispevki	25,500.000
Skupaj:		890,640.000
Skupaj:
TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« ŠMARJE PRI JELŠAH
t >2 S -sl l Š5
C s)
s s S
° E s
< 6a
—‘ ci
4)	'	O.
2 Ԥ o o a,
a, -Q a
^ 5 1/1 = 7^
V3 11.-0
fl 3 O
un «- d
^ > C
5 5 ^ žj S
aa ca. Q
in -t
1$
e ^
i|
'O ;
š = « 2
■5 =
5 =
O =.
ul
E ;1:
S > S ■
II:
O "1 Q *£2- ,'
■E1
•§ = S >r
?«!-S
1 ='5 c £
" ga-g^ ^ =• = Q Q^Q « ti t2o >6 ^
11
15
sij
0	M
3 ti
^ 'o
1	^ £ ^
^ -
| ^
1	S
•lu
2	g
■5.1
"g C
t»
H
O
OD
pa $
O 2
< 1 S 1
E $
S -
S k
® g
S -0
§ =
A d
H g O = ►2 ” H «1 O O
it
1
"S .
• £ « 3 £ = •|i-II
£ J =■ • o £ -i:	5 w
ttiMitittiiJ
!lll!1lliIl|il^:L
IlillitliBlihll
sll;SllSl!;-8iw
• ! ’ - - . - ™
E
I
-c
•5 d
in sd L« go
EQQ
'• 2 d
£
i
S
a • a
j: 8
\n
s-i-s E ^
epa
O |§ < 6q
ih oi
y ' 5. ^ ^ El§-
2^5 e. o. ca
«il
> -S ■”
=2 ca o
15 -£ 5
«lo
•	a 's
o ■ e e e
' £ ■'£
•	ž!>	=
2	2-i	S'
£ - 2
21 2 P^ g
•5 5 -5 |5 2
S 2 S £ Si; g 5 g BS
"a ° >4 S—g1-^ g 3 2 a 22
O | ™ gl g^ u ^ a a-^o E
in >d i •
.5	•
| 2
^ 21 2"g
3 a .si
^ s ,-ti u:q
00 '
a
3
(Al
II
15
5 S,
o
2 u
-o
1^
ll 2 ”
> ’~’
O
Z
sa
p
i-?
p
H
M
►"s
Q
O
P
O
Z
z
p
S
O
bd
'i 1
£ 'S e.
1 |I =
S S 2 ti^i
l,-: 1
•£”»£= ti
. 2 r- ti r = o
e e ■ 5	a
a« gol-ai-g 5
£ 3 ” g1 a^-eS-ti .J
g|| |-3«	o.s
liilBUliifE |lElli;liIi!l!l=p

!!
ss
S =
i 22 s -f-l
8 E 5
4, ' a,
2 'g
o « a a ^ 3 3^d
e o 1/3
a
soj;
VI 0.-0
ca 3 2Ž w ^ ^
e 3 <o d ca e e s "O p c
illfli
<1 OQ ca caQ
±1, % s
E 5
g s
1 =
Is
O o.
u vi
II
w
%■£, 2
i]3g-|
« £
e _ vi
^ ni
in 't
J g; 2.3 a si gy a c^S E
p? 1^"
| 3
1 a 3 >3
;a 2 >
l&.ai
uh
3 M
M
<is sIscIssIse^IIs
•F^ ci in ^ in" sd I • 00 C% 2 ”
P4
CA
2 1
II
O ■=
5
I	U 15
li
II
51
3 2
>• Uh
M
«<
«0
P
M
<->
5
Pl!
<
g
>tz> . *
C
«c
p
M
ti - l-s H ti
Q
O
ti
O
Ki
r/1
>
O
o
Pč
H

' 5
r £ -i'«-i| 5
H Ul Pl
l-l
P!
:tl
1 si 1
|	| o 3 "S is"^ =«£ .„
K-Sa |-š-g i-Ea~-== = 2l ..
ili itiijiiitiii-:
£ = | 1 s i = Iti - ti g 3».„ .-5 2

£
i
S
d • B ^ O
i 12 g fl
d °
C !/) S
1 o
•	p
•	3,
4) * a
2 ' = o p a a P3 3 »Pii
fl o " a
so^;

a-o
.3 4)
3 3 J£ 3 3 B 3 'O > e
Jlžl!
«< oa a «o
II I 5
2i
p
e ti
a 2 £ ^
O
E-f
s ^ s
=i|
.e g I- 5
o 35
IZ
-B
£ o
g - g
.£ a”

