- '--« 4 ’ 2 £ ^ /y ^ ^ ^ u slovenskima druživa na Krajnskim. Pervi zvezek. * LETOPIS §loven§ kiga druživa na Krajnskim. V Kjulrijani. Natisnil Jožef Blaznik. 1849 . - V* '- / t ' f : w \ - V.| • - m Predgovor. (||j|rIovensko družtvo ima po svojih postavah nalogo, letopis v pro¬ stih zvezkih na svitlo dajati. Tokaj je pervi zvezek letašnjiga tečaja. Razun mnogih druzih sostavkov, ktere so nam častiti udje v ta namen poslali, je družtvini odbor sklenil, de naj se pervimu zvezku pridenejo tudi družtva postave, in nagovor predsed¬ nika v pervi m velkim zboru 24. listopada 1.1., v kterim je ob kratkim zgodovina slovenskiga družtva popisana. Naj bi slovensko družtvo od dne do dne' več podpornikov do¬ bivalo! Mnogih pomočkov in zedinjene moči je potreba, de se dol¬ go zanemarjena in zaterta slovenšina kmalo na enako stopnjo omi¬ kanosti povzdigne, na kteri se drugi jeziki znajdejo. Jezik je du¬ ša narodnosti. Brez veljavnosti jezika je narodnost naša mertvo teI6. Ako kdo misli, de za omikanje in povzdigo našiga materniga jezika ni družtev potreba, ker to posamezni jezikoslovci samo- tež storiti zamorejo, tega le opomnimo, de zdaj ni več čas, le slov¬ nice (gramatike) pisati, s kterimi in z dobrimi smo obilno previ- deni, ampak de nam je mnogoverstnih knjig (bukev) v slovenskim jeziku potreba, ne le v podučenje prostiga kmeta, ampak tudi v vsakdanjo rabo omikaniga mestnika, kteri bo prihodnjič slovenski jezik viši čisljal, kakor je, žali Bog! dozdaj navada bila. Pomislimo le — de eniga samiga izgleda omenimo •—- koliko slavnih Krajncov si je že prizadevalo, de bi slovenski besednjak zložili in ga na svitlo dali! Koliko truda so si nekteri prizadeli, de so, vsak po svoji moči, lepe zaklade vkupej spravili, ki nam zdej služijo v dosego tistiga namena, po kterim so oni hrepeneli, kteriga pa doseči niso mogli! Bog daj, de bi s pomočjo rodoljubih in učenih Slovencov naše družtvo to delo kmalo dokončalo, ktero je rajnki Vodnik nar obširniši osnoval. Kar od besednjaka velja, velja tudi od mnogih druzih knjig, kterih je slovenskimu ljudstvu kot ribi vode in kot ptici zraka po¬ treba. V dosego vsih teh namemb je združene dušne in denarne moči potreba, ne le, de se potrebne knjige spišejo in natisne¬ jo, ampak de se po nar nižji ceni ljudstvu v roke podajo. To je poglavitni namen slovenskiga družtva. Kdor svojo domovino resnično Ijiibi, naj ji pripomore, kakor koli ji more, po svoji moči! Odbor slovenskiga družtva 13. maliga travna 1849. Nagovor predsednika v pervlrn iaversiniin zboru slovcnskiga društva S3. listopada 1§4§. 45%ase družtvo, dragi moji! je dete novih časov, ktere so nam naš Cesar z vstavo dali. „Bodi svitloba vsim narodam avstrijanskim“ — so mili Cesar Ferdinand 15. dan sušca tega leta rekli — in svitloba je bila! — Sonce nove sreče, sonce svobode je za¬ sijalo narodam vsim. Z dej, z dej so dobile besede rajnciga Vodnika še le svoj pravi pomen — ne Napoljonu, našimu Ferdinandu veljajo besede: Ferdinand reče: Ilirija vstani Vstaja — izdiha: Kdo kliče na dan? Ferdinand te kliče, Ferdinand, naš mili Cesar! Spomlad svobode je pognala mnogo mnogo cvetlic, in novo življenje je začelo kliti po celim Avstrijanskim. Ena teh spomladanjskih cvetlic je tudi naše slovensko družtvo. Nježna cvetlica je bila ob rojstvu, kakor vsaka šibka, mlada stvarica, goreče sprejeta od mnogih, — hudo tudi sovražena od drugih. Pa zdrava korenina cvetlice se je branila nasprotnim viharjem, in je v mnogih težavah krep¬ ko življenje dognala do 6. rožnika pod perutami njene slo¬ venske matere na Dunaji. 6. rožnika se je vstanovilo, kar je poprej le začasno (provizorno) bilo, in nova doba se je začela, veselejši rast mlade cvetlice, ker se je od dne do dne več vertnarjev pri¬ kazalo, ki so začeli za domačo cvetlico skerbeti. Marsikter vihar je pa vunder še čez njo planil, marsikter sovražnik jo je hotel se poteptati — pa zastonj je bilo vse! Pod varstvam mnozih domorodcov, po celi Slovemi razkropljenih, je poga¬ njala zmirej krepkejši korenine — dokler je 10. in 15. dan kozoperska očitni sad dozorila, ki je bil vsim verlim domo- rodcam všeč, in nad kterim so še clo njeni sovražniki dopa- dajenje našli, — ta sad sta bila razglasa Slovencam ob času poslednjih Dunajskih prekucij. v Odsihmal je nastopilo slovensko družtvo tretjo dobo, v kteri je odbor na svojo roko razširil namen družtvinih po¬ stav po potrebi sedanjiga časa, nadjajoči se, de boste danes poterdili, kar je odbor v prid domovine začasno sam sklenil. — Vse važniši dozdanje opravila slovenskiga družtva Vam bojo danes zvesto na znanje dane. De se odbor ni ne truda, ne protinstva bal, in de je bila njegova volja živa in goreča — zato Vam zastavim svojo vest. Ce pa vsiga vunder ni¬ smo storili, kar bi morebiti treba bilo, — in če je marsiktero delo tudi pomanjkljivo ostalo, nam ne boste za zlo vzeli, ker veste, de vsak začetek je težaven. Z veseljem bomo danes sprejeli Vaše opombe, Vaše svete v prid naše mile domovine. Odkritoserčno govorite, prosimo Vas, česar želite, — po domače, kakor zvesti prijatli se po¬ menimo, kaj bo še storiti, in kako nej se stori. Vse se giblje, vse živi zdej po siovanskili deželah, pov¬ sod slovanska reč veselo klije! Pa — veliko dela nas še čaka. Ktere opravila pa nej nam bodo zdej nar perve, nar im e nit niši? Dovolite mi svoje misli v tem predmetu razo¬ deti, in jih Vam v prevdark ponuditi. Nar perva, nar silniši potreba je omikanje našiga p ros ti ga ljudstva, in vsih omikanih Slovencov nar zve¬ stejši skerb naj bo: prostimu, dolgo zanemarjenimu ljudstvu iz tmin nevednosti na luč omikanosti po¬ magati. „Tudi naroda otes je slavniga čina poslopje, Serčno tesači tedaj, strežniki dvignite se! Žile odpri globočine rudar, ozri se po zlatu, Jekla ne žabi o tem, cene junaške je znak. Scer pa izročimo vse Velkimu Mojstru višave ?“ Ste slišali perviga slovenskiga pesnika besedo: „Tudi naroda otes je slavniga čina poslopje!^ Naše ljudstvo, kterimu čast in hvala gre, de si je v te¬ ku časov čisto pobožnost ohranilo, je dobriga serca in pa bistriga uma. De je pa v vednosti zaostalo, ni toliko ljud¬ stvo krivo, kakor žalostni poprejšnji čas, ki mu je le malo pomočkov ponudil, de bi se bilo v mnogih vednostih izurilo. V njegovim maternim jeziku se je le malo pisalo, nemškiga jezika pa revčiki niso razumeli. Ali je tedej moglo drugači biti? Molitevne in pobožne bukve in pa pesmi: to je bilo skorej vse slovstvo poprejšnjih časov. Bog nas obvari, de bi molitevne bukve zametovali, ktere so ljudstvu silno potrebne, — pa tudi ne, de bi slavnih pesniških del po vrednosti ne čislali, ki so prava omika sleherniga jezika, — ali to je vse premalo za otes prostiga ljudstva! Kmetijska krajnska družba pod predsedništvam grofa Vuka Lihtenberga, mnogo zasluženiga rodoljuba, s svojimi rodoljubnimi udi je VI bila perva, ki se je v letu 1843 usmilila uboziga kmeta, de mu je začela z izdajo mnogih koristnih bukev v maternim je¬ ziku luč mnogih vednost prižigati. Pa v 5 letih se ne da popraviti, kar je bilo sto in sto let zamujeniga — in tako je stopilo naše prosto ljudstvo v sedanjo novo dobo, kakor o- korno dete, ki pervikrat na noge stopi. Svobodno st mu je bila oznanjena — pa kako je veči del izmed ljudstva svo- bodnost razumel? „Zdej je vse dolj, zdej je vse frej,“ se je slišalo krog in krog, in šuntarji in podpihvavci so imeli vernih poslušavcov dovelj! Hvala Bogu, de so naši kmetje prebrisane glave in de svojih ušes niso popolnama zaperli podukam svojih duhovnih pastirjev in svoje dobromisleče go¬ sposke, in de so poslušali opomine časopisov, ki so jim od- kritoserčno resnico razlagali. Tako jih je njih prirojen razum, tako jih je njih poštenje obvarovalo, de zapeljivcam niso ga verjeli in de' so si lepo ime mirnih deželanov ohranili tudi ob času nevarnih prekucij. Njih volitve na Dunajski zbor pa so očitno pokazale, de jim je potrebne višji razsodbe manjkalo, zakaj volili so — kakor je znano — veči del take poslance, ki do nobeniga zapo- padka od tega nimajo, od kogar se v vstavnim zboru govori. In vunder jim tako napčnih volitev ne smemo preveč za zlo vzeti — volili so po svojih mislih, brez pomiselka, de še clo za odpravo tlake in desetine njih poslanci ne bojo vedili nič veljavniga govoriti, in de v vsih družili, za deželo imenitnih rečeh, clo nobeniga zapopadka nimajo. Kaj de je narodovnost—se takim poslancam še ne sanja ne, in vunder so narodske pravice tako imenitne, in tudi nar manjšiga kmeta tako zadevajoče reči, kakor desetina in tlaka. Kmet je po vstavi, ki so nam jo Cesar dali, svoboden deržavljan postal, kakor mestnik v gosposki suknji — in v srenj s ki napravi (Gemeindeverfassung) bo imel na svo¬ jim domu ravno toliko govoriti, kakor mestnik v mestu. Nespametna misel je tedej, če kdo misli: za kmeta je rnatika in kramp, ne pa branje in novice. To je bilo nekdej tako — in Bogu nej bo potoženo, de je bilo tako. Cesar pa so po vstavi tudi kmeta osvobodili — in če se hoče svo¬ bodni človek spodobno obnašati, mora omikan biti. Lejte, dragi moji! opravil na kupe! Svojim dragim bra- tam po kmetih moramo pomagati, de se bojo povzdignili k ti vednosti, ktero bojo posihmal potrebovali, de se bojo obna¬ šali kot svobodni in pa razumni deržavljaui. Nar več jim bo že s tem pomagano, de njih materni jezik— jezik naše slovenske domovine — bo kraljeval po deželi, kakor se spodobi, — de ne bo več zaničevan pan- kert, ampak de bo pervak v šoli in v tacih kancelijah, ktere imajo z ljudstvam opraviti. VII Šole, časopisi in bukve so trojni nar imenitniši po- močki v dosego visociga namena, narod naš tega podučiti, česar tako silno potrebuje. Šole, prave slovenske šole, so nar imenitniši pomoč, — zakaj na mladost se mora ves naš up opirati. Od sta- rejih ljudi ne moremo veliko pričakovati; starost ni rada pri¬ pravljena, se še kaj učiti. Vam tedej, ki imate s šolami po kmetih in po mestih opraviti, je tedej posebno prihodnji bla¬ gor domovine izročen. Pomislite visoki poklic! Storite, za Božjo voljo Vas prosim, svojo dolžnost v prid domovine, v kteri prebiva slovensko ljudstvo, kterimu so mili Cesar enake pravice dali, kakor nemškimu, laškimu in vsakimu druzimu. Domači jezik nam je zdej nar perva potreba. Poprej se ga je mogel le mladeneč učiti, ki je stopil v duhovski stan; zdej ga bo mogel in scer na vse strani vsak znati, če bo ho¬ tel na Slovenskim kako deržavno službo doseči. Pa ne le dobiček, ne le vsakdanji kruh nej sili domačiga človeka k popolnimu znanju domačiga jezika — pomisli nej, de materni jezik je nar lepši jezik, in de kdor svoj domači jezik zaničuje, zaničuje svojiga očeta, svojo mater, svojo domovi¬ no, in se pregreši tako zoper četerto zapoved božjo! — Če pa terjamo, de nej se nam v šolah naš jezik nazaj da, nočemo, de bi se mladost v mestnih šolah nemškiga jezika ne učila. Če nam je materni jezik po novi vladi perva potreba postal, je v sedanjim času nemški jezik vsim tistim druga potreba, ki se še na vikši stopnjo vednosti hočejo povzdigniti ali ki imajo tudi zvunej domovine svoje opravila. To vsak pameten človek sam previdi, in nikdar ni in nikdar nebo no¬ ben pameten človek kaj taciga terjal, de bi se nemški jezik iz mestnih šol pri nas zgnal. Kdor sedanji čas kaj taciga terja, ne prevdari potreb življenja, in pozabi, de smo Slovenci tudi udje avstrijanske deržave. Po vstavnih postavah .nej se vpelje narodni jezik kot p er vi jezik v mestne šole, kterimu sledijo nemški, latinski, f reski, laški i. t. d. V šolah po kmetih nej se pa uči le v omačim jeziku, ki je za take učence nar potrebniši in tudi zadostni. Če bojo šolniki to reč po volji Cesarjevi spoznali in se bojo čversto poprijeli svojih dolžnost, — vsiga prepira med nami bo kinalo konec in vsakimu narodu se bo pravica zgo¬ dila! Kot bratje in prijatli bomo po enim cilju in koncu hre¬ peneli, in narodska pravica bo resnica postala! — Slovenski časopisi so druga velika pomoč v dosego visociga namena. Vsak vrednik je učenik ljudstva, tedaj naj zvesto spolnuje svoj imenitni poklic! Ljudstvo pa nej pridno bere časopise mnogiga zapopadka: vsi so mu potrebni. VIII Tretja pomoč so bukve mnogoverstniga obsežka, in po potrebi tudi krajši natisi, kteri nej se med ljudstvo raz¬ pošiljajo in z živo besedo še posebno po domorodcih raz¬ lagajo. — Z vsim tem, dragi moji! se bo doseglo omikanje ljud¬ stva, in ker je združena moč močnejši moč, vsak lahko previdi, de naše slovensko družtvo je nar krepkejši pomoč v povzdigo vednosti prostiga naroda, in po tem v osrečenje naše slovenske domovine. * Vsak rodoljub ima dolžnost, za svoj narod skerbeti; to- • rej ne rečemo preveč, če pravimo, de tudi vsak rodoljub je dolžan v to družtvo stopiti. Nekteri se sicer temu družtvu odtegujejo, ker pravijo, de se nočejo v politiške za¬ deve vtikati, če ravno družtva prizadevanje poterdijo. Ali — častiti gospodje tistiga stanu, ki je od nekdaj nar več za slovenšino storil! — ne zamerite mi, če Vam v ti reči odkritoserčno svoje misli razodenem. Odkar so nam presvitli Cesar vstavo dali, smo sploh vsi politikarji postali. Z volitvijo poslancov v deržavni zbor se je novo — politiško življenje začelo vsaciga deržavljana. Tudi vi ste volili — tudi vi znate izvoljeni biti. Politika je deržavna reč; Cesar so nas vse za svo¬ bodne deržavljane spoznali, torej smo vsi politikarji. In v čim obstoji politiško ravnanje slovenskiga družtva? — V3 poglavitnih rečeh: 1) de se edina močna Avstrija pod vladarstvam vstavniga Cesarja Ferdinanda ohrani in obvarje; 2) de se nam narodne pravice o- hranijo, in 3) de vera naših očetov tudi vera pri¬ hodnjih Slovencov ostane. Te tri reči so politika slovenskiga družtva. Povejte nam: ali se hočete le enimu samimu teh 3 razdelkov odtegniti? Gotovo de se nečete! Tedej Vam nič ne brani, marveč do¬ movina Vam ukaže, de domorodnimi! družtvu pristopite, ki se za tako svete namene poganja! Tudi cerkveni nemški in slovenski časopis je politiško delo, in kdor za ta dva vse časti vredna časopisa piše ali jih bere, je že politikar postal, brez de bi morebiti še za to vedil. Politika pa se ne sme s prekucijo zmešati: to bi bilo kej druziga, česar naš Bog obvari — s tem se sloven¬ sko družtvo nikdar pečalo ne bo. Sej vsacimu ni treba, de bi v imenovanih politiških re¬ čeh zvonec nosil — de bi se posebno glasil, in vtikoval v o- bličji celiga sveta v politiške reči. Če je ud slovenskiga družtva, zamore na tihim, in brez de bi ga svet imenoval, v prid Slovenije veliko dobriga storiti, ker je srednik med druž- tvam in svojo okolico, v kteri prebiva. Sicer pa tudi slovensko družtvo želi, de njeni udje ne ženejo IX nepotrebniga hrupa, in de se prenapeto ne poganjajo za nevažne reči -— kar dan današnji ljudi bolj straši, kakor tolaži, bolj razpir dela kot slogo, bolj škodje, kot koristi. Bodimo slo¬ žni! tako opomina družtvo slovensko. In tako bo naša reč od dne do dne lepši cvetela, in če bojo naši nasledniki v prihodnjih časih dela slovenskiga druž- tva pretresovali, in če bojo hvaležniga serca rekli: „Bog jim dej dobro — tV) so bili našiga naroda neutrudljivi pomočniki,“ se bojo še naših vnukov vnuki ginjeniga serca na nas spomnili ter rekli: Slava, slava jim! — Kakor je v tem govoru razloženo, je tudi velki zbor eno¬ glasno poterdil potrebo, de se je slovensko družtvo lani mesca kozoperska podalo v politiške reči, de se je ljubi mir v naši deželi ohranil, in de se je s krepkimi razglasi, ktere je družtvo po časopisih in posameznih iztisili po deželi razposlalo, zaterlo podpihovanje nevarnih in slovanstvu pro- tivnih šuntarjev, ki so se namenili avstrijansko cesarstvo raz- djati. Namesto poprejšnjiga §. 1 družtvinih postav se je tačas sklenilo takole: Namen slovenskiga družtva je omikanje slovenskiga jezika, povzdiga slovenske narodnosti v soglasni podlagi pod vstavno avstrijansko cesarstvo, in te- dej varovanje pravic slovenskiga naroda na po¬ stavni poti vstave, vsim avstrijanskim narodam dodeljene. Teh postav se zvesto deržaje, ni slovensko družtvo tudi v nar manjši stvarici nikdar zapustilo postavne, očitne in pra¬ vične poti. — 4. Sušca letašnjiga leta so nam presvitli Cesar Franc Jožef I. vstavo podelili, in tako vsim deželam novo pod¬ lago sedanje vlade dali. 17. Sušca so razglasili tudi nove postave, po kterili se imajo prihodnjič družbe ravnati. Odbor slovenskiga družtva je v seji 13. maliga travna pretresel svoje postave, in sklenil, politiko zdaj popolnama zapustiti in s samimi slovstvinimi (literarnimi) rečnn' opra¬ viti imeti. Sedanje postave slovenskiga družtva po sklepu odbora so na sledečih listih pričijočiga perviga zvezka natisnjene. Postave slovenskima druživa v Ljubljani Pervi razdelk. Namen, opravila in dolžnosti slovenskiga družtva. §• *• J^amen slovenskiga družtva je: obdelovanje in ornika- nje slovenskiga jezika in povzdiga domovinniga slovstva (literature) in umetnosti. §. 2 . Imenovani namen doseči, sije družtvo naslednje pripo¬ močke izvolilo: a) napravo bravnice (čitavnice), v kteri se bojo dobili vsi slovenski in mnogi slovanski, pa tudi nemški časni¬ ki (novice), dobri zemljovidi in slovanski besedniki (slovarji); b ) napravo buk var niče (knjigarnice) po moči družtvini- ga premoženja, v kteri se bojo zraven imenovanih čas¬ nikov tudi mnogoverstne druge bukve (knjige) jeziko- slovstviniga in narodskiga obsežka nabirale; knjige pa veri, veličanstvu cesarja ali scer postavnimu redu protiv- ne se nikdar ne bojo v bukvarnico jemale: c) družtvo izdaja po moči svojiga premoženja tudi slo¬ venski letopis v prostih zvezkih, v kteriga se bojo taki sostavki jemali, kteri se z namenam slovenskiga družtva vežejo. Vsaki ud je tedej prošen, pripravne spiske v kakoršnim si bodi jeziku odborstvu poslati, ki jih bo dalo v slovenski jezik prestaviti in v časnik na¬ tisniti. d ) tudi druge občnokoristne in ljudskimu podučenju v mno¬ gih vednostih pripomogljive knjige bo dajalo družtvo na svitlo, in če bo v stanu, bo včasih posebno koristne knjižice tudi brez plačila med ljudstvo delilo; e ) z bravnico bo tudi govoriše sklenjeno, kjer bojo v vajo očitniga govorjenja in vzajemniga podučenja družb- XI niki zamogli včasih v slovenskih govorih, na odstavk v bj vezanih, se skazati; jf) ker je posebin pripomoček za omikanje jezika in za obujenje veči ljubezni do njega v očitnih besedah, očit¬ nim petji in v gledišnih igrah iskati, se bo poslužilo družtvo včasi takih očitnih naprav. §. 