prt REV!JA ZA UTERATURO, KULTURO !N DRUŽBENA VPRAŠANJA V/ LETNtK XX, OKTOBER 2009, št. 5 (125) tSSN 0353-6750, UDK 050 (497.4) 5 (125) tSSN 0353-6750, UDK 050 (497.4) , -"M ^ 's '\ .M. % ! VSEB!NA str RAST št. 5(!25) UVODN!K Je angažiranost v literaturi še možna in smiselna? 432 Ivan GREGORČIČ UTERATURA Dnevniški zapiski, NN 434 Matjaž BRULC Artikli (njih pet) 439 Andrej ADAM Capreolus Capreotus 442 Nejc GAZVODA Goli otok 446 Glorjana VEBER Afriški bombaž na gradbišču 446 Breztežnost 447 Barbara JURŠA funkcionalnost 44H In potem: upanje 448 Človek - največje bogastvo 449 Stane PEČEK Utopljene sanje 453 Marinka M. MIKLIČ Prevod Napačna diagnoza 455 Goran SAMARDŽIČ Prevod: Damijan ŠINIGOJ KULTURA Prvi listi 461 Andrej SMREKAR Nezaslišan videz stvari 472 Marjan ERANKOVIČ Bojna usposobljenost slovenskih partizanskih čet v vojnem letu 1941 - Brežiška četa 486 Tomaž TEROPŠIČ NAŠ GOST Lepo je, če ti je arheologija poklic in hobi Pogovor z Danilom Breščakom 500 Rasto BOŽIČ Peti novomeški likovni dnevi 517 Jožef MATIJEVIČ DRUŽBENA VPRAŠANJA Upoštevati in razvijati je potrebno sistem vrednot, medsebojnega zaupanja, spoštovanja in sodelovanja 522 Joža MIKLIČ ODMEV! !N ODZ!V! Ob Golievcm spominskem dnevu 538 Tone PAVČEK Mecenka Josipina Hočevar in kipar Ivan Zajec 541 Alenka ČERNELIČ KROŠELJ Brežiški festival, evropsko glasbeno sotočje 544 Bogdan UČAKAR Zgodilo seje veliko 546 Bariča SMOLE 1 lumor, obliž na vreze življenja 547 Milan MARKELJ Preprosto, a iskreno 549 Jože ZUPAN Radoživo poigravanje 550 Rasto BOŽIČ RAZPRAVE S. novembra 2007 je na pobudo /druženja borcev /a vrednote NOH KrškovMalidvorani Kulturnega doma Krško potekal kolokvij Prvi krški borci, ki je imel namen spodbuditi ponovne raziskave o okoliščinah smrti devetih fantov in enega dekleta na začetku druge svetovne vojne. l,cta200S je Občina Krško skupaj/ Mu/ejem novejše zgodovine Slovenije, enoto Hrestanica2l. aprila nagradu lajhenburg pripravila kolokvij Grad Rajhcnhurg nekdaj samostan trapistov, danes v pričakovanju prenove. Kolokvij i^ bil namenjen ohele/hi prihoda trapistov na grad. ravno 21. aprila 1881. in predstavitvi projekta Celostna obnova gradu Rajhcnhurg. ki ga vodi Občina Krško. ODMUVI IN OD/IVI Rast5/20()9 direktorice Valvasorjeve knjižnice Krško Polonc Brenčič. Osrednji prispevek je pripravila prof. dr. Sonja Žitko, umetnostna zgodovinarka, strokovnjakinja za kiparstvo 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem. Še posebej se ukvarja s spomeniško, arhitekturno in nagrobnt) plastiko, kjer oh domačih in tujihakademskih kiparjih odkriva tudi do zdaj zapostavljene podobarske delavnice. Z referati o umetnosti pokopališč seje udeležila mednarodnih kongresov iit konferenc. Je avtorica številnih člankov in monografij. Predstavila je Zajčevo delo in življenje s posebnim poudarkom na njegovih najboljših delih. Ivan Zajec je izhajal iz kiparske družine, vendar je ravno v času, ko je nameraval študirati, osirotel. Njegov oče Franc Ksavcr Zajec (1821 -1888)je bil prvi slovenski akademsko izobraženi kipar. Poskuša! je ustanoviti tudi prvo kiparsko šolo, pri njem sta sc šolala sinova Ivan in Frane Ignac. Vendar pa je očetova kiparska delavnica propadla, v enaindvajsetem letu je umrl brat, kmalu za njim pa tudi oče. Ivan je tako komaj devetnajstleten stopil na težko življenjsko pot, polno potovanj, iskanj, srečevanj (ita primer leta 1897 z Antonom Ažbctom v Munchnu, Ivanom Mcštrovičem v Ritim leta l9l3,Augustom Rodinom v Parizu med letoma 1906—1908), karje bogatilo in siromašilo njegovo delo. Dve svetovni vojni, slabe gospodarske razmere, pomanjkanje naročil so ga večkrat pripeljale na rob preživetja. Kljub temu pa je stopal po izbrani kiparski poti, končal akademijo in sc pridružil kiparjcmAloj-ziju Ganglu (1859 1935), Alojzu Repiču (1866—1941) in mlajšemu Franu Bcrnckcrju (1874—1932), ki