£ c a ^ ti 3 Tl 2
in -4
= " gist
uri§ aai5QK
in ti h.*
1	3
2	5
-ga 2
>5
2"ll »«,.= =
IIII
ti UiQ
3
a
2 5
n
6 g
P ti
^ a' Uh
"E *
-C —<
£§
§ a
2	5
3	>N >
ItTUPUSKA I KNJŽM.CA I V CkUU
1
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO V
10. februar 1960
ST. 3
V S E B 1 N A
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
Odlok o proračunu okraja Coljo za loto 1%U.
24. Odlok o družbenem planu okraja Coljo zu loto 1060.
23.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 14. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59), 17. in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji Okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Celje za leto 1960.
1.	člen
Okrajni proračun za Leto 1960 obsega:
dohodke v znesku	890,640.000 din
izdatke v znesku	890,640.000 din
2.	člen
Predračune okrajnih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje.
3.	člen
Nove namestitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih, se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev.
4.	člen
Načelnik oddelka za finance Okrajnega ljudskega odbora Celje je pooblaščen, da razdeli na posamezne
organe in zavode kredit, ki je predviden kot posebna rezerva za povišanje plač in prispevkov.
5.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu okrajnega proračuna za leto 1959 se uporabi za delno kritje neporavnanih proračunskih obveznosti okraja in občin za leto 1959.
6.	člen
Del gozdne takse, ki se bo formiral v letu 1960 iz poseka lesa v socialističnem sektorju v predvideni višini 34,000.000 din, se bo uporabil za financiranje rekonstrukcije cest.
7.	člen
Okrajni ljudski odbor pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja sredstva redne proračunske rezerve v teku proračunskega leta.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS.
St. 01/3-31-23/1-60
Celje, dne 2. februarja 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman 1. r.
PPREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OKRAJA CELJE ZA LETO 1969
(PO DELIH)
Dohodki	din * 2 3
1	del	—	Skupni dohodki	883,700.000
2.	del	—	Dohodki državnih organov
in zavodov	3,000.000
3.	del	—	Ostali dohodki	3,940.000
Skupaj:	890,640.000
	Izdatki	din
1. del —	Prosveta in kultura	115,508.800
2. del —	Socialno varstvo	975.000
3. del —	Zdravstvena zaščita	17.970.500
5. del —	Državna uprava iin sodstvo	347,499.000
6. del —	Komunalna dejavnost	103,100.000
7. del —	Negospodarske investicije	60,000.000
8. del —	Dotacije: finanč. sam. zav.,	76,252.000
	prorač. skladom,	v	49,500.000
	družb, organiz.	50,580.000
9. del —	Obveznosti iz posojil	
	in garancij	25,923.000
10. del —	Proračunska rezerva	17,831.700
13. del —	Sredstva za povečanje	
	plač in prispevki	25,500.000
Skupaj:		890,640.000
24.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. februarja 1960 sprejel
ODLOK
o družbenem planu okraja Celje za leto 1960.
Sprejme sc družbeni plan okraja Celje za leto 1960, ki se glasi:
DRUŽBENI PLAN OKRAJA CELJE ZA LETO 1960
PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960
I.	poglavje
Temeljni smotri in naloge družbenega plana za leto 1960
Upoštevajoč gospodarsko^politične naloge perspektivnega plana razvoja gospodarstva celjskega okraja za dobo 1956-1961 in dosedanje uspehe na področju gospodarstva v letih 1957, 1958 in 1959, se postavljajo za leto 1960 naslednje osnovne naloge:
1.	Izpolniti v globalu naloge perspektivnega plana že v letu 1960, torej eno leto pred določenim rokom.
2.	Na podlagi načela, naj bodo vse naloge, ki so bile postavljene s perspektivnim načrtom, izpolnjene že v letu 1960, je nujno:
—	povečati obseg proizvodnje in storitev ter kvalitete izdelkov v vseh gospodarskih panogah, tako da se bo zagotovilo naraščanje narednoga dohodka v sorazmerju z dinamiko po okrajnem perspektivnem planu, upoštevajoč njeno pospešenost v letu 1960;
—	povečati delovno storilnost na vseh gospodar- . skih področjih, zlasti v industriji, rudarstvu in gradbeništvu. Naraščanje delovne storilnosti je osnovni pogoj za dvig življenjske ravni prebivalstva. Zato je tudi nujno Skrbeti za smotrno zaposlovanje delovne sile, boljšo organizacijo dela in izboljšanje tehnoloških postopkov in uvedbo avtomatizacije. Upoštevati je potrebo po kooperaciji med podjetji.
Sistemu delitve dohodka znotraj podjetij je posvetiti posebno pozornost. Pri delitvi je upoštevati načelo nagrajevanja po učinku, oziroma enoti proizvoda;
—	zviševati je realno osebno potrošnjo in življenjsko raven prebivalstva nasploh, posebno pa še v mestih in industrijskih središčih. V skladu s tem je posvečati posebno pozornost preskrbi mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Krepiti je še nadalje trgovsko mrežo na drobno in jo predvsem sodobno urediti, krepiti uslužnostno obrt in podpreti ustanavljanje gospodinjskih servisov;
—	v skladu s povečano proizvodnjo je treba zagotoviti večji izvoz industrijskih proizvodov;
—	pri razporejanju razpoložljivih investicijskih sredstev iz lokalnih družbenih in investicijskih Skladov in iz skladov gospodarskih organizacij je treba dati prednost tistim investicijam, ki bodo zagotovile družbeno koristnost v čimkrajšem roku in ki bodo s stališča celotnega okrajnega in splošnega gospodarstva
najkoristnejše. Pri tem razporejanju je upoštevati v enaki meri gospodarske, kakor tudi negospodarske investicije.
Pri gospodarskih investicijah v industriji bo treba nadaljevati z. gradnjo že začetih objektov in obnovo zastarelih obratov; v pogledu novih investicij pa prvenstveno upoštevati potrebe vlaganj v itiste industrijske stroke, katerih razvijanje ustreza specifičnim pogojem našega okraja in ki bodo gradnjo, oziroma obnovo opravičile z utemeljenimi investicijskimi programi. Za dosego smotrnejšega izkoriščanja investicijskih sredstev gospodarskih organizacij je nujno združevati -sredstva gospodarskih organizacij. S tako združenimi sredstvi je zagotoviti takšno strukturo investicij, ki izhaja iz smernic družbenega plana. Pri razporejanju skupnih sredstev je upoštevati še potrebe tistih področij okraja, ki zaradi nezadostne gospodarske razvitosti ne dosegajo toliko sredstev, da bi si zagotovila ustrezen gospodarski napredek.
Glavno vodilo za uspešno gospodarjenje na vasi mora biti koperacijska oblika proizvodnje, ki jo je treba še naprej krepiti. Prav tako pa je povečati vso potrebno pozornost vprašanju zakupa zemljišč.
Investicije v kmetijstvu morajo biti usmerjene predvsem v dvig živinoreje z namenom, da se v zadostni meri oskrbi mesta in industrijska središča z mesom in mlekom, in sicer na podlagi industrijskega načina proizvodnje.
II.	poglavje
Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek
Upoštevajoč dosedanje uspehe in podane materialne in družbene pogoje 'ter temeljne smotre in naloge, ki so bile postavljene s perspektivnim načrtom, računamo v letu 1960 z naslednjim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka.
(Glej razpredelnico spodaj.)
Kakor je razvidno iz dokumentacije, se je bruto-produkt v štirih letih povečal za 613%, kar je za 4,7 % več, kakor je bilo predvideno s perspektivnim planom. Povprečno letno se je dvigoval za 15,3 % nasproti 9 % po perspektivnem planu.
Narodni dohodek je porasel v primerjavi z letom 1956 za 59,9%, kar pomeni povprečno letno za 15%. Po perspektivnem planu pa je bil predviden porast narodnega dohodka povprečno letno za 9,3 %.
Iz pregleda je razvidno, da je predvideni porast narodnega dohodka relativno večji kot porast družbenega bruto proizvoda. Uresničitev takšnega odnosa bo mogoča ob,smotrnejši uporabi surovin in energije ter spremembi strukture proizvodnje v prid kvalitetnejših in za tržišče zanimivejših proizvodov ter povečanega obsega proizvodnje, ki naj rezultira iz povečanja produktivnosti in rekonstrukcij podjetij.
III.	poglavje
Investicije
1.	Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za čim hitrejšo dovršitev začetih objektov in za pospešeno graditev tistih rekonstrukcij, za katere so že izvršene tehnične priprave ter za gra-
v milijonih din
1956	1957	1958	1959	1960
Indeksi
1957	1958	1959	1960
1956	1957	1958	1959
Družbeni bruto proizvod	59.429
Narodni dohodek	26,118
73.360	79.065	87.552	96.026
31.633	33.634
123,4	107,8	110,5	109,7
121,1	106,3	111,8	110,3
38.159	42.064
Razpredelnica 1.					
	1958	1959	1960	Indeksi 1959 1958	1960 1959
Gospodarske investicije	5,359.138	7,421.950	14,338.971	138,5	193,2
Negospodarske investicije	2,422.733	3,573.984	4,771.425	147,5	133,5
Skupaj	7,781.871	10,995.934	19,110.396	141,3	173,7
Razpredelnica 2.
	znesek	1960 struktura	1959 znesek	struktura	Indeks 1960 1959
Industrija	5,068.000	68,4	10,699.500	74,6	211,1
Kmetijstvo	1,380.000	18,6	1,792.383	12,5	129,8
Gozdarstvo	112.200	1,5	129.147	0,9	115,1
Gradbeništvo	94.260	1,2	254.884	1,8	270,4
Promet '	120.500	1,6	233.625	1,6	193,8
Trgovina	314.120	4,2	455.120	3,2	.	144,8
Gostinstvo	200.830	2,7	425.000	3,0	212,0
Obrt	131.540	1,8	349.312	2,4	265,5
Gospodarske panoge skupaj	7,421.950	100,0	14,338.971	100,0	193,2
Razpredelnica 3.					v 000 din
	znesek	1959 struktura	1960 znesek	struktura	Indeks 1960 1959
Stanovanjska dejavnost	2,426.520	67,9	2,759.570	57,9	113,7
Komunalna dejavnost	643.271	18,0	976.824	20,5	151,8
Šolstvo	197.943	5,5	323.630	6,8	163,5
Kultura in znanost	99.757	2,8	121.000	2,5	121,3
Telesna vzgoja	18.850	0,5	24.500	0,5	130,3
Socialno varstvo	20.150	0,6	18.000	0,4	89,3
Zdravstvo	110.520	3,1	177.751	3,7	160,8
Družbeni standard	3,517.011	98,4	4,401.275	92,3	125,1
Državna uprava	34.200	1,0	344.950	7,2	1.008,6
Ostalo	22.773	0,6	25.200	0,5	110,6
Negospodarske panoge skupaj	3,573.984	100,0	4,771.425	100,0	133,5
ditev drugih zmogljivosti, ki vplivajo na zboljšanje preskrbe in življenjske ravni prebivalstva.
V letu 1960 je prav tako treba nadaljevati z graditvijo objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj, komunalnih naprav in šol.
2.	V družbenem sektorju predvidevamo v ta namen naslednje investicijske naložbe v osnovna sredstva (v 000 din po tekočih cenah):
(Glej razpredelnico 1. zgoraj.)
S planom za leto 1960 bodo vse investicijske naložbe, ki so bile predvidene po perspektivnem planu za razdobje od leta 1957 do 1961 dosežene s 94,6 % in sicer v gospodarske namene z 98,3 %, v negospodarske pa s 86,6 %>.
3.	Po posameznih gospodarskih panogah se računa v letu 1960 z naslednjimi vlaganji v primerjavi s prejšnjim letom:
(Glej raizpredelnico 2. zgoraj.)
Predvidena sredstva bodo uporabljena za tele namene:
— Sredstva za industrijo se bodo vlagala predvsem za nadaljnjo graditev Termoelektrarne Šoštanj, ki je v II. fazi izgradnje. Predvidevamo, da bo začela s poskusno proizvodnjo že v začetku leta 1961. Prav tako pa za nadaljnjo izgradnjo Rudnika lignita Velenje in za začetek I. faze gradnje sušilnice v Velenju. V Čkugih rudnikih bodo izvršene manjše nadomestitve prenosnih naprav iz lastnih sredstev.
Železarna štore bo v I. etapi rekonstruirala valjar-1 no in zamenjala transformator za elektroplavž.
V	ostalih industrijskih dejavnostih predvidevamo večje rekonstrukcije, modernizacije in razširitve obstoječih objektov, predvsem v kovinski industriji, industriji nekovinskih rud in gradbenega materiala ter lesni, tekstilni, usnjarski in živilski industriji.
V	kmetijstvu so sredstva namenjena za pospešen razvoj živinoreje, zlasti za gradnjo ekonomskih objektov (hlevov) in za nabavo živine. Poudarek je dan
tudi naložbam v objekte za predelavo in skladišča ter za povečanje mehanizacije v poljedelstvu.
— V gozdarstvu se bodo uporabila sredstva za gradnjo gozdnih cest, nabavo opreme za mehanizacijo gozdnih del in za plantažno gojitev gozdov.
— V gradbeništvu predvidevamo večja vlaganja za nabavo mehanizacije, vzpostavitev obratov z izdelavo gradbenih elementov ter urejanje obrtnih delavnic pri gradbenih podjetjih.
— V prometu se bodo sredstva vlagala za povečanje števila prevoznih sredstev, tako za potniški kakor za blagovni promet.
— V trgovini bomo investirali predvsem v mestih in industrijskih središčih v razširitev in izboljšanje prodajne mreže trgovin na drobno in zgraditev skladiščnih prostorov za potrebe prometa s kmetijskimi in industrijskimi proizvodi.
— V gostinstvu in turizmu se računa z večjimi vlaganji v graditev novih kapacitet. Treba je tudi rekonstruirati tiste objekte, ki bodo najprej dali nove nastanitvene zmogljivosti ter nadaljevati z graditvijo komunalnih naprav v mestih, predvsem pa v turističnih središčih. Posebno pozornost se bo posvečalo razširitvi in izboljšanju obratov za družbeno prehrano.
— V obrti bodo razpoložljiva sredstva uporabljena za rekonstrukcijo obratov in delavnic ter za nabavo strojev in ostale opreme. Urediti in razširiti je treba obrate zlasti gradbene stroke ter povečati zmogljivosti in modernizirati delavnice ostale storitvene obrti.
4.	Vzporedno s porastom investicij v gospodarstvu bomo povečali tudi naložbe za negospodarske investicije, zlasti za družbeni standard. Skupna sredstva za negospodarske investicije se bodo povečala v letu 1960 za okoli 3,5 %.
Razpoložljiva sredstva je treba usmeriti v tiste namene, ki v največji meri vplivajo na razvoj družbenega standarda ter splošno in strokovno izobrazbo prebivalstva. Zato bomo vložili sredstva zlasti v gradnjo stanovanj, komunalnih naprav, osemletk in strokovnih šol ter zdravstvenih in socialnih ustanov.
Predvidevamo, da bodo vlaganja v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 naslednja:
(Glej razpredelnico 3. na prejšnji strani.)
Negospodarske investicije, ki so bile predvidene s perspektivnim planom, bodo pil takšni uporabi sredstev v letu 1960 dosežene s 86,6 %, investicije družbenega standarda pa s 85,3 %.
5.	Da bomo dosegli osnovne naloge investicijske graditve v letu 1960, moramo:
—	razporediti razpoložljiva sredstva predvsem v take namene, kjer bo zagotovljeno najhitrejše povečanje zmogljivosti v proizvodnji in dvigu družbenega standarda prebivalstva, oziroma, kjer bo omogočeno izkoriščanje vseh obstoječih pogojev za nadaljnji razvoj proizvodnje v naslednjih letih;
—	pospešiti graditev začetih objektov, da bi jih čimprej vključili v proizvodni proces;
—	v industriji nadaljevati z izvajanjem programov za rekonstrukcijo podjetij ter pri tem prehajati tam, kjer so dani pogoji, na avtomatizacijo z uporabo sodobne tehnike v proizvodnih procesih;
—	neposredni investitorji, podjetja, občine, okrajni organi in okrajne uprave naj intenzivneje spremljajo razvoj investicijskih del tako glede smotrnosti uporabe razpoložljivih sredstev, kot tudi v pogledu pravočasne dovršiitve objektov; v primerih večjih gradenj in rekonstrukcij naj investitorji ustanovijo posebne investicijske skupine;
—	okrepiti projektivne organizacije in jih usposobiti za pravočasno ter kakovostno izdelavo programov in projektov;
—	za dosego hitrejših rekonstrukcij in modernizacij podjetij naj okrajni organi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori, zbornicami in drugimi organizacijami
pripravijo predloge o združevanju investicijskih sredstev zaradi izvrševanja nalog in dosege smotrov, ki so v skladu s smernicami perspektivnih družbenih planov, in z njihovo namensko luporaibo.
6.	Razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada bodo v letu 1960 znašala skupno okoli 479,66 milijonov dinarjev. Uporabila se bodo za poravnavo že obstoječih obveznosti. Preostali del se bo razdelil po posameznih gospodarskih panogah in na negospodarske dejavnosti -skladno s splošnimi smernicami družbenega razvoja. Sredstva se bodo dala predvsem za soudeležbo pri najemanju posojil, ki jih bodo najela podjetja in občine iz drugih sredstev.
7.	Za predvideni porast proizvodnje bo treba povečati obratna sredstva skupno za okoli 2.530 milijonov ali za 11 %. Za te namene se bodo porabila tudi sredstva občinskih ljudskih odborov, gospodarskih organizacij in delno sredstva okrajnega ljudskega odbora.
8.	Da bi se v skladu s splošno investicijsko politiko, ki je predvidena s perspektivnim družbenim planom gospodarskega razvoja okraja za razdobje od 1957. do 1961. Leta in s tem planom določena razmerja med gospodarskimi investicijami ter po posameznih področjih Obdržala, ise priporoča občinskim ljudskim odborom, tia uporabljajo pri usmerjanju sredstev svojih investicijskih skladov enaka načela, kot so določena s tem planom. S svojimi družbenimi plani naj izvršijo osnovno razdelitev razpoložljivih investicijskih sredstev na posamezna področja.
9.	Družbena sredstva se smejo uporabiti samo za finansiranje takih novih objektov, ki so v skladu s smernicami perspektivnega družbenega plana, oziroma plana rekonstrukcij.
10.	Da se zagotovi potrebna koordinacija in usmerjanje vseh investicij po tem planu in po družbenih planih občin, se morajo investitorji posluževati za izdelavo investicijskih programov, idejnih in glavnih projektov izključno za ta dela pooblaščenih organizacij. Te organizacije se morajo ustrezno kadrovsko okrepiti, dvigniti storilnost in kvaliteto, da bodo kos predsto-ječim projektantskim nalogam.
IV.	poglavje