3. Dolžnosti družtva sploh izvirajo iz njegoviga namena, kteriga doseči, si bo družtvo po vsi svoji moči prizadevalo; zlasti pa bo: aj nabiralo pripravne spiske za svoj letopis in druge knji¬ ge, ki jih bo na svitlo dajalo; zatorej bo v ta namen z mnogimi slovečimi slovenskimi pisavci v zavezo stopilo in za izverstne spiske pisavcam tudi primerjene darila dajalo, de bo tako dobro ime svojim knjigam pridobilo in jih obilno med ljudstvo razširilo; bj družtvo se bo zvesto in natanjko po postavah ravnalo, ktere so po vstavi družtvam dane; c) pregled vsili njegovih spisov, pomenkov in zapisnikov bo vselej vsacimu odpert, in vse, kar bo družtvo skle¬ nilo, bo očitno na znanje dalo; zakaj očitno ravnanje v vsili rečeh je poglavitno vodilo slovenskiga družtva; d) kar bo ena ali druga cesarska gosposka, vradništvo ali sicer kaka druga družba od družtva, v njegov namen segajočiga zvediti ali zadobiti želela, bo vselej rado- voljno po svoji moči storilo; e) za vse, kar bo družtvo storilo, bo vselej odgovor dalo; de pa za vsako besedo ali djanje posamesnih udov druž¬ tvo ne more porok biti, to vsak sam ve. Drugi razde! k. Od družbnikov ali udov družbe, od njih pravic in dolžnost. §• 4. Vsak omikan človek brez razločka stanu (gosposkiga ali kmečkiga) in brez razločka naroda (naj je Slovenec ali ne) zamore ud slovenskiga družtva biti, ako je njegovo zaderža- nje v vsini pošteno in sploh tako, de ni zoper čast sloven¬ skiga družtva. Kdor želi v družbo stopiti, naj se z besedo ali po pis¬ mih oglasi družtvinimu odboru, ki sklene sprejembo noviga uda. §. 5. Vsi družbniki so pravi udje družtva in se delijo: XII 1. v domače in 2. v vij nanj e. Domači se pa na dalje verstijo: a) v take, ki v Ljubljani in nje okolici stanovitno sta- niše imajo — in ki se domači stanovitni imenujejo, in pa b) v take, ki nimajo v Ljubljani stanovitniga stanovanja, li kterim se tisti šolski mladenči štejejo, ki imajo lastnosti v družbo vzeti biti; ti se nestanovitni udje imenujejo. Vsaki v Ljubljani prebivajoči stanovitni ud plača o pri- stopku k družtvu 2 gold. vpisnine — letno plačilo pa znese 4 goldinarje, ktero se, vsake kvatre predplačevaje, odrajtuje, ako je kdo samec v družtvo stopil. Če pa stopi oče z ne¬ samostojnimi sinovi v družtvo, ima zraven vpisnine za vse skupej 6 gold. na leto odrajtovati. V Ljubljani prebivajočim nestanovitnim udam (solskim mladenčem) ni treba vpisnine, plačati; njih letno odrajtilo pa znese 2 goldinarja. Vunanji udje plačajo o pristopu 2 gold. vpisnine; zra¬ ven pa, vsake kvatre predplačevaje, odrajtujejo 2 gold. na leto, ako samci pristopijo k družtvu; oče z nesamostojnimi sinovi pa ima na leto 3 gold. plačati. Namesto kvaterniga plačila se jemlje tudi mesično. §. 6. Vsi družtvini udje dobe v poterjenje sprejemno pismo, od vodja in tajnika podpisano; zraven tega pa tudi en iztis družtvinih postav. Njih imena, stan in stanovanje se zapišejo v družtvino matico. §• 7 . Pravice, ktere družtvo svojim udam dodeliti zamore, so: a) sleherni ud ima pravico, se praviga družbnika pisati; b) vsi družbniki imajo pravico v velkim zboru v vsih re¬ čeh svojo misel na znanje dati, in v zboru ali pa tudi zunej tega družtvu priporočila ali svete razodeti; c) vsi udje dobivajo brez plačila od družtva na svitlo da¬ jani letopis; d) 'sleherni ud, naj stanuje v Ljubljani ali ne, ima pravico, si brez plačila bukve iz družtvine bukvarnice izposoditi, ktere se mu bojo po redu dajale, kakor se je za-nje oglasil, in se mu bojo tudi na njegove stroske in na njegovo poroštvo po tisti poti na dom pošiljale, kakor jo je na znanje dal; po velikosti in številu zvezkov se mu bojo pa posojene knjige delj ali manj časa, ki mu XIII bode pri posojilu na znanje dan, prepustile. Postava je, de se na enkrat ne bo več ko troje zvezkov posodilo, in de se nobena knjiga ne bo pred 8 dnevi nazaj ter¬ jala, vsaka mora pa v 4 tednih nezaj priti: e J vsak ud ima tudi pravico, bravnico obiskovati, v kteri se imenovani časniki znajdejo, in starejši časnike v po¬ sameznih zvezkih proti temu na dom jemati, kakor je bilo zgorej v d) govorjeno; f) vsacimu udu gre tudi pravica, slovenskih govorov de- ležnimu biti, kteri bojo včasi v družtvinim govorišu. §. 8 . Vsi udje se zavežejo: a) se po vodilih in postavah družtva zvesto ravnati; b) prevzete dela pridno in družtvinim namenam dostojno opravljati; c) postavno plačilo vsake kvatre ali vsak mesec naprej od¬ ra j to vati. S- 9. Iz družtva se zamore le stopiti, ako se odstop poprej z besedo ali po pismu odborstvu napove in znesik enih kvatrov po napovedanim odstopu odrajta; potem jenjajo vse pravice, ktere je družbnik poprej vžival. S- 10. Kdor clo nobene dolžnosti ne spolni, ktere so udam na¬ ložene, in tudi ponovljeniga prijazniga opomina ne porajta, od tega gre misliti, de se je družtvu natihama odtegnil. Tretji razdelk. Brn it mili odbor in njegove opravila; velki zbori. %■ 11 . Družtvine opravila in premoženje oskerbovati, izvolijo udje v velkih zborih vodja, vodj a-namestnika in 1 2 odbornikov, izmed kterih si odborstvo 2 tajnika izvoli; vsi skupej narede družtvino odborstvo. §. 12 . Udje družtviniga odborstva naj bojo učeni, zaupljivi mo¬ žje, izsred družbnikov izvoljeni ^ ki imajo zraven potrebne vednosti tudi terdno voljo, družtvine dela tako opravljati, kakor namen družtva tir ja. §■ 13 . Vodja ravna opravila odborstva po postavah; odloči dni XIV za seje odborstva in je predsednik zbora odbornikov in vel- kiga zbora, kjer red govornikov določi, dvombe in nav- skriž-misli razjasnjuje, glasove nabira, razločne glase zedi¬ niti skuša, pri enakim številu razločnih glasov s svojim gla- sam pravdo dokonča, in po večini glasov pomenke sklene; on podpiše tudi vse pisma, zapisnike in družtvine sklepe, kakor tudi v natis namenjene spiske. §. 14. Vodja-namestnik nadomestuje v vsim nepričijočiga vodja. Ako pa tudi vodja-namestnik ni pričijoč, ga nadomestuje tisti odbornik, ki je nar delj časa v odborstvu. §. 15. Tajnika sta, kakor drugi odborniki, naznanovavca druž- tvinih reči pri pomenkih odborstva in velkiga zbora; ona pi¬ šeta poredama zapisnike, opravljata v edinstvu z vodjam družtvine pisanja, ktere pisar čedno prepiše in razpošilja; tajnika prejemata tudi družtvu namenjene dopise in vlage; podpišeta z vodjem vred vse pisma in zapisnike, in njima je tudi oskerbništvo družtvine registrature, bukvarnice in čas¬ nikov izročeno. §■ 16 . Odborniki opravljajo po sporočilu vodja družtvine dela, in se po sklepu odborstva dele v manjši odborne razdelke, de opravljajo v njih razdelk segajoče opravke. Eden izmed njih je vikši oskerbnik družtviniga premoženja, je preglednik od denarničarja oskerbovanih denarnih bukev in vsih raču¬ nov, in položi odborstvu konec leta račun pretečeniga leta in prevdark stroškov za prihodnje leto. Od družtvine denarnice ima tudi on svoj ključ. §. 17. Denarničar, ki tudi pisarstvo opravlja in je za svojo služ¬ bo plačan, mora zaupljiv ud družtva in v stanu biti, premo¬ ženje po ukazu odborstva varno shraniti, za ktero mora tudi dober stati. §. 18. Vodja, vodja-namestnik, tajnika in odborniki ne prejem¬ ljejo za svoje opravila nobeniga plačila; njih opravilstvo ter- pi eno leto, po kteriin pa zamorejo zopet izvoljeni biti. §. 19. Odborstvo se snide vsaki teden enkrat; predsednik je družtvini vodja ali pa njegov namestnik. XV §. 20. Važne reči se v zboru odborstva posvetjejo in dokončajo. De pa zamore kak sklep veljavnost zadobiti, mora vselej čez polovico, tedej narmenj 8 odbornikov pričijočih biti, in le to velja kot sklep odborstva in potem tudi celiga družtva, kar je po večini glasov poterjeno bilo. Menj važne opravila za¬ more tudi vodja s tajnikam vred dokončati, tode v pervim odborstvinim zboru mora to odborstvu naznaniti. Zbori od¬ borstva so očitni. §. 21 . Odborstvo ima pravico, v važnih opravilih in v imenitnih znanstvinih rečeh število odbornikov pomnožiti ali pa posebni razdelk domačih ali vunanjih udov izvoliti in jih v pomoč imenovaniga dela naprositi. §• 22 . Vsako leto je enkrat velki zbor in sicer navadno nasled¬ nji dan po velkim zboru kmetijske družbe. O posebnih okolj- šinah pa zamore odborstvo tudi izverstne velke zbore po¬ klicati. Sleherni velki zbor bo ob pravim času z naznanilam tistih reči oklican, ktere bojo predmet velkiga zbora. §. 23. Predmet velkiga zbora, kteriga vodja z nagovoram za¬ čne, so naslednje reči: a) oznanilo vsili skozi leto od družtva dopernešenih opravil; mnogi drugi govori, ki se z namenam družtva vežejo, in ktere ima vsak ud 14 dni pred zboram saj ob krat¬ kim odborstvu vediti dati, de se morejo v naznanilo zbornih pomenkov postaviti; kdor ta čas zamudi, se ni¬ ma pritožiti, če njegova reč ne bo posebno zaznamo¬ vana, ampak zmesu vverstena; vsaka reč pa mora vun- der nar manj en dan pred velkim zboram odborstvu na¬ znanjena biti; c) razgias računa pretečeniga leta in prevdarka stroškov prihodnjiga leta; d) naznanovanje vošil in svetov v prid družtva; e) poprava družtvinih postav; / j volitev vodja, njegoviga namestnika in odbornikov, ki se po pisanih listih volijo. §. 24. V velki zbor pride vsak ud sam; namestniki se ne mo¬ rejo poslati. Večina glasov pričijočih udov velja kot sklep in volja celiga družtva. XVI §. 25. Pomenki velkiga zbora se dajo okrajšani po časopisih na znanje, celi in popolni pa bojo v družtvini časnik natisnjeni. §. 26. Ako bi se družtvo iz kakiga vzroka razvezalo, pride družtvina bukvarnica v last tukajšnjiga licealniga bukviša, ako bi tadanje odborstvo iz posebnih vzrokov drugači ne sklenilo. Odbor slovenskiga družtva v Ljubljani 13. mal. travna 1849. Dr. Janez Bleiveis, predsednik. Dr. Matija Šporer, svetovavec c. k. deželniga poglavarsta, predsednika namestnik. Gustav grof Auersperg. Dr. Matija Burger. Urban Jerin, stolni tehant. Dr. Hradecki. Jožef Kersnik. Lorene Kunšic, svetovavec c. k. mest. in dež. sodništva. Prof. Mar ti n a k. Dr. Martinak. Em. Matavšek, c. k. kantonski komisar. Kori Raab, tajnik c. k. dež. poglavarstva. Dr. Struppi. Slavencov sled l>o nekdanjim zeinljopisn iu po imenih oseb nekdanje dogodovsiue. Spisal Pokenčan . JJ^redenj seje naš slavenski rod po Evropi razposelil, je prebival, kakor dogodovšina kaže, po Mali Azii. To spri- čujejo tudi imena, ktere beremo v starodavnim maloaziatskim zemljopisu in semtertje v dogodovšini. Ako bi kak ptuji za¬ rod našiga, tod, koder zdaj mi stanujemo, zaterl, bi vender vedno naše in naših mest, vasi, rek in gora imena oznano- vale, de je tod nekdaj slavensko bilo. Ptujci so pa veči del slavenskih imen tako popačili, de so skorej vso pervo podobo zgubile. -— Kaj pa je bilo vzrok, de so Greki in Latini veči del slavenskih imen napčno zgovarjali in pisali? Vzroki so ti le: a) Ptuja beseda je že za vsaciga neznana, in usta je niso navajene prav izrekovati. b) Greki in Latini niso imeli v svojih jezicih nobeniga č, ž. Latinam se je s c pred a, «, it in pred tihniki terda godila, ker tačas jim c ne velja več za c ampak za k. Grekam je pa za c poznamovati terdo šlo; verh tega tudi nimajo čerke v. Torej oboji, Greki ino Latini, veliko naših besed niso mogli ne prav zgo- varjati, ne prav pisati. Ko bi bil hotel kak Slavenec sam imena svojiga jezika pisati, bi se bil mogel brez svojiga lastniga alu*, le za slavensko pomanjkljiviga greškiga ali latinskiga posluževati, in torej tudi pomanjk¬ ljivo zapisati. Grajci še za svoje besede dalj časa niso vsih čerk imeli; kako bi bili hotli na čerke misliti, ktere bi bile slavenšini primerjene. Palamed je bil 4215 let pred Kristusovim rojstvam dostavil k greš- kim čerkam 0 3, O f, X T ». Simonid je bil okoli 527. leta pred Kristusovim rojstvam verh teh še znajdel Sl E e, X g j, 'P v. Epiharem, Siciljan, je bil 472. leta pred Kristusovim rojstvam k vsiin tem per- djal dve čerki n ^r, i n kakor nekteri pravijo ‘, drugi 2 pa pravijo, de je bil perdjal © in X. Ob kratkim reči, Grajci so k svoji abecedi (^alfabetu J sčasama več čerk dostavljali, brez de bi bili na potrebe slavenskiga ali kaciga druziga sebi ptujiga jezika mislili. c) Motili so jih utegnile slavonske besede, ktere so njih besedam podobne, postavim „poIje“ so lahko razumeli za polis, kar mesto pomeni. Kompolje je bilo per njih Kompolis, Ivraljevna Clarenna. Per tih okoljšinah je sledenje za Slavenci grozno te¬ žavno. Večkrat se človek ne ve ne na levo, ne na desno obermti; tako je vse pod ptujo obleko perkrito, in po ptujim diši. Kakor so dan današnje imena: Bitinje, Sorica, Mala Gora, Borovlje, Logatec, Rogatec, Sora, Bistrica skrite pod Feichting, Zarz, Malgern, Foer- lach, Loitsch, Rohitsch, Zever, Feistriz, tako so nekdanje slavenske imena pod greško in latinsko skrite. De svoj pravi obraz pokažejo, jim Je ptujo krabuljo odvzeti, na koncu rep os ali us ali um odsipniti, spačeno zgovarja- nje poravnati. To zadnje je pa večkrat težko in težko, ali pa še celo nemogoče. Per slavenskim sledenji po deželah , kjer so le nekdaj Slavenci bili, nam pa tudi ne smejo vse imena veljati za sla¬ venske, ali za imena, ki so iz slavenskiga popačene. Dosti jih je popolnama greških ali pa latinskih in Bog sam ve še kakošnih korenin. Greki so bili med Slavenci naseljeni; posebno so po primorjih zavolj tergovine stanovali. Ravno tako so bile še druge ljudstva med Slavenci. Vsak je svojim krajem po svoje imena dajal. P tujci so tudi včasi per sla- venskih krajih slavenske imena opušali, in jim po svoje vse nove imena dajali. Le dan današnjiga zemljopisa Ilirije po¬ glejmo: imena mest, rek se vse neslavenske kažejo. Vem, de vsiga prav ne sledim. Kdor po goši sledi, se per marsikacim germi zastonj opraska; kdor po tami tava in iše, marši kam napak seže, in dostikrat se še udari. Ljubi bravec, nikar za zlo ne vzemi, če me večkrat zastonj tavati ugledaš. Kdor ima za tako opravilo več h tem potrebnih u- čenost, ktere mu zamorejo semtertje kaj posvetiti, bi utegnil marsikaj bolj zadeti kakor jez. Tistiga pa blezo ne bo, ki bi zamogel po pravici reči, de je vse prav osledil in razložil. De bi se komu preveč čudno ne zdelo, če kako sla- vensko ime nekoliko drugači kazati hočem, kot se v ptuji podobi na pervi pogled kaže, postavim semkaj za razgled nektere greške in nektere latinske podobe slavenskih imen iz zemljopisa tistih dežela, kjer so se zdaj Slavenci, in so zraven poptujčenih imen tudi še čisto slavenske ali nepopa¬ čene imena ohranili. 1. Imena krajev: Carusadium, Kras, Hleviana 3 Livno, Cencina Cetina, Imota Imoski, Pleva Plevlje, Vri- vira Bribir, Nona Nin, Krivasa Kerbava Kervava. Imena otokov: Absyrtides Osorci, Absyrtus Osor, Cherso Kres, C uri c ta Kark, Karka, Arba Rab, IJlbo Luibo, Aloep Olip, Olip, Bavo Bua, 01yntha Solta, Issa Vis, P h a r i a Hvar, Gelsa G e 1 z a, Melita Mlet, C o r c y r a Karkur. 2. Imena mest: A nesi la Naškole, Tricastum Terst, Parentium Poreč, Albona Labin, Fianona Plominj, Naissus Niša, Niš, Scopi Uskup, Cori Karin, Jadera Zadar, Scardona Skradin, Tininium Knin, Spalatum Splet, Almissa Omiš, Narona Nar o, Narbona Narona ali Norin, Epidaurus Colonia Martia, to je iz Davor Mars, Gr a vosa Gruž, Decatera Kotor, Rhizimium Risan (rod. Risna), Butua Budva, Dioclea Djuklje, Scodra Skadar, Tragurium Trogir, Senia Senj, Siscia Sisek, Kor bavia Kerbava, Sirni i um Srem, Singidunum Zemun, Marsonia Marsunje. Metulum Metlje , Lugeum Lož, Longaticum Logatec, Aquilea Ogljej, Tersatua Tersat, C e le j a Celje, P e to vi um Ptuje. Imena rek: Dravus Dra¬ va, Savus Sava, Colopis Kolpa, Carvancas Kokra (re¬ ka in gorje), Carcoras Kerka, Sontius Soča, Arsia Raša, Naro, Orontius, Narbo Naretva, Drinus Drina, Danubius Dunava Donava, Tibiscus Tisa, Marisus Mo¬ riš, Arabo Raba, Margus Morava, Timachus Timok, Osmus Osma, Ut us Vid, Oescus Isker. Naj še uganjovaje nektere imena mest semkaj postavim: Norea Norje, Teurnia Ternje, Virupum Virje, Pola Po¬ lje, Terpo Trep, (zatrepje se imenuje krivina na kaki ster- mi ali brezni poti) Treb. Trebje. Nanticum Zatik, kjer je zdaj Krajnj. Per slavenskim sledenji so mi, zraven do zdaj imenova¬ nih imen, služile v vodilo tiste greške besede, ki so s sla- venskimi enake korenine in enaciga pomena. Imenik tacih besed sem spisovati, ni tu prostora; kdor hoče nektere brati, jih najde v Drobtinicah za leto 1847 od 282 — 287. strani. Ako take greške besede s slavenskimi primerjamo, bomo spoznali, de so si marsiktere besede v rodu, ki so si na pervi pogled ptuje viditi. Postavim Soufipa (die Saturei) si je v rodu z ilirskim čubar. Greški 3 velja večkrat za sla- venski č; greški v med dvema tihnikama se glasi večidel kot u; m je rinezem; v čubar ali čuber je kratelc a ali e kot polglasnik, de se v laži za h sliši, ali de se laglej izrečeta. Po do zdaj imenovanih vodilih sledimo Slavence , kje de so nekdaj stanovali, če jih tudi zdaj ni več tam. Pri popot- vanji po starodavnim zemljopisi, in per pregledovanji imen nekdanjih oseb se bomo mem grede tudi na dežele obračali, ! # 4 kjer so še dan današnji Slavenci. Iz tega se bomo učili, de so Slavenci že od nekdaj tod. Torej I. Imena dežela in (udi manjih krajev ali kotorov: A- brettena Obretena v azjatski Možji, od obretiti, to je, najti, dobiti, dobiček storiti. Apulia (ital. Puglia) Polje v Italii. Bruttium (ital. Abruzzo) Vroče v Italii. I- taljansko ab bruci are si je v rodu s perlogam ali priložajem „vroč“, ki pride od vreti 5 Pylaemen Plemen je tu kraljeval v 12. veku pred Kristu- sam. Raetia, Rečje, zdaj Švicarsko in Tiroljsko, Sabaudia Z a vodje, po nemško Savoycn. S amin m Samje v Italii, Samos Sam, otok. S id ena, v Ponti, Sedenja. Shythia Čudje, Čudsko; glej spodaj med ljudstvi pod 5. Skythae. Thessalia, Dežela. Thracia Turačje. Po greško in la¬ tinsko se je ta dežela imenovala tudi T lira c a, Tli rake, Tli race, Threke, Tlirece Turača, Turače Turečje, kar se vse od Tiir Ter razložiti da, ker je bil Tur (Mars Marž, Mers) tukaj rojen. Tudi današnje imena Turak, Turek, Turk in Turčija s prilogam turski, turški se od toa razložiti dajo. Turčija in Turak, ima prav za prav drugi naglas ali drugači se v izrečenji zatezuje kod Turačija Tračja Turak ali Trak. Thrax, Turov sin (Turak, Tu- rač) je tu kraljeval in kakor pravijo deželi ime dal okoli 1690. leta pred Kristusovim rojstvam. Tereus Ture Turej Turov sin je tu kraljeval od 1455. do 1401. leta pred Kri¬ stusovim rojstvam. Glasnik u se v besedi Tur tako izreče, kakor v besedi kruli t. j. na pol, v sklanjanji in sostavlja- nji se pa večkrat popolnama sliši kakor v „kruhu.