pionirke
.
Mr!TTnT3rfnTM
narašča j ni c e
člarii
članice
=
=


CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din
TRST 16. aprila 1»19
LETO ČETRTO številka 161
I
=
=
Letošnji 1. maj
Spet so pred nami prvomajske proslave. Delavci mest in podeželja, kmetje, intelektualci, demokrati vseh dežel in celin, vsi ki praznujejo dan prvega maja kot praznik svojega sakodnevnega dela, kot praznik svojih demokratifnih teženj, posvečajo misi in priprave praznovanju tega dne. Vsi, ki se za pravice in spoštovanje dela svojih rok in uma bore, vsi k so svoje demokratične težnje prisiljeni uveljavljati s politično ali oboroženo borbo, vsi ti se pripravljajo na 1. maj s pojačanim uveljavljanje svojih demokratičnih teženj. Ne more biti drugače. 1. maj je praznik dela, je praznik borbe za nov pravični socialistični svet proti mračnim silam, ki mu z zločinsko zakrknjenostjo zapirajo pot.
Sebi v pogum, mračnim silam sveta v opomin bodo delovne in demokratične množice na dan 1. maja pregrnile Rdeči trg v Moskvi na tradicionalnih množičnih telovadnih nastopih; ljudje mladih držav, ki so se otresli svojih izkoriščevalcev, bodo vojemu socialnemu osvobajanju dali na dan 1. maja novega poleta; junaški narodi nove Jugoslavije bodo 1. maj praznovali po sklepu vlade dva dni. Praznovali ju bodo v novem — jugoslovanskem smislu — v borb za izvedbo petletnega načrta, v borbi za socialistično preobrazbo države. Delovni ljudje in demokratične množice zasužnjenih dežel zapadne Evrope in Amerike bodo v okviru prvomajskih proslav mobilizirale vse svoje sile, da pretrgajo verige, v katere jih uklepajo mračne kapitalistične sile. Narodno-osvobodilne vojske Grkov Kitajcev, Spancev in kolonialnih arodov bodo praznovale 1. maj v znamenju otenziv proti fašističnim vojskam vazalov mednarodnega imperializma.	s
Letošnji 1. maj bo torej po vsem svetu pojačana ofenziva za trajen mir, proti kateremu grade vojni hujskači vojaške bloke in proti kateremu se imperialistične klike posebno v ZDA blazno oborožujejo.
Del tega sveta in te ofenzive smo vedno bili in smo tudi mi - delovni ljudje in demokratične množice Tržaškega ozemlja. Z našo borbo proti fašizmu in nacizmu v narodnoosvobodilni vojni smo to izpričali, i našo borbo za spoštovanje mirovne pogodbe glede na Tržaško ozemlje proti mahinacijam lokalne reakcije in tujih imperialističnih sil smo to potrdili. Važno je, da to potrdimo tudi sedaj, važno celo bolj kot bilo doslej. Prvomajske proslave na našem ozemlju so zvezane z že slavno tradicijo tržaškega demokratičnega gibanja. Povezane so tudi z osvoboditvij Trsta od nacifašistov po jugoslovanski armadi. Glas o njih je v preteklih letih prehajal naše ozke meje. Dosegal je bližnje in najbolj oddaljene dežele in jih seznanjal z našo borbo, z našimi uspehi. Tržaška reakcija je zaradi tega besnela. Njena plačana drhal je metala na demokratične manifestante bombe, streljala e nanje, se posluževala najnizkotnejšik*fašističnih sredstev, da bi razbila mogočne prvomajske manifestacije, 1 so tri leta zapovrstjo spreminjale tržaške ulice v prelivajoče se reke manifestantov in delavskih ter nacionalnih držav pobratenih soživečih aprednih ljudi vseh narodnosti. Tržaške protiljudske in protidemokratične oblasti in angloameriška vojašk uprava sta bili na čelu te reakcio-narne gonje proti 1. maju. Leto za letom so se stopnjevale ovire takih proslav. Preprečile so skupno praznovanje obeh področij Tržaškega ozemlja, preprečile so manifestacije v središču mesta in mesto razdelile v dve področji. Prisotnost tržaških demokratičnih sil v mestnem središču je motila mirno spanje tržaških buržujev, motila je pristaše itaiijanstva Trsta» injmotila je tuje oblastnike, ki so se že takrat pripravljali očistiti Trst demokratov, streti njih moč in ta ko ustvariti sigurno bazo italijanskemu in ameriškemu imperializmu.
Toda vedno sta demokratični polet in demokratična volja zmagovala nad brutalno silo. Kljub vsemu kljub bombam in strelom, kljub oviram oblasti je bila vsakokratna prvomajska manifestacija mogočnejša.
* Sedaj so spet pred nami prvomajske proslave. Prilike na Tržaškem ozemlju so se spremenile; poslabšale so se v nekem ozira za demokratične sile, toda njih naloge in njih dolžnosti so ostale tn celo porastle so.
Gazeč najosnovnejše principe demokracije, gazeč mirovne dogovore in sklepe, prezirajoč mednarodno varnost in delujoč proti miru, so angloameriške imperialistične sile spremenile Trst v navadno vojaško bazo. Trst je praktično vključen v Atlantski pakt. Nadaljnje poslabšanje položaja za demokratične sile naj bi prinesle nedemokratične volitve in njim sledeče ukrepe. Tržaške demokratične sile so po drugi strani žrtev zločinskega in izdajalskega početja vidalijeve skupine, ki sistematično preprečuje vsako enotno manifestacijo demokratičnih množic, igrajoč zavestn o na karto angloameriških imperialistov in italijanske reakcije. V izdajalskem početju se Vidalijevo vodstvo pogreza vse	globije in sedaj se je odpovedalo tudi	tradicionalnemu
praznovanju 1. maja. Da bi ta veliki dan do kraja	profauirali, so iskali zveze	za	skupno	«proslavo»	z	reak-
cionarji, Z vodstvom Delavske zbornice, odbili pa so predlog za skupni tradicionalni telovadni nastop in za manifestacije celotnega tržaškega demokratičnega gibanja. S tem so stopili na linijo tržaške reakcije in dejansko na linijo Atlantskega pakta. S tem so več kot zgovorno pokazali, da delujejo v službi protidemokratičnih sil, ne samo na Tržaškem ozemlju pač v merilu svetovnih demokratišnih sil.
Dejali smo, da so se spričo takega položaja dolžnosti tržaških demokratičnih sil povečale. Od nas to zahtevajo trenutni, daljni in končni cilji delavskega in demokratičnega gibanja. Ostali bomo zato zvesti tradicijam naše borbe, ki ji je ves svet s Sovjetsko zvezo na čelu dajal priznanje. Storili bomo za to vse, da bo tudi letošnji 1. maj čim mogočnejša manifestacija naše borbenosti, naše enotnosti in naše pripadnosti svetovnemu taboru, ki se bori proti netilcem nove vojne za mir in demokracijo. Storili bomo vse, da bo naš 1, maj prispevek k svetovni akciji za mir, ki bo našla svoj najvišji izraz v kongresu miru v Parizu.
Vsak tržaški demokrat je dolžan zastaviti vse	svoje sile za uspeh takega	1.	maja.
živel 1. maj — dan naše enotnosti, dan naše	zvestobe silam miru.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii!iHniiiiiiiiniiiiiiiiiii1|||,||||||,|,|||i|i||||i|iii|ii|||1iii|i|ii1||i||||i|i1|||||||1|i|i||||||||i|n||i|||||i|iMi|||i|i||||,i|||||||||iii|n|iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiii(l
SE PRIPRAVLJAJO ZA 1. MAJ
=
=
=
X
iHniKinfii Aretacije p llclgariji
prispevek k razčiščenju ozadja klevetničke gonje proli Jugoslaviji
Na londonski konferenci namestnikov zunanjih ministrov za Avstrijo so razpravljali Se o visini zneska, ki bi ga Avstrija morala plačati Sovjetski zvezi za nemSko imovino in o vpraSanju plačila reparacij Jugoslaviji. Delegati ZDA, V Britanija in Francije so se odrekli reparacijam od nemškega imetja v Avstriji. Končno so delo konference odložili za 15. dni do 23. aprila.
Italijanski uradni list je javil, da so od 15 aprila naprej ukinjeni vsi sovjetski konzulati v Italiji.
Pri volitvah v londonskem okraju so Churchillovi konservativci po petnajstih letih omajali pozicije laburistov. Konservativni krogi napovedujejo za politične volitve v prihodnjem letu nadaljnje poraze laburistov v Angliji.
Mednarodno razsodišče v Haagu Je izreklo krivično sodbo zavadi znanega incidenta v Kriškem prelivu med Albanijo in V. Britanijo. SodiSče ima Albanijo za odgovorno za poškodovanje dveh britanskih rušilcev. 6 od 15 sodnikov je bilo nasprotno taki razsodbi, med njimi tudi jugoslovanski sodnik.
Madžarska vlada je zavrnila ameriško in britansko noto. ki jo obtožuje kršitve mirovne pogodbe.
Finančna komisija ameriške zbornice je odobrila proračun za «državno obrambo» za finančno ie-to. ki se začne 1. junija. Proračun znaša 15 milijard, 909 milijonov m 800 tisoč dolarjev. Istočasno je vojni minister dejal, da bi se vojna podaljšala, če bi ZDA v začetni fazi izgubile svoje evropske pozicije za deset let. Torej «obrambni proračun» za napad.
Odgovorna urednika francoskega tednika «Lettres francais» sta vložila priziv zaradi razsodbe sodišča v pravdi s Kravčenkom.
Voditelj italijanske socialistične stranke Nenni je ostro napadel atlantski pakt in vlado, ki se je pustila vezati na ta pakt. Zahteval je volitve, ki naj pokažejo, da je italijansko ljudstvo proti vojaškim paktom.
Madžarska ljudska skupščina je sklenila, da bodo nove volitve v prvi polovici maja. Nova skupščina se bo sestala 8. junija.
V	zvezi z razpravljanjem o usodi Eritreje pred OZN je prišlo v eritrejskem pristanišču Asmari do krvavih izgredov proti tamkajšnjim Italijanom. Ni nobenega dvoma, da imajo prste vmes imperialistični intriganti.
Ves demokratični svet je 14. aprila praznoval dan proglasitve španske republike, ki je je izbojevalo špansko ljudstvo 14. aprila 1931 z volivno zmago.
V	Novem Delhiju je konferenca diplomatskih predstavnikov držav centralne in južnovzhodrie Azije ter Srednjega vzhoda. Podvzeli bodo ukrepe za rešitev indonezijskega vprašanja v smislu resolucije Varnostnega sveta.
Na Dunaju so predstavniki avstrijske vlade in sovjetske vojske prisostvovali proslavi 4. obletnice osvoboditve Dunaja. Komaj 4. leta po tem dogodku je avstrijska vlada odobrila osnutek amnestije za velike naciste.
Sirija in Izrael .sta podpisala sporazum o prenehanju sovražnost!.
Mirovna pogajanja
na Kitajskem
Radio svobodne Kitajske je javil, da so se v Pekingu zečela u-radna pogajanja med demokratično in nacionalistično vlado na osnovi 8. Maolsetungovih točk. V zvezi s to vestjo so nekateri viri javili, da je demokratična vojska za-gasno ustavila vojaške akcije, vendar so demokratični oddelki zavzeli večji otok na reki Jangcekjang, po drugi zopet, pa, da so reko je prekoračili. Četudi bt bile vse te vesti še prezgodne, vendar nacionalistični krogi ne prekrivajo, da se prehodu demokratične vojske preko reke Jangcekjang ne bodo mogli upirati.
Aretacije visokih partijskih in državnih funkcionarjev v Bolgariji in proces proti madžarskim vohunom v Novem Sadu so velik in važen prispevek k razčiščenju odnosov med državami. v katerili se gradi socializem, ker osvetljujejo ozadje zagrizene gonje proti Jugoslaviji in njeni Kompartiji.
Vse od objave resolucije Informacijskega urada je Komunistična partija Jugoslavije zavzemala dosledno in premočrtno stališče, od katerega ni prav nič odstopila', na nasprotni strani pa smo videli v vsej gonji nedoslednost, demagogijo, laž in obrekovanje; dejstev, s katerimi naj bi vse to podprli, pa je primanjkovalo. Seveda so se imperialisti tega spora zelo razveselili in ga hoteli do kraja izkoristiti. Prilivali so ognju olja, si izmižliali s svoje strani razne laži. ki so jih nato glasila raznih Kompartij v svetu prodajala za čisto zlato.
Tako je bila in je KPJ med dvema ognjema, kljub temu pa se ni omajala in ob njenem trdnem stališču so se krhali in se krhajo vsi napadi, klevete, obrekovanje, laži, obrekovalci pa se razkrinkavajo.
Omenjene aretacije v Bolgariji in vsa gonja zapadnega tiska proti Jugoslaviji popolnoma potrjujejo pravilnost linije jugoslovanske Kompartije, ki na čelu Ljudske fronte vodi gigantske napore jugoslovanskega ljudstva pri izgradnji socializma. Tiraj ča Kostov, podpredsednik bolgarske vlade, je vodil delegacijo bolgarske Kompartije na zasedanju Informacijskega urada Kompartij v Bukarešti. On je tudi podpisal resolucijo in je vse te mesece vodil kle-vefcniško gonjo proti FLRJ in njeni Komunistični partiji- Ves ta čas pa je zastopal tudi nacionalistično in velikobolgarsko stališče do rešitve makedonskega vprašanja.