Zaposlenost in delovna storilnost
V letu 1960 je še nadalje omejevati naraščanje števila zaposlenih ter zagotoviti s tem čim večji porast delovne storilnosti, kot osnove za povečanje osebne potrošnje in življenjskega standarda. Ob predvidenem porastu celotne proizvodnje in razvoja negospodarskih dejavnosti bi se smelo povečati število zaposlenih v celotnem gospodarstvu za ca. 2,2 %. Ob takšnih načelih zaposlovanja bi bilo mogoče doseči porast delovne storilnosti v celotnem gospodarstvu za okoli 7,5 %. Od predvidenega razvoja delovne storilnosti bo zavisel tudi razvoj osebne potrošnje. Vzporedno s tem pa se bo reševalo vprašanje komunalnih naprav v mestih dn industrijskih središčih. Zato bodi posvečena posebna skrb — ne samo organov delavskega samoupravljanja, temveč tudi ljudskih odborov in drugih družbenih in političnih organizacij — reševanju vprašanja delovne Storilnosti in zaposlevanja. V ta namen je sprejemati zlasti naslednje ukrepe:
1.	Se naprej je treba izpopolnjevati vzpodbudne načine nagrajevanja ter dosledno uvajati nagrajevanje po gospodarskem uspehu celotne gospodarske organizacije in po doseženem učinku pri delu. Povečanje posebnega deleža na dohodku gospodarskih organizacij, ki ga zagotavljajo v letu 1960 zvezni predpisi, naj se uporabi prvenstveno za izboljšanje sistema nagrajevanja. V okviru celotnih osebnih dohodkov naj se povečuje del, ki se izplačuje na podlagi doseženih učinkov.
2.	Delovno silo za nova delovna mesta je treba pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru posameznega podjetja,
ali v okviru podjetij določenega okoliša, upoštevajoč pri tem načelo, naj se delovna sila rekrutira v čim manjši meri iiz podeželja.
3.	Izboljševati je treba izrabo razpoložljivega sklada časa z zmanjševanjem izostankov in flukituacije delovne sile. Gospodarske organizacije naj predvsem podvzemajo ukrepe za povečanje delovne discipline ter zboljšujejo delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Poleg tega naj dosledno upoštevajo higi enSk o-teh nič n e predpise, kar bo vplivalo na zmanjšanje izostankov.
4.	Gospodarske organizacije naj razpoložljiva sredstva vlagajo predvsem v take investicije, ki bodo v čim večji meri prispevale k porastu delovne storilnosti. Zlasti je treba 'pospešeno pristopiti Ik uvajanju takšnih naprav, katerih uvedba bo vplivala na razmerje med fizičnim in strojnim delom v korist povečanja delovne storilnosti.
Na povečanje delovne storilnosti bo zlasti vplivala tudi Višja raven splošne in strokovne izobrazbe ter proizvajalnemu procesu ustrezna kvalifikacijska sestava zaposlenih. V zvezi s tem je treba pristopiti k sistematičnemu proučevanju in organiziranemu izobraževanju v gospodarskih organizacijah ter vzpostaviti centre za strokovno izpopolnjevanje delavcev na delovnih mestih. Za tiste gospodarske organizacije, ki tega ne bi mogle organizirati, naj se osnujejo centri za širša območja, 'bodisi preko obstoječih tovrstnih institucij, ali pa preko novih centrov. (Gospodarske organizacije naj uporabljajo sredstva skladov za gospodarske kadre predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu na podlagi izdelanega programa. V ta namen naj se uporabijo sredstva Sklada za kadre.
Stanje zaposlenosti in napredek delovne storilnosti marajo spremljati delavski sveti podjetij ter pristojni organi ljudskih odborov. Posebno pozornost je v občinskih družbenih planih posvetiti vprašanju zaposlenosti in delovne storilnosti.
Pristojni organi, to je Zbori proizvajalcev, posredovalnica za delo, delavski sveti, sidntkalne organizacije, naj stalno spremljajo -gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti po posameznih podjetjih ter vsklajujejo z delovnimi kolektivi politiko zaposlovanja v skladu s smernicami družbenega plana.
V.	poglavje
Osebna potrošnja in družbeni standard
V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje osebnih dohodkov za okoli 17,3 %. Na -povečanje osebnih dohodkov bo prvenstveno vplival porast proizvodnje, dvig zaposlenosti v gospodarstvu ter povečanje osebnih dohodkov zaradi dviga stanovanjske najemnine. Razen tega pa bo v veliki meri vplivala na povečanje osebnih dohodkov še povečana storilnost.
Realni osebni dohodki se bodo dvignili za 8 % v primerjavi z letom 1959. Povečala se bo tudi potrošnja kmetovalcev, in sicer v skladu s povečanim obsegom kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov.
Predvideni razvoj osebne potrošnje v letu 1960 bo mogoče doseči, če se bodo izpolnile osnovne naloge, ki so 'postavljene v planu glede povečanja proizvodnje, naraščanja delovne storilnosti, politike zaposlovanja, organizacije trga, razvoja obrtniških storitev, prav tako pa tudi gostinskih in turističnih zmogljivosti ter drugih dejavnosti družbenega standarda.
Neposredna odvisnost razvoja osebne potrošnje od celotne gospodarske aktivnosti narekuje pozornost glede izvajanja smernic družbenega plana na vseh področjih gospodarjenja.
Razvoj osebne potrošnje v letu 1960 je odvisen tudi od politike občinskih ljudskih odborov. Le-ti naj Poskrbe za pravilno organizacijo preskrbe industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. Prav tako pa naj občinski ljudski odbori pravilno usmerjajo prosta sredstva družbenih investicijskih skladov za sodobno ure-
ditev trgovin, izboljšanje družbene prehrane, ustanavljanje in izpolnitev servisov v Okviru stanovanjskih skupnosti. S svojimi družbenimi plani morajo zagotoviti izvajanje smernic planov višjih teritorialnih enot, obenem pa z doslednejšim izvajanjem kontrole cen ter z ustrezno politiko lokalnih davščin in cen za komunalne storitve skrbeti za stabilen razvoj osebne potrošnje.
Dvig družbenega standarda je tesno povezan tudi z investicijami.
V letu 1960 se predvideva nadaljnje izboljšanje in razširitev služb, ki bodo prispevale k razvoju družbenega standarda.
Posebna pozornost se bo posvečala tistim dejavnostim, od katerih so v na j več ji meri odvisni splošni življenjski pogoji prebivalstva in ki najbolj prispevajo k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. V ta namen je treba povečati sredstva tako za tekoče izdatke, kakor tudi za investicije zlasti na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti ter šolstva in pa zdravstva.
Skupne investicijske naložbe za razvoj družbenega standarda bodo znašale
v 000 din
v	letu 1960 okoli	4,401.275
kar je za 25,1 % več kot v letu 1959
Če prištejemo k temu še investicije v	državni upravi okoli	344.950
in ostale negospodarske investicije okoli 25.200
bodo znašale negospodarske investicije v	letu 1960 okoli	4,771.425
kar je za okoli 33,5 % več kot v letu 1959.
Kljub večjim sredstvom za tekoče izdatke in investicije ne bo mogoče reševati vseh najbolj perečih problemov s področja družbenega standarda. Zato je treba razpoložljiva sredstva razporejati kar najbolj smotrno, tako da bodo čim-prej prispevala k zboljšanju posameznih dejavnosti. V ta namen je treba iskati tudi primerne načine združevanja sredstev. -
Iz okrajnega investicijskega sklada bo možno vložiti v negospodarske investicije, oziroma investicije družbenega standarda ca. 140 milijonov, in sicer:
—	za -stanovanjsko dejavnost	15 mili j.
—	za komunalno dejavnost	80 mili j.
—	za šolstvo	11 milij.
—	za investicije v drž. upravi	15 milij.
—	za ostale namene	19 milj.
V	letu 1960 se bodo povečala sredstva za zidanje stanovanjskih hiš zaradi novih dohodkov sklada in zaradi njegove sprostitve. Računamo, da bo na podlagi novih virov sklada -in njegove sprostitve v letu 1960 vloženo v -stanovanjsko graditev na Obm-očju okraja okoli 2,759.000.000 din, kar je za 13,7 % več kot -v letu 1959. To pa pomeni obenem začetek gradnje aM dograditev okoli 1.100 stanovanj.
V	tem znesku so zajeti vsi možni viri stanovanjske graditve, tako poleg stanovanjskega sklada še viri gospodarskih organizacij in privatnikov.
Razpoložljiva sredstva stanovanjskih skladov je treba usmerjati tako, da se bodo stanovanjski objekti čim hitreje dovrševaii. Zato naj investitorji sklepajo z gradbenimi podjetji čvrste pogodbe, v katerih 'bosta določena fiksna cena in rok dovršitve.
Glede -na prehod na ekonomske najemnine je treba gradnjo stanovanj v večji meri kot doslej prilagajati finančni zmogljivosti prebivalstva.
S sredstvi skladov za zidanje stanovanjskih hiš je treba poleg splošnega reševanja stanovanjskih problemov v mestih in industrijskih središčih reševati tudi -stanovanjsko vprašanje tistih dejavnosti, katerih razvoj je odvisen od zagotovitve potrebnega strokovnega kadra.
V	komunalno dejavnost vložena sredstva se -bodo porabila zlasti za gradnjo gasilskega doma v Celju, gradnjo in rekonstrukcijo vodovodov, kanalizacij in električnega omrežja. Urejevanje komunalnih naprav je treba razvijati tudi v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi.
Iz sredstev, ki bodo vložena za šolstvo, naj bi se prvenstveno dogradile šole, ki so v gradnji, prav tako pa naj bi se pričele graditi šole tam, kjer je stiska največja. V programu pa je tudi začetek del na srednji tehniški šoli v Celju in načrti za pomožno šolo v Celju. V ta namen naj občinski ljudski odbori izdelajo točen program za bodočo gradnjo šol.
V	investicijah za kulturo in znanost je predvsem zajeta gradnja kulturnega doma v Velenju.
Sredstva za socialno skrbstvo bodo uporabljena zlasti na področju občine Celje (Dom onemoglih in gradnja otroškega zavetišča).
Investicijske naložbe v zdravstvo bodo uporabljene zlasti za adaptacije zdravstvenih domov, postaj in ambulant tako da bi bilo stanje na področju izvenbolnič-nih -služb delno zadovoljivo rešeno.
Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se bodo v letu 1960 poboljšali pogoji in možnosti za zdravljenje kmečkega prebivalstva. Ker predpisani prispevki zavarovancev predvidoma ne -bodo zadoščali za kritje vseh izdatkov, se bo morala razlika kriti iz proračunov ljudskih odborov. Predvidoma bo treba iz teh sredstev prispevati ca. 6 %.
V	državni upravi, kamor prištevamo tudi gradnjo podružnice NB v Celju, gradnjo palače DOZ -in sodišča, bo investirano ca. 341 milijonov din in za ostale potrebe ca. 19 milijonov din.
Po predvidevanjih bo po občinah vloženo v negospodarske investicije:
Celje	2,136.582
Laško	160.230
Mozirje	168,327
Slovenske Konjice	243.900
Šentjur	81.682
Šmarje	179.900
Šoštanj	1,480.400
Žalec	294.404
Skupaj :	4,771.425
Kako bodo ta -sredstva dokončno porazdeljena, bo določeno z družbenimi plani občin.
V	mestu Celju in industrijskih središčih naj ljudski odbori in gospodarske organizacije pospešeno ustanavljajo in razvijajo Obrate za družbeno -prehrano, servise za pomoč -gospodinjstvom in otroške ustanove, s čimer se bodo znatno izboljšali življenjski pogoji prebivalstva.
V	sodelovanju z Zavodom za napredek gospodinjstva naj investitorji prouče tehnično in ekonomsko najustreznejše oblike organizacije teh služb. S tem bi bilo možno izvesti smotrno urejanje teh obratov.
Za zagotovitev potrebnega kvalificiranega kadra je treba v šolah in tečajih usposabljati osebje za obrate družbene prehrane, servise za pomoč gospodinjstvom in podobno.
VI. poglavje
Izvoz
Skladno s povečanjem proizvodnje se bo v letu 1960 povečal tudi izvoz. V primerjavi z letom 1959 se predvideva v letu 1960 povečanje vrednosti izvoza za 8 %.
Po posameznili panogah se bo izvoz gibal takole:
Indeks
1960
1959
112 Proizvodnja premoga	—
114	Črna metalurgija	104,0
115	Barvasta metalurgija	93,6
116	Proizvodnja in predelava nekovin	101,9
117	Kovinska industrija	101,0
120 Kemična industrija	105,0
122 Lesna industrija	102,7
124	Tekstilna industrija	137,3
125	Industrija usnja in obutve	103,5
127 Živilska industrija	101,0
108,0
Pri izvozu se predvideva povečanje zlasti v tekstilni, kemični, usnjarski industriji itd., kot je razvidno iz razpredelnice.
Cinkarna Celje bo zmanjšala izvoz večjih potreb po surovem in rafiniranem cinku na domačem tržišču.
Steklarna Rogaška Slatina bo izvozila ca. 475 ton stekla, kar pomeni za 26 % več kot lani.
Tovarna emajlirane posode bo v letu 1960 izvozila manj emajlirane posode in več pocinkane posode ter higienskih artiklov. Skupen izvoz sc bo gibal v približno isti višini kot v letu 1959.
V lesni industriji se predvideva sorazmerno manjši izvoz rezanega lesa in večji izvoz furnirja ter finalnih izdelkov.
Največje povečanje izvoza se predvideva v tekstilni industriji, in sicer za 37,3 % več kot v letu 1959.
Gospodarske organizacije naj še nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo in -izvoz tako, da bo na podlagi višje stopnje predelave surovin in polizdelkov naraščal izvoz končnih izdelkov z visoko stopnjo predelave.
Na podlagi smernic zveznega družbenega plana se računa -tudi v letu 1960 s povečanjem uvoza reprodukcijskega materiala in opreme, s čimer bo gospodarskim organizacijam omogočeno rednejše obratovanje.
Uvoz blaga široke potrošnje pa bo omogočil večjo -izbiro tistih izdelkov, s katerimi domača industrija ne more oskrbovati trga. Pri tem morajo gospodarske organizacije uporabljati razpoložljiva sredstva zlasti za uvoz izdelkov, s katerimi domača industrija še ne more zadovoljivo oskrbovati trga.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
VII.	poglavje
Industrija
1.	Predvideva se, da -bo v letu 1960 fizični obseg industrijske proizvodnje za 7,5 % večji od dosežene proizvodnje v letu 1959 in bo s tem tesno dosežen fizični obseg proizvodnje, ki je bil s perspektivnim družbenim planom predviden za leto 1961.
Po posameznih industrijskih strokah je predvideno naslednje gibanje fizičnega Obsega proizvodnje:
	Indeksi fizičnega	
	obsega industrij.	
	proizvodnje	
	1959	1960
Stroka	1958	1959
Proizvodnja električne energije	113,7	104,9
Proizvodnja in predelava premoga	111,2	111,2
Črna metalurgija	102,6	100,0
Barvasta metalurgija	105,2	102,6
Proizvodnja in predelava nekovin	122,8	117,4
Kovinska industrija	121,0	109,8
Kemična industrija	121,6	112,8
Industrija gradbenega materiala	102,8	158,6
Lesna industrija	112,3	118,2
Papirna industrija	133,6	132,0
Tekstilna industrija	108,7	108,6
Industrija usnja in obutve	105,7	109,2
Živilska industrija	109,0	101,3
Grafična industrija	133,2	112,4
Industrija skupaj	110,3	107,5
V okviru takšnega gibanja proizvodnje se predvideva v letu 1960 naslednji porast proizvodnje nekaterih najvažnejših izdelkov:
Enota mere	1959	1960	Indeks 1960 1959
Energetski proizvodi:			
električna energija MWh	405.000	425.000	104,9
rjavi premog	t	272.000	270.400	99,4
lignit	t	1,950.000	2,200.000	112,8
Reprodukcijski material			
belo in sivo surovo			
železo	it	25.800	26.000	100,8
valjani proizv. —			
ostali prof.	t	32.000	32.400	101,3
rafinirani cink	t	6.030	6.500	107^1
cinkova pločevina	t	3-800	4.760	125,3
siva in temper litina	t	12.440	12.395	99,6
odlitki barv. kovin	t	20	20	100,0
odkovki prosto kov.			
in v mod.	t	453	600	132,5
kovinska embalaža	t	572	500	96,2
žveplena kislina	t	23.700	23.600	99,6
solna kislina	t	100	100	100,0
natrijev sulfid	t	1.000	1.000	100,0
barijev sulfid	t	3.000	2.700	90,0
volneno predivo	t/ef	370	400	108,1
usnje	m2	682.000	825.000	121,0.
furnir	m3	1.980	2.800	112,3
Proizvodi namenjeni kmetijstvu			
poljedelski stroji			
in orodje	t	426,5	479	112,3
umetna gnojila	t	26.000	31.000	119,2
Proizvodi namenjeni pretežno gradbeništvu			
lomljen in tolčen			
kamen	m3	10.000	9.000	90,0
zidaki	000 enot	21.690	24.850	114,6
strešniki	000 enot	1.940	2.400	123,7
apno	t	17.000	17.000	100,0
Proizvodi namenjeni pretežno osebni		potrošnji	
votlo in brušeno steklo t	675	825	122,2
gospodinjska keramika t	1.620	1.700	104,9
emajlirana, alum. in			
ostala posoda	t	6.982	7.434	106,5
tehtnice za tovor	t	958	1.000	104,4
bombažne tkanine 000 m2	13.118	13.240	100,9
Pohištvo	grt	1.710	3.700	216.4
Volnene tkanine 000 m2	650	595	91,5
uogavice	t	160	178	111,3
konfekcija perila 000 m2	1.700	1.800	105,9
2.	Pri predvidenem porastu proizvodnje naj bi se povečalo število zaposlenih v industriji največ za 1,3 %. Na tej podlagi se pričakuje porast delovne storilnosti za 6,2 %.
Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno samo v tistih gospodarskih organizacijah, ki predvidevajo znatno povečanje proizvodnje in istočasno tudi uvajanje novih delovnih mest s tem, da se bo delovna sila načelno prelivala med strokami.
3.	Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1960 znašale 10.699 milij. din. Nadaljnji razvoj proizvodnje zahteva, da gospodarske organizacije posvetijo največjo pozornost smotrni razporeditvi njihovih lastnih sredstev tako, da jih bodo v čim večji meri uporabile za izboljšanje organizacije dela, odpravo ozkih grl, zamenjavo izrabljenih osnovnih sredstev in rekonstrukcije. V ta namen je potrebno v še večji meri združevati njihova investicijska sredstva.
S predvidenimi investicijskimi naložbami v letu 1960 bo prišlo v istem letu do naslednjega povečanja proizvodnje:
v proizvodnji električne energije bo proizvedeno za 25.000 MW/h električne energije več kot v letu 1959;
v proizvodnji premoga bo znašalo povečanje za
250.000	t lignita;