“ Se ve de je zgodovina starodavnih časov v basne ajdov¬ skih božanstev zavita, v letnicah pomankljiva; pod imeni pa vender le nekaj resnice tiči. Vindelicia zraven Raetiae s svojim imenam tudi na V in d e V en d e kaže, kakor nemško „windisch“ „Vindische“ s čemur Nemci na nas kažejo. 2. Imena gora: Alpes Grajae, Graje, Grajske Graj- ne planine, to je, na graji v Itaiii ali v Zavodji stanujočim. Apenninus, Planina v Italii. Olgassus, Olhaš t. j. od „olha“, kar tudi jelša imenujemo, v Hitinii. Peninnae Alpes Planine v Italii. Sipvlus Špiljec (od špilja die Grotte) ali Šupel (t. j. votel). Sila en gojzd v Abruzzo na Italijanskim. Taurus, Taber, v Likii. 3 . Imena voda: Aesepus Ozeba v azjatski Mužji. Bi- laeus, Bela v Bitinii. Bog, Buk na Sarmatskim. Eni pra¬ vijo, de so to reko po božje častili; od tod bi bilo ime Bog. Morebiti ima ta reka ime Buk od tod, od koder je glagol bučati; od buk kakor imajo na Krajnskim nekleri viri ime Buč. Boristhenes Bisterna (Dneper). Dri bo Drina v Tracii. Granicus Granica v azjatski Mužji. Hermus, Germna v azj. Jonii. Isar Jezera v Bečji in Vindelicii. Isara v narbonski Galii. Kappadox Zapotok. Maeander Mo¬ der Modra v azj. Jonii. Iz Maeandra je bila po greški pravlici ena šimbilja rojena, kakor Slavenci pripovedujejo, de se je bila Šimbilja,' Salomonova sestra iz potoka, Mo¬ drosti, napila, de je bila potlej najmodrejši. M a r s vas, Merzla v Frigii. Moesius lacus Jložje jezero v Recji in Vindelicii. Memicius, Mamče (der Mincio) v Italii. My- 6 ro, Mura (od mur, t. j. čern) v Likii. Oeuus, Una (od un kakor Unec na Krajnskim ali Una med turško in avstrijansko Hrovatijo. Padu s, Pad v Italii. Peneus, Penež v Tesalii. Rha namestReka (die Wolga). Sangarius, Snegar, Sna- gar v Galacii. Sebinus Zebina v Italii. Selinus, Zelena v Isaurii. Sessites Sušica v Italii, Simois Zimovec na Trojanskim. Ta na is, Ton, Tona (od toniti) nemško der Don v Sarmacii. Ticinus Tečina v Italii, Tonsus, Toneč v Turčii. Trebi a v Italii. Tyras Ter (kakor se Duino ali Timavus Ter imenuje) na Sarmatskim. Timavus Trnava. Udon, Voden, Uton v Sarmacii. Varus Var v Italii. La- cus Verbanus, Verbno jezero v Italii. Zerna, Zerna, Černa v Tracii. 4. Imena mest: Bela Zora v Macedonii. Bersovia, Brezovje v Dakii. Be sap ara v Tracii. Byla Bela vPonti. Brege nz Breganec; nekdaj Brigantium per jezeri ime¬ novanim lacus Brigantinus, na Tiroljskim. Bysantium, Vižanci (t. j. uzvišeno mesto) v Tracii. Carrodunum Grad- no, Grodno v Čudji (Scitia). Choma Hom v Frigii. Koma¬ na Komun v Ponti. Kom pol is Kompolje v Bitinii. Comum Kom, Komun, Cremona Kermna, oboje v Italii. Cromna Kermna, Dadybra Dobra, oboje v Plemenii. Deva v Dakii. D o d ona, Dobovna zavoljo svetiga doba znana, v Epiru. Dyrrachium, Durač Drač (Durazzo) morebiti od Dura (Mars), v Arbanasu. Germa, Germ tega imena je bilo po Mali Azii več mest. Gor d i um, Grad Gorod Grod v Galacii. Holmus, Holm, kar namest bom tudi grič pomeni, v Isavrii. Isauria Stara, Isauria Nova, Staro je- zerje, Novo Je z e rje, dve mesti vsak per svojim jezeri, v Isaurii. lsernia, Jezerna v Abruzzo na Italianskim. Ka- byla Kabel, Kabla v Tracii. Kadunja, Kammanena Kamnena, oboje v Kapadocii. Klepidava v Sarmacii. Ko- lossae, Kolosje Kološe, kjer so bili s štirmi kolesi kola znajdli, v Frigii. Kuma (od kum, kom) v azijatski Eolidi. Kysara Kozarje, Kozara v Pontu. Kytorus Kotor v Ple- menji. Libissa Libuša Ljubica v Bitinii. Lucca, Luka Loka v Italii. Mastya, Mesto Mesije v Plemenii. Metu- laška terg v Kapadocii. Miletus Milet Mlet v Karii. Mirina v azj. Eolidi, Mocissus Močiš v Kapadocii, Mo¬ dra, Modrena, oboje v Bitinii. Mutina, Mutna (t. j. motna) v Italii. Mvlasa Milica Miljaša v Karii. Myra, Mira, Mura (t. j. ou mir ali pokoj ali zid, ali pa od mur t. j. čern v Likii. Nakolea v Frigii. Napoka N at in dava oboje v Dakii. Nora, Nyssa Niš, Os dar a Ozidara, vse v Kapadocii. Oteria v Frigii. Padua Patavium Padova v Italii. Parium Parje, kjer je sonce dobro grozdje pari¬ lo, saj se tam od dobriga vina bere, na Trojanskim. Parma 7 Perm v Italii. Patara Pitara, ker so tje Apolinov ora- kul pitat ali spraševat hodili, v Likih Pes sinu s Pešeno v Galicii. Peucae Peč v Dakii, Pharsalus Verzel v Tesalii, Pitane v azj. Eolidi. Ravena Ravna v Italii. Rovanda v Pisidii. Sardes Sredec, Serdce v Lidii. Sardica Sredi¬ ca v evr. Mužji. Siena, Sena v Italii. Syrasela Sira selo v Turačji. Smyrna Zmirna v azj. Jonii. Sora v Bitinii. S ten a e Stene i. v Dakii 2. v Pamfilii. Suši dava Sosedova v Dakii. Vasada v Frigii. Verona Verna v Italii. Vindia t. j. mesto Vindov v Galacii. Zagora Za- lichus, Žabjek v Plemenih Žela Sela v Pontu. Zelcia Selca v azj. Mužji. Zerna Cerna Serna v Tracii. 5. Imena ljudstev: Abretteni, Abrettini Obreteni. Aineti od greškiga «ir» slava, Sl a v ene h Od Aineti je dalej Eneti, Heneti, Veneti, Venedi, Vendi, Vinah Allobrogi Golobregi v Recii, A mažo n a e Omožene, vojšakinje. One niso bile v zakoni, de bi se bile zato omo¬ žene imenovale, le de so perročniši streljale so imele persa ali en secec odrezan, ino v tim so bile možkim podobne stor¬ jene ali omožene. Artobregi, to je po artih bregov stanujoči v Recii. Avari Obvari Obri od ediniga števila Obar 2. Obra. Bastarnae Bistrane v Sarmaeii. Bego- rites Vgoriči, Vgorci v Macedonii. Boji v Italii, v Vinde- licii, v lugdunski Galii ino v Akvitanii. Briganti Breganti, Brutti Vruči oboji na Italianskim. Kentauri Konjturi. Cer- veni v Sarmaeii, Corythieni Goričani, Dauni, oboji v Italii. D oliones Doljani v azj. Mužji. Dolops, množno Dolopes Delavci v Epiru, liorci Durci zidajo Thurium Durje Turje potlej Halikarnas imenovano mesto. Graji, Grajci t. j. ljudstvo na slavenski graji ali granici. Od Graje je dalej Graecus, Graeci, ino od Graeci je dalej njih dežela po latinsko imenovana Graecia. Hirpini Hribini v Italii. Na obeh straneh Hribinov je bilo polje ali ravan svet; na eni strani po slavenski Bolje’ (Pulia), na drugi pa po latinsko Campania imenovan, Ho m ona d ae Homnati v Pi¬ sidii. Kotjani Kočani v Recii ino Vindelicii, Latobriges Ledobregi v Recii. Massagetae Mesojedi v Azii. Mae- onia ali Lydia Umevna ali Ljudja, je bila maloazijatskih dežela ena, ktere ljudstvo so bili Ljudje Lydi ali Umevni Maeonii. Lydii ima edinobroj Lydus po slavensko Ljud. Maeonii ima edinobroj Maeoniiis ali pa tudi Maeon (plur. Maeones) po slavenski Umeven, Moesi, Moži Muži Mužje. Leti so se bili po Astijanaksovi smerti Frigije polastili. Par- theni Perteni v Ilirih Pecinaces, Pecinacitae Pečnjaki ali Pečniki med v Geti (to je med obdelovavci polja). Peuci- ni, Pečani na v Čudskim. Sakari, Saki Šakarji (kar pride od šaka) na Čudskim. Samnitae Samljani ali Samici v 8 Italii. Scordisa škadarci v evrop. Mužji. Scythae, v Shy- thae v edinobroji Skythes ali Scytha. Čudje Čudi, v edinobroji Čud. Nekteri terdijo, de so od Grajcov in Latinov Skythae ali Scythae imenovane ljudstva po slavenski Skitavci imenovati in sicer od slavenske besede skitati' se, ali pa od grajskiga bkutos koža. škit. Od skitati se pra¬ vijo nekteri so Skythae ime dobili, ker so se po sveti ski- tali ino niso imeli stanovitnih stanovanj. Tode besede ski¬ tati se ni bila tako po gosto v ustih Skythov, de bi jo bili ptujci posebno mogli slišati; tudi je več Skjthov stanovitne stanovanja imelo ino kmetovalo. Drugi menijo, de je beseda Skythes od grajskiga wro< koža. Res so nekteri Skytlii nosili kože, ali nekteri so imeli suknjeno obleko. Pa ko bi bila beseda Skythes od «u/rof } bi jo bili Grajci kod bese¬ do svojiga jezika Skytes bvmth pisali, pa vselej namest t ali r stavijo 5 t. j. tli, kar je znamenje, deje ta beseda od dru- got. Nekteri zgodovinarji govore od Čudo v ino njih ime marsikako pišejo, ker jim ni naš č znan. Od letih perpo- vedujejo take reči, kakošne od Skytov veljajo. To kaže, de je beseda Čud tista, iz katere šobili ptuji nekdajci Sky- thes napravili. Ko Grajci niso imeli č, so si pomagali z sk. Greški v večkrat za slavenski u velja, postavim upu rujem, ■V« duri. Grajci so tudi večkrat slavenski dvs spremenili, in Latinci za njimi v tli. Še nekoliko od Čudov! Oni so šli 633. leto pred Kr. pod vojvodstvam Madyesa (Medveda) ali Marmaresa (Mermravca) iz kimerskih gora, preobladali so Cvaksara, in mesto Ninive oblegli, ker se Cinaladen ali Serak Asirski kralj sožge. Potlej so po Gornji Azii moževali; 28 let v oblasti imeli Medijo in Egipt; mesto Si- nope so bili v novo pozidali. Med tim čašam je Sadya- tes (Sadjač) bil 12 let ljudski kralj, t. j. od 631. do 619. pred Kr. rojst. Sadjat se 6 let z Mile Žani vojskuje. Ko se je pomiril, je začel spet vojsko, ki je 11 let terpela. V leti 619 pred Kr. je bil pa za Sadjatam Halyattes (Ha- ljač Haljat) ljudski predstol v posest vzel, ino je 57 let kraljeval. Cyaksar je bil Medveda ali Mermravca in druge čudske poglavarje na pojedino povabil, ter jih goljflji- vo pomoril; druge Čude pregnal v in Medijo nazaj dobil. Ob ti perložnosti so se bili nekteri Čudje na Ljudsko odmaknili; Cyaksar jih od Haljata terja: pa Haljat inu jih noče iz¬ dati, raji ima 6 let vojsko s Cyaksaram. Od kod taka ljubezen kot od tod, ko so si bili Čudje in Haljat v poštenji in v od- kritoserčnosti v besedi in po roda enaki. Na Ljudskim se vse slavensko kaže; imena krajev, oseb, in ravno tako tudi per Čudih. Po Mermračevi sinerti je bil Zorin čudski vojvoda zoper Medjane. Ta je bil nesrečen; Medjani so ga bili pre- 9 magali, zato se je bil s svojimi Čudi na Čudsko vernil, sker- bel za omikanost in poduk svojiga ljudstva, ter mesta zidal. Cijaksar je bil pa pod svojo oblast spravil obe Armenii, Kapadocijo, Pont, Kolk in Iberio 602 let pred Kr. rojst. Solvmeri Sl e m ar ji t. j. po slemenih stanujoči ali gor¬ janci; v Pisidii, Taurini Turini Tabrini v Italii. Taurisci Tauborci, Turiči v Recii, Teleboai Televaji na jonskih otocih. 6. Mitologiške imena: Aeolus Oholi, Apollo, Palin, Baba zlata, mati bogov, per Sarmatih. Bachus, Bog. Bagoa Bogova šimbilja 1670 let pred Krist, rojst. Bajva, Vojvod to kar Tur (Mars). Bel en Velen, Belin (Apollo) bog Bretanjcov. Bor, bog vojska per Skandinavcih. Ceres boginja, Cer Čer Hčer. Cliimaera Čmera. Daur, Dur (Mars). Deda (Anteros) bog sarmatski. Diana, Divjana boginja, kije divjino streljala in ime od div, divji imela. Nje ime kot Lune je bilo Sevana od sevati sejati. Od div je tudi splošno ime divi c a t. j. tako od začetka pomenilo, ki je mogla tako rekoč divje živeti, če je hotla čista ostati. Fro Vro? bog neuremen per Skandinavcih. Heribea Hri- bja mati Bora 1. in zve ( zd 1680 pred Krist, rojst. Jan kralj v Laciu; Čud ali Tesalec. Z Janam si je v rodu ime Janova (kar mesto Genuo pomeni) Jobates Jova oteč (azijatski Jupiter) iz presvetiga imena Jehova Jova in o- tec sostavljeno ime. Jova oteč je bil kralj v Likii. Ju n a junaška boginja Turova mati Jovova ino Junakova sestra 1846 let pred. Krist, rojst. Juna vidova je kraljevala vTe- salii 1780 let pred Krist, rojst. Kikimora, ponočna bo¬ ginja. Kuretes, Korenti Kurenti Kupelni (Kvbele) popi. Kr o do Gruden, nekterim to kar Saturn okoli 1200 let pred Krist, rojst. Kybele, Kupala Kupela boginja. Kupalo bog zemelskih pridelkov, kterimu na čast so o kresu ogenj kurili ino plesali. Morebiti je bila Kupala (tudi Reja imenovana) s Kupalam vse eno'boženstvo. Leda (od led, ledja) bo¬ ginja zakonov. Lelijo bog ljubezni. Maja 1. ena zvezda med gostoževci; 2. Merkurjeva mati. Od tod beseda majka namest mati, Marčana (Venus). Permeri s tim imenam glagol merkati markati. Merčana je bila boginja per Sar¬ matih. Mars, Marž Merz (od tod merziti t. j. čertiti) bog merzenja ali vojska. Razlaganje Marsa od Mavors „quia magna vortat“' je nekako peršiljeno, ino Merz je bil v Tu račji, torej na Slavenskim rojen. Morena boginja zi¬ me. Neptun, Neuton bog morja. Nereida Nirijka (od niriti t. j. pogrezniti) Nirijova ali Morjeva hči. Nirijk je bilo 50. Nereus Nirij t. j. morje Pontov ali Neutonov sin. Neuri Neri Niri per Sarmatih ino Čudih duhovi, morebiti povodne vile. Niri a Durova žena ino Duračeva ali Turakova mati. 10 Ocean«s Oče Očan, njegovih hčeri Očeank so 3000 šteli. Odin Vodin, Borov sin bog vojska per Skandinavcih. Pe- gasus Pogaz pesnički konj. Perun sarmatski Jova, od periti t. j. zadeti, ker je s strelami zadeval. Proserpina Prozre- tina. Provo, Pravo bog pravice. Radogast Radogost, bog veselja in gostarij. Rliea Reja boginja, ki je vse re¬ dila. Ros alke gojzdne vile. Sabadius S ah asi us Zobač, tu rački kralj, ki so ga rajnciga Baha ali Boga častili 1710 pred Krist, rojst. Samothes Samec najviši bog per Galih. S ant e vi d bog (Apollo). Saturnus Zaturn (t. j. zaprav¬ ljiv, kakor še zdaj okoli O blok pravijo: to je en zaturen člo¬ vek ali zaturnež. Zaturn je pervi bagreno obleko nosil, ino se kralja imenoval 1944 pred Krist, rojst. Svoje v otroke je požerl okoli 1897. leta pred Krist, rojst. Siona Živna, bo¬ ginja življenja. Thetys Teta boginja. Thor, Tur Dur Vodinov sin per Skandinavcih. Titan oče Titanov ali Te- dan oče Tedanov. Titani so bli po drugim mnenji Uranovi in Tetini ali Tedini (Thetys Teda) otroci, kterih je bilo 45. Titan Te dan si je morebiti v rodu s teden ali tedan ino z dan ali titm dan. Nekdaj so po 10 mescov v eno leto šteli, to znaša kacih 45 tednov na leto, kakor je bilo 45 Titanov ali Tedanov, kteri šobili Titanovi, Tednovi (Solncovi) si¬ novi. Uranos, Rani, to je, zgodni. Vali, Veli Vodinov sin. Vesta Ejn« si je morebiti v rodu z besedo „nevesta“ to je, ne Vesta ali ne za devištvo odločena, kakor so bile odločene Vestaljke ali Veste. Vidar Vodinov sin per Skandinavcih. Vodan bog voda, Vojvod bog vojska, Vro bog nevremen so bili vsi znani per Skandinavcih. Zamorski boo; morja per Sarmatih. Zevs (Jova) Živec Živ, jto je, začetnik življenja. Živa boginja življenja. Živec, Živič bog življenja. 7. Imena posameznih ljudi: Abaris Obvarič pop gor- njoborskiga Santevida. Abradat Bradač mož Penthe, ktero je Kur spošteval. Atys Oteč 1. Kupalin ljubčik 2. Kre¬ sov sin', ki je bil 550 let pred Krist, rojst. na lovu ubit. Bel o vez, kralj ali vojvoda v Gornji Italii 623 let pred Krist, rojst. Berisad, kralj v Turačji. Bor 1. kralj 1680 —1660 pred Krist, rojst. Bor 2. kralj v leti 1540 pred Krist, rojst. oba v Turačji ali Tracii. Carčassis Karkaš, kralj čudski 240 pred Krist, rojst. C a rm el us Karmelj istrauski poglavar 178 let pred Krist, rojst. Cotys Koteč okoli 410. leta pred Krist, rojst. Koteč je bil grozno nesramen, kakor njegovo ime od besede „kotiti“ kaže. H časti Kotuše (Cotytto) bo¬ ginje nesramnosti ali pa v spominj Prozretinine (Proser¬ pina) otmice je bil svetačnost utemeljil. Pri ti svetačnosti so nosili veje, na njih potice in sadje, kar je vsak smel vzeti. To se ve, de se je ta god po noči praznoval, ker je bil tako 11 pohujšljiv, de so njegove otajbine ljudstvu skerbno skrivali. Služabniki tega godu, imenovani Bapti, so bili najnesramniji ljudje celiga sveta. Ti godovi so se obhajali posebno v Tu- račji, pa tudi v Atenah, v Korintu in na otoci Kio. Alkibiad se je bil v te otajbine kot sočlen zapisal. Ko ga je pesnik Evpol v koinedii „ Bapti “ imenovani popisoval, ga je bil Alkibiad ubil. — Dičen modrijan per Čudih, to je, na Getskim in Turačkim 70 let pred Krist, rojst. Divico Divko, kralj v Helvecii. Bo Ion Doljan trojanski ogleduh. Durak Durov sin kralj v Turačji 1690 — 1680 pred Krist, rojst. Gordias 1. kralj v Frigii, Gradjaš. 1450 let pred Krist, rojst. Helena Jelena, pevka 1350 pred Krist, rojst. Neka druga Jelena je bila Jovova in Ledina hči 1234 let predKrist. Helenus Jelen 1. Devkalionov sin 1574 pred Krist. 