Razkrinkanje delovanja Rostova in njegovih pajdašev je seveda spravilo vodstvo bolgarske Kompartije v veliko zadrego. Zato nočejo priznati njegovega vohunskega delovanja v prid imperialistične obveščevalne službe, temveč ga dolžijo le nacionalističnega odklona, da je izrabljal svojo oblast, spletkaril proti tov. Dimitrovu in bolgarski vladi, hotel dezorganizirati centralni komite in politbiro ter diskreditirati odnose med bolgarsko in sovjetsko Kompartije. Dejstvo, da so ravno najbolj vneti poborniki resolucije Informacijskega urada in protijugoslovanske gonje a-genti imperialističnih obveščevalni služb, seveda ni prijetno Zato hite obrekovalci Jugosia vije zatrjevati preko tiska in radia, da je Jugoslavija zaplavala v imperialistične vode, da bo vključena v atlantski pakt in Marshallov načrt, da je dokončno izdala mednarodno demokratično fronto itd. Seveda pa ne navajajo po svoji stari navadi pri tem nobenega dokaza.
Pri tem obrekovanju so se znašli imperialisti in vzhodne ljudske demokracije na isti črti, kar je posebno pomembno in sumljivo. Ni naključje, da se je madžarska policija poslužila za gonjo proti Jugoslaviji Horty-jevih fašistov, ki so bili obsojeni tudi od madžarskih sodišč zaradi protiljudskega delovanja. niti da je poslala v Jugoslavijo navadne kriminalce. Niti ni slučajno, da reakcionarji v zapadnih državah s svoje strani store prav vse, da bi potrdili obrekovanje in razne izmišljotine tiska in radia v ljudskih državah in Sovjetski zvezi, le da bi dokazali, da se je Tito prodal imperialistom. Naj omenimo le nedavne izjave grškega zunanjega ministra Tsalda risa o odnošajih z Jugoslavijo, češ da je grška vlada nriorav-
Ijena nuditi Jugoslaviji kar najbolj ugodne pogoje v solunskem pristanišču in da so že od konca vojne tam številni jugoslovanski funkcionarji, kar je očitna izmišljotina.
Tudi glede aretacij v Bolgariji so si razlage imperialistov in vodstva bolgarske Kompartije sumljivo enake. Eni kot drugi hočejo prikazati delovanje Kostova in ostalih funkcionarjev kot navaden nacionalistični odklon, Kostova pa hočejo prikazati celo kot nekakega bolgarskega Tita, ki je z gonjo proti Jugoslaviji skušal le pri kriti svoje stališče. Pisanja tržaškega «Il Lavoratore» pa ne bomo niti omenjali, saj je ravno ob tej priliki pokazal, da je popolnoma izgubil glavo
Vse to dogajanje pa 'je najbolje označil tov. Tito, ko je de jal o Trajču Kostovu tudi naslednje; «Med vojno pod reži-
mom kralja Borisa Koburške-ga je bil aretiran in zaprt skupno s skupino komunistov Čeprav je bil takrat poznan kot eden glavnih voditeljev te skupine, ga je fašistični režim ohranil in je edini ostal od te skupine, dočim so bili ostali usmrčeni. Cernu? Jasno, da je moral biti za to vzrok. 2e ve' let smo sumili, da je agent za račun nekoga in nekateri tovariši so že zdavnaj izrazili svoje mnenje glede tega. Toda tisti, ki bi lahko dali pojasnila, kakor n.pr. Cehov, policijski funkcionar Borisa Koburškega, so pravočasno zbežali v Carigrad ali pa v zahodne države. Jasno, da je bolj kot verjetno, da so oni dali vsa pojasnila o Kostovu tuji informacijski službi, ki mora vedeti marsikaj glede tega.
Danes imamo dokaze v rokah, da so v nekaterih komunistič-
STRICI! SAM II
dišijo liii/ŠB italijansko kolonijo
Gromi ka razgali
Atlantski pakt
Na zasedanju glavne skupščine OZN v NewYorku so že sredi polnega dela, posebno glede italijanskih kolonij. Načeli pa so že tudi vrsto drugih vprašanj, od katerih je treba posebej omeniti prvo razpravo o pravici veta, na kateri je sovjetski delegat Gromiko ponovno prikazal napadalni značaj Atlantskega pakta. Dokazi za to so naslednji: Atlantski pakt spada v široko mrežo vojaških oporišč o-krog Sovjetske zveze; Velika Britanija m Francija sta pri tem kršili obveze, ki sta jih sprejeli, do Sovjetske zveze; Sovjetska zveza ni bila povabljena k paktu; zahodne sile so ohranile mešani odbor poveljnikov vrhovnega štaba v Wa-shingtonu in ustanovile vrhovni štab zahodne zveze v Fontaine-bleau; ZDA, Velika Britanija in Francija razvijajo veliko oboroževalno tekmo in pripravljajo vojaške načrte proti Sovjetski zvezi; Atlantski pakt določa vojaške u-krepc brez pooblastila Varnostnega sveta OZN; ZDA imajo že preko 100 vojaških baz na tujih ozemljih brez Nemčije, Avstrije, Japonske Koreje in Trsta.
Na podlagi vseh teh dokazov nevarnosti za mir, je Gromiko pozval družene narode na mednarodno sodelovanje po načelih listine OZN
Mindszenty
in 800 žandarjev
Med kopico ostalih načetih vprašanj izstopa predvsem provokacija ameriškega bloka proti državam ljudske demokracije in posebno proti Madžarski in Bolgariji. A meriški blok hoče prikazati te države kot kršiteljice mirovnih pogodb, ker nastopajo v obrambe svojih državnih interesov proti špijonom, kot je bil to članici OZN, sovražnikom države, raznim tujim čeprav OZN ni bila ustanovljena za zaščito zločincev in izdajalcev kot je dejal sovjetski delegat Malik, čeprav so demokratične države nastopile proti tej provokaciji, je ameriški glasovalni troj vendar sprejel vpis tega vprašanja na dnevni red. Na dnevni red so sprejel) tudi Indonezijsko vprašanje, Nise se pa še sporazumeli glede sprejema Izraela in Cejlona Arabske države so namreč nasprotne vpisu Izraela v OZN. Sovjetski delegat
je pri tem menil, da bi se spori med arabskimi državami in Izraelom dali laže rešiti, če bj Izrael til član OZN.
Ostro debato je povzročil tud) predlog tajnika OZN Lia. da bi ustanovili nekakšno orožništvo OZN, ki naj bi štelo 800 mož. Kot je ta predlog na videz nedolžen, skriva v sebi vendar težnjo ameriškega bloka, da si preko tega orožništvs odpre pot za vmešavanje v notranje zadeve držav članic OZN. h tega razloga sta sovjetski in jugoslovanski delegat nastopila proti njemu.
Italijanske
kolonije
Največil del zasedanj glavne skupščine je bil dosedaj posvečen kot smo že omenili razpravam o u-sodi bivših italijanskih kolonij \ Afriki. Doslej so v glavnem razložile velesile in pa italijanska delegacija svoje stališče in ni bilo praktično še ničesar sklenjenega, razen da sme posebna italijanska delegacija prisostvovati razpravam. Vse kaže, da bo to ostal edini «uspeh» Italije, oz. italijanske dc Gasperijeve vlade. To je vsekakoi poučen primer odnosov med ZDA in njenimi vladnimi podložniki Sedaj, ko je Italija popolnoma zlezla v ameriški objem in stopila v atlantski pakt amerišTcim vojaškim silam, ko je- dejansko postala ameriška kolonija sedaj bo v zameno dobila še dokončno brco in Afrike, kjer jo bo nadomestil močnejši imperialistični tekmec. Ameriški hlapec De Ga-speri bo v znamenju svojega hlapčevstva po tej poti pripravil Italijo še ob poslednje zunanje znake njene neodvisnosti, če mu nc bodo italijanske demokratične množice preje izpodnesle tal.
Italijanska kolonialna posest v Afriki je pred drugo svetovno vojno obsegala Libijo, Eritrejo in Somalijo. Strateško in gospodarko popolnoma nepomembno Soma) jo so ji zapadne sile pripravljene vrniti, seveda pod varuštvom OZN. Glede Eritreje se ameriško in britansko stališke precej ujemata. Krščanski del Eritreje s pristaniščem Massauo in mestom Asmaro naj bi bil priključen Abesiniji. Glede zapadne E-ritreje pa se niso izjavili, verjetno zato, ker špekulirajo, da si je prisvoje zase zaradi njene strato-ske važnost i. Abesinija je preko svo-
jega zastopnika zahtevala Somalijo in Eritrejo v celoti zase. Kar se tiče Libije, te strateško izredne važne kolonije, naj bi po zapadnih
nih partijah med visokimi in najvišjimi voditelji agenti nekaterih kapitalističnih držav. Ti ljudje so bili rekrutirani po večini takrat, ko so bili v rokah Gestapa, kakor je bil primer Hebranga in nekaterih drugih v naši državi.»
Kakor torej vidimo, se stvari vedno bolj razčiščujejo in vse to razčiščevanje gre v škodo obrekovalcem nove Jugoslavije, ki se z vsakim dnem bolj razkrin-kujejo. Obenem pa vsi ti dogodki potrjujejo pravilnost in premočrtnost politike in dela Komunistične partije Jugoslavije in njenega vodstva. Ves razvoj tega spora, ki je v veliko škodo vsemu demokratičnemu gibanju v svetu, je ponoven dO' kaz, da se z lažmi in obrekovanjem dosegajo tudi v politiki le kratkotrajni in navidezni uspehi in da je doslednost in premočrtnost pogoj vsakega trajnega uspeha- Zadnja odkritja nam obetajo, da se bo proces razčiščevanja nadaljeval, da bo v korist vsega naprednega gibanja in da se bo marsikai. «in-ternacionalist» tudi v vidahjev-skem taboru razkrinkal kot navaden agent imperialistov.
predlogih Cirenajko upravljala V. Britanija, Tripolitanijo pa ZDA, Namen angloamerišbega imperializma, da .se zasidra v severni A-triki in v Sredozemskem morju, je jasen, zato je tudi sovjetski delegat Gromiko ostro nastopil proti angloameriškim načrtom. Sovjetska zveza predlaga naslednjo rešitev vprašanja italijanskih kolonij: Libija naj dobi po desetih letih neodvisnost, dotlej pa naj bo pod varuštvom OZN, ki bi ga sestavljale V. Britanija, ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Italija in predstavniki prebivalcev kolonialnih o-zemelj. Isti je sovjetski predlog glede Somalije in Eritreje, kjer naj dobi Abesinija ozemeljske koncesije, t.j. dostop do morja v pristanišču Assab.
Um IVA C8AUIS8
in krila atenske vlade
Ofenziva demokratične vojske v severnem delu Grčije na Gramosu se je končala z veliko zmago demokratičnih sil, ki so še vedno v ofenzivi, posebno na pogorju Kaj-makčalana ob jugoslovanski meji-. Veliki uspe h j odporniškega gibanja v Grčiji in nezadovoljstvo množic, katerega jzraz je bila tudi stavka državnih nameščencev, ki je paralizirala vse življenje v Atenah, vse to je močno poslabšalo položaj vlade po vsej državi. Neposrednj izraz tega je bil padec Sofulisove vlade, ki pa so ga skušali opravičiti z neko valutarne afero v vladi. Sofulis je dobil sicer spet mandat za sestavo vlade, vendar sam ne verjame v njeno dolgotrajno življenje, sicer nc bi takoj, ko je prisegel kralju opozoril svoje ameriške gospodarje, naj mu pošljejo mnogo orožja, če hočejo, da bo z njim kaj.
* * *
MAI»
MAP so okrajševalnice za nov program ameriške vojaške pomoči državam Atlantskega pakta, vendar so se vladni tolmači potrudili takoj pojasniti, da bodo to pomoč dobivale tudi države, ki niso v Atlantskem paktu, kot n.pr. Grčija in
Turčija. Da bi ta «pomoč» kaj zalegla si poleg politikov Bele hiše prizadeva tudi Vatikan, ki je vedno navdušen nad vsako potezo proti Sovjetski zvezi, pa naj jo je naredil Hitler, Mussolini, Churchill ali Truman. Včasih je papež blagoslavljal italijansko orožje za Albanijo in Abesinijo, pred dnevi P» je newyorski kardinal Speelnian molil v ameriškem senatu za uspeh Atlantskega pakta.
Aru lis 3

■ to 4
W: y:
"%w
ĐVA. MOSSA
ki gresta vojnim hujskačem v OZN na živce
D. ACHESON
(ZDA)
1.	VOJNI PAKT: Paki doloia ustanovitev vojaškeja odbora, ki je pravi enote» glavni štab vseh udeležencev pakta. Pakt spremljajo pospešene vojaške priprave: ustanavljanje pomorskih in letalskih oporišč, izenačenje oborožitve, civilna in vojaška mobilizacija itd. Vse te mere bndo imele za posledico zvišanje vojaških proračunov in vedno večje davke. Cisto navadna provokacija, ki jo organizirajo vojni hujskači med severnim tečajem m severnim povratnikom, lahko povzroči izbruh svetovne vojne.
2.	PROTISOVJETSKO NAPADALNO ORODJE: Vlade podpisnice trdijo, da se morajo branit^ ko ‘ih nihče ne ogroža. V ta namen organizirajo obkroževanje ZSSR in ljudskih demokracij. Te države so v naprej izključene iz aiivnisKega pakta. Pred sklenitvijo tega pakta s« bili odklonjeni sovjetski predlogi za sklenitev mirovnega pak.a z
Maj je Atlantski pakt?
ZOA in nenapadalne pogodbe ž Norveško.