v proizvodnji barvaste metalurgije bo proizvodnja porasla za 960 t cinikove pločevine;
v proizvodnji nekovin bo izdelanega 160 t stekla več kot v letu 1959;
v kovinski industriji bo proizvedeno več kot v letu 1959:
452 t emajlirane, aluminijaste in ostale posode, bodeče žice — pletiva 130 t, štedilnikov 135 t, tehtnic 42 t;
v kemični industriji anilinskih barv-pigmentov 100 t, suhih barv 410 t;
v industriji gradbenega materiala: zidakov 1,810.000 enot, strešnikov 460.000 enot, zidnih elementov iz 'lurgi pepela 16,500.000 enot;
v lesni industriji žaganega lesa 2.600 m3, žaganih pragov 240 m3, furnirja 1.020 m3, vezanih šper in panel plošč 1.000 m3, sodov 66.650 h.l, spalnic 1.490 grt;
v industriji lesovine^in papirja: lepenke 400 t, gumiranega in parafiranega papirja 10 t;
v tekstilni industriji jutine tkanine 162 000 m:, perila 100 000 m'2;
v usnjarski industriji umetnega usnja 300 t, ostalega usnja 143.000 m2;
v živilski industriji 500 t mlevskih izdelkov;
v grafični industriji 401 grafičnih izdelkov.
4.	Predvideno gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij, ki se bodo morali usmerjati predvsem k naslednjim nalogam:
—	skrbeti je treba, da bodo dovršene vse začete investicije v roku, ki je zanje predviden;
' — izkoristiti je vse možne oblike združevanja, ki bodo vplivale na smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih investicijskih sredstev;
—	izpolnjevati je treba organizacijo dela z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje;
—	posvečati je treba večjo pozornost delovnim pogojem;
—	izkoristiti je vse možnosti strokovne vzgoje in priučevanja zaposlene delovne sile;
5.	Po posameznih industrijskih strokah se predvideva naslednje:
V	proizvodnji.električne energije računamo s povečanjem proizvodnje za 4,9 %.
V	Termoelektrarni Šoštanj se bodo nadaljevala dela II. faze graditve in bo za to v letu 1960 porabljenih 2.700 milijonov dinarjev. Kapacitete, ki so v gradnji, bodo polno izkoriščene šelle v letu 1961.
Pri proizvodnji premoga bo dosežena večja proizvodnja za 11,2 %, pri čemer bo imel posebne zasluge Rudnik lignita Velenje, kjer bodo nakopali 2,200.000 ton lignita.
Proizvodnja rjavega premoga se zaradi objektivnih težav v letu 1960 ne bo povišala.
Za dosego te proizvodnje bo v Rudniku lignita Velenje investirano v letu 1960 za ca. 2.522 milijonov dinarjev in sicer za sušilnico ter za nadaljevanje gradnje rudnika.
Proizvodnja v črni metalurgiji bo ostala na isti ravni kot v letu 1959 zaradi rekonstrukcij in nujne zamenjave transformatorja za elektroplavž v Štorah. Za to bo po predvidevanjih porabljeno v letu 1960 ca. 529 milijonov dinarjev.
V	barvasti metalurgiji bo proizvodnja za 2,6 % višja kot v letu 1959. Tudi v tej panogi so predvidene rekonstrukcije v znesku 531 milijonov dinarjev in sicer za Obrat žveplene kisline in litopona.
V	proizvodnji in predelavi nekovinskih rud bo znašal dvig proizvodnje 17,4 % predvsem zaradi nove talilne peči v Steklarni Rogaška Slatina in prav tako zaradi nove peči v Keramični industriji Liboje. Keramična industrija Liboje bo posvečala posebno pozornost kakovosti grafitnih loncev in gospodinjske keramike. Obe podjetji predvidevata rekonstrukcijo obratov. V ta namen bo Steklarna Rogaška Slatina investirala ca. 25 mili j. dinarjev za zamenjavo polirnice s kotlarno in ureditev skladišča, Keramična industrija Liboje pa 200 milj. dinarjev za prodorno peč in avtomatizacijo proizvodnje.
Kovinska industrija bo povečala svojo proizvodnjo za 9,8%. Znesek investicij v tej stroki bo znašal ca. 1.238 mili j. dinarjev in sicer za rekonstrukcijo Tovarne emajlirane posode v celoti, za opremo in gradbena dela v Tovarni kovanega orodja v Zrečah, za novo halo v »Alposu« ter nabavo strojev v podjetju »Gorenje« in opremo v Tovarni tehtnic. Predvideva se prestavitev podjetja »Gorenje« v nove prostore v Novo Velenje zaradi česar se bo znatno povečala proizvodnja štedilnikov.
Tovarna tehtnic bo povečala izvoz izdelkov, za katere je na inozemskem tržišču vedno večje povpraševanje.
Tovarna žičnih izdelkov Celje bo pospešeno izdelovala opremo za samopostrežne trgovine.
Kemična industrija predvideva porast proizvodnje za 12,8 %. Tovarna organskih barvil bo povečala proizvodnjo anilinskih barv. Tovarna eteričnih olj -ETOL pa bo zlasti dvignila proizvodnjo esenc.
V	stroki bo porabljeno ca. 91 mili j. dinarjev in sicer za I. etapo rekonstrukcij v Tovarni organskih barvil ter za opremo v ostalih podjetjih te stroke.
Kemična tovarna v Mozirju bo pomembno dvignila proizvodnjo suhih barv.
V	industriji gradbenega materiala predvidevamo porast proizvodnje za 58,6 %.
Tovarna lurgi opeke v Šoštanju bo v letu 1960 izdelala okoli 16,5 milijonov komadov opeke. Zaradi nove sušilnice v Opekarni Žalec se bo proizvodnja zidakov in strešnikov pomembno dvignila.
Industrija gradbenega materiala mora pokriti potrebe gradbeništva. V rekonstrukcije opekarn bo v letu 1960 vloženo ca. 308 milijonov dinarjev.
V	lesni industriji se bo proizvodnja povečala za 18,8 %, in sicer posebno pri končnih izdelkih, medtem ko se razrez lesa predvideva približno v dosedanji višini. Za dosego predvidenega razvoja bo potrebno:
—	da se hlodovina usmerja predvsem na industrijske žage, da bi se s tem zagotovilo boljše izkoriščanje lesne mase;
—	da se v kooperaciji z gradbenimi podjetji zagotovi širša uvedba tipiziranih elementov stavbnega pohištva (LIN Nazarje);
—	da se omeji neracionalno izkoriščanje kvalitetnega lesa.
V	rekonstrukcijo bo vloženo okoli 151 milijonov dinarjev.
LIP Mestinje se bo združil z LIP Šentjur, s čemer bodo surovine in kapacitete racionalneje izkoriščene.
V	Papirnici Višuja vas se bo proizvodnja lepenke potrojila. Celotna proizvodnja pa se bo zvišala za 32 %.
V	tekstilni industriji se bo zvišala proizvodnja za 8,6 %.
V	Tekstilni tovarni Prebold bo pričela obratovati predilnica.
»Metka« bo pomembno dvignila proizvodnjo bombažnih tkanin.
Tovarna perila »Toper« pa bo močno dvignila proizvodnjo vseh vrst konfekcije. Prav tako bo podjetje izvozilo skoro za dvainpotkrat več moškega perila kot v letu 1959.
Tovarna nogavic Polzela bo v precejšnji meri obnovila strojni park in povečala proizvodnjo za 28 %.
Rekonstrukcije so predvidene v večini podjetij te stroke. Zanje bo vloženo v letu 1960 ca. 1.144 milijonov dinarjev.
V	industriji usnja je predvideno 9,2 % povečanje proizvodnje. Proizvodnja umetnega usnja se bo dvignila za ca. 25 %, prav tako pa tudi proizvodnja zgornjega usnja težkih kož.
Ker je proizvodnja usnja še vedno odvisna od uvoženih surovin, bodo morale usnjarne izkoristiti vse možnosti nabave na domačem tržišču. Investicije v tej stroki bodo v letu 1960 ca. 574 milijonov dinarjev, in sicer za obnovo v Tovarni »KONUS« in rekonstrukcijo kromovega oddelka v Tovarni usnja Šoštanj.
Živalska industrija bo povečala proizvodnjo za 1,3 %.
V	letu 1960 bodo zamenjani hladilni kompresorji in povečane zmogljivosti vrelnih kadi ter montirane polnilne naprave v Pivovarni Laško. Obenem pa bo podjetje pričelo z gradnjo sladarne in varilnice. Za to bo vloženo v letu 1960 159 milijonov dinarjev.
V	grafični industriji bo proizvodnja porasla za 12,4 %. Za povečanje obratov in gradnjo skladišč in delno rekonstrukcijo bo v tej stroki v letu 1960 investirano ca. 220 milijonov dinarjev.
Ceni se, da se bo delovna storilnost v industriji povečala za 6,2 %.
• Računamo, da bo znašalo izkoriščenje fonda časa na dejansko opravljene ure v letu 1960 86,2 %, d očim je znašalo v letu 1959 83,8 %.
VIII.	poglavje Kmetijstvo
Dosedanji uspehi organizirane kmetijske proizvodnje, ki zajema vedno večji obseg, zagotavljajo, da nam bo v letu 1960 uspelo povečati kmetijsko proizvodnjo v primerjavi z oceno za leto 1959 za 18,9 %.
Primerjava obsega proizvodnje za posamezne stroke med doseženo proizvodnjo v letu 1958, njeno oceno za leto 1959 in planom za leto 1960 je takole (v indeksih);
	1959	1960	1960
	1958	1959	1958
žita	94,9	93,7	88,9
industrijske rastline	134,1	104,0	139,4
vrtnine	86,2	132,0	113,8
krmne rastline	112,5	124,9	140,5
Poljedelstvo skupaj	107,7	113,5	122,2
Sadjarstvo	43,2	140,7	64,7
Vinogradništvo	49.4	202,5	100,1
Živinoreja	104,1	120,2	125,1
Domača predelava	58,6	,	126,5	74,1
Kmetijska proizvodnja	97,9	118,9	116,4
S planirano proizvodnjo	za leto	1960 bo	doseženo
91,1 % proizvodnje, ki bi jo naj po perspektivnem planu dosegli v letu 1961. V posameznih strokah bo procent dosežka:
žita	67,3
industrijske rastline	80,7
vrtnine	107,6
krmne rastline	96,6
Poljedelstvo skupaj	87,4
Sadjarstvo	75,3
Vinogradništvo	114,4
Živinoreja	97,0
Domača predelava	95,2
K porastu kmetijske proizvodnje bo v nemali meri prispevalo proizvodno sodelovanje, pa tudi zelo povečana proizvodnja na družbenih posestvih (ki ibo v primerjavi z 'letom 1959 za 33 % višja). V organizirani proizvodnji bo v letu 1960 9.317 ha njiv ali 27,6%, kar pomeni za 115,8 % več kot v letu 1959.
Obseg organizirane proizvodnje in hektarski pridelki posameznih kultur v letu 1960 bodo predvidoma naslednji:
« Hektarski pridelek Površine v
	KG	koop.	priv. sek.	org. proizv. (od skupnih) v %
pšenica	40,0	38,0	12,6	37,0
krmna žita	30,0	28,0	12,0	39,5
koruza	—	50,0	27,4	13,0
hmelj	16,0	13,3	—	100,0
krompir	280,0	250,0	138,0	18,2
detelja, lucerna	90,0	80,0	53,5	15,7
travniki	60,0	57,0	25,0	38,4
V	organizirano proizvodnjo se morajo v letu 1960 zajeti doslej slabo izkoriščena zemljišča splošnega ljudskega premoženja (vključitev v KG ali zadružna posestva). Od z zakupom ali nakupom pridobljenih*zemljišč si bodo kmetijska gospodarstva in zadružna posestva ustvarila bazo za nadaljnje povečanje površin organizirane proizvodnje.
V	letu 1960 je pritegniti čim večja območja Okraja v kompleksno kooperacijo, kakršna je danes zajela že vse hmeljske predele. Odpraviti je ugotovljene pomanjkljivosti v proizvodnem sodelovanju (ročna setev, pomanjkljivo gnojenje itd.). Strokovna služba v KZ mora imeti skozi vso vegetacijsko dobo točen pregled nad posevki in prav tako ob koncu leta o finančnem uspehu.
Za dosego povečane proizvodnje bodo potrebne večje množine umetnih gnojO. Povečanje porabe je v celoti uspelo v Savinjski dolini, kjer bodo v kompleksno proizvodno sodelovanje vključena gospodarstva porabila do 800 kg mineralnih gnojil na hektar obdelovalne zemlje. Ustvariti je potrebne pogoje, da se poraba umetnih gnojil tudi na ostalih področjih poveča.
Za izpopolnitev mehanizacije se bo v 'letu 1960 nabavilo še 20—25 traktorjev 35 KM (Ferguson), 50 enoosnih kosilnic in 10 kombajnov ter nekaterih priključkov (plugov, naprav za 'trošenje umetnih in organskih Snojil, sejalnikov).
Nadaljevalo se bo z usposabljanjem traktoristov. Pri večjih zadrugah (Žalec, Prebold, Braslovče), se bodo v zimi 1959/60 vršili tečaji za začetnike.
Za spomladansko setev je treba pravočasno zasi-Surati čim več semenskega krompirja, v glavnem iz Gornje Savinjske doline, delno pa tudi iz uvoza. Semenska služba naj pravočasno preskrbi potrebno seme za saditev silažne koruze za zrnje. Prav tako bodo potrebne večje množine semena krmnih mešanic (soje, lupine) kakor tudi semena detelje in lucerne.
Podvzeti je potrebne ukrepe proti krompirjevi Plesni, V ta namen je organizirati pravočasno obveščevalno službo.
Pri doseganju planiranega obsega kmetijske proizvodnje se bo kljub povišani potrošnji vseh kmetijskih pridelkov na prebivalca (razen žit) upoštevajoč prirast prebivalstva, povečal tržni presežek pridelkov, ki se iz okraja izvažajo (hmelj, krompir, sadje, vino, jajca) za ca. 10 % v primerjavi z letom 1959.
Popolna samooskrba bo zagotovljena z vrtninami in mesom, dočim se uvoz žit ne bo znatno povečal, kljub velikemu zmanjšanju žitnih površin, predvidevajoč izpremembo strukture v prehrani.
Kmetijska proizvodnja bo v bodočem letu usmerjena na povečanje pridelkov krmnih rastlin, kar se bo odražalo predvsem v povečanju živine, v nemali meri pa na zelo zvišani produkciji mesa in ostalih živinorejskih proizvodov, za kar obstajajo vsi objektivni pogoji.
V strukturi skupnih površin okraja se ne predvidevajo večje spremembe. Z regulacijami bo usposobljenih skupno 985 ha površin, ki bodo vključene v njivske površine. To povečanje njiv (skupno 3 %) je po občinah naslednje (v ha):
Celje	250
Laško	22
Mozirje	79
Slovenske Konjice 107 Šentjur	104
Šmarje	162
Šoštanj	94
Žalec	167
V ostalem pa je primerjava strukture naslednja:
1959	1960
njive in vrtovi	32.795	33.780	
sadovnjaki	2.839	2.939	
vinogradi	2.236	2.230	
travniki	37.130	36.536	
obdelovalna zemlja	75.130	75.485	
senožeti	5.539	5.539	
pašniki	21.078	20.908	
ribniki	63	63	
trstičje, močvirje	94	94	
kmetijska površina	101.904	101.889	
gozdovi	116.684	116.699	
rodovitna površina	218.588	218.588	
nerodovitna	12.758	12,758	
Skupaj :	231.346	231.346	
Primerjava glavnih skupin posevkov pa je			naslednja
			Indeks
	1959	1960	1960
			1959
žita	17.086	13.190	77,2
industrijske rastline	2.808	2.860	101,9
vrtnine	6.309	6.735	106,8
krmne rastline	5.913	10.475	177,2
nasadi in drugo	679	520	76,6
	32.795	33.780	103,0
S tem se bo delež žit od dosedanjih 50—52 % v povprečju zadnjih let zmanjšal na 39 %, medtem ko bodo krmne rastline, ki so doslej zavzemale 18—20 % ornih površin, zavzemale 31 % vse orne zemlje. Pri ostalih posevkih ne bo večjih premikov.
Zmanjšanje površin je predvideno pri manj važnih žitih (soržica, proso, pira). Zmanjšanje površin važ-
nejših žit pa bo naslednje (v ha): 1959		1960	Indeks
pšenica	6.449	5.400	83,7
ječmen	2.126	1.700	80,0
oves	2.246	1.700	75,7
koruza	4.600	3,290	71,5
(površina ječmena bo delno — 300 ha — nadomeščena z mešanico pšenice in ječmena).
Zmanjšanje površin žit se bo po občinah gibalo od 47 % v žalski do 16 % v laški občini.
Površine krompirja bodo povečane od 5.123 na 5.490 ha ali za 7,2%. Prav tako važnejše vrtnine (paradižnik, fižol) tako, da bodo v letu 1960 z le-temi v glavnem krite potrebe našega okraja.
Povečanje površin krmnih rastlin je z ozirom na poudarek v razvoju živinoreje v bodočem letu, nujno. Povečale se bodo predvsem površine črne detelje, lucerne in pitnika, manj oziroma nič pa krmne okopa-vine, ker rabijo več ročne delovne sile, ki je z mehanizacijo ne moremo nadomestiti.
Pri važnejših krmnih rastlinah bo povečanje površin naslednje (v ha):
	1959	1960	Indeks
črna detelja	2.649	3.914	147,8
lucerna	1.447	2.449	169,2
pitnik	155	2.045	1.319,4
Površine vmesnih posevkov (fižol, buče, sončnice) ostanejo v glavnem iste kot v letu 1959. Podsevki in strniščni posevki bodo v letu 1960 zavzemali 73 % površin (napram 65 % v dosedanjih letih).
Z ozirom na stalno večanje površin, ki so zajete v proizvodnem sodelovanju, bodo v letu 1960 doseženi temu primerni visoki hektarski pridelki.
Gibanje hektarskih pridelkov v zadnjih letih in za leto 1960 je predvideno za važnejše pridelke takole:
	1957	1958	1959	1960	1960 1959
pšenica	15,5	17,9	18,8	23,4	124,4
od tega kooperacija	—	—	35,0	38,0	108,6
koruza	20,2	23,0	23,8	30,3	127,3
od tega kooperacija	—	—	35,0	50,0	142,8
hmelj (star nasad)	12,8	12,1	14,2	13,3	93,7
krompir	161,1	156,4	120,9	160,0	132,3
od tega kooperacija	—	—	165,0	250,0	151,5
detelja	48,2	49,8	59,5	64,0	108,0
lucerna	51,8	58,1	61,3	67,0	109,0
seno	28,1	29,4	34,8	38,3	110,1
od tega kooperacija	—	—	45,0	54,5	121,1
Temeljni plan v govedoreji:
V govedoreji je v letu 1960:
1.	povečati število govedi za ca. 10.000 komadov in povečati težo za ca. 2000 ton;
2.	proizvesti za trg okrog 20.000 komadov raznih kategorij govedi v teži okoli 6700 ton.
Za ta ukrep so bili že v planu proizvodnje prikazani ustrezni ukrepi, to je zmanjšanje površin žit in povečanje površin s krmskimi rastlinami, predvsem silažno koruzo in deteljišči. V organizirani proizvodnji bo zajetih 200 ha silažne koruze in 1000 ha deteljišč ter
14.000	ha travnikov. Tako ibo možno doseči 77 % več krmskih rastlin kot leta 1959. Hektarski pridelek detelje v kooperacijski proizvodnji je predviden z 80 q, silažne koruze 600 q in travniške krme 54,5 q.
Kmetijske zadruge bodo sklepale z rejci pogodbe za rejo predvsem mlajše goveje živine.
Na povečanih površinah družbenih posestev je možna stroga specializacija po obratih, ki se naj delijo na mlečne, vzrejne in pitovne. Posestva okrog Celja in Velenja bodo prešla v tipične mlečne farme, ki bodo mogle najpozneje v enem letu prevzeti vso oskrbo z mlekom teh industrijskih središč. Stalež krav na vseh družbenih posestvih' bo do konca leta povečan na 3000 komadov. Vsa plemenska mlada živina ženskega spola bo služila za lastno obnovo in povečanje čred. Na sedanjih 9 pitališčih za teleta bo izpitanih in danih na
tržišče 2000 živali v tipu baby beef. Razen tega bo na ekonomijah' KZ, ki so že osnovane, oziroma so v osnovanju, spitanih še nadaljnjih 500 komadov mlade živine za trg. V teku leta pa bo število stojišč za pitanje povečano toliko, da bo prihodnje leto možno nuditi tržišču že 4000 komadov mladih pitanih živali iz družbenih posestev. V ta namen bodo zgrajena nova pita-lišča v ceneni izvedbi. Strokovna služba bo poskrbela za pravilno zootehniko teh pitališč.