2. trojanski kraljevič 1180 let pred Krist. Helic ao n Velikaven, ki je bil pervi začel Padovo zidati. Heribea Hribja, mati Bora 1. in mati zvezd, 1680 let pred Krist. Inachus I- nak, kralj na Argoljskim 1970 let predKrist. Inacus, Ju¬ nak, kraij v Frigii 1400 let pred Krist. Neki drugi Inak Junak je bil kralj v Kapodocii 1821 let pred Krist. Leta je bil v Peloponez prišel svojo sestro Melisso (Milico?) za ženo vzet. Potlej se je bii v Kapadocio vernil, pa je bil spet nazaj prišel, tode v Tesalio. On je bil Jovov in Junin brat. Jan, kralj v Laciu je bil Čud ali Tesalec 1420 let pred Krist. Kerkura Asopova hči, ki je otoku Ker- kuri ime dala. Ime Kerkura si je v vrodu s Kerka, kar je ime več rek. Koložajn Koložen, Čud, Targitavov sin 1640 pred Krist. Kres, kralj v Frigii ino tudi na Kreti, kjer je dal ime otoku in otočanam, 1962 pred Krist. Kroesus Kres, kralj v Ljudji 548 pred Krist. Lepožajn, Lepožen Targitavov sin, 1640 pred Krist. Lydus Ljud, kralj in za¬ četnik Ljudja 1430 pred Krist. Madves in Marin ar e s Medved in Marmrav, dva čudska oblastnika 633 let pred Krist. Mae on, Umeven neki Apolinov pop Mele s, od grajškiga w£\«s t. j. čern, se je imenoval tudi Myrsus Murec od sla- venskiga „mur“ kar tudi čern pomeni. Ta je bil kralj v Lju¬ dji 747 let pred Krist. Mentor Metor Meter t. j. po nemški der Grossjahrige, der Gesetzte. Ta je bil poglavar ljudski 349 let pred Krist. Drugi Mentor je bil Homerov spremlje- vavec ino tolažitelj 1031 let pred Krist. Grajci so ga tudi Mentes imenovali. Moesades, Možat, Mužak, kralj v Tracii. Mysus Mož Ljudov sin, pervi kralj v Možji na A- zijatskim 1410 — 1380 pred Krist. Nimakus Nimak Ne- mak, kralj v Tesalii. Ochimus Očin, sin Solnca in Rode (Rože) kralj na Rodiškim otoci. Oken ali Kan« Ven sin šimbilje Mante je zidal Mantovo 1183 pred Krist. Pane- hogor, čudski kralj. Pelops, Belovc, kteriga je bil še 12 mladiga njegov oča Tantal nekterim bogovani v jed per- pravil. Ko mn je bila Cera eno pleče pojedla, mu je bil potlej Jova ali pa še sama Cera drugo iz slonove kosti na¬ redila. Abaris Obvarič Obarec je bil iz Belovčevih kosti obvar ali zavetilo (palladium) napravil, ktero je bil Trojanam prodal. Od P el o psa ima greški velki polotok Peloponez ime. Slovani pa izhod iz Greškiga morja v Cerno morje imenujejo: Belo morje. Se ve, de Slavenci tisto stegno Greškiga morja tako imenujejo, ki k njim sega; ko bi pa v Peloponezu stanovali bi tudi morje ob Peloponezi imenovali: Belo morje. Peucetius Pečic, vojvoda Arkadov v Italii 1710 pred Krist. Priamus ali Podarces Prijam ali Po- daržič, kralj na Trojanskim 1269 pred Krist. Pythagoras ino Protagoras sta morebiti Podgorec ino Predgorec; oba sta bila iz Tračkiga doma; pervi iz Samida otoka, drugi pa iz Abdere. P ter e las, kralj z zlatimi lasmi na Tafijan- skih otocih. Pylemenes Plemen, kralj v Plemenji 1209 pred Krist. Sard, kralj v Sardiuii 1301 pred Krist. Tereus, Turej Turov sin, kralj na Turačkim 1450 pred Krist. Tha- rops Čarovc, kralj na Turačkim 1456 pred Krist. The ta Teta Pelejeva žena Akilova mati 1302 pred Krist. Thrax Turak Turač (ali kakor je zgoraj Durak) Turov ino Nirjin sin da ime Thracii Turačju 1690 pred Krist. Thyia Divja mati Macedonie Mačedanje 1520 pred Krist. Z ari n čud- ski vojvoda 605 pred Krist. Z arin a, kralj Sakov Sakov na Cudskim. Tukaj sim le nektere imena sledil, veči del jih je pa še merno kterih sim šel kot metno ptujih, akoravno se mi jih je veliko slavenskih zdelo. Če se komu čudno zdi v zgor ime¬ novanih besedah kaj slavenskiga spoznavati, naj zraven do zdaj rečeniga še to pomisli. Koliko je dan današnji lastnih imen med nami, od kterih se ne more misliti, de bi bile ptuje, vender nam je pa njih šlavenska korenina neznana. Kako bi se nam tudi gotovo slavenske imena čudne zdele, ko bi jih bili Grajci ino Latini po svoje zavili in postavim iz imen: Menguš, Čirčiče, Radomlje, Pustojna, Verhnika, Beli Grad, Celjovec in Učka napravili: Menigusium, Thirithiciae, Rhodomelos, Positonium, Veraconi- cum, Veligordium, Coelivicus, Ulthisicius. Ali pa Carusadium, Arupium, Absyrtus, Olyntha, Bavo iz Kras, Rupa, Osor, Solta Bua ni še bolj spremenjeno? Pustim veljati, de sim si marsikje zastonj prizadeval sla- vensko najti, vender od nekterih imen nobeden pameten ne bo tajil, debi slavenske ne bile, postavim Isauria, Graj¬ ci, Palene namest Phlegra, Grajae, Peninae, Zerna, Belazora, Holmus, Kadunja, Lipissa Mastya, Mo¬ dra, Modrena, Nora, Nyssa, Peucae, Sardes, Sy- 13 rasela, Sora, Stene, Susidava, Vasada, Žela, Zel- cia, Amazonae, Bastarnae, Cerveni, Doliones, Pecinaces, Teleboai, Baba zlata, Bor, Dur, Dedo, Diana, Sevana, Grodo, Marcana, Nereidae, Ne- reus, Niria, Perun, Provo, Radegast, Ros alke, Živa, Živič, Bel o vez, Cotys, Diceneus, Priam ali Podarces, Zagora, Zarin, Zarina. Verh vsiga tega Plinijeve in Nepota Kornelija zgorej napeljane be¬ sede tudi niso za zavreči. Tukaj je edini namen Slavence po njih nekdanjih sta¬ novanjih iz lastnih imen slediti. Iz zgodovinskih dovo¬ dov naj bodo torej tukaj le Plinijeve besede, daljej kar je bilo pri Skitih rečeniga, in to, kar je bilo semtertje po¬ men imen razsvetliti ob kratkim v misel vzetiga. Ker so vsaj nektere imena očitno slavenske, je ž njimi v ti reči veliko skazaniga. Nekdanji Slavenci so stanovali, kakor se vidi, v Mali Azii, to je, v Mužji, v Plemenji na Trojanskim v Eolii, v Biti ni i, v Ponti, v Joni i, v Ljudji ali v Umevnim, v Frigii, v Kapadocii, v Karii, v Likii, v Pamfilii, v Pisidii, v Isaurii, na Čudskim, na Ser- matskim, in v Evropejskih deželah, to je na Turaškim, v Macedonii, na Grajskih granicah v Tesalii, v Epiru v Italii, v Recii in V^indelecii, v evropejski Mužji (Moesia), vDakii, v Panonii inv Škandinavii. To vse naj starji zemljopis teh dežela, to imena posameznih nekdajcov kažejo — to ilogodovšina spričuje! Stare zgodbe Slavljanov, posebno Korotanskili. I. Stare zgodbe Slavijanov sploh. Slavijani ali Slovani *), kterih rod je med evropej¬ skimi nar veči, so sicer še le pozno, od petiga stoletja sem, drugim Evropejcam bolj znani postali, od kar so si namreč novih sedežev bolj proti zahodu in jugu začeli iskati. Zatorej je več pisavcov terdilo, de so še le v petim stoletji, pregnani od silnih Hunov, prišli izAzije čes Uralske hribe. Vonder ako se vse presodi, kakor je reč sama po sebi, in kar se v starih pisateljih semgredočiga najde: se mora skleniti, de so *) Mislili smo vstreči bravcam slovenskiga letopisa, ako jim v kratkim , tukej podamo, kar preslavni pisatelj P. J. S a fari k sploh od slavi- janskiga rodu, in posebno od nas Slovencov noviga, poprej v te¬ mah skritiga, na svitlo postavi. Kdor želi v več, najde v knjigi: ,,Slo- vanske s tar o ž i t n o s t i. Sepsal P. J. Šafarik. Praze 1837 — ali: Slawische Alterthiimer von P. J. Schafarik. Deutsch lierausgegeben von Wuttke. 2 B. Leipzig 1844. Vredništvo. 14 Slavijani od nekdaj, to je, kakor delječ se more v dogo- divšini ljudstev z gotovostjo nazaj iti, v Evropi stanovali. Poglavitni sedeži Slavijanov se najdejo od nekdanjih ča¬ sov v Evropi, in sicer za Karpaškimi hribi na Visli in Dnjepru do Volge v sedanjim Poljskim in Ruskim. Za leto govori pred drugim, de kakor se časi bolj svitli pokaže¬ jo, precej se najdejo Slavjani v teh krajih, in sicer, kakor pravijo stari pisatelji, na neizmernih prostorih in brezštevilni. Nihče pa ne pove, kdaj ravno so semkaj prišli, kar bi ne bilo moglo zamolčano ostati, ako bi ne bili v nepomljivih le¬ tih se že tukej vselili. Tako veliko ljudstvo, kakoršno so Sla¬ vijani v petim stoletji bili, bi namreč ne bilo brez velikih pre- kucij v Evropo še le takrat priti moglo; in pisatelji, ki so veliko manjših rodov preseljevanje v tistih časih na tanjko zaznamovali, bi gotovo ne bili opustili od Slavijanov kaj ta- ciga povedati, ako bi bili v teh letih iz Azije pripopotvali. *) Kar daljej stari greški in rimski pisatelji od stanovavcov zemlje unstran Karpaških hribov povedo, ki njih podobo in navade nam popisujejo, je vse tako, kakor je le nad Slavijani najti. Postava zala, 'sivkaste oči, zagoreli lasje, ljubezin mi¬ ru, obdelovanje polja so od nekdaj Slavijanov lastnosti. Vse drugač so bili Skiti (Čudi ali Fini} in Sarmati, ki so kdaj tudi v sedanjim Ruskim prebivali. Ce kteri pisatelji Sla¬ vijanov ne razločijo od Skitov in Sarmatov, je to le pri¬ ča njih zmote ali nevednosti. Greški in rimski pisatelji nam hranijo tudi imena ljudstev v tistih straneh, ki na ravnost kažejo, ae so to Slavijani bili. Take imena so: Serbi, kakor se še zdaj en slavijanski rod imenuje; Vindi ali Vendi, kakor Nemci od nekdaj pravijo nekterim slavijanskim ljudstvam; An ti, kar je bilo tudi pri Slavijanih navadno ime. Celo ime Svoveni (nainest Sloveni) in Stlavani (namest Slavani) se najde proti koncu druziga stoletja, in posebni slavijanski rodovi, kakor; Nuri ali Nur- jani, Rudini, Bulani ali Poljani, Veleti, Severani i. t. d. Tudi stare povesti nemških ljudstev, in pa kar se pri nar starjim slavijanskim zgodopisu, mniliu Nestorji (živel je od leta 1056 do 1116) od prejšnjih časov najde, vse terdi, de so Slavijani že nekdanje evropejsko ljudstvo. Meje slavijanskih sedežev so 'mogle v pervih časih, ka¬ kor marsikteri sled kaže, prot jugu dalje seči, kakor pa po¬ zneje, in sicer do jadranskiga (teržaškiga) morja, in tu¬ kej so bili njih sosedje ljudstva Traškiga rodu. Ko so pa v petim ali šestim stoletji pred Kristusam Ga- *) Semkej se smejo oberniti Vodnikove besede: Od nekdaj stanuje v Le tukej moj rod; Ce ve kdo za druj’ga, Naj rdee: od kod! 15 lijani ali Vlahi od zapada čez snežnike proti jugu, iu po¬ leg Donave proti jutru derli, so se mogli Slavijani čez Do¬ navo nazaj in zad za Karpaške hribe umakniti, kjer je po tem njih meja prot jugu bila; in nekdanji Veneti ali Ve¬ neč ani (Benedčanij pri jadranskim morji so pred ko ne njih ostanki ta stran Donave bili; tako tudi nektere nekdanjih ilirskih ljudstev. Prot jutru so njih stanovanja šle čez D nje p er in dol do černiga morja, in njih sosedi tamkej so bili Sarmati. Prot polnočni strani je bila Volga mejnik, in naprej so sedeli mnogi rodovi Skitov ali Čudov. Prot večeru je bilo izhodno morje, dokler niso Normani Slavijanov od tam pre¬ gnali, kar se je zgoditi moglo v drugim stoletji pred Kri- stusam. Nižej doli med Vjadro (Odro) in Vislo pa ni bilo sta¬ novitne meje. Sosedje na to stran so bili zgorej Litvani, Slovencam po rodu bližno ljudstvo; in nižej Nemci v mno¬ gih rodovih. Splošno ime Slavijanov nekdaj ni bilo sedanje; po vsim pa je soditi, de so se sami sploh Serbe imenovali; ptujci pa so jim rekli Vindi. Sedanje ime Slavijanov ali Slo- venov se je še le pozneje od eniga rodu na vse razširilo. V petim in 'šestim stoletji so bili Vindi, posebno ti proti za¬ hodu zraven Nemcov; Anti ti proti izhodu pri černim morji; Sloveni pa so se rekli posebno rodovi proti polnoči pri iz¬ viru Volge. — Posamesnih rodov je več imenovanih, kakor: Nuri ali Nurjani, Budini, Pevkini ali Bužani, Bulja- ni ali Poljani, Besi, Saboki, Pjenjani, Veleti, Igla- ni, Ivjani, Pagorici, Severani, Tirevci i. t. d. — Mest po posebnim imenu ne povedo stari rimski in greški pisatelji, ker so jim kraji bili preveč neznani. Vode pa pišejo, kakor: Vislo, Dnjester, Dnjeper, Dvino, Volgo i.t. d. Od posebnih zgodb med Siavijani malo vedo stari pisa¬ telji, ker so bili ljudstvo miroljubno, ki je raji v pokoji svoje polje obdelovalo, kakor pa z vojsko se pečalo, čeravno šobili, ako je bilo treba, hrabri vojšaki; saj bi drugač ne bili mogli obstati pred roparskimi sosedi. To vonder je gotovo, de so z Galijani ali Vlahi, z Nemci in Normani, in s Sar¬ mati imeli hude boje. Tudi Rimljani pod cesarjem Voluzi- janam so se vojskovali v letu 2o3. Hvaljeno sploh pa je bilo njih kmetijstvo, in imenovana je bila njih kupčija, ker skozi njih seliša je šla cesta za blago med černim in izhod¬ nim ali baltiškim morjem od juga in jutra prot večeru. V starih časih Šlavijani niso bili v cele kraljestva ali cesarstva združeni, ampak večidel so se v veliko manjših ro¬ dov ločili, kterih je vsak imel svoje kneze, župane ali voj¬ vode, in svoje postave in naredbe. Le v kaki sili ali vojski se jih je po več vkupej zedinilo zoper občinskiga sovražnika, 16 in so si koga v velikiga kneza ali vojvoda izvolili, kte- riga ptujipisatelji včasih kralja imenujejo. Od tod je prišlo, de, ako ravno jih je bilo silno veliko število, ni od njih nek¬ danje mogočnosti in gospodovanja čez druge ljudstva nikjer posebne besede. — Vera starih Slavjanov je več Bogov razločila, posebno je bil Belibog in Černibog; uni darovavec dobriga, ta začetnik hudiga. Tudi so po raznih krajih imeli posebne bo¬ gove, med kferimi so bolj znani: Perun, kakor Bog groma, Svantovit, Badogost kakor bog sprejemanja in postrežbe ptujcov, Živa kakor boginja življenja i. t. d. Tem so darove nosili, in za njih službo so imeli tempeljne in loge s poseb¬ nimi služabniki teh svetiš, ki so bili zlo časteni. II. Preseljevanja slavijanskih rodov in njih sedanji sedeži. Ko je Hunov silno ljudstvo iz Azije priderlo in pod svojim vojvodam Atilam naglo veliko kraljestvo vkupej spra¬ vilo, so tudi Slavijanski rodovi njih moč občutili; nekaj se jih je sili podvreči moglo, nekaj se jih je prostovoljno mogoč- nimu gospodstvu pridružilo. Kakor je pa po smerti Atilovi vsa Hunska oblast razpadla, so tudi Slavijani hiteli poprejšnjo svobodo si prisvojiti, in vsak rod je zopet za se ravnal. In od zdaj, in še več, ko je tudi zahodno rimsko cesar¬ stvo konec petiga stoletja padlo, se je začelo veliko preku- covanje in preseljevanje med evropejskimi narodi. Nar pred so se vzdignili nemški rodovi, in so si iskali drugih sedežev v prijetnih južnih deželah. Kakor so ti prostor naredili v zgornjih krajih na Vjadru (Odri) in Labi in nižej pri Do¬ navi, so jeli Slavijani se za njimi pomikovati; in razširili so se skoz zdanje turške dežele do Greškiga, višej gori do Italijanskiga in čez polovico zemlje, ki se zdaj nemška šteje; celo v Holanškim in Angleškim se jih je nekaj vselilo; več rodo’v je pa še v poprejšnjih sedežih ostalo. Od tega časa so med Slavijani kraljestva ali veči vladarstva se začele, in tudi keršanska vera je med nje pot našla. Mnoge Slavijanske ljudstva se zdaj zamorejo nar bolj po sedežih in po'jeziku razločiti, in sicer v dva reda: juž- no-izhodni in zahodni. K južno-izhodnim Slavijanam se štejejo: Rusi, Bul- gari in Iliri, ki obsežejo Serbe, Horvate in Slovence (Štajarce, Korošce in Krajnce). Iv zahodnim pa se štejejo: Lehi, h kterim gredo Po¬ ljaki, Sležani inPomorjani; Čehi z Moravani in Slo¬ vaki; in Polabani, h kterim so vzeti: Veleti, Bodrici in Lužičani. Nekoliko posebej od teh rodov: i. Ruski Slavijani. Teh je bilo od kdaj več posebnih rodo'v z raznimi imeni, kakor: Sloveni (posebej tako ime- 17 novam) Serbi in Horvatje, Krivici, Dregoviči, Vja- tiči, Bužani, Poljani, Severjani i. t. d. Bili so v de¬ vetim in desetim stoletji v novo carstvo združeni, in so ime od novih gospodov na se vzeli. Ker namreč sami med seboj se niso vedili umiriti, so poklicali Normane ali Varjaze, neki nemški rod iz sedanjiga Sveškiga, ki se je sam tudi Ruse imenoval, in teh vojvoda Rurik je bil začetnik rus- kiga carstva; in od zdaj so se Var jazi s Slavijani zme¬ šali, in vsi vkupej ime Rusov obderžali. — Keršanstvo je konec devetiga stoletja prišlo po greških misijonarjih med Ruse, in je pod velikim knezam Vladi mir a m popolnama gospodovati jelo v letu 988. 2 . Bulgarski Slavijani. V sredi in konec šestiga sto¬ letja so se Slavijani, ki so prišli iz zgornili krajev sedanjiga Ruskiga, po mnogih bojih z greškimi cesarji vsedli poleg dolnje Donave do černiga morja, in so se razširili sčasama v Traško, Albansko in Greško. Konec sedmiga stoletja so prišli ti Slavijani v oblast Bulgarov, ljudstva F inski ga rodu, in potem je obojim vkupej zmešanim to ime ostalo. Keršanska vera je med pravimi Slavijani že popred mogla biti znana; celo bulgarsko ljudstvo s svojini knezam vred pa je še le v letu 861 k ti veri stopilo, in sicer po prizadeva¬ nji ss. Cirila in Met uda. 3. Serbski Slavijani. Ti so prišli v letu 636 iz Be¬ le Serbije, kakor se je zemlja unstran Karpaških hribov v sedanji Galicii imenovala, in so se od tam, kjer Sava v Donavo priteče, na Drini in Bosni do jadranskiga morja vsedli, v sedanji Serbii, Bosni in Dalmacii. Keršeni so bili krog leta 638 od rimskih misijonarjev. 4. Horvaški Slavijani. Njih nekdanje stanovanje je bilo unstran Karpaških hribov v soseski Serbov v Beli Hor vatli; prišli so v sedanje sedeže od Dr a ve na Savi, Ko¬ pi in Uni do jadranskiga morja in Istre v letu 634, ravno tako kakor Serbi od greškiga cesarja Heraklija poklicani. Keršeni so bili tudi krog leta 638 od rimskih misijonarjev. Imeli so kakor Serbi svoje župane in velike župane. 5. Korotanski Slavijani ali Slovenci od Donave do j adranskiga morja v sedanji Avstrii, na Štajarskim, Ko¬ roškim, Krajnskim in v Furlani). Od teh spodej več. 6. Poljski Slavijani. Ljudstvo enaciga rodu in jezi¬ ka, ki se sploh imenuje L e hi in bolj navadno Poljaki, je sedelo že v petim stoletji, kakor še zdaj od Karpaških hribov do izhodniga morja in od Vjadre (Odre) do Buga in Vi- sloke v sedanji Galicii na Poljskim in enim delu seda¬ njiga pruskiga kraljestva. K Poljskim Slavijanam šene šte¬ jejo samo ti, ki se prav za prav Poljaki imenujejo, ampak tudi Sležani in Pomorjani. Do devetiga stoletja se od Poljskiga ljudstva malo ve; takrat je še le kaj gotoviga od 18 njih kraljev.—Keršanstvo se je sčasama približalo, pa še le konec desetiga stoletja se je popolnama tara uterdilo po čeških in nemških misijonarjih. 7 . Češki Slavijani. Čehi so prišli v drugi polovici pe- tiga stoletja v svojo sedanjo deželo, ki leži na Moldavi in Labi, krog in krog od hribov omejena; njih prejšnje stano¬ vanje je bilo v beli Horvatii, in tedej je bilo tudi več Horvatov v njih družbi in tudi drugi rodovi. Od začetka niso bili pod enim vladarjem združeni, dokler jih je Samo, pred ko ne rojen Slavijan iz sedanjiga Holanškiga, zedinil, in stiske Frankov ali Brancov in Avarov ali Obrov otel; po¬ zneje še le so gotovo imeli vojvode, ki so vsimu ljudstvu zapovedovali. — Keršanska vera je v sredi devetiga stoletja med Čehe prišla po nemških misijonarjih in sv. Metu da, aposteljnu Moravanov. 