3.	ZAVEZNIŠTVO PROTI NARODOM: S členom 4 pakia so se vladi podpisnice odločile, da bodo sodelovale, da zajamčijo svolo «politično neodvisnost*. To pomeni, da bodo skupno zatrle vsako gibanje, ki bo nasprotovalo njihovi zločinski napadalni politiki. To je organizacija, ki bo v velikem obsegu s podporo lašistov f ranca in Salazar-ja služila preganjanju vseh demokratov in vseh branilcev miru.
4.	JE PROTI OZN: Vsi namigi lega pakta na ustanovno listino OZN
so čisto navadne potvorbe. Ta listina ne predvideva ustanavljanja vojaških blokov, niti prisilnih akcij brez priporočila Varnostnega sveta, če se to ne nanaša proti bivši sovražni državi. Ta pakt pa niti ne omenja nemške nevarnosti, ker mora zapadna Nemčija služiti kot orožarna protisovjetskim zaveznikom.
5. JE PROTI FRANCOSKO-SO-VJETSKI POGODBI: S to pogodbo, ki je bila podpisana leta 1S44., se je Francija obvezala, da ne bo sklenila nobenega zavezništva in da ne bo udeležena v nobeni koaliciji, naperjeni proti Sovjetski zvezi.
‘ 6. JE PROTI JALTSKIM IN POTSDAMSKIM SPORAZUMOM: V ten sporazumih so se ZSSR, ZDA in Velika Britanija obvezale, da bodo sodelovale pri krepitvi splošnega miru in mednarodne varnosti in da bodo sodelovale tudi pri jačanju Organizacije združenih narodov.
% -dt
m

NEDIKTSON
(Island)
Jf
m\
li
:'%!§,
J :jt%
v'-':J
LANGE	RASSMUSSEN
(Norveška)	(Danska)
BECH
(Luksemburg)
»ti1
STIKK1ŠF (Holandska).
Čudno se zdi, da ni Vatikan ali pa vsaj njegov zastopnik v ZDA kardinal Spellmann protestiral; ko je Nem York Hcrald Tribune v ne. kem svojem članku prav krivoversko primerjal Višinskega sv. Trojici. Zelo razširjeni ameriški časopis je namreč opisal sedanjega so. vjetskega zunanjega ministra pod ter naslovom:	«Višinski. Trije
možje v enem».
Ni priuč, da ugledni ameriški no. vinarji, ki jih presenečajo velike sposobnosti tega izrednega diplomata, dajejo Višinskemu, najbolj fantastične nazive. Imenujejo ga: atomski govor..'.k, gospod Ne, eksplozivni diplomat, mora OZN. Ra. zen teh mu dajejo stotine drugih več ali manj laskajočih nazivov, ki se jih ne izplača vseh navajati. Duojico Višinskega — Gromika imajo v državnem departmanu in v evropskih diplomatskih krogih, ki so podrejeni ZDA, za nevarna razkrinkovalca protisovjetskih voj. nohujskaških načrta . Zanos Višinskega na sejah Varnostnega sveta in glavne skupščine OZN je že prešel v pregovor.
Višinski je zelo močan dialektik. Pri tem • iu mnogo koristi njegovo globoko znanje prava, M ga je tudi imučeval na moskovski univer. zi. S pomočjo tega znanja je mnogokrat lahko premagal svoje nasprotnike, ki so se pri razpravljanju na sejah OZN večkrat potili, ko je govoril Višinski.
V kroniki zasedanj OZN bo ostal sarkastični opomin Višinskega na nekem razpravljanju o palestinskem vprašanju delegatu Sirije, ki je prekršil vsa pravila spodobno, sli in diplomacije ter je v svojem sedežu zaspal, ker je bil ravno v tistem trenutku njegov tolmač od1 šoten. «Sirijskemu delegatu želim dolgo let življenja, če me posluša seveda», je dejal Višinski v svojem govoru. Ker je neki bližnji kolega takoj zbudil sirijskega delegata, je Višinski nadalje. «Zelo žal r;i je, da Vas moram motiti, toda ker moram oporekati nekim Vašim trditvam, bi bil zadovoljen, da bi me
Zapadna Nemčija prevzema
vlogo Hitlerjevega tretjega Reicha
Konferenci v Potsdamu in Jalti sta tako, kakor vsemu povojnemu političnemu in gospodarskemu razvoju začrtali pot tudi nemškemu vprašanju Zavezniške države go se takrat sporazumele, da je v interesu svetovnega miru potrebno na ruševinah nacistične Nemčije listano, viti novo enotno demokratično
nemško državo, 7« katere demokratični razvoj bodo sporazumno odgovarjale zavezniške države.
Ta princip so vladajoči krogi ZDA in njihovi vazali v Ang^i in Franciji že davno popustili, ko so že kmalu Po okupaciji Nemčije začeli kršiti medzavezniške dogovore in postopoma spreminjati svoja okupacijska področja Nemčije v orodja svoje imperialistične politike. Zastopajoč stališče federalne ureditve nemške države z ustanovitvijo štiristranskega nadzorstvenega Sistema za Nemčijo, predvsem z namenom da izrinejo iz takega nadzorstva Sovjetsko zvezo. Hodeč po tej poti so zapadne sile izkojji-stile vsako vprašanje, da bi sprožile spor, kakor na primer v primeru Berlina, z uvedbo posebne valu. te za zapadna področja Nemčije z ustanovitvijo nekakšnega parlamentarnega sveta v Bonnu in s tem, da so razbile štiričlanski nad_ zorstven svet v Berlinu v marcu leta	Tem kršitvam medzavez-
niških dogovorov glede politike do Nemčije se je v zadnjem času priključila če samovoljna odločitev o korekturi zapadnih meja Nemčije v korist Belgije, in Francije ter najnovejša odločitev angloameri-ikih imperialistov o ustanovitvi za-hodnonemške države z dokončno združitvijo vseh treh zapadnih okupacijskih področij.
Ta odločitev je jasno plod načrtne protisovjetske politike imperialističnih sil in šlo je samo še za to, kako bolje opravičiti to izrazito
vojmohujskaško potezo, oziroma kako jo skriti za navidez demokratičnim ukrepom. Zunanji ministri Acheson, Btvin in Schunvan so to «rešili» s sestavo novega okupacijskega statuta, ki v potankostih označuje tristranski sporazum o ustanovitvi Zvezne nemške države. Novi okupacijski statut predvideva ukinitev vojaške vlade kot take in prehod najvišje kontrolne oblasti na Svet treh visokih civilnih komisarjev. Vsaka cd zavezniških organizacij v Nemčiji bo pod vodstvom visokega civilnega komisarja, vojaške okupacijske sile P» bedo še nadalje cotale pod poveljstvom Vrhovnih poveljnikov. Zvezne nemške oblasti bodo lahko delovale na upravnem, in zakonodajnem področju, toda njihovo delo bo veljavno, če ga bodo okupacijsko oblasti odobrile. Tri zapadne sile si nadalje prilaščajo izključno pravico za vodstvo zunanje politike in za odločanje vseh vprašanj »vojiiškega značaja. Na podlagi odločitev novega okupacijskega statuta je Nemcem poverjeno reševanje vsakdanjih problemov, kot so prehrana, delo, stanovanja itd. torej problemov, ki jih ni mogoče rešiti zaradi reakcionarne usmeritve njihovo politike. Na političnem pedrečiu Nem ri ne bodo imeli svoje posebne diplomacije niti svoje vojske, Ca.č Pa ie posvetovalne reprezentance na zapadu. Trije visoki komisarji si prilaščajo y primeru, da bi se statut pokazal neučinkovit — če bi namreč dovolil prevelik razvoj de mokratičnih sil — pravico ukiniti ga in nadomestiti z novim režimom.
Po vsem tem gre v praksi torej za kolonialni statut, ki kljub navidezni ukinitvi dosedanja vojaške kontrole V stvari ničesar ne spreminja in civilni nemški organi s tako imenovano Zvezno vlado na Čelu bodo imeli edino nalogo izvr-
Zemljevid združenih zapadnonemških področij.
sevati odločitve imperialistične, politike ZDA, Anglije in Francije. Rečeno je sicer, da bo ta Rovi statut podrejen ustavi, ki jo že nekaj mesecev pripravlja svet poslancev v Bonnu.
Bistvo tega koraka imperialističnih sil ni torej morda v kakem demokratičnem principu. Bi.stvo in cilje tega koraka označuje oni člen novega statuta, ki pravi, ‘da bo nemška vlada vključena v Marshallov plan in da bo še y tem letu prestopila k zapadnoevropski zvezi, to je praktično v Atlantski pakt.
| In ravno zato angloameri ški po-litiki tudi gre. Vključiti zapadno Nemčijo s 50 milijoni prebivalci in močno vojn0 industrijo v protisovjetski blok, povrniti maršali-zirani Nemčiji vlogo, kakršno ji je dal Hitler. Nemčija je tako dokončno razdeljena in dokončno vključena v agresivno politiko imperialističnih sil. Zavedajoč se tega in da bj zmanjšali ta porazen vtis v svetovni javnosti, so zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije objavljenemu besedilu novega statuta pridali še zatrditev, da lahko Sovjetska zveza razširi statut
'slišali budni; nallar boste lahko znova zaspali».
12. oktobra 1948. med razprav. Ijanjem o prepovedi atomske bom. be, ki jo je predlagala ZSSR na zasedanju Glavne skupščine OZN v Parizu, je Višinski s citati iz marksističnih klasikov razložil, s kakšnimi sredstvi bi se dale premagati pomanjkljivosti kapitalistične; ga sistema, ki neizbežno vodi k vojni. Te lekcije marksizma Višinskega skupščini OZN so bile tako pogoste, da je ameriški delegat Austin takrat, ves razjarjen zaradi svojega neznanja v tem predmetu, izjavil, da se bo lotil študija marksističnih teorij.
V nekem svojem govoru je takrai Višinski dejal: «Danes nam je gospod Austin povedal, da se bo lotu marljivega študija marksizma. To me zelo veseli, gospod Austin, samo mi je žal, da ste govorili danes, preden ste začeli študirati, rajši bi vas bil poslušal potem, kc bi se tega študija lotili. Videli boste, da boste po tem študiju v manj smešnem položaju, v kakršnem ste danes.» Pravijo, da je Austin, Iti je po navadi dovzeten za razne dovtipe in šale, onega dne v nekaj sekundah večkrat spremenil svojo barvo.
Skupini ameriških novinarjev, ki so ga nekega dne vprašali, ali ima ZSSR namen zapustiti misel sodelovanja z Združenimi državami, je Višinski odgovoril: «Ne bi bilo neumestno vprašali one, ki govorijo o sodelovanju, kaj s tem sploh mislijo. Ali morda ne imajo za sodelovanje, odnose med jahačem in konjem:' Kar se nas tiče, odklanjamo tako vrsto sodelovanja. Mi nočemo igrati vloge konja, ki ga jaha spreten jahalec, tudi če so morda kakšne države, ki jim takšno sodelovanje prija».
Mnogo mlajši, toda ne manj spreten je Andrej Gromiko. Ima 40 let in njegova mati še vedno dela v kolhozu «Gorodok». Za svojo naglo sijajno kariero se mora zahvalili svoji izredni nadarjenosti in odločni volji, s katero je odstranila ovire, pred katerimi bi se vsakdo ustavil. Višinski ga je vodil s svojo izkušenostjo po strmih stezah diplomacija in Gromiko je v nekaj letih presenetil celo svojega lastnega učitelja. V OZN sta se oba popolnoma razumela in njuni posegt so si sledili tako natančno in prera-čunano, da sta potolkla vse nasprotnike. Sedaj nista več oba moža skupaj v OZN, vendar sta v zelo tesnih stikih. Popolnost njunega sporazumevanja zdaj še bolj spravlja t> zmedo zapadne diplomate.
Sedaj gre za zelo važno stvar, odloča se mir v svetu. Gromiko je sedaj v New Yorku, kjer so se začele seje novega zasedanja glavne skupščine OZN. Američani vedo, da je atlantski pakt v nasprotju z ustanovno listino OZN, toda s pomočjo večine, s katere razpolagajo, hočejo drugim vsiliti svojo razlago te listine. Gromiko bo z vso silo napadel in razkrinkal njih laži pred vsem svetom. Ravno zato je državni departman pred začetkom te velike bitke zelo zaskrbljen.
tudi na svoje področje.
Ta zadnji vojnohujskaški korak vlad ZDA, Velike Britanije in Francije je povzročil razburjenje v širokih plasteh evropskega ljudstva, posebno v Franciji, nič manj Pa tudi v Nemčiji sami. Nemško ljudstvo, z izjemo ostankov nacizma, ki danes služijo ameriškemu imperializmu, se sprašuje, kaj mu taka politika zapadnih sil prinaša. Na podlagi svoje življenjske stvar, nosti ugotavlja bedo, ki je ne-'dvomna posledica uvajanja Mar. shallovega plana. Število brezno-, selnih v angjtoameriški coni je narušilo na 1 milijon, delo v industrijah je zaradi pomanjkanja elektrike paralizirano, mnoge tovarne pa so zaradi blokade kreditov nemške pokrajinske banke zaprte. Cene predmetom dnevne potrošnje stalno rastejo in le delno padajo pri luksuznih predmetih. Srednja plača delavca znaša tedensko 40 mark, ki inu n« zadoščajo niti za prehrano, kaj šele da bi mogel kupiti n. pr. otroške čevlje, ki stanejo 30 mark. V primeri imperialističnega napada na Sovjetsko zvezo pa bi nemške ljudi čakala P°t n® bojišče poginjati za mterese blaznih voditeljev a.nglo-amerrskin
vojnih hujskačev.