Stalež prašičev se bo povečal od okoli 57.100 na 61.300 komadov, kar bo možno doseči le s povečanjem pridelkov primerne krme in nabavo boljšega plemenskega materiala.
Pritisk na tržišče mesa bo že nekoliko razbremenila vzreja okrog 400 tisoč komadov piščancev — broj-lerjev, ki bodo dani na trg večinoma v zaklanem stanju iz povečanih pitališč piščancev za cvrtje. V Ločah je povečati plemensko vzrejo kokoši z zgraditvijo kokošnjakov za 8.000 kokoši in povečati zmogljivost valilnice. To bo omogočilo redno preskrbo pitališč za broj-lerje z enodnevnimi piščanci, plemenski material kokoši pa za osnovanje večje farme za potrošna jajca v Celju.
Skladno s povečanjem števila živine in obsegom organiziranega pitanja je nujno reševati vprašanje močnih krmil. V ta namen bo zgrajena mešal niča močnih krmil, ki bo s svojo kapaciteto 1200 vagonov letno pokrila potrebe v okraju. Pripraviti pa je vse za bodočo izgradnjo tovarne močnih krmil v Celju, ki bo ob povečani živinoreji in intenzivnejši vzreji neobhodno potrebna. Ker je v okraju precej ekstenzivnih krmskih površin (predvsem planinski pašniki), je pričeti s poskusom ekstenzivnega pitanja mesnih pasem na teh površinah.
V letu 1960 se bo nadaljevalo z gradnjo nove mlekarne v Celju s kapaciteto dnevne predelave 20.000 litrov, ki bo predvidoma pričela Obratovati konec leta 1960.
Čebelarska farma s sedežem v Mirosanu bo povečala v letu 1960 število čebeljih družin na 800 komadov. V te namene se bo investiralo 10 milijonov dinarjev. Cebelarilo se bo v ameriškem panju, ki je za farmsko čebelarstvo najprimernejši.
Plan živinozdravstvene službe za leto 1960
Veterinarske postaje je pogodbeno vezati s pitališči telet, bekonov in ibrojlerjev. V ta namen naj sklepajo pogodbe z upravami posameznih obratov. Postopno vključevanje veterinarskih postaj, oziroma posameznih veterinarjev v živinorejske obrate bodi ena izmed bodočih oblik prilagajanja veterinarske službe novemu načinu živalske proizvodnje.
Veterinarsko živinorejski zavod naj prevzame vso skrb za selekcijo.
Nadaljevati je s splošno tuberkulinizacijo goveje živine skladno z okrajnim načrtom, predvsem na družbenih farmah in na privatnem sektorju občin Mozirje, Šoštanj, Žalec in Celje tako, da bo tuberkulinizacija v celoti izvršena.
Za preprečevanje kužnega izvrgavanja je podvzeti ustrezne ukrepe
Za leto 1960 predvidevamo, da bo znašalo število umetno osemenjenih plemenic na območju vsega okraja
20.000.	Razširiti je osemenjevalno mrežo v občinah, kjer so dani za to pogoji.
Plan sadjarstva in vinogradništva
Sadjarstvo v našem okraju ne napreduje v taki meri kot ostale kmetijske panoge. Prehod iz dosedanjega ekstenzivnega na intenzivno sadjarstvo je treba pospešiti. Za leto 1960 predvidevamo prve poskuse organizirane proizvodnje. Proizvodno sodelovanje bo zajelo okoli 300 ha.
Z ozirom na večje nove nasade v družbenem sektorju, bo organizirana proizvodnja že bistveno vplivala na povečani pridelek, ki bo v primerjavi z letom 1959 za 49,7 % višji in bo znašal 20.000 ton, od tega 10.000 ton za tržišče. Pridelek na drevo bo predvidoma znašal okoli 30 kg, v organizirani proizvodnji pa okoli 60 kg.
Naloge v sadjarstvu za bodoče leto so naslednje:
1.	Za nove nasade naj se pridobijo samo večji kompleksi. Prednost je dati nasadom na vegetativnih podlagah.
2.	Izvršiti je potrebno rekonstrukcijo v zadnjih letih urejenih sadovnjakov pri KG, sadjarskih skupnostih in privatnikih.
3.	Proučiti je upravičenost gradnje obrata za izdelovanje sadnih koncentratov.
Pri nasadih pod 1. in 2. je skrbeti, da se bodo z vključitvijo razpoložljivih strokovnih kadrov pravilno izvajali vsi potrebni zaščitni ukrepi.
4.	Iz nasadov je izločiti vsa drevesa, ki ekonomsko ne prenesejo več najnujnejše oskrbe.
V vinogradništvu predvidevamo proizvodnjo 8.000 ton ali povečanje napram letu 1959 za 100 %. S tem pridelkom bi dosegli letino 1958, napram petletnemu povprečju 1955—1959 pa hi bil pridelek za 46 % večji.
Za kmetijski strokovni kader je preskrbljeno. Družba omogoča študij v kmetijskih šolah vsem, ki imajo za to interes in je znašalo v šolskem letu 1959/60 število štipendistov:
na visokih šolah	68
na srednjih	299
na nižjih	48
Kmetijsko strojno šolo pa obiskuje 21 slušateljev
Za dosego planiranih nalog v kmetijstvu bodo znašale investicijske naložbe v letu 1960 1.792 milijonov dinarjev, ali 30 % več kot v letu 1959.
Za krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu je potrebno v letu 1960 izvesti še naslednje:
—	družbena kmetijska gospodarstva naj povečajo svoj zemljiški fond zaradi povečanja proizvodnje v živinoreji. Poleg že Obstoječih pitališč za teleta oziroma mlado živino je potrebno v tem letu urediti še 4 večja pitališča, na katerih naj bi se spitalo v prihodnje nadaljnjih 3500 komadov telet oziroma mlade živine.
—	v družbenem sektorju je potrebno takoj preiti na široko akcijo sklepanja pogodb s kmeti zaradi proizvodnje telet v teži 130 do 160 kg. Taka teleta naj bi odkupile zadruge od individualnih proizvajalcev za potrebe pitališč na družbenih kmetijskih gospodarstvih, oziroma za svoje lastne proizvodne Obrate, na katerih se bo vzredilo ali spitalo nadaljnjih 3.100 komadov telet oziroma mlade živine. V ta namen bodo zadruge povečale svoj zemljiški fond za okrog 1.000 ha obdelovalne zemlje.
—• pričeti je z izgradnjo industrijskih farm za proizvodnjo bekonov. Že v letu 1960 je treba pripraviti potrebne kapacitete, in sicer v Celju, Šmarju in Šentjurju za skupno proizvodnjo 7.000 komadov bekonov.
V socialističnem sektorju bo predvidoma v letu 1960 vzrejenih še okrog 3.500 mesnatih svinj za tržišča.
Da bi se povečala tržna proizvodnja jajc, je potrebne že v letu 1960 zgraditi potrebne objekte za kokoši — nesnice. Predvideva se skupno 28.000 kokoši — nesnic v industrijski farmski reji s približno letno proizvodnjo
5,000.000 komadov jajc.
Že omenjena mešalnica živinske krme ter tovarna močnih krmil zahtevata primerno surovinsko bazo. Zato je potrebno že v letu 1960 izvesti široko akcijo za spremembo strukture posevkov v poljedelstvu, da bodo tako zagotovljene potrebne surovine (soja, lucerna in drugo),
Na vseh omenjenih novih socialističnih kmetijskih proizvodnih Objektih je nujno uporabiti vse izsledke moderne kmetijske znanosti, zlasti pa v celoti uveljaviti sodobne tehnološke proizvodne procese in sistem nagrajevanja po učinku.
Še nadalje je potrebno razvijati kooperacijo med zadrugo in kmetom, ker se bo le na ta način lahko dopolnjevala proizvodnja na socialističnih kmetijskih Obratih. Zato je potrebno razvijati oblike kooperacije na višji stopnji.
IX.	poglavje
Gozdarstvo
Obseg sečnje v letu 1959 se je gibal v okviru družbenega plana okraja, s katerim so bile določene količine stoječega lesa za posek.
V	gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, je za leto 1960 določen isti obseg sečnje kot je bil v letu 1959. V odnosu na skupni prirastek bomo izkoristili 88 % od prirastka iglavcev in 127 % od prirastka listavcev; povprečno torej 102 %. Večjo sečnjo listavcev narekujejo namreč gojitveni razlogi (zabukovljenje). Skupaj se bo v letu 1960 posekalo za 2 % več lesne mase kot pa znaša letni prirastek.
Plan sečnje v zasebnih in zadružnih gozdovih se bo v letu 1960 povečal za 9,5 %; proizvodnja gozdnih sortimentov za industrijsko porabo pa se bo povečala v primerjavi z letom 1959 za 9,5 %. Povečanje bo doseženo s prilivom lesne mase, ki je namenjena za podeželsko potrošnjo, v blagovno proizvodnjo, z boljšim izkoriščanjem lesa in z vključitvijo sečnje na negozdnih površinah v družbeno proizvodnjo. V zadružnih in zasebnih gozdovih se predvideva v letu 1960 posek v višini 96 % letnega prirastka iglavcev ter 100 % letnega prirastka listavcev; povprečno tedaj 97 % letnega prirastka. Zaradi zabukovljenja je večji odstotni odnos sečnje listavcev, zlasti bukve, naproti iglavcem.
V	letu 1960 bo potrebno v vseh sektorjih lastništva povečati količine tehničnega lesa, zlasti pa količine izdelanih sortimentov za industrijsko predelavo, t. j. hlodovine za žago ter jamskega in celuloznega lesa iglavcev.
Tudi v letu 1960, se bodo vlagala sredstva za reprodukcijo gozdov za gojitev, varstvo, urejanje gozdov, vzdrževanje gozdnih komunikacij in za znanstveno raziskovanje. Redno vzdrževanje gozdov mora v letu 1960 dati prednost melioracijam grmišč, katerih je največ v Zgornji Savinjski dolini. V letu 1959 se je na pretežnem delu Zgornje Savinjske doline izvršila dokončna razmejitev med gozdovi in pašniki odnosno grmišči. Redno vzdrževanje gozdov mora vsled tega v letu 1960 dati prednost melioracijam teh grmišč, katere je potrebno z raznimi gojitveno tehničnimi ukrepi čimprej prevesti v gozdove 'in usposobiti za popolno gozdno proizvodnjo. Na ustreznih rastiščih je treba s podsetvijo vnašati iglavce v čiste sestoje listavcev.
Skladno z družbenim planom LRS se bo začelo z urejanjem gozdov SLP in zasebnih gozdov v občini Šoštanj, dovršilo pa urejanje zadružnih in zasebnih gozdov v občini Mozirje. Vsi ti gozdovi tvorijo večje in strnjene gozdne komplekse z visokim gozdnim fondom in visokovrednimi iglavci.
Predvidena sredstva za reprodukcijo gozdov v letu 1960 bodo uporabljale gozdnogospodarske organizacije po potrjenih družbenih planih in na podlagi potrjenih gozdno gojitvenih predlogov.
Za reprodukcijo zadružnih in zasebnih gozdov bodo v letu 1960 uporabljena naslednja sredstva v 000 din:
Vrsta dejavnosti	GLPZ Celje	GKPZ Mozirje	Skupaj
Obnova, gojitev in varstvo gozdov	13.299	8.070	21.299
Urejanje gozdov	8.000	7.000	15.000
Odkazovanje	42.454	13.128	55.582
Vzdrževanje gozd. komunikacij	14.400	9.000	23.400
Gradnja neutrjenih gozd. poti	9.719	1.800	11.519
Skupaj:	87.802	38.998	126.800
	(69 %)	(31 %)	(100 %)
Iz sredstev za gradnjo neurejenih gozdnih poti se bodo dogradile oziroma dovršile rekonstrukcije naslednjih neutrjenih gozdnih poti: Zepina—Jarmovec, Reka—Svetina, Z amer k—Virštanj, Velunja in Boharina— Zbičajniikova žaga.
Za investicije v gozdarstvu se bo porabilo v letu 1960 129,147.000 dinarjev.
Družbeni plan LRS za leto 1960 določa, da se bodo v letu 1960 uporabila sproščena sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki so bila zbrana in blokirana v letu 1959. Za gradnjo gozdnih cest se bo porabilo v letu 1960 ca. 91 % razpoložljivih sredstev okrajnega gozdnega sklada, 9 % sredstev pa je predvidenih za dotacije, znanstvena razislcovanja in za dograditev gozdarskih stavb.
Gozdarska podjetja bodo predvidoma vložila v gradnjo gozdnih cest lastna sredstva v skupnem znesku
18,000.000 dinarjev.
S sredstvi, namenjenimi za gozdne ceste, naj se nadaljuje in dovrši graditev že pričetih in še nedograjenih gozdnih cest. Na novo naj se začne graditi samo gozdna cesta Pečovnik—Vipota, nadaljuje pa se naj z gradnjo oziroma dokončajo pa se naj naslednje gozdne ceste:
1.	Mozirje—Šmihel;
2.	Štore—Svetina;
3.	Boharina—Zbičajnikova žaga;
4.	Mrčiše—Sedelce;
5.	Slanica—Kloše;
6.	Ljubija;
7.	Kozje—Bistri graben—Medvednica;
8.	Boč;
9.	Vitanje—Močevnik.
Gozdarski poslovni zvezi sta izdelali v letu 1959 po navodilih Uprave za gozdarstvo kataster gozdnih cest v zasebnih in zadružnih gozdovih. Z izdelavo katastra gozdnih cest je bila izvršena dokončna razmejitev med gozdnimi in občinskimi cestami ter ugotovljeni minimalni stroški za redno vzdrževanje gozdnih cest. Z družbenim planom gozdarstva LRS za leto 1960 so omenjena finančna sredstva zagotovljena iz sredstev za vzdrževanje gozdov.
Vse novozgrajene ceste v zadružnih in zasebnih gozdovih, katere so bile prenesene s 1. januarjem 1960 v osnovna sredstva gozdarskih poslovnih zvez, naj se v letu 1960 vzdržujejo iz amortizacijskih skladov teh poslovnih zvez.
Vzdrževanje cest v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, se finansira v letu 1960 iz dohodka izkoriščanja gozdov in iz amortizacijskih sredstev.
X.	poglavje
Gradbeništvo
Povečanje obsega investicijskega vlaganja v kapitalno izgradnjo, 'kakor tudi nadaljnja intenzivna gradnja objektov družbenega standarda, in prav posebej še stanovanjskih objektov, terjajo nadaljnje povečanje obsega gradbenih del za 13,8 %.
Obseg gradenj v našem okraju, računajoč po vrednosti pokazateljev, bo predvidoma sledeč:
Vrsta gradenj	1958 %	1959 %	1960 %
Industrijske in kmetijske gradnje	100	137,2	113,5
Negospodarske panoge	100	147,4	133,5
Skupaj:	100	140,9	121,1
Znatno povečan obseg gradenj bo zahteval večje napore izvajalcev gradbenih del, predvsem za zboljšanje organizacije dela, boljše koriščenje proizvodnih kapacitet ter še posebej za boljšo vskladitev tempa gradbenih in zaključnih gradbenih del, kakor tudi zn pravočasno zagotovitev gradbenih materialov.
Izredno pomembno vlogo bo v tem oziru imelo »Poslovno združenje za gradnjo objektov družbenega standarda v celjskem okraju«, ki bo odgovorno za vskladitev vseh faz gradbene proizvodnje, od gradbenih programov, zagotovitve sredstev, gradbenih zemljišč, tehnične dokumentacije, vsklajevanje nabave materiala 's potrebami operative, kvalitetno izvajanje gradenj in še posebej za spoštovanje pogojnih rokov izgradnje. Prav tako bo naloga združenja, da bo skrbelo za smotrno investiranje na celotnem področju gradbeniške panoge, da bi se tako čimprej izpopolnile vse potrebne kapacitete projektantov, izvajalcev za groba in zaključna gradbena dela, kakor tudi kapacitete lokalne industrije gradbenega materiala.
Projektantske organizacije naj se v prihodnjem letu kadrovsko pojačajo. Predvsem morajo pridobiti lastne projektante za instalacijska dela. Projekti naj se izdelujejo v tesnem sodelovanju z industrijo gradbenega materiala in izvajalci gradbenih del ter se prilagajajo predvsem asortimentu lokalnih matenialov, da bi se tako gradnja pocenila.
Biro za stanovanjsko izgradnjo v Celju je potrebno v letošnjem letu nujno kadrovsko pojačati, da bo operativno sposoben izvajati naloge združenih investitorjev.
Izvajalci gradbenih del marajo tudi v letu 1960 v istem tempu kot v letu 1959 izboljševati in povečevati mehanizacijo za gradbena in zaključna dela, sodelovati pri finansiranju investicij za racionalizacijo transporta masovnih materialov, predvsem opeke in betonskih agregatov ter se posluževati v večji meri tipskih gradbenih elementov.
Nujno je znatno dvigniti produktivnost dela. To bo z boljšo pripravo tehnične dokumentacije in pogojev, ki bodo nastali z osnovanjem poslovnega združenja, možno doseči.
V	večjem obsegu naj izvajalci uporabljajo sodobne metode organizacije gradbenega dela s specializiranimi delovnimi skupinami. V tem cilju naj stremijo za izboljšanjem sistema nagrajevanja, ki se naj izvede po ekonomskih enotah. Z ozirom na posebnost gradbenih del, bi bilo vzpodbudno premirati strokovno in odgovorno osebje za izpolnjevanje rokov izgradnje.
Ljudski odbori morajo podpreti napore gradbenih gospodarskih organizacij, da bodo čimprej zagotovljeni solidni stanovanjski pogoji delavcev na gradbiščih.
V	sklopu poslovnega združenja je potrebno posvetiti vso pozornost povečanju kapacitet za zaključna gradbena dela. Tako naj »Ingrad« poveča kapacitete obratov v letu 1960 takole:
—	teracerski obrat minimalno za 50 %;
—	parketarski obrat za 50 %;
—	vodnoinstalacijski obrat za 50 %;
—	elektroinstalacijski obrat za 50 %;
—	soboslikarski obrat za 100 %.
To povečanje bo doseženo predvsem s sistemom proučevanja v lastnem izobraževalnem centru, ki je že osnovan.
Stanovanjska graditev
V letu 1960 se bo v celjskem okraju pričelo graditi, oziroma se bo dogradilo predvidoma 1.100 stanovanj, za kar bo uporabljenih skupno 2.759 milijonov dinarjev. Sredstva stanovanjskih skladov bodo znašala predvidoma 872,670.000 dinarjev.
Da bi v našem okraju čimbolj pospešili ustvaritev ciljev stanovanjske reforme, bodo morali občinski ljudski odbori stremeti predvsem:
—	za čim večjo mobilizacijo sredstev privatnih gradbenih interesentov;
—	za osnovanjem solidnih in kadrovsko sposobnih stanovanjskih zadrug;
—	za pravilno vlogo občinskih stanovanjskih skladov, ki bodo marali poslovati na principu gospodarskega računa;
—	za izvajanje principa štednje družbenih sredstev pri gradnji stanovanj;
—	za koncentrirano gradnjo.
Da bi se stanovanjska graditev čimbolj racionalizirala, naj ljudski odbori nudijo vso podporo poslovnemu združevanju za stanovanjsko in komunalno graditev. Ljudski odbori naj podprejo tudi vse investicije, ki so predvidene z namenom racionalizacije stanovanjske graditve.	•
Da bi se ustvarili pogoji za postopno industrializacijo gradnje stanovanj, naj ljudski odbori takoj sestavijo 5 letni program stanovanjske graditve.
Občinski ljudski odbori morajo v letošnjem letu naglo in bolje razvijati remontna podjetja in servise za vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Z dobro organizacijo dela v teh podjetjih se bo v znatni meri izboljšalo stanje našega obstoječega stanovanjskega fonda. Prav tako bomo s tem dosegli tudi racionalno trošenje sredstev hišnih svetov, ki bodo v tem letu postala znatno pomembnejša.
XI.	poglavje
Promet