so sooblikovali razvoj slovenskega akademskega kiparstva na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje. V času impresionizma in ekspresionizma v slikarstvu so ambiciozni kiparji sletlili evropskim tokovom, ob tem pa je Zajce še vetlno sledil dunajski šoli profesorja Karla Kundmanna (1838- 1919). Zajčevi sodobniki so večkrat kritično ocenjevali njegova dela intim očitali ptunatijkanjc »modernosti«. Kritiko pa jc navdušil z zgodnjim delom Prestrašeni satir (1894) in bronasto plastiko Požar (1910), ki je bila označena kot moderno delo. Leta 1949 je Na- rodna galerija pripravi Iti njegovo retrospektivno razstavo (edino do danes), takrat je izšla tudi skrtunna publikacija. Žitkova je podrobno predstavila tudi Zajčeva dela v Krškem, pročelje cerkve z reliefoma iz življenja Janeza Evangelista Čudež s kelihom inRazodetjesv. Janeza, iti hinetama nad stranskima portaloma Jutro in Večer. Nad njimi v niši stoji tudi njegov kip Brezmadežna, ki je nastal kasneje, v prezbiterij pa je vzidan relief z motivom Svete trojice. S podrobnim ikonografskim prikazom je opozorila tudi na posamezne detajle, ki jih danes ni več (na primer ni več papirja v roki angela na reliefu .hitro ali pa je slttbo vidna izrisana cerkev na rclicftiVcčcr), ter rtizložila pomen, ki je danes večini neznan. Zajčeva dela v visokem reliefu so bila v času nastanka lepo sprejeta in hvaljena, šele ob ogledu pa jc večina Krčanov oziroma udeležencev kolokvija ponovno opazila njihovo lepoto in izraznost.Žitkovaje uvrstila reliefe med njegova dobra zgodnja, dela, navdihnjena z. oktiljctn. kjer je študiral(Dunaj), terzokoljem. kjer jihjcustvarjal(Munchcn). Odličen kipar, ki je počasi iz-gubljal stik z modernimi tokovi v kiparstvu, je bil leta 1950 nagrajen s l'rcšcrnovo nagrado, turni pajc 30. julija 1952 vredni Ljubljani. Druga referentka je bila Alenka Černelič Krošclj, ki se zadnja leta ukvarja tudi z raziskovanjem življenja, dela in sledi Josipinc Hočevar. Hočevarjeva sc je rodila 6. aprila 1824 v Radovljici v gostiltiiški drttžitiiMtilley, umrla je 16. marca 1911 v Krškem. Leta 1842 seje poročila z Martinom I ločevarjem, ki je predvsem zaradi številnih poslov oh gradnji železnice Zidani Most Zagreb (končana leta 1862) za bivališče izbral Krško. Delovala sta naštcvihiihpodročjili.ktnalupasta postala tudi dobrotnika, predvsem na področju šolstva in Cerkve, svojih otrok nista imela. Po Martiimvi smrti leta )886je Josipina prevzela gospodarstvo, ptivečala bogastvo iti poskrbela za številne obnove, donacije innovogradnjc. Med drttgitnjc bila leta 1891 zgrajena nova pokopališka cerkev sv. Križa v Krškem (danes Dvorana v parku), ob njej tudi v neogotskem slogu družinski mavzolej, leta I 897 je bila zgrajena AlenkaČerneličKrošelj MECENKA JOSIPINA HOČEVAR IN KIPAR [VAN ZAJEC 1 Oporokajeobjavljenavpublika-eiji:Luvrenčič.Olat. l'revodopt)U)ke Josipine Hočevar. V: AlenkaCernelič Krošelj(ur ), Šolstvo in mesto Krško kotiee 19. stoletja in na začetku 20. stoletja. Valvasorjev raziskovalni cen-ter. Krško 2005, III 124.Navedeno volilojenastr. 112. 2 Ivan Zajec: Moji spomini. V: Umc-tnostl944/45,str.59. 3 Večotemniznanega.podrohnejših zapisov ni. prav tako sc Olimpijski komite ni odzval na vabilo oziroma prošnjo za pojasnilo o vrsti in načinu tekmovanja. Pročelje cerkve sv.Janezabvangelista žrebetoma in lunetama.(loto:Alenka Černelič Krošclj) ODMFVI IN ODZIVI Rast 5/2009 nova cerkev sv. Ruperta na Vidmu, teta IS99 pa bolnišnica (danes Mta-dinski eetiter Krško). Njena oportrka je obsežna, v sedemdesetih volilili je skupaj razdelila nekaj manj kot 1.400.