OB 18. .letnici proglasitve španske republike je' izvršilni odbor Tržaške visokošolske zveze izdal proglas, v katerem izre ka popolno solidarnost vseh svo. jih članov s špansko demokratično mladino.
:: PROTI atlantskemu paktu so protestirale antifašistične žene VX. okraja, antifašistične žene iz Sempolaja in članstvo OF V. okraja. Obenem so po zdravili svetovni kongres za mir v Parizu ter izzrazili z njim vso svojo solidarnost.
:: SODISCE pa je obsodilo • dr. Zbogarja-Brocchija, ker je trdil, da prizivna komisija za reševanje pritožb političnih od. puščencev z dela ne deluje pra. vično.
:: GEZ PRAZNIKE bo ves dan luč, toda priporočajo ljudem, naj sami omejijo njeno uporabo.
:• ZALJUBLJENI ljudje bodo zopet hudo prizadeti. Poštne pristojbine so se namreč zviša, le, tako da bo treba dati za pismo 20 lir, razglednice, pa 15, zvišali so tudi pristojbino za poštne zavoje.
:: INVALIDI in svojci padlih borcev so se v Dolini sestali in se porazgovorili o svojih vpra. šanjih. Sestanek pa ni til po volji Vidalijevemu razbijaču Grgiču, ki je prišel po zaključ' ku sestanka izzivat.
:: ENOURNQ protestno stavko so v četrtek napovedali delavci kemične industrije, ker jim nočejo povišati mezd.
:: QBCINA DOLINA bo razdeljena na tri volivne okoliše s sedeži Dolina, Boljunec, Boršt. V vsakem okolišu bosta po dve volišči.
:: POLICIJA je končno zaple. nila po raznih kioskih pornografska revije «Settimo velo» «Follie», «Rire» in «Colombo». Ljudje pravijo, da bi bilo treba tudi zdaljšaii hlačke plesalkam, ki nastopajo v raznih revijah.
:: TRŽAŠKO SOPISCE ni Ugodilo prošnji nekaterih antifašistov, da bi jim zbrisali obsodbe, ki jih je izreklo izredno fašistov, sodišče.
:: KONČNO so SE le zganili in začeli popravljati cesto z Lovca na Katinaro.
:: OBLASTI so povabile novL narje na obisk v zapore v ul. Coroneo. Tam so jim pokazali sauro lepe stvari, jim povedali, da Imajo jetniki kinopredstave, radiooddaje itd. Po opisih raznih listov bi si človek res želel iti nekaj časa sedet. Čudno pa je to, da niso pustili novinarjem razgovarjati se z jetniki.
:: IZ PARKA v vili Nccker, kjer je vojaški avtopark, je izginilo mnogo starega železa in drugega materiala. Sumijo civiliste, pa tudi vojake.
:: 356 OPENCEV je podpisalo Izjavo,v kateri zahteva, da upra-va Prosvetnega . doma omogoči redna gostovanja SNG. Delega-cija Opencev jé šla z izjavo k ! openskemu «rasu» Malalanu, ki |-je dejal, da odbor to odklanja. Dodaj je se to: «Tudi če sem na krivi poti, bom opravičen, ker sledim boljševiški partiji». Naj. brže mu gre že na otročje.
«VLJUDNOST» ameriških vojakov je že lirista večkrat da izraza. Tako . sta dva vojaka prebila ves popoldne in večer z dvema deklicama od 14 do 15 let, nato pa sta jih še opijanila in mstila na trgu Goldoni vsem V zasmeh. Policija ju je spravila na varno, naslednji dan pa-'ju je poslala na zdravniški pregled...
:: ZARADI pomanjkanja doka. zov je sodišče oprostilo agenta Coluccio, ki je bil obtožen, da je ubil inšpektorja Ferrinija.
:: ANGLEŠKEMU diplomatu Cecilu Rhodesu, funkcionarju angleškega poslaništva v Beogra du, so ukradli iz avtomobila aktovko-
:: ARETIRALI so sedemčlan. ko tatinsko tglpo mladoletnikov, ki so kradli razr.s predmete jz avtomobilov. V več mesecih so nakrali za milijon lir blaga.
Potrebe našega podeželja
v demokratičnem volivnem programu
V okviru votivnega odbora Slovansko • italijanske ljudske fronte je bil ustanovljen preteklo nedeljo v Nabrežini ožji delovni odboj Fronte za občino Devin - Nabrežina.
Ob ustanovitvi tega odbora se nujno postavlja naloga sestaviti tudi za občino Devin - Nabrežina konkreten in izvedljiv volivni program, ki bo računal z dejanskimi možnostmi. Slovanska - italijanska ljudska fronta, zvesta svojim načelom, pač ne bo postavljala takih programov, kakor buržoazne stranke, ki za časa volitev obljubljajo gradove, takoj po volitvah, ko si zagotovijo svoje stolčke, Pa na vse te obljube pozabljajo. Stvarni programi morajo služiti za časa volitev pritegnitvi in mobilizaciji najširših ljudskih plasti, po volitvah pa je treba pristopiti k njih uresničevanju.
Nabrežinska občina ima mnogo potreb in bodočo občinsko upravo čaka mnogo dela. Nabrežina sama je industrijsko središče s svojimi kamnolomi. Te kamnolome daje občina v zakup raznim podjetjem in izterjuje zakupnino, s katero so svojčas krili velik del občinskih izdatkov. Sedaj pa ni tako. Zakupne pogodbe so še iz predvojne dobe in tedanji upravniki niso upoštevali krajevnih interesov. Pri odklaji zemljišč, kjer leže kamno.
lomi, so odločali pred vojno politični momenti, ki so se križali z interesi domačega prebivalstva. Ze tedaj so bile zakupnine nizke, sedaj po razvrednotenju lire pa so naravnost smešne. Nujna je torej revizija zakupnih pogodb in prilagoditev zakupnine kupni vrednosti lire.
Občinska uprava bi morala zahtevati, da se kamen ne sme izvažati neobdelan, temveč obdelan, Strokovne sile so v ta namen na razpolago in tudi tehnična oprema je v skladu z modernimi zahtevami te industrije. S to klavzulo, ki bi jo morala občina vključiti v zakupne pogodbe, bi se tudi zmanjšala brezposelnost.
Drugo vprašanje je elektrifikacija. V večini vasi nabrežinske občine je elektrifikacija izvedena. Iz. vesti pa bi jo bilo treba tudi v Mavhinjah, Medji uasi in Cerov Ijah.
Prebivalstvo i'asi Sempolaj, Prečnik, Praprot, Slivno in Ter-novica je z udarniškim delom in z lastnimi sredstvi napeljalo po svojih vaseh električno strujo. Toda ta napeljava ni popolna, ker primanjkujejo števci. Zato se dogajajo neprijetnosti prt plačevanju uporabljenega električnega toka. Vsa - as mora namreč plačati Selvegu določeno vsoto, ki jo jxitem vaščani med seboj razde-
GROBOKOPI SIAU
Centralni komitet Viđalijevihl Tako so pretekli ponedeljek objavi-
frakcionašev je sklenil, da pojde na volitve v Trstu in v Miljah z listami pod imenom Komunistične par. tije, v slovenskih občinah na «visoki planoti» pa pod imenom SIAU. S tem svojim sklepom se je Viđali še bolj razgalil in pokazal ves svoj oportunizem. Kaj naj pomeni ta sklep drugega kot razbijanje slovan-sko-italijanskega bratstva in enotnosti, ki sta bila ustvarjena s toliki, mi žrtvami za časa narodno osvobodilne borbe. Imperialisti in tržaški Reakcionarji so se vsa ta leta zaman trudili, da bi razbiti to enotnost, ker so se zavedali, du predstavlja, zanje največjo nevarnost, Viđali pa jim je njih težnje in že. Ije uresničil in se tako postavil z njimi na isto črto.
Nastopati na volitvah v Trstu pod samim imenom Komunistične partije, pomeni dejansko omejevati njen vpliv, pomeni odklanjati široke množice volivcev in škoditi celotnemu demokratičnemu gibanju in njegovemu uveljavljenju. Viđali je popolnoma na liniji z imperiali, sti in reakcionarji tudi zato, ker je s svojim sklepom hotel pokazati, da v Trstu ni Slovencev in da tu torej ne pride v poštev SIAU, ki jo kot nekako revno pepelčico milostno potisne na «altipiano». To so tukajšnji italijanski šovinisti in njihovi pokrovitelji delali že ves čas. To so praktično pokazali tudi Z odlokom o osebnih izkaznicah, ki so smele biti v slovenskih občinah dvojezične. Delovanje reakcionarjev in Viđali ja si je v tem pogledu podobno na las in so imperialisti lahko zadovoljni, da so dobili novega pomočnika.
Viđali noče nastopiti v Trstu na volitvah z listo SIAU, ker se noče zameriti pri italijanskih nacionalistih, ker si hoče pridobiti njihove glasove. Pri tem žonglira s slavnim imenom Komunistične partije in Podlo izkorišča njene borbene tradicije. Da bi si pridobili nekaj reakcionarnih glasov, zastopa dejansko protimarksistično stališče in se odpoveduje osnovni liniji na korist morebitnega trenutnega uspeha. Tako početje pa si še upa imenovati borbo demokratičnih sil.
S tem svojim sklepom so se vida. lijevci odpovedali vodilni vlogi, ki jo mora imeti Komunistična partija na čelu širokih demokratičnih mno-
li v «Lavoratoru» članek pod naslovom «Partija in fronta», ki meče prav žarko luč no. vse njihovo delo. 'vanje.
V članku izražajo dvome, da bi lahko SIAU predstavljala najširšo demokratično fronto. V svoji zaslepljenosti pravijo:	«SIAU nima
na primer jasne fiziognomije, ki bi bila razumljiva za vse prebivalstvo KomunističUo partijo pa zanima V s prebivalstvo... V Trstu mora Komunistična partija razpršiti še poslednje dvome, da ni resnično internacionalistična stranka, enaka sovražnica obeh nacionalizmov, ena. ko nasprotna nacionalističnemu prevladovanju z ene ali druge strani... Tudi za prevzgojo tovarišev mora likvidirati celo preteklost... Z «altipianom» je drugače. Tam uživa SIAU mnogo širšo popularnost, v nekaterih vaseh zajema ve. liko večino prebivalstva... V Trstu pa dediščina preteklosti zahteva še daljšo dobo razčiščevanja...»
Tako torej pišejo v svojem glasi, lu. SIAU ni razumljiva vsemu pre. bivalstvu. Seveda, fašistom in ita. Pijanskim šovinistom ni mogla biti nikoli razumljiva. Ne bomo se tu spuščali v zgrešeno analizo, ko se postavljata, oba nacionalizma na isto raven, ko pa vsakdo ve, da prihaja največja nevarnost le od italijanskega nacionalizma, ki zavzema tu ključne gospodarske položaje, in pobirajo slovenski nacionalisti kvečjemu le drobtinice z go spodarjeve mize in prav za prav ničesar ne predstavljajo; toda pouda. riti moramo, da se za tem skriva Vidalijev oportunizem, kakor se skriva v stavku, da dediščina preteklosti zahteva daljšo - dobo raz. čiščevanja, kar pomeni:
«Popustiti moramo italijanskemu nacionalizmu, ki še ne more razumeti, da so Slovenci tudi v Trstu in da mr,rajo tudi oni živeti». Da pa hočejo likvidirali preteklost, to smo že neštetokrat ugotovili.
Viđali je vo stališče pomeni prav za prav nekak pokop SIAU, popuščanje reakciji, potiskanje Slovencev na periferijo in v končni analizi tudi kršenje mirovne pogod. be, ki je zajamčila Slovencem enakopravnost. Boljše usluge si od Vi. 'dalija vsi reakcionarji pač niso mogli pričakovati. Toda ljudstvo ne bo Vidaliju nasedlo in bo še bolj
lijo. Treba je torej dobaviti ljudem števce.
Voda je sedaj napeljana po vseh vaseh nabrežinske občine, toda zaradi suše je primanjkuje. V. bivši mavhinjski občini pa niso napeljali vode v posamezne hiše. Mnogi ljudje so mnenja, da bi morala uprava, vodovoda preiti v občinske roke in občina bi morala omogočiti vsem tem vasem kolektivno nabavo potrebnih cevi Za napeljavo vode po hišah ter jim tudi priskrbeti podporo za izvršitev vseh del. Prebivalstvo teh vasi naj bi bilo obremenjeno s stroški napeljave vode le v toliko, kolikor dopušča njih gospodarska moč.
Tudi obnova v Medji vasi, Mav. hinjah, Cerovljah in Vižovljah je bila le delno izvedena. Obnovili niso gospodarskih poslopij, to je hlevov, skednjev in senikov, tako da nimajo ljudje prrostora niti za živino niti za shrambo pridelkov.
Izvesti je treba tudi novo klaslfi. kadjo Zemljič, ker so se razne kulture od zadnje klasifikacije v marsičem spremenile. Gozdovi so izse. kani, vinogradništvo je v mnogih primerih uničeno, sadjereja je zanemarjena. Vzlic temu pa so kmet. je obdavčeni na podlagi stare klasifikacije. Pri obdavčenju morajo upoštevati tudi rodovitnost teh zemljišč. Bodoča občinska uprava bo morala uredit} tudi vprašanje izterjevanja, davkov.