8. Moravani in Slavaki. Ti so pred ko ne ob enakim času kakor Čehi prišli izza Karpaških hribov, ker so z nji¬ mi eniga rodu in enaciga jezika; in so se vsedli na Moravi in Vagii in na obeh straneh Donave v sedanjim Moravskim in Ogerskim. Bili so dolgo časa manj imenovani, dokler je njih knez S v at o p luk mogočno gospodovati začel. — Ker¬ šanska vera se je med Moravani in Slovaki začela po nemš¬ kih misijonarjih,' bila pa je do dobriga uterjena od dveh svetih bratov Cirila in Met uda. Ona sta bila rojena v Selunu fTesaloniki}, Macedonskim velikim mestu, sta znašla v letu 855 slavijanske čerke, ki r ulic o imenovane, sta oznanovala v letu 861 vero v Bulgarii, in sta vpeljala službo božjo v slavijanskiin jeziku; v letu 863 sta bila k Moravanam poklicana. Slavijanski obred (viža božje službe} od nju vpe¬ ljan, pa se ohrani vonder le med Siavijani, ki se izhodne ali greške cerkve derže. 9. Polabski Slavijani. Tako se zamorejo imenovati sploh Slavijani, ki so se v severnih nemških deželah na Labi (Elbe} od Českiga do izbodniga morja vsedli, v seda¬ njim Saksonskim, Pruskim in Meklenburškim do Bu¬ kovca (Liibek). Prišli so v te strani v sredi petiga stoletja; če ravno je boj z Nemci za posestvo zemlje že dolgo po- pred se mogel začeti. Med Polabani so razločiti trije veči rodovi: V eliti ali Lutici, Bodrici in Serbi ali Sorbi. Hude in dolge vojske so imeli z Nemci od časov Karlna Velikiga, dokler šo čez tri sto let prišli v njih oblast. V dolgi stiski nemških gospodovavcov so Polabski Slavijani večidel svoj domači jezik zgubili in govore nemško; le Sorbi v Lu¬ žici so ga se nekoliko ohranili. Keršansko vero so nemški misijonarji v devetim stoletji goreče oznanovali Polabanam, pa po dolgim trudu je še le v dvanajstim stoletji povsod bila spoznana, ker je Slavijane 19 stiskanje nemških knezov preveč zaderžavalo, se Jjuči evan¬ gelija vdati. 111. Stare zgodbe Korotanskih Slavijanov ali Slovencov. 1. Pregled zgodb Korotanskih Slavijanov. Slavijanske rodove, ki so v srednjih časih od jadran- skiga morja do Donave sedeli v zgornji in spodnji Av- striii, naštajarskim, Koroškim in Krajnskim, tudi v Istrii, Furlanii in nekdaj naTiroljskim in Bavarskim smemo sploh imenovati po zgledu Nestorjevim: Korotance (ime je od stariga imena dežele: Karantanija; sami se imenujejo Slovence; ptuji pisatelji jim pravijo Vindi, Win- den.) Dežele, kjer zdaj stanujejo, so imele pod Rimljani raz¬ ne imena: Norikum, Liburnija, Istrija, Karnija in> Panonija so tukej vkupej zadevale; snežniki so vmes me¬ jili, in reke: Mura, Sava, Drava i. t. d. so dajale vodo. Kdaj de so Slavijani po padu rimskiga gospostva nar pred v te dežele prišli, niso vsi pisatelji ene misli. Nekteri menijo, de že v letih 334 in pa 452; pa Sarmati, tamkej imenovani, niso Slavijani, ako se bolj na tanjko preiše. Ako se besede pisem iz tistih časov vkupej vzamejo, je soditi, de so med letam 592 in 595 Slavijani te kraje posedli, ali po lastnim nagibu, ali nekoliko od Obrov ali Avarov prisilje¬ ni; ti Obri namreč, ljudstvo iz Azije unstran Uralskih hribov, so takrat v sedanjim Ogerskim sedeli in slavi- janskim ljudstvam več ali manj nadlego delali. Korotanski Slavijani se od začetka najdejo z Obri združeni; z njimi vred so se bojevali v letu 595 zoper bavarskiga vojvoda Tasilota, in pozneje so Istro ropali. Vletu 612 ali 613 so se ti Slavijani zopet z Bavarci bili. Kmalo po tem pa so Slavijani sami od Obrov mogli dosti terpeti, in tudi franški kralj D agobert jih je pritiskal. v Zato so se njih knezi tudi zedinili s Samotam, ki je na Češkim (ne med Korotanci) svoje gospostvo bil vstavil, in Slavijane stiske Obrov in Frankov otel. Od leta 670 do 735 so Korotanski Slavijani večkrat imeli s Furlanskimi vojvodi boje, so tudi en del skoz kratik čaz jim dacijo dajali. Veči nevarnost, zgubiti svojo svobodo, pa je žugala Slavijanam od strani Frankov, ki so bili nemško ijudstvo, gospodvajoče v sedanjim Francoskim. Kakor so namreč Bavarci bili potlačeni, so bile odperte vra¬ ta do Korotanskih Slavijanov. Te je takrat vladal Borut, pervi znani knez v teh deželah. Borut od začetka je še samosvoj bil; sila vojske gaje pozneje v ptujo oblast djala. Za njim je bil sin Karat, zatem Hotimir (Kajtimar) knez, in po tem Via d uh (Valjhun). Bavarski vojvoda Tasilo II. je iskal se od franškiga vladarsta odtergati, in Korotansko sebi podvreči, kar se je pred ko ne zgodilo. Ko je tedej 20 Tasilo od franškiga vladarja Karlna Velikiga bil pre¬ magan, je tudi brez dvoma Korotansko prišlo v popolno oblast Frankov, in strani in knežije slovenske so bile razločene; imenuje se namreč od zdaj Slovenska stran, in knežije Metlika, Pivka, Kras, Istra, Krajna i. t. d., in postav¬ ljeni so bili knezi in vojvodi slavijanskiga in nemškiga rodu. Ko so bili že Obri pokončani v letu 799, ni stalo nič več Frankam nasproti. Od zdaj je sužno slovensko ljudstvo malo imenovano bi¬ lo; stisko je gotovo hudo terpelo pod ptujimi gospodi, kakor njih sosedje Horvatje in pa Polabski Slavijani; njih knezam je bila senca vrednosti pušena, moč pa je bila v ro¬ kah iranskih vojvodov; in ime Slav, prestvarjeno v besedo Sklav, je sužniga pomenilo. Dežele slovenske so bile pod Karlnam Velikim in njegovimi nasledniki v tri strani razločene: izhodno ali obersko stran (sedanja Avstrija} — koroško vojvod¬ stvo, in slovensko stran (Krajnsko in en del Štajarskiga). Une dve ste bile pod bavarskim, ta pod furlanskim voj¬ vodam. Izhodna stranje imela več knezov, dokler je niso Ogri ali Madžarji, ki so v tistih časih se sedanjih sedežev pola¬ stili, pokončali, in tem so jo zopet knez Leopold in ba¬ varski vojvodi vzeli, kar je bilo začetik poznejiga av- strijanskiga vojvodstva. — Štajarsko vojvodstvo se je začelo iz strani, ki jo je knez Otaker napravil, in ki se je v dvanajstim stoletji zlo povečala. — Zemlja med Muro in S avo, sedanje Kor o š ko in en del Š ta j ar skiga, je kakor Koroška stran imela svoje kneze, kterih pervi je bil Salaho v letu 828; pozneje je bila v vojvodstvo povišana, in sinovi nemških kraljev (Nemško je namreč že zdaj svoje kralje dobilo) so bili zaporedama vojvodi, dokler je vojvoda Mark- vard Koroško tudi za svoj rod dobil. — Notrajnsko in Dolensko je bilo za en čas z istrijanskim vojvodstvam združeno; stanovavci te strani so se s horvaškim knezam Ljudevitam zvezali in zoper Frankone vzdignili; kmalo pa so bili premagani, in še hujši stiskani. — Iz posamesnih knežij Koroškiga in Istrijanskiga je postalo Krajnsko vojvodstvo. Že konec desetiga stoletja je Gorensko, ka¬ kor posebna stran, „krajnska stran“ imenovano; knez je bil Kuno, kije na Goričanah stanoval, inse krajnskiga kneza imenoval; pozneje so drugi knezi imenovani; dvakrat so tudi Oglejski patrijarhi krajnsko stran v dar prejeli za svojo cerkev. Sčasoma je Krajnsko porastlo s pridevkam raznih knežij, in je bilo vojvodstvo imenovano in je prišlo v oblast avstrijanskih vojvodov v letu 1361. Luč keršanstva je od dveh strani prišla k Slovencam, namreč od Ogleja (Akvileje) po italijanskih, in od Solni- 21 gagrada (Salcburga) po nemških misijonarjih; keršanska vera, ki je bila pred že tukej doma, je bila namreč o pri¬ hodu Slavijanov zaterta. Oglejski patrijarhi so si gotovo pri¬ zadevali, Slovence za vero pridobiti, pa je malo od tega pi- saniga. Več se ve od nemških oznanovavcov evangelija. Med temi je pervi sv. Amand, škof iz Holanškiga, kije ob času Samotoviga vladanja k Slovencam prišel. Posebno pa je sv. Rupert, Vormski škof na Nemškim, ki je Solnograško škofijo postavil in sam slovenske dežele obiskal, si dosti pri¬ zadeval, odleta 684 — 718; odtod je tudi apostelj koroš¬ ki imenovan; za njim pa bavarski vojvoda Tasilo II. in solnograški škof sv. Virgil; cerkve in samostani (kloštri) so bili zidani. Gospasveta, Lurna i. t. d. so nar starji cer¬ kve v teh straneh. Ljudstvo pa se je ustavljalo, ker je vse nove reči iz rok hudih ptujcov sovražilo, in je vse ptuje du¬ hovne pregnalo, dokler ni Valhunj, korotanski knez, nove pomoči iz Bavarskiga dobil; to je bilo vse v letih 745 do 788. Arno, sv. Virgilija naslednik, je dopolnil, kar je pred¬ nik začel. Kakor posebni korotanski škofje so v tem času imenovani Oton v letu 823, in pozneje Oz val d. Prepir med Oglejskim patrijarham in velikim škofam So In o graškim je cesar Karl tako razločil, de naj Drava mejo dela, v le¬ tu 810. —• V božji službi je bil skozi latinski jezik v na¬ vadi, dokler je v časi aposteljnov moravskih sv. Cirila in M etuda po ietu 863 slavijanski jezik za en del in za en čas nastopil. 2. Rodovi in sedeži Korotanski h Slavijanov. Zraven imen Sl o ven co v in Vin do v so tudi posebnih rodov imena najti, kakor Rakušani, Ivorotanci ali Ko¬ rošci, Štajarci, Krajnci i. t. d. Rakušani so bili Sla- vijani v izhodni strani ali sedanji Avstrii, tako imenovani od prejšnjih stanovavcov, Ra k ato v. Ti Slavijani so se kmalo zgubili; v dvanajstim stoletji že skorej ni sledu od njih, ker so v Avstrii sploh Nemci nastopili. — K or ata n (Goratan) ali Koroško je nar več obseglo sedanje Koroško, en del Štajarskiga in Tiroljskiga; in ime je narejeno iz stariga „Karantania,“ kar v galijanskim jeziku pomeni kamnito zemljo; prebivavci se imenujejo Koro- tanci, Korošci. — Krajna ali Krajnsko pomeni zemljo ob kraji; ali pa je iz stariga imena Karnija ali Karniola prenarejena be¬ seda, ker so nekdaj Kami v ti strani prebivali. — Slovenska str a n je obsegla sedaujo Mariborsko in Celjsko kresijo, in en del K raj n s kig a. — Stajarsko ima ime od Štire, reke in mesta v gornji Avstrii. — Zraven teh rodov so tudi Horvatje pri Ljub¬ nim (Leoben) do ogerske meje, Stodoraniin Suselci v nekterih Štajarskih dolinah imenovati. 22 Iz do zdaj rečeniga se spozna, de so se Slovencov se¬ deži od sedmiga do enajstiga stoletja dalje stegnili, kakor dan današnji. Zdaj jih namreč prot večeru Soča meji (razim Rez ij ans k e doline in nekterih krajev v zgornji Fur¬ lanih); prot severju pa B e Ij ak, Celjovec, Ernavž, Rad¬ gona. Takrat pa so bili meja med Slovenšino in Nemšino hribje od izvira Drave do Salce, dalje ta reka in Ina do Donave; prot Severju Donava od Pasava do Dunaja (Beča); tedej se je Slovensko v Avstrii, Sol- nograškim, zgornjim Štajarskim, večini deluKoroš- kiga, Tiroljskim in tudi v Furlanii zgubilo. Pričajo pa stare pisma, de je vse to kdaj Slovensko bilo, in nekaj še sedanje imena krajev, voda in hribov povedo. Še je'prašanje: od kod so Korotanski Slavijani prišli, v kteri deželi so njih prejšnji sedeži iskati? Jezik njih je horvaškimu in serbskimu od nekdaj zlo podobin; tedej bodo tudi njih prejšnje seliša unstran Kar- paških hribov v Galicii i. t. d. iskati. To je tudi s tem po- terjeno, de se med njimi rodovi ravno iz tistih strani, kakor Horvatje, Stodorani in Suselci imenujejo; tudi vode se tukej in tamkej enačili imen najdejo, kakor Štira, Sa¬ na ali Savinja. Bolj natanjčno preiskovanje zna še kaj več razodeti. Izpisik iz P. J. Šafarika, poslovenil Peter Hicinger. Križanske vojske. *) f. §. Zakaj so se kile vnele? Konštantin Velki, ki se je pervi izmed ajdovskih ce¬ sarjev k sv. veri spoznal, in svoj cesarski sedež iz Rima v novo sozidani Carigrad (Konstantinopel) prestavil, je v za¬ četku 4. stoletja vse preganjanja zastran vere prepovedal, Kristjane pomiril in poskerbil pravimu, živimu Bogu častivno službo vpeljati. V ta namen je ukazal na svoje stroške so- zidati v Rimu cerkev sv. Janeza v Lateranu, ki jo še dan današnji imenujejo pervo celiga sveta; mnogo lepo Božje veže v Carigradu, ravno tako tudi krasne in drage cer¬ kve v Jeruzalemu čez Božji grob, v Betlehemu, kjer je bil Jezus rojen, in na oljski gori, kjer se je bil v nebo vzdig¬ nil. Od tačas so bližnji in daljni Kristjani, zlasti iz zahodnih dežel, če dalje bolj te sv. mesta v Judeji pobožno obiskovali. Greški cesarji, nastopniki Konštantina, so radi vidili dan za dan veči število božjopotnikov v Jeruzalem prihajati, zakaj *) Poskušnja obcinskiga zgodopisa za Slovence. Pisavec. 23 veliko denarjev so iz večernih dežel prinašali, in jih po ce¬ sarskih deželah popušali. Saraceni, Arabskiga naroda in Muhamedanske vere, ki so bili od 7. stoletja sv. mesta pod svojo oblast spravili, niso Kristjane nadlegovali, marveč jim v Jeruzalemi lastniga patrijarha in očitno službo Božjo dovolili; tudi se jim je do¬ bro zdelo, de so božjopotniki ‘iz zahodnih krajev veliko de¬ narjev prinašali. Ali'število romarjev, ki so iz večernih de¬ žel hodili Božji grob in druge sv. mesta obiskavat, je zmirej veči postajalo, zlasti h koncu 9. stoletja; ker so kristjani me¬ nili po pregovoru: Tavžent in ne več tavžent let, de tačas bo konec sveta. Ne le samo prosti, ali ljudje nizkih stanov, tudi imenitni knezi, žlahtniki, škotje, minihi i. t. d. so na Božjo pot v Jeruzalem ali posamezno ali pa večkrat tudi v zlo velicih trumah hodili. Marsikteri med njimi so tleli od tako žive pobožnosti, de so želeli v tistih sv. krajih svoje življenje skleniti, in tam v sv. zemlji zakopani druziga Gošpodoviga prihoda pričakovati. Saracenam, ki so bili bi- striga uma, je pa zadnjič tega preveč bilo; bali so se od kristjanov kakiga punta, ali tudi kake vojske, so začeli jim tedej davke nakladati, in jim na mnoge druge viže zabavljati. V 9. stoletji so prišli divji Turki, tudi Muhamedanske vere, so Saracene zapodili in sv. mesta pod-se spravili. Turki so pa kristjane hudo stiskali in strašno z njimi ravnali; cer¬ kev Božjiga groba so premenili v Muhamedanski tempelj, in iz cerkve Gošpodoviga vstajenja so naredili konjsko štalo. Od božjopotnikov so terjali zlo veliko dacijo; kdor si je ni upal plačati, ni smel v mesto. Mnogi bolj siromaški romarji, ki so prišli čez leto hoda dalječ sv. mesta obiskat, so mogli od težavne poti in pomanjkanja posušeni in oslabljeni, brez Božjiga groba viditi, pred mestnimi vratmi ostati, kjer so brez oživljenja in tolažbe, mestno ozidje pobožno kušovaje, vrev- šini pomirali. Papež Silvešter II. je že konec 10. stoletja v imeni Jeruzalemskih kristjanov vse verne opominal in poprosil, de nej se vzdignejo in v jutrove dežele podajo sv. mesta iz rok nevernikov rešit. To opominovanje je bilo j>a še tačas čez in čez v nemar pušeno. Medtem so romarji se zmirej v velicih številih sv. mesta obiskovali, po poti pa nazaj in doma veliko tožili; kako hudo de Turki kristjane stiskajo in zaničujejo in kako prav de bi bilo , kristjanam v svetih mestih na pomoč iti. Papež Gregor Vil., možak edino krepkiga duha, je želel kristjane jutrovih dežel, ki so se bili že blizo 200 let popred skujali in samovoljno od Rimske cerkve ločili, zopet pod svo¬ je perute spraviti, in iz Jeruzalema sčasama sv. vero na¬ prej po izhodnih deželah ploditi. On piše 1074. leta nem- skirnu cesarju Henriku, de nej se vzdigne, sv. mesta rešit, 24 de on sam mu hoče v ta namen 50,000 že pripravljenih mož dati. Ker je pa cesar tačas mnoge druge siljene opravke imel, v ni iz tega nič bilo, in vse je se pri starim ostalo. Čez 20 let kasneje gre Peter iz francozkiga mesta A- miena doma — zavoijo svojiga samotniga življenja tudi pu- šavnik (jeremit) imenovan — na Božjo pot v Jeruzalem. On je bil že nekterikrat pred, v bolj prijetnih časih za krist- i 'ane, svete mesta obiskal, in zdaj vidi z lastnimi očmi, v akšnih strašnih stiskah, v kakim zaničevanji in revšini se sv. mesta in Jeruzalemski kristjani znajdejo. To ga tako vžge, de serčno stopi k Simeonu, patrijarhu v Jeruzalemu, se čez to pomenit. Ta mu reče: „Na greškiga cesarja, kte- riga so Turki že večkrat premagali, in mu veliko dežel vzeli, ne gre se clo nič pri tim zanašati; ko bi pa hotli večerni kristjanski kralji in knezi njim na pomoč priti, bi bilo clo lahko sv. mesta Turkam oteti.“ Peter se mu priporoči za prošne pisma v ti reči na papeža; gre na večer pred odho- dam iz mesta še k Božjimu grobu molit, in ponoči v sanjah se mu je zdelo, de sliši glas iz neba rekoč: „ Vstani!— vstani berž! in poskerbi brez strahu, de se bo moja lastina iz rok nevernikov otela.“ On se zdaj krepkiga zadosti misli, otetje sv. mest in Jeruzalemskih kristjanov srečno speljati. Peter podviza, gre naravnost v Rim, poda prošne pis¬ ma papežu Urbanu II. in mu še živo z besedo dopove, v kakšnim revnim stanu de so sv. mesta, in kako hudo de Turki kristjane stiskajo, zaničujejo in tarajo. To čuti, gane in omeči sv. Očeta do solza; on reče zdaj Petru: „Pojdi! — nagovarjaj in napravljaj kristjanske ljudstva, njih kralje, kne¬ ze in veljake k velicimu delu, k sveti vojski; za vse drugo bom že jest sam poskerbel.