()()() kron. Pomembeti del njene zapuščine so bili ustanovljeni štipendijskiskladi.kijihjeupravlja-la Kranjska Itranilnica v Ljubljani. Na dan kolokvija je bil prvič zunaj župnišča Krško na ogled njen portret, delo slikarja Frana Klemenčiča (IHS0—1961) z začetka dvajsetega stoletja. Hočevarjeva je denarno podprla tudi Klemenčičev študij. Ob teni dogodku pa je bila najpomembnejša njena finančna podpora namenjena kiparju Ivanu Zajcu. Omogočila mu je študij in se ga spomnila tudi v oporoki. V volilu, ki nosi številko 10, jezapisala: »Svojemu prapolncčaku Ivanu Zajcu, kiparju, ki sem ga izšolala, zapuščam 20.000 K v gotovini.«' O njunih stikih ne vemo veliko, pač pa, da gaje leta I SSK, ko je ostal sirota, vzela pod okrilje kot sorodnica. saj je bila teta Zajčeve matere Josipine, roj. Walland, umrle že leto po njegovem rojstvu. Zajce je v spominih zapisal: »Za mojo revščino jc izvedela znana bogata gospa Josipina Hočevar v Krškem. Poklical me je vladni svetnik Josip Dralka na svoje stanovanjc in mi sporoči), da bodem dobil polno podporo zn študiranjc na akademiji od gospe Josipine Hočevar«.-Zajce seje na Dunaju šolal v letih ISKS IH96, potem pa je odšel vMiinehett.kjerje izdelal ttidirelie- tc za obnovljeno krško cerkev, ki je bila z. ustanovitvijo župnije leta IK94 povišana v župnijsko. OdrugihstikihsKrškiminz.Josi-pino ni podatkov, denar, ki mu gaje zapustila (po odbitkih jc to znašalo IH.300 kron), pa je prejel leta 19)2, kojc živel vTrstu. Milan Breclje udeležence popeljal v način vodenja turistov po mestu Krško, ki lahko poteku samo na Hočevarjevem trgu, pod nekdanjim gradom, med nekdanjo meščansko šolo(danesstav njej dve Fakulteti) in župnijsko cerkvijo ter tik ob Valvasorjevem kompleksu. Opozoril je na zanimiv podatek, da je bil Ivan Zajec v starosti 54 let 239 dni najstarejši olimpijec ttiko v Kraljevini Jugoslaviji, v nekdanji SFRJ in v današnji Republiki Sloveniji, l eta 1924 se je namreč udeležil poletnih olimpijskih iger v Parizu, kjer je tekmoval v umetniški kategoriji kiparstvu.' Z vprašanjem, ali smo si že kdaj podrobno ogledali njegova dela v Krškem, je Breči popeljal udeležence na I ločevatjev trg. Notranjost cerkve je razkazal krški župnik Allbtiz Grojzdek. Ravno na dan rojstva enega najpomembnejših slovenskih kiparjev preloma devetnajstega v dvajseto stoletje je bilo v Krškem ponovno ovrednoteno njegovo delo, udeleženci so sc spomnili njegove dobrotmcc Josipine Hočevar, se sprehodili po mestti in sc na koncu pod okriljem Poletja v parku prepustili zvokom glasbe. Bogdan Učakar ODMI V! IN OD/IVI Rast5/20()9 BREŽ!ŠK! FESTIVAL, EVROPSKO GLASBENO SOTOČJE Scviqc - Brežice 2009 Zadnji dan junija so prireditelji tradicionalnega festivala v Brežicah, združenja Zavoda za umetnost, marketing, promocijo in investiranje Ars Ramovš s svojim članstvom v ugledni tureži evropsko razsajene dejavnosti za revitalizacijo izvedb stare glasbe Rema, naznanili začetek letošnjega festivala z glasbo preteklih zgodovinskih obdobij v dolgem razvoju evropske glasbene umetnosti. Brežiški festival ima s tem stikom že kar visoko uglednost in sloves v evropskem glasbenem katalogu, če že ne kar razklicano mestossatnega ospredja. 'I tidi okvir letošnjega festivala je zelo širok, sakralna in kaštelanska prizorišča pa segajo še nekoliko čez do zdaj vajenih dcstinacij iti namembnosti, saj sc jim letos pri-družtijcšcnckajnovilnkidopoltijti-jejo slovenski glasbeni in kulturni zemljevid. Tudi letos jc glasbeni oder zelo raztiolik, nanj pa so stopili italijanski, nizozemski, francoski, španski, angleški, belgijski in izraelski ansambli in solisti.nekaj naših pa že dohiteva evropska glasbena merila in so lahko ustrezna primerjava na evropski stezi najuglednejših interpretov. V Viteški dvorani brežiškega gradu je letošnji festival s pevsko intonacijo uglasil izraelski ansambel Accadctuia Banic), ki ga vodi že dober znanec, čembalist Shatcv Ad-K), belgijski baritonist pa je natančno izmeril kroj in krog kan-tatne umetnosti, ki sojo vevropski katalogzapisali skladatelji .!. S. Bach. [)ietrichBuxtehude in Marin Marais. Baritonist )Jcvcn Tcrtn