Poskrbeti bo treba za dvig živi. noreje. Vsi ukrepi vojaške uprave so nezadovoljivi in malenkostni v primeri s potrebami; podpora, ki jo daje vojaška uprava za nabavo plemenske živine je nezadostna. In letošnji uvoz je mnogo prenizek. Podpora, ki jo je dala vojaška uprava v ta namen je v primeri z izdatki za pogozdovanje in razna nerenta. bilna javna dela naravnost smešna. Bodoča občinska uprava bo morala posvetili temu vprašanju vso pozornost in pomagati kmetom pri nabavi plemenske živine. Zlasti bo morala iti na roko onim vasem, ki so bile najbolj prizadete za časa narodno osvobodilne borbe. l<metom bo treba preskrbeti v'ta' namen tudi Holgoročne kredite.
Sadjarstvù je v nabrežinski občini v popolni propasti. Sadno drevje, ki so ga uvozili iz Italije, ne ustreza podnebnim in talnim pogojem in usiha. Zato bi bilo tre. ba to sadno drevje izkopati in na. sadili sadike iz bližnjih domačih sadovnjakov. Napraviti bi bilo treba domači sadovnjak in nehati uvažati sadike iz Italije, ki se tudi ne morejo aklimatizirati. Tudi vino. gradništvo ne uspeva, kakor bi moralo, divjaki, ki jih dobavlja vojaška
uprava, ne	ustrezajo	potrebam.
Treba je vzgojiti domače divjake, ki bodo bolj dolgo rodovitni jn bolj poceni. Vprašanje zase je vinski pridelek, ki ga ne morejo kmetje razpečali zaradi konkurence italijanskih vin.	Tudi	to	vprašanje
bi bilo treba rešiti.
Nabrežinski ribiči že dolga leta čakajo, da se zgradi primerno pri. stanišče, zato je nujno treba posta, viti zahtevo po pristanišču za na-Viežinsko občino. V Vižovljah je prišla gmajna, ki jim jo je občina vzela po letu 1926. zopet nekako v ljudsko posest, toda kljub temu je sedanji župan	oddal	del	te gmajne
nekaterim družinam	za	,	zgraditev
vil. Ljudje se tudi pritožujejo, da morajo še sedaj hoditi na davkarijo in na sodišče v Tržič, ker ni VU poskrbela, da bi se spisi prenesli v Trst. Tudi to vprašanje je treba čim prej rešili, da se preprečijo ljudem nepotrebni izdatki.
V Sempolaju je nad 80 šoloobveznih otrok in del teh otrok se mora učiti v župnišču, čeprav je. zemljišče za zgraditev novega šol. skega poslopja že kupljeno, se niso še lotili gradnje nove šole. Zaradi pomanjkanja šolskega poslopja je prizadelo ludi učiteljstvo, ki nima stanovanja. Zato je zgraditev nove šole v Sempolaju zelo nujna zahte-irt. Solo je treba zgraditi tudi v Cerovljah. kjer poučujejo deco v zasebni hiši. Nebrežinsko strokovno šolo pa je treba spremeniti iz dveletne v triletno, da bo ustrezala zahtevam.
Sedanja občinska uprava tudi nič ne skrbi za ljudsko prosveto. Zato je treba odločno postaviti zahtevo, da bo nova občinska uprava prispe, vala in pomagala ljudstvu, da pride do svojih prosvetnih domov.
Uradni jezik je na občini še vedno italijanščina čeprav je prebivalstvo nabrežinske občine v veli. ki večini slovenske narodnosti. V. vsem poslovanju se mora zafo uvesti dvojezičnost. Na nabreiinskevt igrišču je treba zgraditi kopalnico in slačilnico, poskrbeti bo treba lu. di za posvetovalnico za matere. Svojčas je bila v Nabrežini javna kopalnica, sedaj pa je ni in jo je treba zgraditi.
Tu je nakazanih nekaj glavnih potreb in zahtev nabrežinske občine, ki bodo morale priti v volivni program Slivansko-italijanske ljud. ske fronte za obč no Nabrežina: te zahteve bo treba seveda spopolniti, pri čemer mora sodelovati vse prizadeto prebivalstvo. Vse te zahteve so izvedljive in stvarne in od enot. nosti vsega ljudstva je odvisno, da se uresničijo.
TUDI SLOVENSKI NAPISI
na nagrobnih spomenikih so jim poti
ž‘c, Jn se izolirali. In vse to si upa. I okrepilo svojo enotnost v Slovan jo se zagovarjati in opravičevati. I s/<o italijanski ljudski fronti.
'ze večkrat smo pisan, da tukajšnje okupacijske oblasti dajejo fašistom vso potuho, ker jih potrebujejo v svoji protiijudski politiki. To dokazujejo obsodbe in aretacije antifašistov, ki jih obtožujejo tako i-menovanih «sequestro di persona» štiri leta po osvoboditvi. Tako so te dni na podlagi ovadbe nekega Leopolda Sangiorgija, bivšega pomožnega agenta za časa nacistične okupacije, aretirali 37 letnega Jurija Rossija z Reške ceste 4 in Antona Turka iz ul. Costalunga 68.
Dobro «obveščeni» časopisi tudi poročajo, da te dni naravnost dežujejo na policijo ovadbe «sekvestrov» in tia je dospelo 80 ovadb. Da bo stvar še bolj popolna, tudi poročajo, da so na Razklanem hribu odkrili novo fojbo, kjer so našli kosti kakih petih trupel, ki naj bi jih spravili tja antifašisti maja meseca 1945. Obenem tudi javljajo, da dobro napredujejo priprave za izkop kosti fašistov in nacističnih vojakov iz bazoviške jame-Višek podlosti pa so dosegli te dni, ko so prepovedali nekaterim tržaškim Slovencem, da bi postavili svojim dra-
gim na pokopališču nagrobne spomej nike s slovenskimi napisi. Občinski organi so jim rekli, da občinski pravilnik o pokopališčih iz leta 1932. v členu 71. ne dovoljuje na nagrobne kamne drugih napisov razen v italijanščini ali latinščini. Se prej pa so prepovedali slovenske napise na Ratinar! in v Bazovici, kjer Je ogromna večina slovenskega prebivalstva.
Na upravičene proteste prizadetih so občinski uradniki odgovorili: «Zakon je zakon in preko njega, ne moremo iti. Občinska uredba Je bila odobrena od ministrstva za notranje zadeve v Rimu. Storite kar hočete, zakona ne boste mogli spremeniti. Mi ga bomo dosledno Izvajali».
Fašisli, ki so ostali na občini, se torej nočejo ustaviti v svojfem šcir vinizmu niti pred mrtvimi, ki jim njihovi svojci ne bi smeli počastiti spomina v materinem jeziku. Ti ljudje nočejo razumeti, da je ljudstvo s zem premagan in da je ljudstvo s svojo borbo za vedno izbrisalo- fašistične zakone. Vsega tega pa J« kriva okupacijska oblast, ki le fa'1 šiste ščiti in jih spodbuja
.dSSSSSuQSZQS **
Tudi naši ribiči vedo za pravo pot
Prašelj Andrej
ribič iz Sesljana
^|||||lllll|||||||||||||||||||||||||||!llllllllilll!lllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|
KO SMO BILI ZADNJIC NA KRASU SO NAS POVABI- E = LI TUDI NASI RIBICI N A RAZGOVOR. MNOGE KRIZE = % IN TEŽAVE IMAJO TI NASI KREMENITI OBMORSKI || = LJUDJE IN TEŽEK JE NJIHOV KRUH. BORIJO SE Z =' E DRAGINJO, Z NELOJALNO KONKURENCO RIBIČEV Z = B NASPROTNEGA BREGA, Z NERAZUMEVANJEM TRZA- = = SKIH OBLASTI IN S TUJO VOJAŠKO UPRAVO, POLEG = E TEGA PA SE Z VREMENSKIMI NÈPRILIKAMI IN ŠKOD- = = LJIVIM DELOVANJEM VIDALIJEVCEV, KI S SEJANJEM = = RAZDORA ONEMOGOČAJO USPESNO BORBO ZA PRA- j| 1 VICE IN KORISTI RIBIČEV. PA KAJ BI VAM PRAVILI, ^ = BERITE KAJ PRAVIJO SAMI.	=
LilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIH|lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllillllllllilllllllll?
Našli smo tov. Prašlja v sesljan. skem portiču, ko je za starim čol. nom šival mrežo. Od začetka je bil nekam nezaupljiv, potem pa Se mu je razvezal jezik in nam je začel pripovedovati: «Težko nam je. V Sesljanu nas je le malo ribičev. Prav za prav se peča s samim ribištvom samo naša družina. Veste, nas je dvanajst pri hiši, pa smo Stisnjeni kot sardine. Sinova sta poročena in imata kopico otrok, hi. šiea pa je premajhna'za vse.
K nam hodijo lovit ribe Cozoti, kot vidite, je portič polu njih «ribiških ladij. Sedaj delajo, kar hočejo. Pod Avstrijo so smeli loviti ribe le dve milji od obale, sedaj pa nam s svojimi ladjami večkrat potrgajo in odnesejo mreže ob obali. Pa tudi razni istrski ezuli nam sedaj trgajo kruh iz ust.
Prej je bilo tu ob obali skladišče za mreže, pa je ta kapitalist Castel-j reggio, ki gradi tu hotel, vse uni.
I čil in nimamo kam deti mrež. La. j ni smo jih shranili v borovce, pa ; so nam jih pokradli, doma Pa ni-] mamo prostora. Zato naj nam j zgradijo drugo skladišče, ali Pa ! vsaj dajo prostor zanj.
Tu blizu je kamnolom, kjer lomijo kamenje za karbid in ga poši. Ijajo v Benetke. Pa domačih dela le malo; tudi tu je zaposlenih 80 esulov, naši pa so brez dela. V vasi je več revnih družin brez hiše in morajo jemati stanovanja v najem. Zgraditi bi morali kakih pet hiš samo za domačine.
«Kaj pa mislite, glede volitev, očka,, pa o Vidaliju?».
«I, kaj volili pač bomo naše. Tiste, ki so se vedno borili proti fašizmu in ki so bili z' nami ves čas borbe. Kdo je Viđali, pa res ne vem, ga nisem nikoli videl ne sli. šal o njem. za časa borbe ,ga ni bilo nikoli pri nas. Pa če hočete kaj več vedeti, počakajte moja sina, ki se vrneta čez dobro uro s čolnom in pripeljeta sipe. Ne smete zameriti, jaz sem še star in znam komaj ma. lo pisati».
sedaj podijo od naševa morja, ker smo jim ta na poti. Mnogo ljudi že vidi, da so na zgrešeni poti. Le priznati tega nočejo, ker jih je sram. Mislim, da je to zgrešeno, ker ljudje niso krivi, če so jih zapeljali in je zato že čas, da se vrnejo k nam».
Sulčič Anton - Zgraden
ribič iz Sv. Križa
Švab Karlo - Karletov
ribič iz Sv. Križa
B. Rabili bi tudi skupno skladišče za mreže v glavnem portiču. Poleg tega pa h; nam morali dovolili, da bi lahko tudi poleti uporabljali mali portič «Brojnico», kjer so vodne črpalke in nam takrat prepovedo dostop.
Seveda za vse to moramo biti enotni. Vidalijevci so v začetku zmešali glave mnogim ljudem, pa se položaj izboljšuje. Če bomo razdvojeni, bo po nas. Fašisti nas že

Tov. Sulčič se je pravkar vrnil od morja in je razpletal pred hišo mrežo. Potožil se je nad slabim loyom in nadaljeval: «Ce nam je sreča mila in nalovimo mnogo rib, nas pa v ribarnici opeharijo. Pred prvo svetovno vojno smo imeli svojo zadrugo, pa ni ravno šlo predobro, ker ni bilo pravega vodstva. Mnogi ljudje so zato zgubili
POUTIKA [MOTNOSTI E S
s Delavsko zbornico je doživela popoln polom
«Nas, slovenske ribiče, pousod zapostavljajo. Prednost imajo italijanski ribiči, oziroma konzorcij ribičev, v katerem pa gospodarijo razni trgovci lik prekupčevalci . z ribami kakor je bil znani Txozzo. V konzorciju, so v glavnem Cozoti. Vojaška uprava ga podpira in mu ■je nakazala 360 milijonov Ur podpore. Tako so si lahko kupili motorne ribiške ladje ih nas mislijo popolnoma izpodriniti. Pa tudi naše ljudi snubijo, da bi pristopili v konzorcij; pa jim ne gredo na limanice. Letos nam ni dala oblast nobene podpore, le obljubili so nam, da nam nekaj dajo, če popravimo svoje čolne; pa ni še nič videti. Od toliko milijonov bi vendar moralo biti tudi kaj za nas.
Tudi pri prodaji rib nas izkoriščajo. Jaz mislim, da bi morali ustanoviti zadrugo za skupen nakup mrež in drugih potrebščinzalov in prodajo. Tako bi si laze nabavljali čolne, mreže in vse druge potrebščine. Sedaj imamo 0 «lam-par», tri velike barke in mnogo čolnov. Ribičev nas je kakih 60. Nekdaj jih je bilo mnogo več, pa mladina zapušča morje, ker nimamo prave opreme. Nabaviti bi si morali motorne ladjice in sredstva za ribolov pozimi, tako ne bi ostali toliko časa brez zaslužka in bi bilo mnogo manj brezposelnih, če bi se vsi združili, bi se dalo marsikaj narediti. Hodili bi lahko tudi lovit ribe v istrske vode v. cono
Kongres Enotnih sindikatov je lani decembra meseca odobril program sindikalne enotnosti. Ker je bil ta kongres organiziran tako; da so bili izvoljeni delegati skoraj sami Vidali-jevl pristaši, je jasno, da je tu šlo za enotnost z Delavsko zbornico, to je za endtnost na podlagi popuščanja Delavski zbornici in odklona od res* nično razredne linije.