“ Peter, zdaj tako od papeža po- oblasten, ne bodi zanikern, gre od mesta do mesta, od dvora do dvora; bos, gologlav, od posta in truda sčinjžen, de je suhi pošasti podoben, in v rastergani suknji, s ktero je bil sv. mesta obiskal. Božjo martro v roki deržeč pridga v cer¬ kvah, na tergih in poljih. Ognjeni pogled iz njegovili globo¬ ko vsajenih in vnetih oči slednjiga presune; kdor ga čuje, me¬ ni, de preroka glas sliši in ostermi. Človeštvo se da po ve¬ černih deželah grozno za Božjo čast vneti; veliko je ze bilo vojsk na svetu, pa le iz napuha, iz jeze in sovražtva, iz la¬ komnosti ali za družili posvetnih dobičkov voljo; zdaj pa e- dina misel: Božji grob in druge sv. mesta nevernikam o te ti, — vse večerne kristjanske narode tako vname in spod¬ bode, de so ljudje iz kraja pripravljeni vzdigniti se, vjutrove dežele iti in se za Gospodovo čast in za sv. mesta pognati. Sivi starčiki poišejo svoje zarijoveno orožje; fantiči se va¬ dijo sulico krepko deržati in se z njo zaganjati. Povsod se govori in dopoveduje od velicih znaminj; tukaj padajo zvez- 25 dice od neba kot sneg, tam vidijo na nebu ognjeno pot proti izhodnim deželam, verh vsiga druziga razglasijo še, de mo¬ gočni cesar Kori Velki, ki so ga bili že blizo 300 let po- pred k očakam v grob položili — je zdaj v Porečju (Ahni) od smerti vstal, sam sveto vojsko v izliodnje dežele voditi. Ako ni bilo ravno vse to res, vender spričuje, kako goreče de so se dali ljudje tistih časov za Božje reči vneti, in de so se bolj za Božjo čast, kot za lastne posvetne dobičke poganjali. Kadar je bil Peter, jeremit, svojo naročbo opravil; povabi sv. oče Urban II. velik cerkveni zbor v Pijačenco na Talijanskim sušca mesca 1095. leta. Toliko škofov, žlaht- nikov in druzih gospodov se je bilo sošlo, de so mogli pod milim neham se meniti. Ako so ravno v tim zboru poslanci greš- kiga cesarja Aleša Kome na terdili in spričevali, kako si¬ ljeno in potrebno de je Turka — ki se zmirej na vse kraje širi — v strah djati, in ako so ravno mnogi Talijanski go¬ spodje vpili, de so pripravljeni na sv. vojsko podati se, ven¬ der ni bilo še v tem zboru nobeniga praviga sklepa storjeniga. Za malo mescov kasneje gre sv. oče Urban v Kler- rnont, sred Francozkiga, kjer seje bil na njegovo povelje drugi velik cerkveni zbor snidil; prišlo je bilo v kup 13 nadškofov, 200 škofov, 4000 opatov, proštov in druzih du¬ hovnikov; in zraven njih še 30,000 knezov, vitezov" in dru¬ gih deželnih gospodov. V sred zbirališa pod nebam je bil visok oder napravljen s častitljivim sedežem ali tronam. Pa¬ pež stopi na-nj od svojih kardinalov spremljen; Peter, jere¬ mit, začne na njegovi strani pervi govoriti, in povzdigne svoj glas — pri zlo veliki tihoti — za Božji grob, za sv. mesta, za kristjane v Jerusalemi in za Božjo čast s tako gorečno¬ stjo, kakor še nikoli, de sam grozno omečen in ganjen je mogel omolkniti. Vsim se solze vderejo, eni zdihujejo, drugi stokajo slišati, kaka nečast de se Božjimu grobu godi. Zdaj se vzdigne in dokonča jeremitovo govorjenje sam sv. oče re¬ koč: „Ne bom obrisal vaših solza; raji zjočimo , moji bratje! — grenko žalost, ki jo občutimo zastran gnjusobe na sv. me¬ sta; pa gorje — gorje nam! če druziga nimamo od solz; gorje nam! — če še dalje pustimo lastino našiga Gospoda v rokah ognjušenih nevernikov! Ni prav ne, de bi slepi Turki gospodovali čez kraje, kjer je bil naš Zveličar rojen, kjer je živel, in za naše odrešenje terpel in umeri. Iz Jeruzale¬ ma nam je beseda Gospodova došla. O vernite se potočiči sv. vere nazaj k svojimu studencu! Ali si bo mogel neki Gospod druzih vojšakov obuditi? Ali hočete čast pod njegovo slavno bandero vojskovati se drugim pustiti? Ali vender ne — zdra¬ miti se iz svoje tožljivosti! Na noge vi junaški žlahtniki! V jutrove dežele z vami! tam mašovajte velike krivice in ra- žaijenja nad neverniki; tamkaj spokoriti svoje rope, požiga- 26 nja in mnoge nad mirnim človekam storjene uh i tj a ali moritve. Vi odertniki ubozih, vdov in sirot; vi divji razbojniki in glad- ni jastrobi; vi, ki ste svoje roke nar raji s kervjo svojih bratov omadeževali, berž z vami v izhodne kraje očistiti svo¬ je meče s kervjo nevernikov! — Vi dozdaj hudičevi vojaki — postanite za naprej vojšaki živiga Boga! Nič se ne bojte pod njegovim svetim banderam! — Vzdignite se tedej in pojte tje; mi vas zarotimo, ali vender ne mi, sam Gospod vas za¬ roti. Vi žlahtniki in drugi vojaki; vi bogati in ubogi, vi vsi, kakor ste se tukaj sošli, vzdignite se! — Nobena zaveza, ne do žen, ne do otrok, ne do blaga vas nikar ne zaderžuj. Spomnite se besed Gospodovih: kdor očeta ali mater bolj ljubi od mene, ta ni mene vredin; in kdor zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta ali mater, ali ženo, ati otroke, ali njive za mojiga imena voljo, bo stokrat toliko prejel, in večno življenje posedel. In de ne bo clo nobena skerb vaših sere pri tem težila, podveržemo vse vaše pod skerb, varstvo in brambo sv. cerkve. Ravno tako oznanimo tudi vsim, ki bi se prederznili, vam na sv. vojski, ali vašim doma kej zabav¬ ljati; vas ali njih kej škodovati, kletev sv. cerkve!“ Zadnjič je še zapovedal, de vsi, ki se bodo na to vojsko podali, nej si dajo na desno ramo iz rudečiga sukna ali židanja križ pripeti ali prišiti, de se bodo po njim od družili ljudi razločili. Kdor si je pa dal tak križ na 'ramo pripeti, je bilo, ka¬ kor de bi bil prisegel na sveto vojsko iti; od tod so se te¬ dej ti vojšaki križanci imenovali, in te vojske: križanske vojske. Kadar papež zgovori, vstane grozno velik hrup in vpitje po vsim zbirališu rekoč: Bog če! — Bog če! — in ta bese¬ da postane navadna, se z njo eden druziga na križansko vojsko vnemati in spodbadati. Zdaj poklekne škof Adhemar pred papeža in ga poprosi mu dovoliti, de bi na sv. vojsko sel; papež ga zvoli per ti vojski svojiga namestnika, in mu pripne rudeči križ na desno ramo* Od visokih gospodov je bil mogočni grof. Rajmund iz Tuluza pervi, ki je za križ poprosil; za njim jih 'je še na tavžente pristopilo in križ vzelo. Vse je hotlo v jutrove dežele potegniti; pomenili so se pa bili, in besedo si dali; de na Velki š mar in 1096. leta se hočejo vzdigniti. Zdaj vstane veliko gibanje in rožlanje po vsih zahodnih deželah; umetni kovači imajo dela, de ne vejo kam z njim; ne samo z orožjem za bojevanje, ki je obstalo v zlo velicih in težkih mečih, sulicah in strašnih, okovanih tolkavnicah, ampak tudi z železno oklepo za vse žlahnike, ki so se ta¬ čas vitezi imenovali, in ki so bili od glave do pet z žele¬ zarn oblečeni. Eni poprodajo svoje lepe premoženja po zlo nizkih cenah se s potrebnim denarjem za tako pot in vojsko 27 previditi; drugi zastavijo iz enaciga namena svoje grajšine ali cele knežije kraljem ali drugim knezam. Judje si de¬ lajo s posojili grozno velike dobičke. Marsikteri menijo, de jih ne bo več nazaj, in de si bodo že — če ne umerjejo — s svojo junakostjo v izhodnih deželah dovelj novih g raj š in, knežij ali še clo kraljestvo pridobili; zapišejo tedej svoje glav¬ ne imenja bližnji žlahti, ali prijatlam. Tako je na cerkve, škofije in samostane v tistih časih zlo veliko premoženja pri¬ šlo. Veliko jih je bilo, ki so šli iz prave goreče pobožnosti na križansko vojsko, de bi se bili za svoje grehe vredno spokorili in svoje duše ohranili; ali drugi so šli, de bi bili s tako potjo ob enim vse svoje velike dolgove poplačali. Kdo bi jih bil neki po jutrovih deželah lovil? — Mnogiteri so se pa le z tem posojavcam vmaknili; zakaj ojstro je bilo od cerkve pre¬ povedano križanca — dokler ni domoprišel — po posojilih ali tudi po obrestih ali litih praskati. Nevoljni minihi, ki so se samotnigaživljenja in domače pokoršine naveličali, razujzdani duhovniki, od gospodov preveč stiskani kmetje — vsi taki in enaki so zlo radi rudeči križ na desno ramo si pripeli. Kmetje so žene in otroke fajmoštram izročivši, jo zlo veselo v iz¬ hodne dežele potegniii. Kaj bomo še rekli? — Tudi potepu¬ hov in vlačugarjev, tatov in razbojnikov, ostudnih in zanič¬ ljivih zveržkov ženskiga spola, se je bilo na cele trume kri- žanski armadi pridružilo, in je šlo v Judejo, ne ravno vselej se ojstro spokoriti, temoč večkrat še bolj razvujzdano živeti in veči grehe delati kot popred donui!- 2 . §. Perva križanska vojska. Na pervo križansko vojsko se poda veliko slavnih voj¬ vodov, junaških knezov in druzih plemenitnih vitezov, — pa noben kralj; kar ni bilo prav, zakaj tako niso ga imeli gla¬ varja, ki bi mu bili vsi pokorni, ampak slednji je zapovedo¬ val trumi, ki si jo je bil nabral. Hugo, francozkiga kralja brat, si nabere nar bolj krasno in svetlo trumo fracoske žlah- nosti; delali so namreč železne oklepe in čelade za viteze, ali na černo pofarbane, ali pa so jih vgladili in vlikali kot ogledala, in jih še vdelovali z zlatimi žnorcami in rožcami, de je oklep z orožjem vred za eniga viteza — žlahnika — dostikrat zlo visoke cene bil. Rajmund, grof iz Tuluza, se odpove za vselej domovini, vzame od nje slovo in obljubi poslednje dni svojiga življenja v službi Rožjiga groba po¬ svečevati, torej ga njegova gospa na sv. vojsko spremi. On spravi pod svoje bandero križance iz južniga Francozkiga in iz Lombardškiga. Robert, Nonnandski vojvod, zastavi vse svoje grajšine Engležkimu kralju, svojimu bratu, za več let, in vodi na vojsko vse junaške možake iz Engležkiga in Nor- 28 mandškiga. Tako so si nabirali tudi drugi vojvodi in knezi svo¬ je trume. Nar bolj korenjaški in nar imenitniši med vsimi je bil pa Bogomir Bujlonski, vojvod Lotrinški, ki je s svojim bratam Balduinam vse voj sak e zbral, ki so imeli iz unkraj Rajna vzdigniti se. Tankret, v žlahnodušnosti in in pobožni junakosti Bogo miru nar bolj enak je vodil iz Talijanskiga cvet Normandške žlahnosti. Veliko tih križan- cov se poda po suhim, veliko več pa po morji v jutrove dežele. Moji žlahniki, zlasti francozki, ki so od nekdaj bolj lah- komiselniga in čverstiga duha, so s tako gorečnostjo za vse potrebno poskerbeli, de o velki noči, tedej štiri mesce pred čašam jih je bilo že zlo veliko čisto pripravljenih. Ti so se v Parizu člo ponosno- obnašali s svojimi svetlimi oklepi, kras¬ nimi čeladami, ozalšenimi še z velicimi šopi zlo drazih tičjih peres, s svojim bliskečim orožjem, in z zlatarn naštikanimi podsedlicami; peš ali jezde so po mestu vpili: Bog če! Bog če! — Tudi Peter jeremit si ne da pozimi počitka, ampak si napravi tudi lastno vojšno trumo. Sneg komej spomladi skopne, pa pride že — v začudenje vsili — s trumo 15,000 križancov pred grad Bogomira, in ga pokliče na pot. Bo¬ gomir, vidši tako derhal, toliko de ne samih zveržikov in smeti človeštva, ni hotel se clo nič z njo pečati; reče tedej jeremitu: „Pojdi naprej v izhodne dežele, in jest bom — moz beseda — na velki Šmarin se že vzdignil." Peter iz Amiena je tedaj pervi, ki gre z svojo trumo na križansko vojsko; ali kakor kepa snega, ki se na verhi sterme in gladke gore vterže in doli vali, postane velika, de celo vas z prebivavci vred zagerne in pokonča, je rasla tudi njegova truma dan za dan — vse nakazno se jo je prijemalo—• tako, de jo je mogel zadnjič razdeliti, in polovico svojimu na¬ mestniku Valterju, nekimu revnimu francozkimu žlabniku, ki so mu bili zrekli „Nimanič“ oddati. Pisavci tistih časovpravijo, de obe trumi ste se bile narasle do blizo 300,000 duš; zakaj tudi veliko ženin otrok je z njima šlo; vse je hotlo v jutrovih deželah si kej bolj zmoči. Ne jeremit, ne Valter nista mogla, kakor bi treba bilo, svojih trum v potrebnim strahu obderžati. Val ter pelje svoje naprej. Nem ško so še precej srečno prešli, ali na spodnjim Ogerskim in Bolgarskim so jeli s silo jemati, ropati, požigati in ljudi moriti. Ogri in Bulgarci vsta¬ nejo na noge, jih veliko razpode, ali zajmejo ali pomore, de jih je bilo clo malo do Carigrada ušlo. Je remi to vi kri¬ žanci pa tudi niso nič bolji bili od Valterjevih; narveč so si hotli serca hladiti nad Ogri in Bulgarci zavoljo tega, de so bili Valterjevo trumo pomorili; ali tudi njim se je ravno ta¬ ka godila, tako, de je Peter komaj komaj z malo tavženti do Carigrada jo vnesel. Greški cesar jim ne da v mesto sto- 39 piti, ampak pred mestam so mogli v stanu ostati, dokler jim ni ukazal čez vozko morje v Malo Azijo prepeljati se; zakaj serčno je želel se tacih prijatlov berž ko berž znebiti. V Mali Azii so pa ne čez dolgo potem Turkam v pest padili, kjer so revno konec vzeli. Peter in Valter sta jo k vsi sreči še o pravim času nazaj potegnila in z 3000 možmi v Cari¬ grad prišla; vse drugo je bilo poginilo. Nemških križaneov spravi v kup na Rajnu Gotšalk, duhoven, čez 12,000; ravno toliko tudi Volkmar, dijakon, na Saksonskim; obe trumi ste na Ogerskim in Bulgarskim kakor poprejšnje zavoljo ropanja in morije nesrečno poginile. Erih, Lejninski grof, je pa začel s svojo še veči križan- sko armado že doma, to je, po Rajnskih mestih jude — zato ker so njih očaki Kristusa nekdaj križali — daviti, moriti in v njih skrinjah si kaj za popotnico poiskati. Rajnski škofje so bili tega žalostni in zlo hudi; veliko judov sov svojih po¬ slopjih — ki so jih tačas svete imeli — pri življenji ohranili; pa vender niso mogli vbraniti, de bi se jih ne bilo veliko po¬ morilo. Ti roparski trumi se je po Ogerskim in Bulgarskim, kakor vsim poprešnjim, godilo; malokdo zmed njih je svoje življenje ohranil. Tako je bilo med 2 do 300,000 ljudi ne¬ potrebno, po neumnosti in malopridnosti pred, ali komej sred poti poginilo, brez de bi bil kdo zmed njih Jeruzalem vidil, ali Božji grob obiskal, in pred, kakor se je še ta prava kri- žanska vojska začela. Bogomir Buj Ionski si nabere 80,000 pešcov in 10,000 svetlo oklepljenih in orožjenih vitezov, in se vzdigne z njimi na Velki Šmarin 1096. leta. De bi bil čez Ogersko in Bul- garsko v miru šel, je bil popred z njimi pogodbe storil. Jih zagotovil, de njegova armada jih ne bo nadlegovala, jim je bil neke slavne gospode v poroštvo dal. Tako pride srečno v Carigrad. Ali Aleš, greški cesar, ki je tu stanoval, in po¬ pred večerne kristjane v Pijacenskim zboru po poslancih pro¬ sil, de nej pridejo mu pomagat Turke odgnati, vidši zdej tako močno armado v sredi svojiga cesarstva in poglavniga mesta, se hudo prestraši, misleč, de ta bo zdaj njemu veljala za toljkanj več, ker je bil še popred ukazal veliko tistih križan- cov, ki so se po morji v izhodne dežele prepeljevali, po svo¬ jih vojšnih barkah zajeti in v Carigrad pripeljati. S takim zavitim, hinavskim, in verh tega še prevzetnim obnašanjem se je bil križanskim knezam hudo zameril; malo je manjkalo de ga niso iz njegoviga zlatiga sedeža pahnili, in se njego- viga, že zlo majhniga cesarstva ob enim polastili. To bi bilo tudi gotovo se zgodilo, ko bi jih ne bil žlahnodušni Bogo¬ mir pomiril in pokrotil. Zdaj 'narede križanci novo pogod¬ bo z njim; oni mu obljubijo 'in s prisego poterdijo vse me¬ sta, kijih bodo Turku oteli, in ki so popred njegove bile, 80 mu izročiti; on pa se zaveže potrebniga živeža za njimi po¬ šiljati, jim še 2000 vojakov na pomoč da, in vse križance v sedmih dneh čez vozko morje na uno stran, v Malo Azijo, na svoje stroške prepelje. Veliko več Križancov se je po morji v izhodne dežele podalo; Benečani, Genuezi in Pizanci sojih prepelje- vaje in živež za njimi pošiljaje velike zaslužke imeli. Tačas so bili obogatili in si tako zmogli, de so kasneje večidel iz nevošljivosti, lakomnosti ali prevzetnosti se večkrat med sabo, ali tudi z druzimi hudo vojskovali. Velkitravna 1097 se je bila vsa križanska vojska v Mali Azii na zemlji greškiga cesarja sošla. Tu so vsi vojvodi in knezi te svoje prešteli, in v svoje veliko veselje se prepričali, de jih je bilo vsili 500,000' pešcov in 100,000 konjikov brez duhovnih, starih žen in otrok. Zdaj se vzdignejo in vzamejo s silo nar pred Nicejo v Bitinii, sedež Turškiga sultana, in izroče to mesto po¬ šteno po dani besedi greškimu cesarju; ali od tega dne so nasreče, terpljenja in britkosti čez-nje šle, de ni za izreči. Turki zaviti, sercni in junaški, so se za vsak pedanj sveta hudo bojevali; kakor so se vmikali, so vse proti za sabo po- končevali, še clo sadno drevje posekali, de bi bili križanci od lakote poginili. Greški cesar jim je zinirej po menj in zadnjič clo nič več živeža pošiljai; strašna vročina v tistih bolj podsončnih deželah, ktere niso bili navajeni, jih je hudo parila; verh vsiga druziga so jih še mnogoverstne nalezljive bolezni davile, de so dan za dan kapali kot muhe. V sedmih mescih jim je bilo 98,000 konj pocerkalo, de jih niso več imeli čez 2()00. Mnogi imenitni gospodje so mogli vbJe je¬ zditi; ovni in prešiči so njih rištengo za njimi nosili. Nobe- nimu ni popred v glavo padilo, de bi jih utegnile na ti vojski take nesreče zadeti. Valterja Ninianičeta so Turki na nekim čakališu ubili. Križancam serce vpada, oni začnejo misliti in se meniti, de treba je verniti se; vojvodi in drugi knezi bi jo bili tudi gotovo skrivaj domu potegnili, in ljud¬ stvo bi bilo še v veči revšini poginilo, ko bi jih ne bila serč- ni Bogomir in njegov zlo veljavni brat Bo emu n d s krepki¬ mi in tolažljivimi besedami primorala ostati. Na jesen tistiga leta vzame Balduin, Bogomirov drugi brat, E de so, in se za naprej knez tega mesta imenuje. Bogomir in ti drugi so Antiohijo — nar slavniši mesto nek¬ danjih Rimlanjev v Aziji — oblegii in stiskali. Križanci de¬ lajo čudeže junakostva; sam Bogomir mahne cniga sovraž- niga konjika' z mečem — ki ga z obema rokama derži — na levo ramo tako, de pride vun pod desno pasilio; glava, kos herbta z desno roko se zavali na tla, z drugim lierbtam in levo roko derja pa konj nazaj v mesto, de to viditi vsi od r Sl groze osterme. Po devetih mescih obsedenja in grozovitniga bojevanja jim nekdo mesto izda. Pa komej se križanci te velike sreče radujejo, pridejo že okolni Turski knezi dobro združeni s strašno vojsko nad-nje, in jih v Antiohijo za- pro in hudo stiskajo; tudi na kej taciga niso križanci popred mislili. Branijo se zdaj na vso moč, pa vse nič ne zda. Ta¬ ka strašna lakot v mestu vstane, de eni izkopujejo že Turške merliče, z njimi se gladno nasititi; drugi zlezejo v černi noči iz mesta v stan k Turkam in Kristusa zataje, de bi le kej jesti dobili; — zadnjič vse obnemore, nibče neče Več se bo¬ jevati, ampak v hiše se zapro in obupaje smerti pričakujejo. Ali pri taki grozovitni britkosti vstane naglama v mestu ve¬ liko gibanje, šunder in veselo vpitje. Peter Jernejev, francozki duhoven, živo dopoveduje križancam, de sv. An¬ drej se mu je že trikrat v spanji prikazal in mu povedal, kje de sulica zakopana leži, s ktero je bila prebodena Gospodo¬ va desna stran; to de nej skoplje, in z njo de bodo sovraž¬ nika premagali in odpodiii. On