Skladno s celotnim gospodarskim razvojem v letu 1960 predvidevamo, da se bo vrednost celotnega dohodka prometa povečala za 10,8 %. Računamo, da se bo obseg prometnih uslug potniškega in tovornega prometa gibal v letu 1960 takole:
1959	1960
1958	1959
Promet	— skupaj	118,0	114,7
Tovorni	promet	112,7	117,3
Potniški	promet	118,8	111,6
Zaradi stalnega razvoja cestnega potniškega prometa in zahtev, ki se pojavljajo s tem v zvezi, naj podjetja cestnega in tovornega prometa sistematično dopolnjujejo avtobusne proge in krepijo lokalne zveze.
Že obstoječe proge, predvsem potniškega prometa, zadoščajo le za najnujnejše potrebe po prevozih. Nujno je zato okrepiti predvsem tiste proge, ki povezujejo kraje oddaljene od železnice, v poletnih mesecih pa je okrepiti sezonske proge.
Iz lastnih sredstev prometnih podjetij se bo nadaljevala obnova in nabava prometnih sredstev in s tem sistematično dopolnjevale sedanje avtobusne proge ter krepile lokalne zveze.
Podjetje za vzdrževanje proge Celje je v sklopu z ljubljanskim podjetjem in opravlja vzdrževalna dela, ostala gradbena dela in druga pomožna dela. Osnovna naloga podjetja je, da s svojim kadrom in kapacitetami skrbi za stanje železniških prog in objektov, da ti odgovarjajo tehničnim predpisom rednega in varnega prevoza vlakov. Naloga podjetja je gradnja in vzdrževanje tirov na svojem območju.
Prometna podjetja si naj prizadevajo, da z boljšimi organizacijskimi ukrepi, z boljšim izkoriščanjem kapacitet in z racionalnim zaposlovanjem delovne sile dosežejo svoje planske naloge.
Ceste našega okraja predstavljajo prometne žile cestnega prometa, ki povezuje industrijske centre, gozdne in agrarne površine ter turistične kraje. Zaradi stalnega razvoja cestnega prometa in zahtev, ki se porajajo s tem v zvezi, je nujno potrebno izboljšati steze za kolesarje in urediti pregledna križišča. Občinski ljudski odbori naj v okviru komunalnih investicij posvetijo vso pozornost obnovi cest.
V letu 1960 se bo pričelo z deli za nove avtomatske telefonske centrale v Šoštanju in Velenju ter razširitev telefonske centrale v Celju.
XII.	poglavje Trgovina
1. Nadaljnji gospodarski napredek bo hkrati s povečanjem industrije in kmetijske proizvodnje ter porastom kupne moči omogočil večji obseg blagovne izmenjave, tako, da se bo promet odvijal takole (po tekočih, cenah);
v 000 din
1959	1960 Indeks
Blagovni promet
skupaj od tega:	35,792.500	38,980.000	109,0
na drobno	15,963.500	17,880.000	112,0
na debelo	17,419.000	18,820.000	108,0
zunanja	2,410.000	2,280.000	94,6
S tem se predvideva, da bo v letu 1960 že presežen skupni blagovni promet, ki je bil s perspektivnim planom predviden za leto 1961 v vsej trgovini za 12 %, v trgovini na veliko za 35 % in v trgovini na malo za 3 %. Pri tem nekoliko zaostaja promet v zunanji trgovini zaradi nižje dosežene cene hmelja in zunanjem trgu.
Vzporedno s povečanim prometom računamo tudi na večji brutoprodukt in bo predvidevanje s perspektivnim planom do leta 1961, že v letu 1960 preseženo v vsej trgovini za 12,4 %, narodni dohodek pa za 15,8 %.
Na podlagi pričakovanega naraščanja kmetijske in industrijske proizvodnje in s povečanim obsegom uvoza za široko potrošnjo bodo s tem v letu 1960 ustvarjeni pogoji za dobro založenost in stabilnost tržnih razmer. Zato sq bo moralo usmerjati delovanje trgovskih organizacij. svetov za blagovni promet in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, predvsem na odstranjevanje tistih pomanjkljivosti, ki vplivajo na nezadovoljivo preskrbljenost trga kot posledico nezadostne razširjenosti trgovskega omrežja, kakor tudi na časovne neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem.
2. Za dosego tega cilja bo treba:
— Povečati naložbe za graditev in modernizacijo trgovinskih lokalov in blagovnic v Celju, Velenju, Žalcu ter v ostalih večjih potrošniških in turističnih središčih. V ta namen naj sprejmejo občinski ljudski odbori osnovne smernice razvoja in organizacije blagovnega prometa ob upoštevanju urbanističnega in družbenega razvoja svojega območja. Trgovinska zbornica naj po teh smernicah in ob podpori svetov za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih ter s sodelovanjem gospodarskih organizacij pripravi predloge za razširitev trgovskega omrežja na drobno in za preoblikovanje obstoječe trgovine. Pri tem je treba upoštevati tehnične in funkcionalne potrebe sodobne trgovine ter predpise o organizaciji servisne službe. Hkrati naj zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami zagotovi pravočasno pripravo investicijskih programov. Tako novo-
grajene kot novousposobljene prodajalne naj bodo razporejene tako, da bo v čimvečji meri zadoščeno potrebam potrošnikov in da se hkrati ustvarijo močna specializirana trgovska podjetja na drobno z razpredenim omrežjem prodajaln, ne oziraje se na meje politično teritorialnih enot.
— Za še uspešnejšo razširitev trgovskega omrežja naj trgovinska zbornica prouči možnosti in izdela tudi konkretne predloge za odpiranje lastnih prodajaln industrijskih podjetij ter si naj skupaj z občinskimi ljudskimi odbori in industrijskimi podjetji prizadeva za njihovo izvedbo.
— Za hitrejše povečanje prodajnih zmogljivosti je potrebno v večjih potrošniških centrih nadaljevati z uvajanjem trgovin s samopostrežbo in samoizbiro. Trgovinska zbornica naj posreduje izkušnje o uvajanju in organizaciji samopostrežnih trgovin občinskim ljudskim odborom obenem z oblikami, ki pridejo v poštev za posamezna potrošna središča.
— Trgovska podjetja naj skrbijo, da bodo imele njihove prodajalne v zalogi čim popolnejšo izbiro blaga, ki je predmet njihovega poslovanja. Trgovinska zbornica naj pregleda obstoječe registracije trgovinskih podjetij in predlaga občinskim ljudskim odborom spremembo povsod tam, kjer je združevanje strok neustrezno in onemogoča trgovinam, da bi imele na zalogi popolnejši sortiment blaga. Tako bodo trgovine lahko bolje izvršile svojo preskrbovalno nalogo. Posebno pozornost je treba posvečati trgovinam in njihovi založenosti v turističnih krajih, zlasti-v času glavne sezone.
— Potrošniški sveti morajo posvetiti večjo skrb kot doslej ugotavljanju in odstranjevanju pomanjkljivosti trgovskih podjetij. Tesneje naj sodelujejo s sveti za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih. Za poživitev dela potrošniških svetov naj skrbijo zlasti stanovanjske skupnosti. Občinski ljudski odbori naj stanovanjske skupnosti pooblastijo, da bodo neposredno ali pa po svojih svetih opravljale delne funkcije svetov potrošnikov.
3.	Nadaljevati je treba tudi z reogranizacijskimi spremembami trgovine na debelo. Trgovinska zbornica LRS je pripravila posebne teze o organizaciji blagovnega prometa. Doseže naj se, da bodo odpadli tisti posredniki, 'ki trgovini na drobno pri posredovanju blaga niso potrebni. Zaradi večje izbire blaga in specializacije naj trgovinska zbornica pregleda sedanjo registracijo tudi pri trgovskih podjetjih na debelo in po potrebi predlaga spremembe. Predhodno naj svoje predloge za spremembo registracije vskladi s trgovinsko zbornico LRS, da bo tako dosežena večja enotnost trgovskega omrežja na debelo.
4.	Večja aktivnost občinskih ljudskih odborov in njihovih organov se bo morala usmeriti zlasti na ureditev tržišč s kmetijskimi pridelki. V našem okraju bo glavna potrošniška središča oskrbovalo s kmetijskimi pridelki podjetje »Agropromet« Celje.
Podjetje ima svoje torišče dela predvsem v mestu Celju, vendar po svoji kapaciteti zmore oskrbovati še ostale potrošniške centre. Zato se naj Občinski ljudski odbori Šoštanj, Laško, Slov. Konjice, Žalec in Mozirje dogovore s tem podjetjem, da bi skladno s svojim poslovanjem oskrbovalo tudi njihovo območje, kolikor to vprašanje ne bo rešeno v občinskem merilu. Omenjeni občinski ljudski odbori pa naj nudijo temu podjetju vso pomoč, da se bo usposobilo za redno preskrbo potrošnikov po količini, kvaliteti in sortimentu.
Omogočiti je treba kmetijskim zadrugam in drugim proizvajalnim organizacijam, da bodo v večji meri samostojno nastopale kot neposredni proizvajalci pridelkov, predvsem v večjih mestih in industrijskih središčih, bodisi v lastnih lokalih ali pa na mestnih tržnicah.Tistim zadrugam, ki niso usposobljene za vnovčen j e vseh tržnih viškov, naj pomagajo poslovne zveze zlasti pri posredovanju prodaje na oddaljena tržišča.
Poslovne zveze pa naj tudi organizacijsko vskla-j ujej o odkup in prodajo kmetijskih pridelkov tako, da se izloči nepotreben križni prevoz blaga ter se s tem naj doseže, da se z lastno proizvodnjo zadostijo najprej potrebe domače potrošnje.
Osnovni nosilci prometa in preskrbe potrošnikov s kmetijskimi pridelki bodo preskrbovalno podjetje »Agropromet« Celje, kmetijske zadruge in druge sorodne gospodarske organizacije. Te in druge sorodne gospodarske organizacije naj za svoje potrošniške centre na podlagi ugotovljenih potreb zagotovijo ustrezne količine kmetijskih pridelkov s sklepanjem pogodb s proizvajalci. Poživiti je treba kot stalni sistem predsezonsko sklepanje pogodb, ki naj vsebujejo poleg količine še ceno in kvaliteto po sortimentih. S sistemom predsezonskega sklepanja pogodb bo moč podjetjem, ki se bavijo z nakupom in prodajo kmetijskih pridelkov, vnaprej ugotoviti presežke preko domačih potreb, ker bi tako z znanimi količinami laže našla še tržišče izven svojega območja, ali pa predvidevala izvoz.
Težiti je treba za tem, da se znižajo v posameznih primerih še vedno neupravičeno visoke razlike v cenah kmetijskih pridelkov, ki nastajajo zaradi večkratnega posredovanja.
Pospešiti je treba gradnjo skladišč za kmetijske pridelke pri proizvajalcih. Pridobljene kapacitete bodo omogočile preskrbovalnim podjetjem in proizvajalcem, da bodo vskladiščila pridelke v času naj večje ponudbe in bodo lahko zagotovila enakomernejšo založenost tržišča s proizvodi vsakodnevne potrošnje ter zmanjšala razlike v cenah na drobno, katere se oblikujejo na tržišču v sezoni in izven sezone. Trgovini s kmetijskimi pridelki je omogočiti nabavo hladilnih naprav.
5.	V letu 1960 je potrebno v večji meri usmeriti investicijske naložbe na večanje novih kapacitet trgovine na drobno in v gradnjo skladišč za industrijske izdelke. Za te namene naj predvidevajo svoja sredstva iz industrijskih skladov občinski ljudski odbori. Poleg tega naj občine ustanovijo poseben sklad združenih sredstev gospodarskih organizacij, ki bodo sestavljeni iz čistega dohodka gospodarskih organizacij in najemnin od lokalov. V ta namen je potrebno skrbno pretehtati tehniko poslovanja sklada združenih sredstev. To naj storijo občine skupno s Trgovinsko zbornico in zastopniki okrajnega ljudskega odbora in banke. V sklad združenih sredstev naj se steka tudi del povečanega davka na maloprodajni promet nad 3 %, ki ga bodo občine uvedle.
Sredstva iz okrajnega investicijskega sklada se bodo načeloma dala za soudeležbo na posojilih, ki jih bodo podjetja in občine najela.
V letu 1960 predvidevamo investicijske naložbe v trgovini za okoli 45 % več kot v letu 1959. Pri tem računamo, da bodo občinski ljudski odbori vložili za razvoj trgovine več sredstev kot doslej. S temi naložbami bodo povečane kapacitete trgovin ter usposobljene za boljšo preskrbo potrošnikov. Trgovinska zbornica naj vsklajuje vire finansiranja na temelju izdelanega plana investicij in določa prioriteto. Prav tako naj ustrezna službp pri Trgovinski zbornici prouči in pregleda vsak investicijski načrt podjetij glede funkcionalnosti in skladnosti s splošnim investicijskim programom trgovine.
6.	Hkrati z večanjem kapacitet trgovine in pora-
stom blagovnega prometa ter nove tehnike trgovanja, bo treba zagotoviti tudi potrebno število kvalificiranih delavcev,	,	|
Poleg povečanega vpisa v šolo za trgovske vajence in poslovodsko šolo je treba v letu 1960 Izkoristiti sredstva sklada za kadre za izvenšolsko vzgojo, ki naj bo prvenstveno usmerjena na dopolnilno izobraževanje vodilnega kadra v trgovini ter na razne oblike vzgoje preko delavske univerze.
XIII.	poglavje
Gostinstvo in turizem
V	letu 1960 pričakujemo, da se bo celotni promet gostinstva povečal za 10 % in tako dosegel 2 milijardi.
Perspektivni plan prometa gostinstva bo tako že v letu 1960 presežen za 26,8 %>. Tak porast prometa temelji na povečanju turizma, na povečanju kupne moči prebivalstva in na zboljšanju uslug poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij.
V	letu 1960 računamo, da se bo število nočitev povečalo povprečno 6 % in tako doseglo 482.000 nočitev, od tega 30.000 nočitev inozemskih gostov. Perspektivni plan nočitev bo presežen za 11%, ker so sedaj vključene nočitve Zdravilišča Laško, kar pa v perspektivnem planu ni bilo predvideno.
Povečanje nočitev bo doseženo predvsem z boljšim izkoriščanjem kapacitet v predsezoni in posezoni z učinkovito propagando in s stimulativno politiko cen.
Da bo zagotovljen potrebni razvoj turizma in gostinstva, ki ga predvideva perspektivni plan za ti panogi, je treba še nadalje:
— Skrbno obdelati možnost razširitve turističnih kapacitet in izdelati tozadevne določene programe.
— Zagotoviti potrebna sredstva za obnovo in modernizacijo gostinsko-turističnih objektov z združevanjem sredstev.
— Skrbeti za hrano abonentov. V ta namen se bo pričela gradnja obrata družbene prehrane v Celju. Adaptirati in primerno opremiti je treba tak obrat tudi v Velenju.
— Posvečati pozornost razvoju domačega in inozemskega turizma. Poskrbeti za pravočasno in učinkovito propagando. Izvesti predvidena propagandna potovanja in obdržati že obstoječe inozemske stike.
Podjetja javnega prometa naj vpeljejo v času glavne sezone posebne turistične proge. Zato je potrebno večje sodelovanje z gostinsko zbornico in s turističnimi organizacijami.
Sredstva, ki bodo dotekala občinskim ljudskim odborom iz razlik od doseženega deviznega dotoka pri inozemskem turizmu, naj se uporabijo za ureditev turističnih krajev.
Gospodarske organizacije naj še nadalje vlagajo sredstva v gradnjo počitniških domov predvsem na okrajnem območju in pri tem izkoristijo možnost medsebojnega združevanja.
Preko pristojnih svetov je poskrbeti za izdajo strokovnih brošur o načinu in uspehih zdravljenja v naših zdraviliščih. Take razprave so neobhodno potrebne pri nadaljnji propagandi inozemskega turizma. Izdati je reprezentativni barvni prospekt za celjsko turistično področje, ki se bo uporabljal za propagando našega turističnega področja v prihodnjih letih.
Trgovinska zbornica naj skrbi, da bodo trgovine v turističnih krajih primerno založene z zadostno izbiro blaga privlačnega za turiste in da bo odkupna mreža gostinstvu preskrbela kvalitetne kmetijske pridelke po primernih cenah. Trgovski lokali v teh središčih naj imajo tudi ustrezen izgled in ureditev.
Zdraviliščem je zagotoviti redno preskrbo, da bo možna priprava dietne prehrane, ki je osnova v procesu zdravljenja.
— Občinski ljudski odbori morajo v bodoče posvečati več pozornosti turizmu in gostinstvu, tako v pogledu organizacije, kadrov in investicij. Pri vseh občinah, kjer so podani pogoji za razvoj turizma, naj se ustanovijo sveti za turizem in gostinstvo.
— Delati je na tem, da bo gostinstvo nudilo čim kvalitetnejše usluge in dalo gostu čim večjo izbiro dobrih jedil tudi na podeželju, predvsem pa v naših turističnih krajih in da bodo gostje našli primerno razvedrilo tudi v predsezoni in posezoni.
— Pri določanju pavšalnih obveznosti naj občinski ljudski odbori upoštevajo strukturo in specifičnost poslovanja posameznih gostinskih gospodarskih organi-
zacij. Z ustreznim določanjem družbenih dajatev naj zagotove stabilnost cen, čim boljše izkoriščanje razpoložljivih sredstev in ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov.
— V letu 1959 uvedeni sistem nagrajevanja po učinku je obdržati in ga dopolniti na ta način, da se doseže potrebna vzpodbuda za gostinske delavce. Ta sistem nagrajevanja mora zagotoviti pravično nagrado za dosežen uspeh in potrebna sredstva za sklade podjetij. Gostinska zbornica naj skrbi za izpopolnjevanje in pravilno izvajanje nagrajevanja po učinku.
— Gostinska zbornica mora še nadalje skrbeti za strokovno izpopolnitev gostinskega kadra in za večje vključevanje vajencev v gostinske poklice. Posebno pozornost naj posveti praktičnemu učenju in izboljšanju kvalifikacijskega kadra.
V delo v gostinskih in turističnih gospodarskih organizacijah je treba močneje Vključevati tudi absolvente srednjih strokovnih šol.
— Investicijska vlaganja v gostinstvo in turizem v letu 1960 bodo znašala 425 milijonov ali za 112 % več kot lani.
Najvažnejše investicije v turistične in gostinske objekte, ki bodo pričeti v letu 1960, je gradnja novih hotelov v Celju in v Velenju, povečanje kapacitet v Rogaški Slatini, gradnja hotelov v Slovenskih Konjicah in v Šempetru ter izgradnja samopostrežne restavracije v Gaberju. Za vse te gradnje so načrti že izdelani. Manjša investicijska sredstva se bodo porabila za obnovo in modernizacijo obstoječih gostinskih obratov.