Kakšni so po petih mesecih popuščanja in kompromisov uspehi te Ha-dicheve politike? Ugotoviti moramo, da šo Enotni sindikati doživljali ves ta čas samo neuspehe in da enotnosti z Delavsko zbornico niso dosegli. To Je popolnoma razumljivo, ker je bila vsa njih politika zgrešena. Vsem je namreč popolnoma jasno, da enotnost z voditelji Delavske zbornice sploh ni mogoča, ker ima ta zbornica negativno funkcijo v delavskem gibanju iu so jo ustanovili ravno za razbijanje delavskih vrst. Edina prava po' litika bi bila, pritegniti z borbo čim več članov Delavske zbornice ter jih mobilizirati na osnovi konkretnih akcij, zlasti za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev.
Vidalijevsko vodstvo Enotnih sindikatov pa tega ni hotelo razumeti in je ves čas naravnost klečeplazilo pred vodstvom Delavske zbornice. Pri tem naj omenimo le dva zadnja neuspeha Enotnih sindikatov v njiho. vem prizadevanju za dosego enotnosti za vsako ceno. 29. marca je vod stvo Enotnih sindikatov poslalo Delavski zbornici pismo, v katerem Jo poziva, naj v Hduhu in po tradiOjah slavne preteklosti tržaškega delavskega razreda in v znamenju enotnosti vseh delavcev v njihovi borbi proti
moremo sprejeti vašega
Kapitalističnemu izkoriščanju praznuje prvi maj skupno z Enotnimi sindikati.»
Delavska zbornica jim je odgovorila- «Smo že poskrbeli za organiziranje lastnih manifestacij za prvi maj in zato ne vabita.»
Drngi tak neuspeh so Enotni sindikati doživeli ob borbi delav.ev in nameščencev krajevnih ustanov, ki sta Jim občinski in conski svet priznala poviške mezd in plač, kater li pa vojaška uprava še ni odobrila. Zaradi tega so ti delavci in nameščenci zagrozili s stavko.
Niso pa nastopili enotno, ker Delavska zbornica tega ni hotela. Enotni sindikati so ji namreč večkrat predlagali enotno akcijo, toda vse zaman. Na skupščini, ki so jo imeli člani Delavske zbornice, je govornik dr. Va-scon iz vodstva te stroke deiak nE-notni sindikati so nam poslali pismo s predlogom za skupno aketio. Toda mi smo večina in jih/ne potrebujemo.»
Tako odgovarjajo voditelji Odavši c zbornice vodstvu Enotnih sindikatov na vse predloge za skupne nastope. Vsi predlogi o koordinacijskem odboru obeh organizacij in o odborih posameznih strok so tudi splavali po vodi. Radich se sedaj pritožuie nad vsem tem, kakor da ne bi bil vedel, da drugače biti he more. Vse kaže, pa da ga ti neuspehi še niso izrnodri-li in da še vedno odbija enotnost, kler bi jc moral dejansko iskat': enotnost z onimi člani in voditelji sindikatov, ki so ostali zvesti prvotni razredni in revolucionarni liniji Enotnih sindikatov. Tega pa oportunist Radich noče.
zaupanje v same sebe. Pa bi biloT dobro, da bi še enkrat poskusili. Res, težko bo, konzorcij bi nam nasprotoval, pa bi mu lahko združeni kljubovali. Vprašanje prodaje rib je zelo važno. V ribarnici bi nam morali datj na razpolago nekaj stojnic, pa bi nas ne mogli več izkoriščati razni prekupčevalci. Za Zadrugo pa bi nam morala seveda dati občina dovoljenje. Ce bomo združeni, nam bo to uspelo.
Lani nam je dala oblast preko konzorcija nekaj mrež, pa to je vse premalo. Nam tudi ne pustijo loviti z «lamparami» 1 miljo od obrežja, sedaj, ko lovijo samo napolitanski ribiči z njihovimi lamparami, pa jih pustijo tudi do 300 metrov od obrežja.
Ko lovimo z lamparami, pridejo drugi ribiči prej na trg, ker' imajo boljše čolne, mi pa moramo prodati nato ribe za vsako ceno. Sedaj lovimo v glavnem le sipe, veliki lov se začne, šele maja meseca. Ko malo nalovimo, oddamo ribe raznim revnim ženskam, ki jih nato prodajajo po vaseh.
«Pa je res, da so vidalijevci pri vas tako močni, kot se hvalijo?». «Ne smete soditi na zunaj. Ljudi za enoten nastop na volitvah je mnogo več, kot si mislijo vidalijevci. Pa naši ljudje so mirni, ker vedo, da je pravica jn resnica na njihovi strani. Zato jim ni treba kričati. Samo malo več bi bilo treba ljudem pojasniti položaj; mnogi ne vedo, pri čem so in bi jih bilo treba poučiti. Pa saj vsak dan vidijo, kam vodi razprtija in vsem postaja jasno, da nj druge poti kot enotnost nas vseh».
KonToveljski ribiči
Stopili smo tud; na Kontovel in se pomenili s tamošnjimi ribiči. Njih problemi so podobni problemom svetokriških ribičev, le da je teh ribičev mnogo manj, okoli 15. Zelo težko jim je. Imajo premalo mrež in čolnov in oblast bi jih morala podpreti. Svojčas so že ustanovili pripravljali odbor za ustanovitev zadruge, pa je šlo vse v nič- Konzorcij tudi tu pritiska. Le eden se je vdal in pristopil vanj.
Z milijoni, ki jih je dala oblast na razpolago konzorciju, so si tam kupili motorne ribiške ladje in mislijo vkrcati nanje ribiče kot dninarje ali z mesečno plačo. Tako bi oni vse radi pogoltnili.
Kontovelski ribiči so imeli motorno lamparo «Svobodo», pa jim je manjkala mreža. Spor v demokratičnih vrstah je škodoval tudi ribičem, in sedaj ta lampara počiva.
Neki ribič nam je dejal: «Izkoriščajo nas, mi pa se prepiramo. Ali | nekateri ne vidijo, da nas hoče spraviti konzorcij ob še ta borni košček kruha, ki ga imamo? Tudi v ribarnici nas odirajo. Pred nekaj dnevi sem nesel tja 13 kg. gla-vočev, (guattì) pa so mi dali zanje 520 lir. Ko sem pogledal na stojnico, sem videl, da so jihx prodajali pb 180 lir kg.
Večina naših ribičev ima čolne v grljanskem portiču. Popraviti bi ga bilo treba, očistiti smeti tam okoli in napraviti skladišče za mreže in druge potrebščine. Seveda, vsega tega ne bomo dosegli, če se bomo prepirali med seboj».
CVEKE
Iz tržaških listov
JuVoce
Profesor Furlani piše v uvod* niku: «Lahko bi razumeli željo Angležev, da se polastijo Ci-renajke, ker nimajo več Egipta, Čeprav bi Angliji, zaveznici Ita. lije, nič ne branilo dobiti s ustreznimi sporazumi vsa ona oporišča, ki bi ji bila v tej deželi potrebna. In, ali se ne bi lahko isto zgodilo tudi s Tripo. litanijo.
Gospod Furlani, ki vedno trdi, da je velik patriot, nekam prelahko daruje italijanska oporišča. Čemu se potem tako jezi zaradi Trsta, ki je že itad anglo. ameriško oporišče? Pa sj ta profesor upa še trditi o drugih, da so hlapci.
»
Medtem ko mečejo skozi okno nekatere zastopnike članov ES, češ da so nacionalisti, pa se ho. čejo pobratiti z zastopniki drugega nacionalizma. Kakšni zagovorniki sindikalne enotnosti so ti ljudje, če uničujejo lastno enotnost? Zakaj toliko ljubezni do naših članov in toliko mržnje do njihovih?
želi
svojim.
čitateljem
veselo
Tako očita «Il Lavoro», glasilo Delavske zbornice Enotnim sindikatom zaradi razpustitve strokovne zveze prosvetnih de-lavcev. Pridiga sicer ne prihaja s pravega mesta, toda to je do* kaj, kam vodi oportunizem vodstva Enotnih sindikatov, da lah. ko reakcionarna Delavska zbor. niča pobija njihove argumente.
M LAVORATORE
List piše o ustanovni skupščl hi krščanske demokracije v Nabrežini in pravi: V dolgem in ganljivem govoru je tajnik DG pojasnil, kakšne naloge ima na osnovi medsebojnega spoštovanja pravic in dolžnosti to prebi valstyo pri posredovanju med obema narodoma, ki sc tu srečujeta.
Da, kako znajo spoštovati na, še pravice, so pokazali ravno njih občinski uradniki s prepovedjo slovenskih napisov na na, grobnih spomenikih. Motijo se. če mislijo, da jim pojde naše ljudstvo na limanice! Da, Pa so mogli zborovati, naj se zahvalijo vidalijeijccm.
IL LUNEDÌ
V uvodniku «Titov protisovje-tizem» pravi Karel Siškovič Sikami, ekspert za -jugoslovanska vprašanja, tudi naslednje:	«V
Titovem govoru na III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije najdemo potrdilo odkrito sovražnega in izzivalnega obnašanja be. ograjske trockistične klike pro. ti Sovjetski zvezi in državam z ljudsko demokracijo. Ta govor nam tudi potrjuje, da je klika popolnoma prešla v imperialistični tabor».
lleliho
*
Kje je Sikami našel to potrudilo ne vemo, V Titoven govoru ga ni. Maršal Tito je dejal; «V naši državi se ni povrnil Icapifa. ližem, marveč naša država zanes. Ijivo in zelo uspešno oradi socializem, o čemer se lahko vsakdo prepriča na dejstvih. Naša država nj zabredla, niti ne more zabresti v imperialistične vode in vsakdo se lahko prepriča o tem na dejstvih. Seveda, Siško-viču ta dejstva ne ugajajo, ker mu ne gredo ravno v korist.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinic
G
KRONIKA
Nova tovarna bituminskih izdelkov je pričela delovati v Beogradu. Izdelovala bo 16 različnih vrst bituminskih izdelkov in bo popolnoma zadostila notranjemu trgu.
Začetek letošnjih del na avto-stradi Bratstvo in edinstvo je bil proslavljen s svečanim mitingom.
V	imenu vlade in tov. Tita je graditelje pozdravil minister za promet Božidar Maslarič. Mladina je z mitinga poslala pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ in CK LMJ. V brzojavkah zagotavljajo brigadirji, da bo avtocesta velika kovačnica ljudi, ki bodo vse svoje sile posvetili izpolnitvi petletke.
Zveza zdravnikov Jugoslavije je
poslala brzojavko svetovnemu kongresu za mir v Parizu, v Kateri pravi, da z navdušenjem sprejemajo jugoslovanski zdravniki bofba za ohranitev miru v svetu ter Ja bodo ostali vedno na braniku miru za napredek vseh narodov.
Vohune, ki so iz Madžarske prišli v FLRJ, so obsodili v Novem Sadu. Ti so imeli nalogo, da v Jugoslaviji širijo klevctniški material in vrše špjonažo. Vohuni so bilj obsojeni od 7 do 9 let prisilnega dela.
Na kongresu za mir v New Yorku
je Jugoslovanski delegat Aleksander Vučo prikazal razvoj tiska, ra-dia in filma v FLRJ. Število listov je po vojni naraslo tri do štiri krat, radionaročnikov je desetkrat toliko kot pred vojno. Filmska industrija je izgotovila preko sto filmskih tednikov letno, okrog 100 dokumentarnih filmov in 15 velikih umetniških filmov.
Delovni kolektiv v Goriških opekarnah je izpolnil tromesečni načrt petnajst dni pred rokom. Delavci so pokazali veliko delovno disciplino.
Ljudska inšpekcija je poseben kontrolni organ, ki bo pomagal oblastnim organom prj izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Te organe ljudske inšpekcije volijo delovne množice preko svojih množičnih organizacij. Sodelovanje v ljudski inšpekciji je prostovoljno, častno in brezplačno.
#0#! f rontovcev bo dnevno potna-gaio pri melioracijskih deiih v
Prekmurju. Dalje bodo sodelovali Pii ustanavljanju novih kmetijskih zadrug, pri urejevanju sadovnjakov, drevesnic, živinorejskih farm itd. Za popravilo cest bodo fron-tovci prispevali 100.000 delovnih ur.
Na južnem Jadranu se je z aprilom začela sezona. Člani sindikatov imajo v letoviščih prednost, v glavnih mesecih sezone, to je juliju in avgustu pa so hoteli na Jadranu rezervirani predvsem za težke delavce.
Študentje zagrebške univerz« sodelujejo že od začetka leta pri graditvi študentovskega naselja v Laščiml. Preko 21.000 dijakov je doslej opravilo 100.000 prostovoljnih delovnih ur. Sedem stanovanjskih stavb je že pod streho, tako da bo najbrže do začetka novega šolskega leta že vse naselje dograjeno.
Sežanska mladina je napovedala tekmovanje vsem brigadam na gradiščih Beoèrada na čast 30. obletnice komunistične partije Jugoslavije in na čast l. maja. Mladinci prve sežanske brigade so se obvezali, da bodo dnevno presegli normo za 50 odst.
7«00 mladincev, ki bo v letošnem letu sodelovalo pri. mladinskih akcijah, bo ostalo letos v industriji.
Hidrocentrala v vasi Sumrako-vec, ki so jo zgradjli Feontovci,' je bila spuščena v pogon na čast III. kongresu Ljudske fronte Frontovci so delali pri graditvi hidrocentrale 300.000 delovnih ur, mladinci pa 550.000. Vrednost del pri hidrocentrali, ki so jih opravili Frontovci znaša 1,300.000 dinarjev.