pravi, de jo je skopal in jo zdaj vsim kaže. To križance tako ogreje, de vsi ene misli hočejo na enkrat iz mesta na sovražnika planiti, komej jih knezi nekoliko v rede postavijo, in se, desiravno suhim po¬ šastim enaki, z vso serčnostjo in junakostjo bojujejo. Pa kaj pomaga! začnejo počasi se vmikati; k vsi sreči zagleda ne¬ kdo zmed njih svetliga viteza delječ zadej po nekim gričku berž doli jezditi in zarjovi na vso moč: Poglejte sv. Jurja! — sv. Juri podviza z vso nebeško vojsko nam na pomoč! — To vname, ogreje in spodbode križance zopet s tako juna¬ kostjo, de Turka otepejo, premagajo, odpodijo in se njih sta¬ nu polastijo, kjer so 'se tako lačni in trudni dovelj z žive¬ žem previdili. Ker niso imeli križanci nobeniga glavarja, ki bi bili mu vsi pokorni, vstane po taki častitljivi zmagi med njih vojvodi in knezi veliko prepiranje, čiga de bo zdaj Antiohija? —• Po velikim besedanji in zajedanji postavijo zadnjič s težavo Boemunda, perviga Bogomirjeviga brata, vojvoda Antiohije. To se pa enim tako kadi, de nejevoljni od nevošljivosti se domo vernejo; drugi so pa brez se za Antiohijo bojevati na morskim bregu čakali, de bi bili vidili konec svojih sobratov. Velkiga travna 1099. leta se vzdigne križanska armada, gre med goro Libanon in morjem nazaj proti Jeruzalemu in si mnoge mesta prek morja podverživsi pride brez posebnih nesreč blizo sv. mesta. Tankred, eden nar žlahnodušniših in junaških knezov, ktermu je vse prepočasi šlo, zderkne s svojim čverstim konjičem naprej, pride čez malo dni nazaj, in dopoveduje v stanu, de je že pri jaslicah Gospodovih v Be¬ tlehemu molil, in Jeruzalem blizo vidil. Ta povedba križance tako ogreje, de se še tisti večer vzdignejo, in drugo jutro 32 6. Rožnicveta 1099 na visočine E m a vsa pridejo, od kodar Jeruzalem zagledajo. Velik šum, veselo vpitje se čuti po vsiin stanu; vsi padejo na kolena; vsi tudi sivi bradači se od veliciga veselja milo jočejo; na enkrat hočejo vsi v veliki zmešnjavi kar na mesto planiti; s težavo jih vojvodi zaderže, in jim dopovedo, de to se mora le v modrim redu speljati. — Jeruzalem je bil s krepkim in visokim ozidjem obdan in z 60,000mi Turkov za brambo previden; križancov pa ni bilo prišlo do njega čez 40,000, vsi drugi so bili ali pogi¬ nili, ali se domu vernih'. Ti pridejo in mesto obležejo, pa brez potrebniga živeža, brez vode, brez pripravniga orodja in priprave tako mesto naskočiti, in v taki grozovitih vročini, de marsikteri se v razkopano perst zarinovajo ohladiti se; drugi prilezejo ponoči s težavo do mestniga ozidja, in, ga milo poljubovaje, od oslabljenja tam pomirajo. Ali vender pri tacim pomanjkanji in tako veliki revšini križancam serce še ne vpade. Za več milj delječ, pri S ih emu se z lesam pre- vidijo, si iz njega potrebne, in mestnim zidam enako visoke turne narediti. Kadar je bilo vse napravljeno, in turni za¬ dosti blizo mesta pomaknjeni, se vsi spovejo, obhajajo, in napravijo sveto in častitljivo procesjo okoli mesta. Turki pa znad mestniga ozidja vidši tako službo Božjo jih zasmehujejo. Potem so dvakrat ozidje naskočili, pa nič opravili; sovražni¬ ki so jih streljali s pušicami, lučaii, kamnje na-nje valili, jih z razbeljenim žeplam in vrelim oljem polivali; 15. Maliga serpana pa 1099 •— 28. dan po začetim obsedenji — gre sam Bogomir na verh svojiga turna, vidi nekiga se leske- tečiga viteza po oljski gori doli jezditi, ter zavpije na ves glas: Lejte! lejte nebeške znaminja! — Od zgorej nam pride pomoč! •—• On ukaže lesen mostič iz svojiga turna na mestni zid spustiti; gre pervi po-njim, maha in seče na Turke •— ki niso bili v železnih oklepih — de je bilo strah; za njim gre¬ do drugi in serčno sečejo; ravno tako iz družili turnovfne- kteri bolj junaški podvizajo mestne vrata od znotrej odpreti; zdaj vse v mesto vre, in sekajo, in mesarijo, in morijo s tako togoto, s tacim grozovitnim sovražtvam, s takim neusmiljeni e m, de otroku v maternim telesu ne prizanesejo; pokoja si ne dajo, dokler še od kakiga Turčina slišijo. Število pobitih cenijo po- pisovavci tiste morije na 100,000 ljudi. Mestni kristjani so bili v svoje cerkve bežali, in se tako ohranili; Turkam pa ni nič pomagalo v svoje tempeljne bežati, tu so jih še bolj sku- poma pomorili. Po tako strašno dokončanim delu sleče Bo¬ gomir, sleče Tankret, slečejo vsi vitezi svoje železne okle¬ pe, denejo na stran svoje kervavo orožje, in gredo bosi in gologlavi k Božjimu grobu z veliko pobožnostjo in grenkimi solzami Bogš, za odpušanje svojih grehov prosit. Kdor bi jih bil zdaj vidil v njih pohlevnosti in v tako goreči pobožnosti, 33 bi ne mogel kratkonikar misliti, de taki pobožni ljudje bi v stanu bili, tako morijo storiti, kakor so jo bili ravno dokon¬ čali. Zdaj so se vidile dan za dan po mestu, od cerkve do cerkve, procesije pokorjencov premikati se, ki so peli med drugim tudi hvalne pesmi, de jim je dal Bog teh dni do¬ čakati; vsi se vesele, zlasti Peter jeremit, kteriga Jeruza¬ lemski kristjani zdaj svojiga odrešenika slavijo. Osmi dan potem, ki so bili merliče pospravili, in ker- vavino po mestu oprali, si postavijo latinskiga patrijarha, in Bogomira Jeruzalemskiga kralja zvolijo; on vzame si¬ cer oblast, pa se le varha Božjiga groba imenuje rekoč: „kjer je Jezus ternjevo krono na glavi imel, bi se ne spodo¬ bijo, de bi jest zlato na glavo djal.“ On si obderži 2000 pešcov in 300 konjikov v svojo in svojiga kraljestva brambo. K Jeruzalemu je še tikalo 20 gradov in tergov; to je bilo ravno kraljestvice, pa vender tudi 2000 pešcov in 300 ko¬ njikov je premalo bilo ga pred Turkam braniti in obvarovati; vse so le preveč brez premislika ravnali. Bogomir umerje že čez eno leto svojiga kraljevanja in ga pokopajo v cerkvi Božjiga groba. Njegovi mlaji brat, Balduin postane Jeruzalemski kralj, in se brez premislika kralja imenuje. Tako so bile sv. mesta Turkam otete, pa ne ravno za dolgo; zakaj slavneji kristjanski vojvodi ali knezi, ki so bili Judejo po sili Turkam vzeli in si jo med seboj raz¬ delili, niso hotli biti eden druzimu v strahu, premalo so bili kralju v Jeruzalemu podložni, med njimi ni je bilo nobene prave edinosti pa zastopnosti; pa tudi vsi so imeli premalo moči Božji grob, druge sv. mesta in deželo v miru pred Tur¬ kam ohraniti. 3. §. Druga križausba vojska. Jeruzalemski kraljič in drugi vojvodi, ki so si bili Ju¬ dejo — zdaj tudi „Palestina“ imenovana — med seboj razdelili, in se v nji veselili, so premalo moči imeli Turkam soperstati; ti so jim bili že Edeso vzeli, in kristjani so bili v velikim strahu, de bi ne bili tudi ob Jeruzalem prišli. Čez 50 let potem, ko so bili sv. mesta iz rok Turka oteli, pridejo poslaniki iz Jeruzalema k papežu Evgeniju III. in ga z gorečo besedo milo milo poprosijo, de bi se nova križanska vojska iz večernih dežel v brambo teh mest vzdignila. Pa¬ pež se jih usmili, pošle francozkimu kralju Ludviku VII. pismo, v kterim vsim Francozam zapove vzdigniti se v hram¬ bo sv. mest, ktere so bili njih nekdanji očaki Turkam oteli. Papež obljubi vsim križancam kakor nekdaj Urban II. po¬ polni odpustek, pa tudi dolžnikain odpustik vsili natečenili obrest, in vzame vsili križancov žene, otroke in premoženje pod mogočno brambo sv. cerkve. 3 84 V vsih večernih deželah ni ga bilo v tistim času bolj imenitniga moža od sv. Bernarda; s svojo nezmerljivo u- čenostjo, z ojstrostjo, pobožnostjo in svetostjo svojiga življe¬ nja, in z mnogimi čudeži, ki so se že takrat od njega povsod razglasovali, si je bil tako slavo zadobil, de papeži, kralji in drugi knezi so se v večih rečeh po poslancih ali pismih le z njim posvetovali. Evgeni papež piše tedej tudi Bernardu, svojimu nekdanjimu učeniku , mu priporoči križ pridigovati, to je, ljudstva na novo vojsko v brambo Božjiga groba na¬ pravljati. Kakor nekdaj Peter jeremit, hodi zdaj sv. Ber¬ nard okoli križ oznanovaje, vojsko čez Turka v spokorjenje grehov s tako gorečnostjo priporočevaje, in srečen izid voj¬ ske tako gotovo obljubovaje, de se po večernih deželah zno- vič vse za tako vojsko vname. Ludvik VII. povabi fran- cozke stanove v Vezele, neko Burgundsko mesto, kjer jih narpred sam, potem pa tudi sv. Bernard s tako živimi be¬ sedami omečita, de po vsim zbirališu začnejo vpiti z velikim glasam: „Bog če! Bog če!“ — Ludvik s svojo kraljico E- leonoro si dasta narpred od sv. Bernarda križice na des¬ ni rami pripeti; zdaj hoče vse križ imeti; velike, že pred pripravljene zaloge tacih križcov se ta hip razdele, pa še premalo jih je; tu jim verže sv. Bernard svoj plajš rekoč: Slednji, kdor ga še nima naj si naredi' iz njega križ. V dru¬ gim enakim stanovskim zboru ga zvolijo vodja ali vojvoda sv. vojske; pa take časti ni vzel; v svoji ponižnosti se je raji, potem ko je Francozko pretresel, pridigovaje na Nemško podal, kjer so ga — desiravno niso njegoviga jezika zasto- pili — kot preroka zvesto poslušali. Nemškiga cesarja Kon¬ rada III., ki je bil že pred obljubil sv. mesta enkrat obiska¬ ti, ni mogel Bernard s pervo besedo k temu napraviti; pa vender še enaki dan pridigovaje na večer v Špajersko ško¬ fijski cerkvi pričo njega od poslednjih reči, ga tako omeči in f ane, de se mu solze s curkama vderejo, in de precej za riž prime. Cesar Konrad III. nabere 70,000 nemških, okleplenih in dobro orožjenih vitezov ali žlahnikov, kterih slednji ima še seboj po tri do deset bolj lahkih konjikov, pešcov je bilo pa skorej brez števila, ravno toliko, ko ne več, jih napravi tudi francozki kralj Ludvik VIL Pisavci te druge kri- žanske vojske terdijo, de obeh armad je bilo na število še več, kot v pervi vojski, v kteri so jih bili vojvodi našteli pešcov in konjikov čez 600,000 mož. Ker sta dva tako mo¬ gočna in slavna glavarja s tacimi vojskami v izhodne deže¬ le se podala, misliti bi bilo, de bi bila mogla celi svet pre¬ magati. Konrad se vzdigne pervi 1147. leta iz Norimberga — Ludvik pa kmalo za njim — in pride v Carigrad k greški- 35 mu cesarju Emanvelu Komenu, ki je bil njegov svak. Kot v pervi vojski se tudi zdaj Greki boje, češ, de bi ta njim ne veljala; spomnili so se dobro, kako so pred 50. leti pervi križanci po njih deželah razsajali, znabiti, de tudi zdaj niso ravno vsi in vsiga plačevali, z eno besedo, vere jim ne dajo, in jih le po strani gledajo. De bi bili poprejši in gotoviši se jih znebili, jim dajo nezveste in izdajljive potokaze, ki jih naravnost Turkam v pest peljejo. Po vsakdanjih, zlo ker- vavih bojih, po pomanjkanji, lakoti, nalezljivih boleznih in prepiranji med višimi žlahniki je Konradova armada tako v nič prišla, de je je bil clo malo do Antijohije pripeljal; tu jo je pustil, in se sam kot romar v Jeruzalem podal svojo obljubo spolnit; je pri Božjim grobu molil, in se potem domu vernih Večerni kristjani so tačas Greke, ki so bili samovoljno od Rimske cerkve se ločili, tako močno sovražili in zaniče¬ vali kot Muliomedane ali Turke; torej da neki francozki škof svojimu kralju Ludviku svet se Carigrada polastiti. Kralj pa tega ne stori, ampak gre iz Carigrada naprej za Konra- dam, in pride ravno kakor ta skorej ob vso svojo armado, de tudi on je celo malo do Antijohije pripelje; til jo pustivši gre tudi on na Božjo pot v Jeruzalem in od tam pride nazaj domu. V r idila sta namreč Konrad in Ludvik, in se prepri¬ čala, de med kristjani in njih vojvodi v Palestini, ali na sv. zemlji ni je bilo nobene edinosti, narveč le nevošljivost, klav- sanje, razpertje in hudo sovražtvo, torej jim pustita tii malo vojakov, kar sta jih še imela in gresta domu. Tako sta te- dej svoje armade, brez kej z njima opraviti, zgubila, in brez časti in slave, toliko de ne tudi brez sjiremništva domu prišla. Vse Francozko godernja zdaj strasno čez sv. Bernarda, in ga černi brez konca in kraja rekoč: „kaj se vtiče minin v posvetne reči? nej moli raji v svoji celici; on sam je kriv smerti toliko sto tavžent ljudi, ki jih je s svojim jezikam o- mamil, de so šli v izhodne dežele revno poginit." Ali on jim odgovori: „Tudi Mozes je Izraelcam obljubil, de jih bo Bog v njim obljubljeno deželo pripeljal, pa de noben tistih, ki so šli čez rudeče morje, ni va-njo prišel, in scer zastran velicih pregreh, s kterimi so Boga razžalili; ravno tako de je tudi on v Božjim imenu križancam srečni izid vojske obljubil, pa njih ostudne pregrehe so jih pomorile, de niso sv. mest vidili." V resnici niso bili zdaj križanci več tako ponižni, pobožni in za Božjo čast vneti kot v pervi vojski; veliko je bilo tacih, ki so šli na to križansko vojsko, de bi se bili po¬ tepali, de bi bili žerli, pijančevali^ nesramnosti delali i. t. d.; ni čuda, ko truma tacih ljudi berz pod zlo pride. 36 4. §. Tretja križanska vojska. Ker so vojvodi in knezi na sv. zemlji iz velike nevoš- Ijivosti in lakomnosti se vedno med sabo prepirali; je bilo Turkam kar lahko čedalje bolj od vsih strani jih stiskati; v tacih okoljnostih pošiljajo pogostne nove prošnje pisma v Rim za novo križansko vojsko, pa iz Rima jim le lepe besede da- jajo. Jeruzalemski kraljic Balduin IV. umerje; zdaj se ti drugi tamkejšnji vojvodi med sabo hudo prepirajo, čigavo de bo to kraljestvice, desiravno ni bilo nič nad njim, dobi ga Gvidon Luzinjanski, pa ne za dolgo. Saladin, ki se j$ bil po pravici meča egiptovskiga sultana storil; Sirijo, Mezopo¬ tamijo in Arabijo pod-se spravil, je Gvidota poslednjiga Jeruzalemskiga kraljiča v zmagljivi bitvi pri Tiberiadi vda- ril in vjel, in 2. kozoperska j 187. leta Jeruzalem po 33 dneh obleženja po pogodbi dobil. On da kristjanam z de¬ narjem se odkupiti, ubogim pa, vidovam in otrokam je milo podaril 220,000 zlatov, in jih ukazal do Tira s potrebno stražo spremiti, de bi jih ne bil nihče obropal. Tir, in mno¬ gi drugi tabri ali obzidane mesta še kristjanam ostanejo, tudi Gvidota Luzinjanskiga Saladin prostiga spusti na priseženo obljubo, de se ne bo več nikoli z njim vojskoval; v Jeru¬ zalemu ukaže pa vse cerkve, v kterih so 88 let kristjani Kristusa molili, v Muhamedanske tempeljne premeniti. Novica, de sv. mesto Jeruzalem je Turku v roke pa- dilo, celo Evropo, zlasti pa bolj večerne kristjane v grenko žalost in strah pripravi; povsod se govori, de je treba Božji grob, tedej Jeruzalem iz rok Turka oteti. Malo popred bi ne bili papeži za to nič opravili, ali zdaj, ko je bil Božji grob zgubljen, sta papež Gregor VIII. in njegov naslednik KI emen lil. po minihih, ki so povsod ljudi na križansko vojsko nagovarjali in terdili, de ni vredin deleža v Božjim kraljestvi, kdor bi nam ne pomagal Gospodove lastine „Božjiga groba“ iz rok nevernikov rešiti — večerno stran cele Evrope s tako gorečnostjo spodbodila, de je skorej vse od kraja pri¬ pravljeno bilo v jutrove dežele vzdigniti in za Gospodov grob se pognati. Kakor pri izhodu Izraelcov iz Egipta so stali možje, žene in otroci; stari in mladi, z roncam ali tor¬ bo, in palico na hišnim pragu, berž stopiti pod bandero izvo¬ ljenih vojvodov. Trije nar slavniši in mogočniši evropejski vladarji si vza¬ mejo voditev te tretje križanske vojske na glavo; EVide- rik I. tudi Rudečobradic imenovan, nemški cesar, in brambnik sv. katoljške cerkve, Rihard, ki so ga tudi levovo serce imenovali, angležki, in Filip Avgust francozkikralj. Vse Beneške, Genveške in Pizanske barke na srednjim mor¬ ji, pa tudi vse severno Nemške, Danemarske, Norveške in 37 Švedske so imele ali s prepeljevanjem križancov, ali njih o- rodja, ali potrebniga živeža v jutrove dežele zlo veliko opra¬ viti; in ti mornarji so delali pri tem take dobičke, de marsi- kteri so bili grozno obogateli. Po celi Evropi je bilo veliko gibanje; sv. vera, prevzetnost, nečimernost, vitežka junakost, kupčijska samopridnost; vse to in enako je čudno pripomoglo, de vsa večerna evropejska stran je bila viin in vun enimu semnju podobna. Od kar se ve, je bilo to edina prigodba na svetu. Friderik I., ki je po svojim stricu Konradu III. nem¬ ški cesar postal, je bil možak visociga in nevstrahljiviga du¬ ha; Lombardam zmirej puntarskim je bil Milan, njih poglav- niši mesto tako razdjal, de se je z drevesam brazda čez-nj storila, in ga je s soljo potrosil. On se v letu 1189 pervi na vojsko podd in vodi 150,000 dobro orožjenih nemških križancov; ima v svojim spreinništvu pet posvetnih zlo mo¬ gočnih vojvodov in pet slavnih knezoškofov, potepuha pa no- beniga saboj ne vzame; slednji križanec je mogel imeti saj 70 goldinarjev srebra. Friderik, ki je že bil enkrat s svojim stricam Konradam na Božji poti v Jeruzalemu, in ki je za vse nevarnosti take vojske vedil, stori zaveze in pogodbe z Ogerskim kraljem, greškim cesarjem, in še clo z Ikonijskim, turškim Sultanam; vsi mu obljubijo prijazno in odperto pot čez svoje dežele na sv. zemljo ali v Palestino. Po Ogerskim ga nepričakovano visoko spoštujejo in slavijo; Izak Angel, greški cesar, pa mu očitno in skrivaj strašno zabavlja, de je Friderik primoran bil mu nektere mesta vzeti in druge ob- ropati; nasproti so pa Greki ostrupovali moko in vino, ki so jo njegovim vojakam prodajali in njih patrijarh pridiga v Cari¬ gradu, de vsako moritev zamore človek spokoriti, če pet teh nemških križancov ubije. — Zadnjič mora vender Izak z drazimi darmi Friderika potolažiti; in mir od njega si ku¬ piti; obljubi obilno živeža za njim pošiljati, in prepelje na svoje stroške per Carigradu vso njegovo armado na uni kraj čez vozko morje; potem, ko so bili že vsi prepeljani, stopi tudi Friderik v barko in pridši na uni breg reče tem svo¬ jim: Ljubi bratje! Pokrotite in veselite se, vsa dežela je zdaj v naših rokah! — Cesar se je pa v temle močno pomotil; zakaj med gora¬ mi male Azije so njegovi križanci grozovitne lakote in žeje terpeli, tudi Ikonijski Sultan mu ni možki ostal, in ga je so¬ vražno sprejel. Friderik mora