Pri investicij sitem vlaganju je predvsem upoštevati že potrjeni program razvoja Rogaške Slatine. Prav tako pa tudi nadaljevanje gradnje bazena v Laškem.
XIV.	poglavje
Obrt
Razvoj obrti v letu 1960 je obravnavati z gledišča dviga življenjskega standarda delovnih ljudi in uvajanja socialističnih odnosov ter zadovoljevanja potreb po kvalitetnih obrtnih uslugah in storitvah.
Predvidevamo, da se bo v letu 1960 vrednost obrtnih uslug in storitev povečala za 11 %. V družbenem sektorju za 12 %, v privatnem sektorju za 7 %. Tako bo vrednost, ki je bila predvidena s perspektivnim planom za leto 1961, dosežena že v letu 1960.
To povečanje bo doseženo zlasti z večjo storilnostjo, s povečanjem delovne sile, števila uslužnostnih obratov itn pa kot odraz investicijskih vlaganj in uvoza opreme v letu 1959 in 1960.
Pri delu za nadaljnji razvoj je izvajati predvsem naslednje smernice:
— Občinski ljudski odbori morajo na osnovi izkušenj in dosežkov pri izvajanju perspektivnega plana izdelati analize o stanju in programe za bodočo organizacijo obrtniške mreže. Pri tem morajo prvenstveno upoštevati deficitarnost na novo se razvijajočih obrti, s posebnim poudarkom na uslužnositne obrate.
— Za pospeševanje uslužnostne obrti je zlasti v novozgrajenih Strnjenih stanovanjskih naseljih potrebno organizirano sodelovanje s stanovanjskimi skupnostmi. Rezultat tega mora biti točna in namenska lokacija uslužnostnih in servisnih obratov. Poslovni prostori za te (Obrate se morajo graditi po vnaprej določeni koncepciji z vso potrebno instalacijo ter ustreznih dimenzijah. S temi ukrepi se bodo zmanjšali stroški za opremo teh novih poslovnih prostorov. Velja naj načelo, da uslužnostne obrtne obrate obremenjujemo samo z investicijami za opremo.
— Investicijska vlaganja v obrti bodo znašala ca. 349 milijonov ali za 165 % več kot lani. Predvidena investicijska sredstva se bodo uporabila predvsem za rekonstrukcijo obrtnih delavnic in za nabavo novih strojev in ostale opreme.
Investicije v obrti marajo pospeševati ne le usluž-nostno, temveč tudi proizvodno obrt; vendar morajo
občinski ljudski odbori in obrtna zbornica paziti na to, da te investicije v proizvodno obrt ne bodo privedle do industrijskega načina proizvodnje.
— Občinski ljudski odbori naj pri določanju družbenih obveznosti pavšalistov za leto 1960 ugotovijo tudi višino obveznosti, ki bi jih te obrtne organizacije plačale po rednem obračunu prispevka iz dohodka. Od tako določenih obveznosti naj ljudski odbori tudi v bodoče prepuste ustrezen del obrtnim organizacijam, vendar s pogojem, da odstopljeni znesek vplačajo v svoje sklade, ne pa za povečanje osebnih dohodkov.
— Z nadaljnjo razširitvijo že uvedenega nagrajevanja po učinku, s proučevanjem dotedanjih izkušenj in z uvajanjem novih načinov nagrajevanja po enoti proizvoda je zvišati storilnost dela.
— Za finansiranje investicij za razvoj obrtništva naj ljudski odbori uporabijo iz svojih investicijskih skladov vsa sredstva, ki. jih plačujejo obrtne gospodarske organizacije v te sklade.
— Združevanje sredstev skladov obrtnih gospodarskih organizacij .mora biti v letu 1960 izvedeno v najširšem merilu po vseh občinah.
— Obrtna zbornica in obrtne gospodarske organizacije naj še nadalje skrbe za strokovno vzgojo in dopolnilno izobraževanje obrtniškega kadra ter za reden in zadosten dotok mladine v obrt, predvsem v družbeni sektor.
Dopolnilno izobraževanje obrtniškega kadra po tečajih, seminarjih in šolah mora biti vsklajeno med sindikalnimi organi, zavodi za izobraževanje odraslih in med obrtno zbornico.
Glede na nujnost, da se večji del vajencev vključi v družbene obrtne obrate, je ustvariti v teh obratih takšne pogoje, ki bodo omogočili sistematično vključevanje mladine v uk, pogoje za strokovno učenje in nadzor ter urejene delovne in družbeno politične pogoje.
— V večjih krajih, (Celje, Velenje, Rogaška Slatina) je predvideti z urbanističnimi načrti širše lokacije za one obrtne stroke, ki glede na svoj značaj dela ne spadajo v center naselja.
— Obrtna zbornica naj skupaj s trgovinsko zbornico v skladu z veljavnimi predpisi vzpodbuja trgovska in industrijska podjetja k organizaciji servisnih obrtnih delavnic za popravilo strojev in aparatov, ki jih proizvajajo oziroma prodajajo.
XV.	poglavje
Vodno gospodarstvo
Razpoložljiva sredstva na področju vodnega gospodarstva je treba usmeriti predvsem v nadaljevanje gradbenih, regulacijskih in melioracijskih del.
Regulacija hudournikov:
Za regulacijo Dobrnice se bodo dela iz leta 1958 in 1959 nadaljevala tako, da bo ta odsek dobil zaključeno hidrotehnično in komunalno celoto.
Tudi pni regulaciji hudournika Gračnice ob okrajni cesti Rimske Toplice—Jurklošter je nujno nadaljevati z začetimi deli. Predvidevamo, da bo v letu 1960 v tej dolini promet obnovljen.
Nujno je urediti obrežje Savinje, kanalizacijo ter sanirati nehigiensko stanje v Solčavi. V kolikor bodo sredstva zadostovala, se bodo uporabila še za regulacijo hudournika v Logarski dolini. Za ta dela bo predvidoma prispevala del sredstev tudi Republiška gozdarska zveza.
Regulacije voda:
Treba je nadaljevati z deli pri regulaciji Pake. V letu 1960 je računati z dokončanjem odseka med Šoštanjem in Termoelektrarno in s tem izpeljati strugo skozi celotno naselje v dolžini nad dva kilometra. Za ta del bo prispevala sredstva tudi Termoelektrarna Šoštanj.
Prav tako je nadaljevati z regulacijo Pake slkozi Novo Velenje. S tem -bo omogočeno urediti ostale komunalne naprave.
Vodna skupnost bo sistematično nadaljevala regulacijo Savinje skozi Celje, ki je v takozvani sedmi etapi gradnje. V letu 1960 predvidevamo, da bo struga Savinje urejena do izliva Ložnice. Predvidevajo se tudi vzdrževalna dela na potokih.
Melioracije:
Na sektorju KG Lava pri Zepini je treba melioracijo dokončati. Male melioradije so predvidene na vseh površinah splošnega družbenega sektorja kmetijiskih gospodarstev, kjer je urediti vodne prilike. S tem bodo pridobljene obdelovalne površine.
Poleg programa vodnega gospodarstva se bodo me-lioraoije izvajale še v kmetijstvu in je njihova vrednost zajeta pni kmetijskih investicijah.
Tako se predvideva nadaljevanje že začetih melioracijskih del na območju Ložnice.
Tudi za porečje Žičnice ob Senožeti pri Žičah na območju občine Slovenske Konjice so predvidena melioracijska dela. Vodna skupnost v Slovenskih Konjicah in Vodna skupnost Maribor bosta skupno finansirali ureditev odvodnic porečja Dravinje.
Obsoteljiska vodna skupnost bo po programu nadaljevala z melioracijami Imenskega polja, napravila potrebne odvodnike in izvršila v 'tej izvezi ostala potrebna dela. Pričela bo tudi z regulacijo Mestinjščice.
TRETJI DEL
PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH
XVI.	poglavje
Amortizacija
1.
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo v letu 1960 amortizacije za gradbene objekte (stroje, hleve in drugo), ki jiih ne morejo uporabljati.
Za te objekte izda odločbo pristojni organ ljudskega odbora.
XVII.	poglavje
Zemljarina
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki ustreza tistemu delu zcmljarine, ki pripada okraju, v svoje sklade osnovnih oziroma obratnih sredstev.
XVIII. poglavje
Okrajni skladi
1.
Okrajni družbeni investicijski skladi
1.	Od prispevka dohodka, ki ga gospodarske organizacije plačujejo v letu 1960 in ki pripada investicijskim skladom Občin, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS steka v okrajni investicijski sklad 60 %.
2.	Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki so po piredpisih uporabljiva v letu 1960, bodo znašala 278,360.000 dinarjev.
3.	Sredstva pod točko 2 se bodo uporabljala za kreditiranje investicij:
v tisoč din
—	v industrijo	•	50.000
—	v	kmetijstvo	29.285
—	v	trgovino	25.485
—	v	gostinstvo	24.000
—	v	obrt	10.000
—	v	obratna sredstva	69.590
— v negospodarske investicije	70.000
4.	Sredstva namenjena za industrijo, kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in obrt se bodo uporabljala predvsem za udeležbo pri posojilih iz republiškega in splošnega investicijskega sklada. Ta sredstva se bodo d ode-
Uevala takrat, ko bodo gospodarske organizacije izčrpale možnosti kritja predpisane udeležbe iz lastnih sredstev in sredstev občine.
5.	Pooblašča se svet za družbeni plan in finance, da gornje zneske popravi in pri tem upošteva iste proporce, če bi se naknadno ugotovilo, da so sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, katera se lahko koristijo v letu 1960 nižja oziroma višja od Predvidevanj tega družbenega plana.
2.
Okrajni gozdni sklad
Sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki se po določilih zveznega družbenega plana za leto 1960 lahko koristijo v tem letu, znašajo 129,147.000 dinairjev.
3.
Okrajni cestni sklad
Skupna sredstva okrajnega cestnega sklada, ki se bodo po določilih zveznega družbenega plana za leto 1960 lahko uporabila v tem letu znašajo 41,928.000 dinarjev. V teh sredstvih je zajeta tudi dotacija iz okrajnega proračuna v znesku 25,000.000 din.
4.
Za sečnjo lesa v drugih gozdovih SLP ter zadružnih in zasebnih gozdovih se določijo za leto 1960 in za sečnjo lesa na negozdnih zemljiščih te-le maksimalne količine stoječega lesa v bruito m3:
(Glej razpredelnici na naslednji strani.)
Od Skupnih količin stoječega lesa, določenih za posek v letu 1960 v ostalih gozdovih SLP, zadružnih in zasebnih gozdovih ter od poseka na negozdnih zemljiščih se določijo naslednje obvezne količine izdelanih sortimentov iglavcev, ki so minimalne in so namenjene za idustrijske žage, rudnike in tovarne celuloze:
____	neto m3
Na območju	i g i a v ti
Hlodi za žago Jamski les Celulozni les
GKPZ Mozirje	27.700	12.000	10.500
GLPZ Celje	21.000	11.000	6.000
Skupaj:	48.700	23.000	16.500
Količine lesa, določene za družbeno (blagovno) proizvodnjo, so minimalne in jih je možno v okviru skupno določene količine lesa za posek povečati le na račun podeželske potrošnje in boljše izrabe tehničnega lesa.
Okrajni sklad za kadre
XX. poglavje
Sredstva okrajnega sklada za kadre, ki se po veljavnih predpisih smejo uporabiti v letu 1960 znašajo 94,672.000 dinarjev.
5.
Okrajni' vodni sklad
Skupna sredstva okrajnega vodnega sklada za leto 1960 znašajo 10,000.000 dinarjev.
6.
Okrajni gasilski sklad
Skupna sredstva okrajnega gasilskega sklada za leto 1960 znašajo 10,168.000 dinarjev.
7.
Okrajni kmetijski sklad
Skupna sredstva okrajnega kmetijskega^ sklada za leto 1960 znašajo 35,700.000 dinarjev.
XIX. poglavje
Določitev količin lesa za posek v letu 1960
Za leto 1960 se določajo za sečnjo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, tele maksimalne količine stoječega lesa v bruto m3:
Gozdno
gospodarstvo
Skupaj Iglavci
Brežice pelje Nazarje Skupaj:
11.900
46.300
42.100
100.300
2.400
20.300
30.400
53.100
Določeno za družbeno Listavci (blagovno) ___________proizvodnjo
9.500	11.720
26.000	45.600
11.700	41.460
47.200	98.780
Od gornjih količin se določijo naslednje minimalne obvezne količine glavnih sortimentov, ki so namenjene Za industrijske žage, rudnike in tovarne celuloze:
neto m3
Gozdno	Iglavci
gospodarstvo hlodi za žago jamski les celulozni les
Brežice
Celje
Nazarje
Skupaj:
900	700		
7.100	3.600	3.900
17.000	3.000	4.600
25.000	7.300	8.500
Razdelitev sredstev gozdarstva
Za leto 1960 se določi sledeči delež okrajnega gozdnega sklada od ustvarjene cene lesa na panju:
1.	Za gozdove splošnega ljudskega premoženja v gospodarjenju
gozdnih gospodarstev	35	%
2.	Za vse ostale gozdove SLP	35	%
3.	Od zbranih neto prispevkov cd
sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih znaša delež okrajnega gozdnega sklada	30	%
Od ustvarjene cene lesa na panju v gozdovih	sploš-
nega ljudskega premoženja se določi naslednji delež sredstev za reprodukcijo gozdov splošnega ljudskega
premoženja:
a) za gozdove SLP v gospodarjenju
GG Brežice	59	%
h) za gozdove SLP v gospodarjenju
GG Celje	34	%
c) za gozdove SLP v gospodarjenju
GG Nazarje	45	%
č) za vse ostale gozdove SLP	•	31 %
Od sredstev, ki ostanejo na razpolago za reprodukcijo zadružnih in zasebnih gozdov, se določi delež GLPZ Celje z 69 %, GKPZ Mozirje pa z 31 %.
Neporabljena sredstva za reprodukcijo gozdov gozdnih gospodarstev in gozdarskih pol ovni h zvez iz leta 1959 se prenesejo kot namenska sredstva za reprodukcijo gozdov v leto 1960.
XXI.	poglavje
Sredstva za proračun
Sredstva za proračun bodo v smislu 8. člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 52,59) določena s posebnim odlokom.
XXII.	poglavje
Okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev
V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev vplačajo v letu 1960 občinski ljudski odbori 100 % od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci.
Skupaj :	Iglavci	Listavci
Občinski LO	v gozdovih in na neg. z cm 1 j i.šcili	v gozdovih	na negozd. zemljiščih	Skupaj v gozdov ili na negozd. zemljiščih	v gozdovih	na negozd.	Skupaj v gozdovih in negozd. zemljiščih	v gozdovih	na negozd. zemljiščih
Mozirje	85.320	80.620	4.700	79.880	75.480	4.400	5.440	5.140	300
Šoštanj	17.590	16.890	700	13.000	12.600	400	4.590	4.290	300
Žalec	37.320	36.020	1.300	17.560	17.260	300	19.760	18.760	1.000
Celje	20.170	19.170	1.000	8.120	7.920	200	12.050	11.250	800
Laško	21.500	20.450	1.050	4.660	4.510	150	16.840	15.940	900
Šentjur	25.190	23.790	1.400	5.920	5.820	100	19.270	17.970	1.300
Šmarje	25.770	24.520	1.250	1.590	1.540	50	24.180	22.980	1.200
Slov. Konjice	29.140	28.440	700	21.370	21.070	300	7.770	7.370	400
Skupaj:	262.000	249.900	12.100	152.100	146.200	5.900	109.900	103.700	6.200
Razdelitev sečnje po namenu potrošnje je naslednja:	bruto m3
„	Družbena (blagovna) proizvodnja	Podeželska (neblagovna) proizvodnja
Občinski LO
Skupaj	iglavci	listavci	Skupaj	iglavci	listavci
Mozirje	72.870	70.570	2.300	12.450	9.310	3.140
Šoštanj	12.120	10.040	2.080	5.470	2.960	2.510
Žalec	19.880	11.200	8.680	17.440	6.360	11.080
Celje	12.060	5.440	6.620	8.110 ,	2.680	5.430
Laško	11.850	3.350	8.500	9.650	1.310	8.340
Šenitj'ur	11.100	3.400	7.700	14.090	2.520	11.570
Šmarje	10.230	550	9.680	15.540	1.040	14.500
Slov. Konjice	22.990	19.120	3.870	6.150	2.250	3.900
Skupaj :	173.100	123.670	49.430	88.900	28.430	60.470
	XXIII. poglavje		3. Da bi	se koordinirano	in smotrno	uporabljala
Okrajni proračun
Sredstva okrajnega proračuna bodo znašala za leto 1960 ter bodo razporejena takole: Administrativni proračun Dotacija družbenim organizacijam in društvom
Datacija finančno samostojnim zavodom Dotacija skladom Proračunska rezerva Negospodarske Investicije
din
890,640.000
585,053.300
50.580.000
76.252.000
49.500.000 43,331.700
85.923.000
XXIV. poglavje
Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana gospodarskega razvoja OLO Celje za razdobje od 1957. do 1961. leta
1. Pristojni okrajni upravni organi morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z okrajnim družbenim planom in morajo Stalno sprem-
sredstva okrajnih skladov, lahko okrajni ljudski odbor določi, da je treba predložiti programe za uporabo sredstev in predračune pred njihovo potrditvijo v mnenje okrajnemu ljudskemu odboru oziroma organu, ki ga ta določi.
4.	Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z zbornicami spremljajo izvajanje investicijskih načrtov za trgovino, gostinstvo, turizem, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj, kot ga predvideva ta družbeni plan.
Občinski ljudski odbori naj izdelajo perspektivne 5-letne plane čim okonomičnejše izgradnje stanovanj.
5.	Da se zagotove s perspektivnim planom in tem planom predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne storilnosti v gospodarstvu, morajo vsi za delo pristojni organi stalno spremljati izvajanje teh določb in sproti poročati za delo pristojnim svetom ljudskeh odborov v vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev.
Če se ugotovi, da zaradi pretiranega zaposlovanja trpi delovna storilnost, naj to Obravnava zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila.
Ijati izvajanje okrajnega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladiiitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev okrajnega družbenega plana.
2. Da se zagotovi pravilno razporejanje sredstev gospodarskih organizacij, naj zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov občasno razpravljajo o tem vprašanju ter na podlagi teh razprav in mnenj sindikatov in zbornic dajo priporočila za smotrnejšo uporabo sredstev, če bi se ugotovilo, da jih gospodarske organizacije ne uporabljajo v skladu s smernicami družbenega plana in po načelu dobrega gospodarjenja.
XXV. poglavje
Končne določbe
Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen tolmačiti ta družbeni plan.
Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje in Uradnem listu LRS. Št. 01/3-30-5/1-60 Celje, dne 2. februarja 1960.
Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora Celje
Riko Jerman I. r.
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-00, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599
KROJAŠTVO — ŠIVILJSTVO MOZIRJE	MESARIJA IN KLAVNICA GORNJI GRAD