V	zemunskem okraju je 90 odst. vseh vaščanov vključenih v 18 kmetijsko obdelovalnih zadrugah, ki obsege io 60001 domačij.
Albina Drev je ena izmed delegatov na III. kongresu Ljudske fronte. Zaposlena je v tovarni e-majiirane posode v Celju in je -ibratna udarnica.
m. KONGRES LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE
TVORCEV SOCIALIZMA
ne zaustavil« «vire in klevete
V Beogradu je bij III. Kongres Ljudske fronte Jugoslavije ob prisotnosti 1600 delegatov iz vseh republik.
h. goi/itra prtHlsmliiilia ZVKZllttgU odbuL'u l.jiut-shu SV mil j: maršalu Tila
Kongres Ljudske fronte, največje množične org.anizaeije, kL vključuje preko 7 in pol milijona članov, je važen mejnik v zgcclovitii Fronte.
Vsakomur je jasno, da bi brez take enotne politične organizacije ne bili sposobni premagati v tako kratkem času toliko težav ter doseči take politične in gospodarske uspehe. Ljudska fronta je danes mogoče še bolj: potrebna kot kdaj koli prej, kajti prav enotni združeni v Fronti, bomo vzdržali vse napade na našo državo, odnosno, na enotnost naših narodov ter na izgradnjo socializma.
Kakšen pomen ima Ljudska fronta v izgradnji socializma, nam najbolje povedo številke: Frontovci so v letu 1948 dali preko 329 milijonov prostovoljnih ur, kar- predstavlja skupno s prevoznim udarniškim delom okrog 9 milijard dinarjev. Važno vlogo igra Ljudska fronta tudi pri izgradnji socializma na vasi, kjer prav fronta najaktivneje sodeluje pri organizaciji zadrug. Po L plenumu CK KPJ je bilo ustanovljenih 2000 noyih kmetijsko obdelovalnih zadrug, tako da iih je zdaj skupno preko 3000 z okrog 200-000 kmečkimi gospodarstvi.
Klevcilniškci kampanja nima ničesar skupnega s socialistično prakso
Gonja, ki j», ljudske demokracije in SZ naperjajo proti naši Jugoslaviji, se poslužuje vseh mogor čih sredstev. Da nas tako blati in napada imperialistični tisk, je to popolnoma razumljivo. Da pa pori krinko «kritiko» kritike' to izvaja socialistični tisk, moramo obsoditi kot nemarksistično in antilenini-stično. £a to besno kampanjo so skrite namere, ki nimajo ničesar skupnega s socialistično prakso- Izzvati hočejo zmedo, rabiti edinstvo jugoslovanskih narodov. Spomnimo se samo na poziv na upor po resoluciji Informacijskega urada. Jasno je, da tak poziv ni izhajal iz simpatij do nove Jugoslavije, tudi ni rezultat vnašanja nesocialističnih metod v odnose socialističnih držav, temveč kot priprava za dosego določenih ciljev, ki nimajo ničesar skupnega z marksističnim in leninističnim, pojmovanjem enakopravnosti in suverenosti malih narodov.
Tisk in radio držav ljudskih demokracij in ZSSR iznašata v podkrepitev svojih neprijateljskih odnosov do odsnov do Jugoslavije neštete klevete, ki so daleč od resnice. Radio Moskva n.pr, govori o padanju naklade glasila KPJ «Borbe», češ da je prinesla napad na Stalina in na VKP (b>. Vsi v Jugoslaviji vedo, da Jugoslavija nikoli ni jn ne more napadati Stalina ter da torej radio Moskva ni govoril resnice. Radio Moskva je to svoje poročilo povzel po listu «Nova borba», v katerega pišejo jugoslovanski izdajalci in dezerterji. Dalje govori radio Moskva, da ie v FLRJ zabranjeno celotno studiranje zgodovine VKP(b) itd.
Glasilo Kominforma prinaša med drugim članek Grigprijane (katerega povzema tudi Moskva), kjer govori o gospodarskih stikih FLRJ z zapadom ter navgja pisanje imperialističnih listov, češ da se četniki in nedičevci vračajo, v Jugoslavijo, «da bi prešli na stran Tita položaj, k, je tisto nasproten našemu, to je prijateljskemu.
Istočasno, ko podčrtava jugoslovanski lisk uspe-he SZ in držav
ljudskih demokracij, pa zavzemajo te položaj, ki je čisto nasproten našemu to. je prijateljskemu.
Radio Budimpešta javlja med drugim: «Zaradi močnega in • junaškega odpora jugoslovanskih komunistov, ki od dne do dne narašča in zavzema že tudi oborožene oblike, imajo Rankovičevi 4»ndarji polne roke dela ...»
Romunija govori o 50 odst padcu standarda v primeri z letom. 1946. Napada nas, ker je FLRJ protestirala, ker ni bila pozvana na gospodarsko posvetovanje in dodaja, da smo izgubili prav zarodi nacionalizma socialistično pomoč držav ljudskih demokracij in SZ- V Romuniji. so verjetno pozabili, da je Jugoslavija pomagala državam ljudskih demokracij in. ne obratno in to zato, ker smo mi bili in ostajamo internacionalisti
Kot Madžarska in Romunija tako tudi Češkoslovaška, Poljska, Bol-
garija, katere pa prekaša Albanija, v kateri so voditelji popolnoma izgubili sposobnost treznega presojna-
Dokazi, ki jih navajam, so le del vse gonje, ki jo tisk in radio naper-jala proti FLRJ. AU je to kritika ali so to laži, ki jih je «Titova klika vrgla v svet» — kot to širijo a-meriškl reakcionarni listi — ali je vse to naperjeno proti jugoslovanskim narodom, proti državi Jugoslavije, ali je to le kritika jugoslovanske vlade?
N i ka kršna us l rakova a ja ne z zapada ne z vzhodu nas ne morejo odvrniti s poli socializma
Po resoluciji 1U so v državah 'ljudskih demokracij ju SZ izvajali pritisk na jugoslovanske državljane, da bj se več ne vrnili v domovi, no. Res so nekateri Izdali svojo dr. žavo, vendar pa so to. taki elementi, ki so bilj agenti tujih držav. Ti. so zdaj tiste »zdrave sile», ki vodijo kampanjo iz inozemstva proti, svoji državi.
Takih primerov imamo tudi v drugih, državah dovolj. Trajčo Rostov, èhm politbiroja Bolgarije, je bil agent kapitalističnih držav. ka. ker je bil v naš; državi agent He-brang. Uspelo nam je dobi tj. dokaze o sovražnem delovanju raznih tajnih agentur, tako z zapada kakor z vzhoda.
Mi smo napoti socializma in gradili ga bomo dalje, ker je to naša luijvočja sedanja naloga
V prvem četrtletju letošnjega le-obeh strani j., stopnjuje. Naperjena je zato, da bj nam onemogočila izpolnitev naše petletke. Zapadna reakcija je spoznala, da ne more sodelovati z nami, ker mi ne bomo krenili s socialistične poti, ker osta, jamo dosledni v borbi za mir ob strani naprednih sil. Tudi vsi naši «kritiki» bodo, zaman čakali, da hi nas kar koli moralno in fizično
zlomilo. Oni ne morejo v teoriji marksizma in leninizma najti Opravičita za svoje odnose do nas.
V. prvem četrtletju letošnejga le. ta je naš gospodarski načrt dal naslednje rezultate: v rudarstvu je bil izpolnjen z 98,2 odst., v težki industriji z 90,3 odst., v lahki s 94.8 odst., v industriji narodnih republik s 97,4 odst.
Trgovinske odnose smo vzpostavili s 28 državami, vse brez naj. manjših političnih koncesij. Po teh trgov inskili pogodbah se bo proiz. vodnja za široko potrošnjo dvignila. Teže je z naba.vkami za kapitalno izgradnjo. Zaradi gospodarskega pritiska vzhodnih, chèa v smo v svojih načrtih nekoliko zaostali, dokler si nismo zagotovili strojev iz raznih kapitalističnih držav, za kar smo pač morali povečati izvoz.
Qdkar se izvaja gospodarski pri. lisk na našo državo ter kampanja proti njej, pg imamo v notranjosti dan na dan nove novatorje in ra. c: iona lizat or je. Ljudska fronta je kot celota vključena v izgradnjo.
Naloge kjiulske Fronte
Prva naloga ljudske Fronta je, da ohranimo svojo politično enotnost.
Druga naloga je, da ohranimo enotnost in bratstvo naših narodov.
Tretja naloga Fronte je poglabljanje politične in moralne enotnosti, poglabljanje socialistične zavesti. kar bo v oporo pri velikem delu in izgradnji socializma.
Četrta naloga Fronte je, da njeni člani budno spremljajo vse uprav, no in politično delo v državi, da preprečimo vsem negativnim elementom sovražno delovanje.
Peta naloga Ljudske fronte je, da člani kot celota izkazujejo največjo aktivnost v borbi /,a mir proti vojnim hujskačem.
Pesta naloga članov je, da razkrinkavajo vse tiste, ki bj hoteli ovirati izpolnitev petletke.
Sedma naloga Ljudske fronte je, da posveti največjo skrb obrambi naše socialistične domovine.
I/. govora sekretarja Ljudske fronte Blagaja Neškoviča •
Ljudska fronta ima svoje organizacije po vseh mestih in vaseh s skupnim, številom 7,732.3.77 članovv Na volitvah marca leta 1949. je volilo 93,13 ,, celokupnega članstva, kat pomeni velik uspeh Ljudske fronte Fronta je '.odila redno kongrese, plenarne, seje glavnih in zveznega odbora Ljudske fronte.
Posebno pa je okrepljena ideološka vzgoja. V Makedoniji n.pr. je bilo v okviru fronte izvedenih 150 tečajev, katere je obiskovalo 3000 tečajnikov, 2500 študijskih krožkov s 36.801 obiskovalcem in 2878 bralnih skupin z 32.690 fiitalci.
V Jugoslaviji izhaja skupno 74 glasil Ljudske fronte, od teh 15 dnevnikov, dva. izhajata večkrat dnevno, 37 tednikov in 20 štirinajstdnevnikov Poleg teh listov pa izdaja Ljudska fronta, še mnoge druge publikacije.
Delovna aktivnost Ljudske fronlc je osnovana na prostovoljnem delu, a delo samo je brezplačno, razen v posebnih delovnih brigadah. Prostovoljno delo se Je v primeri z Iglom 1947 v lehi 1948 podvojilo ter znaša vrednost dela 9,331.000.000. V Slo. veniji n.pr. so, Frontovci napravili naslednja večja dela: 25,9 km cest, 5 I km pionirske proge, 800 m zbirnega kanala v Ljubljani, pomagali so, pri gradnji 420 stanovanj v stavbnem bloku v Šiški in 60 na. Ambroževem trgu. Dalje so Frontovci Slovenije delali 63.931 prostovoljnih, ur pri gradnji jasli, 141.003 ur pri cazn.h. delih v Litostroju pomagali na 7 km dolgi progi Dutovlje-Sežnna. Poleg lega so sodelovali Frontovci pri gozdarskih delih, pri čiščenju .sadnega drevja ter prt poljedelskih delih. Jugoslovanskemu gospodarstvu nudi Ljudska fronta velikansko pomoč-, brez nje bi ostal velik del delovne
sile neizkoriščen. Poleg tega- imajo, posebne delovne brigade tudi velik vpliv na odnos med mestom in vasjo ter na utrjevanje zveze med delavci in kmeti.
Delovne akcije so bile prav zaradi dobre organizacije uspešne, vendar ne smejo ovirati političnega dela fronte, kajti prav. politično delo. mora biti ena izmed glavnih nalog.
Na III. kongresu ugotavlja lila goje Neškovič, da je LF častno Izpolnila svoje naloge in da je pripravljena na borbo za dokončno izgradnjo socializma.
Pozdrav zastopnikov Slo-vonsko - italijanske anti-fašistične unije in koroških Slovencev
V imenu S lov e trsko-italijanske an-tifaštsličoe ueUe je tov. Laurenti pozdravil nadčloveške napore jugos'o-vanskih narodov, ki predstavljajo velikanski prispevek za utrditev med-narotlne socialistično fronte. Dejstvo, da Jugoslavija gradi socializem, pomeni, da Jugoslavija ne more biti izven internacionalne socialistične fronte, ampak je njen bistveni In sestavni del.
Tov. Laureati je osvetlit dalje posledice resolucije UJ, na To, ki so jib izrabili razni elementi z Vidah-jem na čelu, da so vnesli v demokratično fronto svoje oportunistične in šovinistične tendence. Pokazali so se kot neposredni agenti imperializma, Po vseh teh dogodkih Je borba na tržaških tleh posebno težka, ker se bije na dveh frontah: proti anglo-ameriškemu imperializmu na eni in proti revizionistom na drugi strani.
Svoj pozdrav j« tov. Laureati zaključil z besedami, «da bo vsaka zmaga Jugoslavije na poti v sociali-zero pomoč z* našo borbo v Trstu, hkrati pa bo tudi itaša zmaga».
V	imenu koroških Slovencev Je pozdravih kongres Fran« Petek, ki je izrmsii; voljo vseh koroških Slovencev, da združeni v Off za Slovenske Koroško nadaljujejo; borbo, ker Jib vse vodi ena sama misel: živeti hočejo v svobodni domovini FLRJv
tuivoL’ Alušu Bebltirja
V	obširni diskusiji,, lij ^ je razvila po poročilih maršala Tita. iti, sekretarja Blagoja Meškoviča je govoril pomočnik zunanjega ministra' A-teš Bebler o ciljih In metodah protijugoslovanske propagando in o tem, kam ta lahko vodi prav zdaj, ko so sile reakcije -oborožitJejo, in sklepajo pakte brez obelita do Združenih narodov. Sile miru in demokracije kljubujejo tej politiki in so preprečile številne načrte reakcije. Napad pa ni samo razdružit fronte miru na zelo občutljivi točki, pač pa je ludi položil v roke vojnih hujskačev strašne argumente proti glavni sili miru — Sovjetski zvezi.