vsaki dan se s sovražniki biti in mnoge druge velike zopernosti premagati; tako pride ven¬ der blizo sv. zemlje. Njegova armada gre po mostu čez ne¬ ko reko, on pa, de bi bil berže naprej k pervim prišel, skoči 10. kimovca 1190. leta v reko, upajoč jo preplavati; ali va¬ lovi ga vzamejo in naprej neso; tu skočijo nekteri berž v 38 vodo, in ga vuu — pa mertviga— potegnejo. Križancam zdaj serce tako močno upade, de se jih veliko na dom verne; ti drugi zvolijo njegoviga sina Friceta vodja, in pridejo čez Antijohijo v Tir, ker cesarja z veliko slovesnostjo pokopajo. Križanci, ki jih ni bilo zdaj več čez 8000, gredo še malo naprej, pa človeška kuga ali mor jih naleze, strašno davi, in tudi njih vojvoda Friceta umori, de jih clo malo pri življe¬ nji ostane, ki so tam francozkih in angležkih križanskih ar¬ mad počakali. Friderik, ta mogočni cesar ni tedej s svojo veliko in junaško armado za otetje Božjiga groba iz rok Tur¬ ka tudi nič opravil; zaslišimo zdaj, koliko sta pa francozki kralj in angležki opravila. — Rihard angležki, in Filip Avgust francozki kralj sta se zastran Normandškiga hudo vojskovala; desiravno oba si močno nevošljiva, prevzetna in častilakomna, sta vender — se lože na križansko vojsko podati — mir storila, si še clo besedo dala vkup iti, in enake sreče ali nesreče, enake časti in slave deležna biti. Na grobu sv. Martina v Turi, na Francozkim, vzame Rihard križ in romarsko palico; ker je pa bil močan in težik, se mu jeberž zlomila, in v St. Dio¬ nizu vzame drugo. Tu prideta s Filipam Avgustam v- kup, kjer je Filip na sv. Ivana dan 1190. leta, na gro¬ bu svojih očakov romarsko palico prijel in Oripldmen — bandero francozkiga kraljestva — vzdignil. Do Liona gre¬ sta v družbi, potem se pa ločita; Rihard gre v Marsilijo, Filip Avgust pa v Genovo, de bi bila tam s svojima tru¬ mama v barke stopila; zakaj po morji sta hotla svoje arma¬ de v Palestino spraviti. V Mesini na Sicilijanskim, se zopet snideta, pa med Angleži ino Francozi oživi staro sovražtvo, zajedanje in za¬ ničevanje. Francozi se pervi prepeljejo do Akra, Angleži, kterim hudi viharji strašno na morji nadlegujejo, pa za njimi. Pri Akri, v kterim so bili Turki že zdavnej od kristjanov obsedeni, se vsi križanci snidejo, kterih je bilo vsih 300,000 mož; zakaj tudi Nemci, kar jih je bilo še ostalo, so se z nji¬ mi združili. Med Gvidotam Luzinjanskim, poprešnjim Jeru¬ zalemskim kraljičem, in Konradam, Tirskim knezam vstane veliko in sovražno prepiranje, čigav de bo Jeruzalem, med tem, ko je še bil v Turških pesteh; eni potegnejo s tem, drugi pa z unim. Pa tudi med Angleži ino Francozi se vna¬ me in rase dan za dan hudo sovražtvo in strašno zaničeva¬ nje. Jutrovi kristjani več obrajtajo in više časte francozkiga kot angležkiga kralja, pa sam Filip je bil tudi Rihardu zavoljo njegove neverjetne junakosti ino občinsko znane voj- niške slave grozno nevošljiv. Zadnjič se pomenita, de pri napadu in naskoku Akra se hočejo Angleži s Francozi dan za dan verstiti. Aker se jim po treh letih obsedenja 1191. 39 leta proti temu poda, de Turki prosti viin grejo, in de Sala¬ din obljubi na vojniških stroških kraljema dati 200,000 greških zlatov. Ker pa Saladin ni mogel ta hip denarjev poslati, ukaže Rihard 600 Turkov, ki so ravno iz Akra šli, s sablami po¬ moriti; francozki kralj je bil take ljutosti žalosten in hud, pa to nič ne pomaga. Rihard se dan za dan čez vse povzdi¬ guje, in nadležniši postaja tako, de Filip, francozki kralj, vojsko popusti in se domu poda. De bi se mu pa ne moglo očitati, češ, de je svojimu prijatlu nezvest in de mu besede ne derži, pusti vojvoda Burgundskiga s potrebnimi denarji in 10,000 možmi Rihardu v pomoč. Tudi Nemce je Rihard zlo razžalil; zakaj bandero, ktero je bil pri naskoku Akra Leopold, avstrijanski vojvod, pervi na mestno ozidje nasadil, je ukazal dol vreči ino ga v blatu potaptati. To mu Nemci tako zamerijo, de hočejo z mečem na-nj planiti; ker jih je pa clo malo bilo, jih Leopold po- kroti, se z njimi od Riharda odterže in gre domu. Rihard se zdaj sam s trikrat močnejim Saladinam voj¬ skuje , ga v zlo kervavi bftvi, v kteri se Angleži z nedopo¬ vedljivo junakostjo obnašajo , premaga in gre proti Jeruzale¬ mu; pa nova nesreča se mu pripeti; vojvod Burgundski se nanaglim s svojimi Francozi oberne, in gre — domu. On sam se večkrat prederzno in clo nepotrebno v mnoge nevarnosti podaja; v majhnih, pa neštivilnih bojih po veliko ljudi zgu¬ biva, de armada zmirej manji postaja. Med njegovo lastno trumo vstane zadnjič prepiranje, razpartije in sovražtvo tako, de, kadar je že Jeruzalem pred očmi imel, ga njegovi lastni knezi in grofi primorajo se verniti. On oberne svoje oči od mesta in reče s solzami v očeh: Kdor nima serčnosti Gospodoviga groba rešiti, tudi vredin ni ga viditi. Zdaj na¬ redi s Saladinam primerje za 3 leta, 3 mesce in 3 dni; zgo- vori kristjanam mirno posest morskiga brega od Tira do Jo¬ pe z nekimi tabri, odperto, mirno Božjo pot v Jeruzalem, in se kimovca 1192. leta na pot proti domu poda. 6 mescov potem umerje Saladin, egiptovski sultan, junaški vojšak in slavni premagavic, ki se je bolj pošteno od kristjanskih ve¬ ljakov obnašal. Na smertni postelji reče svojimu sinu Afdalu: „Časti Boga, spolnuj njegove zapovedi, ki so korenika vsi- ga dobriga; ne prelivaj kervi, de ti ki na glavo ne pride; ohrani si serca svojih podložnih z ljubeznijo, in nobeniga ne sovraži, zakaj vsi bodo mogli umreti." Umerjoč zapusti še velike milodari Turkam, Judam in kristjanam. Ta Turk je vselej kristjanam besedo deržal, kristjani mu pa niso bili vse¬ lej možki ostali. Rihard je bil na poti proti domu prav nesrečen; hudi vi¬ harji ga zaneso v Adrijansko morje, de v Ogleji na suho 40 stopi, in po romarsko oblečen hoče čez Nemško na dom priti; na JDunaji pa se je z izdatjem veliko denarjev sam sebe o- vadil. Leopold, avstrijanski vojvod, ga spozna, in spomnivši se oskrunjenja in osramotenja svojiga bandera pri Akri ga ukaže vjeti in v ječo vreči. Nekoliko kasneje ga za nekaj denarjev cesarju Henriku VI. zroči. Papež žuga zdaj ce¬ sarju s cerkveno kletvijo, če Riharda ne osvobodi, zakaj po cerkvenih postavah ni bilo pripušeno križancam kake ško¬ de storiti. Pri vsim tem so ga mogli Angleži, če so ga hotli imeti, z 150,000 librami srebra rešiti. Filip Avgust, francozki kralj je bil v Palestini, pred ko je domu se vernil, na sv. evangelji prisegel Rihardu, mu njegove dežele pri miru pustiti, dokler ga domu nebo; na tako prisego pa francozki kralj pozabivši napravi Janeza, Rihardoviga brata, de seje angležke kraljeve oblasti pola¬ stil, in z njim Rihardove imenja na Normandškim razdelil, med tem ko tale čez 15 mescov po ječah tiči. Prosto spu- šenimu Rihardu se mora scer brat Janez iz kraljeviga sedeža uganiti — ki ga zdaj Janeza brez dežele ime¬ nujejo; — nad francozkim kraljem pa se ne more maševati; ker Angleži se ne morajo s Francozi vojskovati, pa tudi de¬ narjev ni bilo take vojske začeti, zakaj Angleži so jih bili z veliko težavo toliko spravili, de so svojiga kralja bili iz ječe rešili. S. §, Poslednje hrižanske vojske. Tri grozno velike križanske vojske so brez svojiga na¬ mena doseči, nesrečno, z zgubo veliko milijonov ljudi dokon¬ čane bile; misliti bi bilo, de Evropejci bi se bili mogli spa- metvati, de bi se jim bile mogle že oči odpreti, in de bi se ne bili več s tako praznimi in škodljivimi vojskami pečali. Ali mnoga misel se ne da ljudem tako berž iz glave zbiti. Papež, Inocenci III. zapove vnovič po Francozkim križ pridigo vati, pa ljudje clo malo več zdaj za to marajo. Po mnogih sem- tertje storjenih skušnjah in velikim prizadevanji vender ne- kteri francozki in nemški grofi z R ene č a ni v zavezo stopijo in 20,000 vojšakov vkup spravijo. Dandolo, beneški dože — vojvod — jih pelje po morji, pa ne proti Jeruzalemu, ampak proti (Carigradu — hudi so bili namreč na nezveste in večno izdajljive Greke. Ta pest serčnih vojšakov junaško premaga 70,000 strahobežljivih Grekov; Carigrad, tačas nar lepši mesto, vzame, in v njem 1203. leta novo cesarstvo — ki ga nasproti nemškimu —• latinsko imenujejo, postavi. Pa to cesarstvice terpi le 57 let, zakaj Greki so se bili vpuntali, latinskiga cesarja zapodili, in si noviga greškiga postavili. Zadnjič pa pridejo Turki, vzamejo v letu 1450 41 Carigrad, in v njem sedež svojiga sultana postavijo, kjer stoji še do današnjiga dne. Ko bi se bili Greki, ki so v Pijačenskim cerkvenim zbo¬ ru večerne kristjane na pomoč soper Turka prosili, s križanci po bratovsko združili in jih zvesto podpirali, bi bili Turka otepli in ga premagali tako, de bi se ne bil mogel nikoli več dol proti večeru širiti; s svojim kljubovanjem pa, s svojo nezvestobo in gerdo izdajo niso samo križancam hudo za¬ bavljali, in jih sovražnikam pod njih meč spravljali, temuč tudi sami sebi Turški, zlo težki jarm si naklonili, pod kterim še zmirej zdihujejo. Koliko greških rodov mora pokriti pre¬ grehe svojih nekdanjih slepih in spačenih očakov? — ? —! Ker je poslednja vojska Carigrad in ne Jeruzalema vzela, si papež H o nori III. neutrudama prizadeva novo kri- žansko vojsko v otetje Božjiga groba napraviti, posebno na¬ govarja k temu nemškiga cesarja Friderika II., ki je bil ob svojim kronanju besedo dal tako vojsko vzdigniti. Cesar ima pa mnoge druge bolj siljene opravke, de se ta reč zmi- ram naprej vleče in odlaša. Honorjev nastopnik, papež Gre¬ gor IX. mu pa žuga in s hudim zapove vzdigniti se. Friderik se v letu 1228 na križansko vojsko poda, pa namest vdariti se, naredi s Turškim Sultanam mir za 10 let proti temu, de mu je Turk Jeruzalem, celo Palestino, in vse mesta, ktere je bil Saladin kristjanom vzel, izročil. Zdaj gre Friderik z veliko slovesnostjo v Jeruzalem, se poda narav¬ nost v cerkev Božjiga groba, in ker ga patrijarh neče kro¬ nati, si dene sam kot Jeruzalemski kralj krono na glavo; malo časa potem se verne na dom. Od tačas so se nemški cesarji do današnjiga dne Jeruzalemski kralji imenovali. Desetletno primirje Friderika II. s Turškim sultanam steče; kristjanam se v Palestini če dalje slabši godi; papež Inocenci iv. se jih usmili in v Lion na Francozkim cer¬ kveni zbor pokliče; govori v zboru z živo besedo od velicih zmešnjav jutrovih kristjanov; pošlje na vse kraje oznanovav- ce in priporočevavce nove krizanske vojske, in obljubi vsim, ki bi si križ pripeli, zlo velike duhovne dobičke. Francozki kralj, sv. Ludvik IX., ki je bil v eni hudi bolezni obljubil svoje življenje za otetje Božjiga groba postaviti, vzame zdaj križ, in ako so ga ravno od njih strani pregovarjali in mu odsvetovali, se vender cele 4 leta k temu napravlja; 25. dan veliciga serpana 1248. leta odrine z 40,000 možmi v knež- kih barkah, in jih do spomladi druziga leta v Egipt prepelje, misleč Sultana na njegovim domu vdariti, de bi se potem lo¬ že sv. mest polastil, in to za toljkanj gotoviši, ker mu brat Alfonzi novih 60,000 vojakov pripelje, in mu tudi veliko Angležev na pomoč pride. Francozki kralj je bil že Turku iz doma pošteno vojsko napovedal; on posede tedej zdaj od 4 42 preplašenih Turkov zapušeno mesto Damiet; ukaže herž Muhomedanski tempelj v njem po kristjansko posveteti, de v njem Bogu hvaleno pesem pojo. To je pa bil začetik in konec vse njegove sreče. — On vidi sam z lastnimi očmi, in se v stanu žalostno prepriča; kako samopašni, razujzdani ino vsim ostudnim pregreham vdani, de so njegovi mlaji, žlahni križanci, in de vse njego¬ ve prijazne opominovanja, prošnje, žlahni in sveti izgledi pri njih clo nič ne zdajo. Kakor berž se s svojimi vojaki proti Kajru, sultanovimu poglavnimu mestu, vzdigne, začnejo vse nesreče nad-nj iti. Njegoviga brata Roberta in vse An¬ gleže, ki se malo od armade v neko mestice odteržejo, Turki ne zajmejo, ampak do zadnjiga pobijejo. Kralj se scer še nekaj časa s Turkam možko in junaško bije; pa po vsakda¬ njih bitvah , po lakoti, po mnogim pomanjkanji in hudih na¬ lezljivih boleznih pride njegova vojšna truma tako na nič, de jo zadnjič Turki vjamejo, pa tudi njega, in scer bolniga, in njegova brata Alfonza in Karola. K vsi sreči ga Turki ne ubijejo; v svoje in svoje zajete armade odkupljenje jim da mesto Damiet nazaj, in plača še 800,000 greških zla- tov. Od 12,000 zajetih mu dajo nazaj le 400, vse druge so bili pomorili. Kralj se poda zdaj iz Damieta v Palestino, pomaga kristjanam njih tabre uterdovati, gre v Nacaret na Božjo pot, in ker — kakor je je pričakoval •—• od nikjer no¬ bene pomoči ne dobi, gre čez 4 leta nazaj domu. Svojo bar¬ ko ukaže v cerkev premeniti, v kteri se slednji dan mašuje, trikrat na tedin pridiga, in pri tihim vremenu tudi veslavcam kristjanski uk razlaguje. Prepeljanje terpi 6 tednov; na bar¬ kah je bilo obilno bolnih, kterim sam kralj pohlevno in po¬ božno streže; v Marsilji stopi na suho, kjer ga Francozi z velicim veseljem in posebno slovesnostjo sprejmejo. Pri tako nesrečnim in žalostnim izidu te vojske obderži še zmiraj sv. kralj na desni rami pripeti križ v očitno zna- minje, de mu niše misel prešla in serce vpadlo. 16 let potem poleti 1270, ker je bil še tako bolehast, de si ni upal oklepa nositi, in de so ga mogli na konja vzdigovati, se prepelje z 60,000 križanci čez srednje morje v Tuni z, de bi od tam po suhim v Egipt šel Sultana vdarit, in mu sv. mesta vzet. Francozi pa ne morejo strašne vročine prenašati; pri pomanj¬ kanji vode od grozovitne žeje poginovajo; Saraceni jih ne- prenehama s peskani streljajo, in verh vsiga jih naieze še mor ali človeška kuga, de v malo tednih jih 30,000, tedej polovica armade pomerje. Ta strašna kuga se tudi kralja prime, in ga, ki je popred sam bolnikam stregel, umori. Nje¬ gov brat K orel je armadne ostanjke iz Afrike nazaj domu pripeljal. 22 let potem, to je 1292. leta so Turki kristjane v Palestini popolnama premagali; vse možke zlasti duhovne, 43 ki niso hotli k njih veri pristopiti, pomorili; žene in otroke v sužnost prodali; njih tabre obropali, poslopja in cerkve po¬ žgali in razdjali, in so ostali v posestvu sv. mest do dana- šnjiga dne; v sedanjih časih puste pa kristjanam njih sv. me¬ sta obiskovati. Križanske vojske, začete ne ravno po čisto razsvitljeni pravičnosti in pobožnosti, podpirane po bedalii, po vražah ali praznih verah, so terpele od 1096. do ±292. leta tedej blizo 200 let. Te vojske so močno zrečile ljudi po Evropi, so ob zlo veliko število nje prebivavcov pripravile; zakaj dosti mi¬ lijonov ljudi' iz zahodnjih je v izhodnjih deželah po kervavih bitvah, po pomanjkanji, lakoti, nalezljivih boleznih in po hu¬ dih pregrehah revno poginilo. Po bolj večernih deželah so mnoge, zlo bogate hiše in slavniga imena ali čisto pomerle, ali na nič prišle. Ker so kralji, take vojske vzdigovati, zlo velike davke tem, ki so doma ostajali, nakladali; drugi pa, ki so na vojske šli, kar jim je biio koli mogoče, denarjev seboj jemali ; je lahko verjeti, de je bil denar iz Evrope zgi¬ nil, se v jutrove dežele zanesel, in de so bili vsi bolj večerni kraji hudo obožali. Tudi ojstrost cerkvene pokore je bila po teh vojskah spodkopana in se skorej čisto pozabila; ljudem ni bilo veči del mar se pregrehi odpovedati in za naprej sve- teje živeti, temuč prazno so upili, de, če tudi brez praviga spokorjenja le na vojsko gredo, jim bo že po popolnama od¬ pustkih vse zbrisano, in de, če tam umerjejo, bodo gorki v nebesa šli. Po tih vojskah so se bili tudi vladarji veliko nadležnih in nepokojnih ljudi po Evropi znebili, de je bil doma veči mir pred njimi; zakaj zlo veliko nakaznih ljudi, zapravljiv- cov, pijancov, tatov in razbojnikov je po teh vojskah konec vzelo. ' Y r ečeriie ljudstva so se bile pa bolj z jutrovimi so- znanile, nove kupčijske poti so se jim tako za naprej odpi¬ rale. Greki v Carigradu in v družili tam okolnih mestih, še clo Arabci ali Saraceni so bili tačas veliko bolj razumni, vedni učeni in izobraženi od evropejskih narodov; tam so vi- dili oni dežele bolj prav in lepši obdelane; vidili so mnoge umetnije; soznanili so se bili z marsikterimi koristnimi uče¬ nostmi. Tako so tedej križanske vojske, akoravno kervave in od več strani škodljive, vender zlo veliko k izobraženju in omi- kanju evropejskih narodov pripomogle. Matija Vertovc. Od kod ima krajnika dežela svoje Ime? Spisal Poženčan. JjH^rajnska dežela ima svoje ime od besede „kraj“; ker je bila nekdaj na kacih pet krajev razdeljena. En kraj so nekdajni Rimljani imenovali K ar ni a po naše Krajna. Leta kraj je obsegel današnjo Furlanijo ino Goriško knežijo. De je bil ta kraj nekdaj krajnski zraven imena Karnija, še dan današnji ostanjki slavenskiga zaroda po Furlami spričujejo. Drugi kraj je bil Japidija, to je, današnji Kras, Istra, Čičarija, Pivka, Menišija. Tretji kraj je bil Liburnija. H tim je spadalo kar je dan današnji okoli Senjske Reke. Tudi Novice v 35. listu leta 1846 (iz Mitth. d. liist. V. fur Krain Nr. 8) so opomnile, de je bila Krajnska dežela nekdaj veliko veči kot zdaj; de sta bila v začetku 16. stoletja tudi Reka in Terst z Istro vred pod krajnskim vojvodstvam. Četerti kraj je bil en kos Norika (Noricum), to je, da¬ našnje Gorensko. Peti kraj, to je, današnje Dolensko, je bil en kos Pa¬ nonije. V toliko krajev razdeljeno deželo so po vsi pravici Krajnsko ali Krajna imenovali. Latinševavci so pozneje iz „Krajna“ napravili ime Carniolia, ali kakor jo Lune- mann s „deutsch-lateinisches Handvvorterbuch nach Schel- lers Anlage bearbeitet. Leipzig, 1826 a , imenuje Čarni o la. Leto je zmanjševavno ime kakor „fiIiola“ h čeri c a od „filia“ h č i. De jo Latinševavci zmanjševavno imenujejo, se ni čuditi; saj je na pol inanji, kot je bila nekdaj. i V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1849 .