g a
|
rž
S
?
11
— X-
J
'Z
i
ii
P
it
C-H

S g I s
i
I 2
č
=
— ri
i
i:
ti
a
= fe r -=“ I
1 tl
- i E I
cc O c >
i'-" -t ir"	sD
0
1
i
k"
=8 -i S 1 = = .2. - S
l “
i ~
£ S
■2 E
a
c
od
O
Z
cč
O
o
<
z
sc
<
te
Eti
a,
s r.
s $
t
i
i
j
1
ud

e
i
II
a c
S
1
I
.j i
i l-i §
d d
s r. g s
t
s i I 2 Č
=5
i ■
— '
j!
5 £
i
- c —
I t!
« ■ O s
I
5
-c -
0	o
1	^
i "
1 T
■II
f i

= $
1
.5
I
1
-s
I
2
I
1
c
I
II 12 II
l!
S S U 2 .
I
j j
rj
I
I	I
d	ec
r'	-t
|;
ll
2 S=
-i
II j! I
•ž
I
J
d d
ii
ij
> u" I ”
: d
&
2S
■2 ‘=
JI
N
0
S
<
z
sc
<
5
«ZI
C
U
01
K n
2
1
2
I
1-i	00
I
"u
e.
f
•;
i
i
.1,
ff
V
it
C-r

|
i
i I
C o
—"	oi
I
5
!
s,
i
pa
-1'
k ■
Ii
N ^ > ±
ll
•r r6
in
|
W3
I-
I
d d
H
II
iZ
ll
j i ■2 2 i 2
r-
klETIJSKA ZADRUGA Z O. J. LAŠKO	TRGOVINA »RADUHA« LJUBNO
|6
6d
gg?!
-1
' 5
i I I i -lilf I
I |H| -li Siliš 1
J
»|| 1E || “	°; I
t Hlinili £| '
= g s T 5 5 £ a-§ .3 5 =-e « 'X ■ :i >
.; IIlil!ll s-isMl »It
h- 00
r" -t irš sD
» sd
tl
I i 2 s 5^
I 2 2 5 IS
?6a
ci
J
1 e
fF
ih
HI
£
-t
1!
PQ VJ
S?
ll
II
II
H
E '3
> h =
lili
5lr,l
55.
ŠŠ 1
,K
|t
il 2
.•lili! 1|š |.|| išiMi
s Is j; s "Sa "T,-e 0
- 5 2 >
Ml|
■^ £ " K £5 ”	= 2 ^
«1 l=i!!illii;=
SlJIiiillllM !3!!1!21M1Š5J^»
-It	M	U (TvO Q	H
§:s „
:e := "
£|| |
~ ri
-f ir' ^
1 t 06
|!
a !
1|I
šil
Jfl
III
Uei
B
g 8
2 ' f
!l!
i s.«
I||
2-S
III
-I?
«-ZiS
|K -t"
I
a
if
-5 ^
Sl
EP P 2
spl ■ 2
■g o £ ^ 3 3
Im Nil 0 = - !■= ?■? o qMq"
■g = 2
-•E a0
S-l|
-o m.Š ”
se -sa
r E w 5q

I 1
M as
«"a 2
illhhll
| 1-5=| =H-S ||
Q c-SQ 2 m u5q
sd 1 •	GC Ch
^ 5 K! -5
.-V 7
,2 2

1
sr
Ph
II
H
i-
i _
II
,5 o-£ s
fl
1 -i*
M
|
I
C £
tl
H
H
BS
Q
BS
O
O
z
H
BS
<
SE
«1
<
o
s
BS
Q
«<
N
BS
t«
2
H
Ed
O
Z
63
£3
T>
J
<
O
z
>
«<
u
Ed
Q
*C
BS
<
>
M
O
1$ =r
s-

š |:s s =:=^i:= £-=35;
il^s
^ oi in" -t m" >D 1 * od
sl
si-
- |
g:
ig
122
šli
lil
<oc
ri
• i
£ i
O O a C. rQ 3
S, a 3
= 1
li 1 s
2 £ tz d C3 ^ B
<53-Šl
alo
43
‘r. *. « d l-c
rB S
o e-
in '«i’
i:! I:l
£ .g
2 h =
^ 512
s Pl
E =1;
= 1-5 2 2
O « = ||
o S-SQ"
B 1 1

® =:e si!5 e j-:= t-sg sg 0^«
5-il sSo a^5 Q S Jsoo
«-t <•1 in »t in sd r t cn	o-" sj ~

:i
:!
I T fn :11
lil 0 §1 <čo
-a
£ ’ =
llf
IH
1x2 S S g
Slo
in 't
■1
■5 K
5 S = | Ji
I :i ■s .2
H
E -s
ih«
25
I
»2
g “	-
; "l 8" £ § >5 ŠE1 $
E =2|l 52-M
* lili
■g 3 S
p 1=
Pse
^a.s-3
«! II
S e2o
00 at

:i p
5 |~-0
2 Eft5
N ih..
- g-5 gl ■«■= =.=
E4Q
00 C-t
i -let 3|.=i
’=H žil?
DA^O5 £
rs t
2 o
2 5

I d
f
E‘E
!«
fl
f|
1“
a- x
u
Is
I!
.2, |
1 “