Jugoslovanski narodi pa ostajajo tam, kjer so vedno bili in takšni, kakor so bili: Izpolnjujejo naloge do svojih, kakor tudi do drugih narodov.
Zaključni ijovor maršala
Ob zaključku kongresa je ponovno spregovoril maršal Tito, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje vodstvu države. Izjavil je, da neizmerna politična sila LF predstavlja najboljše jamstvo, da bodo vse težave premagane.
Voditelji nekaterih komunističnih partij pa vodstvo jugoslovanskih narodov obsojajo, toda ljudstvo ga ni obsodilo, Vodstvo pa. je odgovorno predvsem svojemu ljudstvu, svoji socialistični državi, in nikomur drugemu. Kljub vsem pozivom, naj vodstvo odide, bo ostalo na svojem mestu In branilo pravice svoje države in narodov,, da zgrade socializem. Jugoslovanski narodi bodo pcemagzli1 vse težave premagali bodo tudi edino krizo — krizo delovna sile, taka, da bo čez- nekaj; let jugoslovanska socialistična domovina cvetela.
Komite za aiiiitekairo i>n ministrskem svetu ZSSR je otóobril naCft o obnovi središta Stalingrada, kjer bodo zgradili Trg padlih borcev, Stalinov bulevard. Park zmage in nabrežje. Na obeh straneh Stalinovega bu-levarda bodo stanovanjske hiše, palača dela, fizikalni instituti itd. Stalinov bulevard bo zvezan s Trgom obrambe, kjer bodo zgradili spomenik Stalinovemu borcu. Pri obnovi Sta-1 in grada bodo zavarovali vse zgodovinske znamenitosti.
«: »H *
„P risi cini” - matelia sonimi» irattistiftia uro pa sa n da
V	Novem Sadu so obsodili skupino vohunov, ki jih je spravila madžarska obveščevalna služba v Jugoslavijo, da razekde klevetniški material in vohunijo. Vsi so bili obsojeni na časovne kazni, in sicer Konrad Jožef na devet let prisilnega dela, Radek Džer-Cek na V let, Špranji Arttal na 8 let, Pele Ladislav na 9 let, Solga Jožct na 7 tet, fhnter Ištvan na 9 let in Hrnjak Jovan na 7 let odvzema svobode s .prisilnim delom.
Kongres je jasno pokazal, da ti ljudje, ki jih je madžarska obveščevalna služba poslala v Jugoslavijo, niso našli nikogar, na katerega bi se lahko -oslonili in preko njega razpečavali material. Na pošti so morati kupovati znamke in jih -lepiti na pakete. -Niso mogli najti «zdravih elementov». Tudi ta okolnost jasno kaže na moralno bedo vseh onih, ki hočejo pod naslovom «borbe proti trockistični kliki» ogrožati socialistično rast Jugoslavije.
Na sojenju v Novem Sadu so doka zali, da so imeli ti vohuni nalogo do bivati podatke e jugoslovanski armadi z.a obveščevalno službo ter agente, ki ibi agitirali odcepitev nd Jugosla-. vije in pri-kljtičitev k Madžarski. Take čudovite metode nimajo, kar je povsem naravno, nobene zveze s so-cialiamom in odnosi med socialistični-; mi državami.
* * *
Od zrna do zrna...
Dokaz gospodarskega napredka in blaginje je stalna -r-aSt denarnih vlog v -denarnih zavodih, -Na ^Ceškoslova-Stcem so sc v .letošnjem januarju denarne vloge izredno dvignile. V februarju je pa dvig dosegel pravi rekord. Denarne vloge so v tem mesecu narasle za 1134 milijonov 'Kčs na skupno 35;«*1.000,000 KCs in vloge na tekočih računih za «.214 milijonov, tako da so imeli Cehoslovaki spravljenega v denarnih «avodih na tekočin računih CŽ.SOS.'OOO.OOO RČs.
V	'MrrnnTja so se dvignile vloge na hraminih knjižicah na 30.398.000.000. Kčs.
* *
K se mio ntf li mii
■Pbljski sejem je sprejel v teh dneh zakon o zatiranju nepismenosti. Po tem zakonu se morajo naučiti pisati in brati vse osebe v Starosti od 14 do 52 let.
Po statističnih podatkih je na Poljskem približno 4 in pol milijona nepismenih in polpismenih ljudi. Meti njimi je približno 2 in pol milijona odraslih oseb. Da bi čim preje in čim uspešneje odpravili nepismenost, bodo ustanovili komisije za odpravo nepismenosti. Te a-kraje se bodo udeležile vse demokratične politične stranke in množične organizacije.
Voffled v tovarno avtomobilov $k®$a je .vsekakor zanimiv. Avtomobile 1001 izdehijejo na tekočem traku, tako da vsak delavec montira svoje dele na motor. Čim opravi eden svoje delo, pomaknejo «voziček» s pritrjenim motorjem 1c drugemu 'delavcu - in tako vso pot, dokler fte pride «Skoda lobi» izgotovljen iz tovarne
Les je za premogom in bombažem tretja najvažnejša surovina na svetu. Uporaba lesa naglo narašča, in če bi ga še nadalje rabili toliko kot sedaj, bi Evropa 'porabila svoj les v 60 do 70 letih, Amerika pa v 30-40 letih, V Evropi ga porabimo 20%, na Češko-slovanškem pa okrog 13% preveč.
Letos so ga na Ceškoslovanškem porabili 1,-800.000 kubičnih metrov preveč, toda to so deloma že krili z uvozom. Da bi pa les v bodočnosti ne primanjkoval, bi ga ne smeli 10 let -uporabljati. To sicer ni možno, -morajo pa 25% lesa, ki so ga od Ičta 1918 do danes preveč porabili, nadomestiti s povišanjem lesne produkcije.
Na Češkoslovaškem je 200.000 ha nepogozdenih tal. S tem izgubijo letno 600.000 kubičnih metrov lesa — tolik je uvoz — kar znaša tri četrt milijarde KC. Gozdarstvo Češkoslovaške stoji danes pred dvema glavnima nalogama in sicer, da pogozdi gole predele in da ekonomsko gospodari s prirastkom tako, ds bi pridobivanje lesa po koncu petletke bilo donosno
Stalinske nagrade
zaslužnim znanstvenikom
Pred kratkim so v Sovjetski zvozi ! razdeliti Stalinske nagrade najzasluž- ; nejšim znastvenikom. Nagrado 200.000 rubijo-/ je dobil prof. Dimrtrijcvič -Larišev ravnatelj flzlčno-tehničnega instituta v Leningradu, ki je dosegel vWtófce uspehe pri raziskovanju s-tomske energije ter je o svojih izsledkih napisal tudi več knjig.
Isto nagrado je prejel tudi znanstvenik Sergij Vernon. docent moskovske univerze Za »aziskovanja kozmičnih žarkov v stratosferi. Prav tako je bil t-ndi nagrajen znani biolog Trofivn Lisenko.
Kakor je poročal radio Moskva, se poizkusi s televizijo v barvah v ZSSR povsem uspeli in sedaj samo Še izpolnjujejo aparate, k.i jih bodo v ta namen Serijsko izdelovali. To so izjavili znanstveniki na neki tiskovni konferenci. Tam so tudi sporočili javnosti, da bodo postavili televizijske postaje poleg že obstoječih v Leningradu in Moskvi, tudi v Kijevu, Sverfflovsku, Rigi in Harkovu.
* * -o
Trgovinski sporazum med ZSSR in Švedsko
V Moskvi so podpisali sporazum o izmenjavi blag» med ZSSR in Švedsko za letošnje leto. Švedska bo izvozila v ZSSR po tem sporazumu kroglične in valjčne ležaje, visòkokvaii-'trtno jeklo. ZSSR pa bo izvozila rud-niwe in azbest.
Mehanizacija rudnikov v SovietsRi arveasi
Iz.polnjenje povojne prtičke v Sovjet-, ski zvezi je povsem odvisna od nada-lj- i njega razvaja premogovne industrije. : brez katerega je nemogoče, da tol se uspešno razvile ostale industrijske veje in zlasti kovinska industrija, že v prejšnjih petletkah so v Sovjetski zvezi opremili rudnike z boljšo, moderno opremo.
Med vojno je bito veliko rudnikov uničenih, zlasti v Doneokem in f*od-moskovskem bazenu, kar je precej znižalo proizvodnjo premoga v ZSSR, ker so ti rudniki bogati in imajo visoko proizvodnjo. Zato So jih takoj obnovili in tehnično -povojem izpopolnili Sedaj je proces proizvodnje v teh rudnikih najmodernejši. Premog prihaja iz teh rudnikov na mehaničen način n« površje.
'Proces dviganja premoga te rudnikov je znatno too-ljši kot pred vojr/o. Medtem ko s® pred vojno dvigati pre mog po mehaniziran i poti preko oken le v S» odst. rudnikov., ga sedaij dvigajo v 84 odst. rudnikov. Mehanizirani prevoz premoga po vagončkih, ki je znašal pred vojno Sl odst., se je sedaj povzpel na 96 -odst.
Sovjetski rudarji in tehnični strokovnjaki stalne delajo na tem, «a ( rudnike popolnoma mehanizirajo. Par-1 Hjske -in siwdikalTie org-apizpcijc s* »bore, «a bodo prejeli vsi rudniki moderno' iwmtfcm« spremo. Take se bo proces kopanja premoga povsem spremenil. Sedaj -na primer tbkmnje.jo ru-i darji Dombasa med seboj, da bi čim
preje-obvladali novo tehniko delovnega procesa ter da osvoje nove načine deta v rudniku. Tako stari rudarski kadri izpolnjujejo svoje znanje, mia- -. di pa nadaljujejo z borbo za popoln tehnični -proces. Oni se dobro zavedajo Stalinovih besed, da je mehanizacija delovnega procesa eden od odločilnih faktorjev v proizvodnji, v katerem se ne bosta mogla obdržati niti dosedanji tempo dela niti sedanje razmere proizvodnje.
Ministrski svet ZSSR je razpisal do 1. novembra kem k ut z za čim popolnejši) «ebamizaeijo delovnega procesa v rudnikih. Na -tem konkarai bodo sodelovali projektantski zavodi, znanstveno preizkusni instituti ter kolektivi tehničnih delavcev in rudarjev. -Na konkurzu bodo sodelovali samo oni rudniki, v katerih je izvedena mehanizacija -delovnega procesa vsaj ‘60 odst. in se j« proizvodnja -dvignil* « mehanizacijo vsaj za 50 kurza -tajaVili, da smatrajo Za stvar odst.
Sovjet*! .rudarji so ob razglasu kon-časti povečanje dosedanjih uspehov in čim večji -dvig mehanizacije deta v rudnikih.
* * *
V pridobivanju lesa prednjači no^ tranji del dežele pred obrobnimi. To je odvisno od gmotnih pogojev delavca, od cest iti tudi od težkega dostopa k obmejnim krajem. Gozdarji so močno trpeli zaradi izkoriščevalcev; saj so hodili na delo v gozd le največji siromaki. -Po prevratu so ti ljudje odšli v obmejne kraje, kjer gospodarijo danes na svojih posestvih. Tako se je gozdarstvo v obnjejnih krajih dvignilo, nazadovalo pa je v središču dežele. Toda tudi danes niso razmere gozdarjev rožnate. Delo v gozdovih spada med najslabše plačana dela — neugodne vremenske prilike, poraba oblačil, obleke in obutve, nepravilnosti v upravljanju — zalo primajkuje v gozdarstva novih delavcev. Brigade sicer prihajajo pomagat in bi gozdarji brez njih težko izhajali, toda nujno potrebni so predvsem stalni delavci. Zato skrbi oblast, d* sc ustanovi kader poklicnih delavcev. V petletki bo. do postopno zgradili 30 središč. V njih bodo nastanili po 30-50 mladin-eev, ki jih bodo vzgajali v gozdarstvu.
Ti bodo cb zaključku teh tečajev io-bili ludi ‘izpričevalo. Češkoslovaškemu gospodarstvu bo tako izdatno koristilo boljše gospodarjenje z lesom. Najprej bodo preskrbeli, da nc bodo lesa uporabljali za kurjavo. Koliko lesa se s tem izgubi, je jasno iz tega, da da en kubični meter lesa prav toliko umetnih vlaken kot volna 30 ■Qva.'.
Za kurjavo uporabljajo les sadnega drevja, topola in javorja. Koliko ga gre s tem v izgubo! Javor je namreč izborna sirovina za igrače, ker do. toro drži barvo. Velike breze so zelo koristne za izdelovanje tuljav, ki jih rabijo v tekstilni industriji. Iz tesa trepetlike izdelujejo medoknice (žaluzije), za katere dobivajo iz. Egipta bombaž. Iz drugega lesa pa izdelujejo pohištvo.
Krivoklalski gozdovi kažejo, pred kako važnim problemom stoji Češkoslovaška. Goličave v njih zavzemajo 1.600 ha. V tetu 1939 do 1940 so gozdovom škodovale nevihte in snegovi, v letu 1946 pa suša. Sedaj pridobivajo tu predvsem kvaliteten les; prej so ga -pridobili tu 10.000 kubičnih metrov. Sedaj pa 22.000 kubičnih metrov. Ta visoki predpis proizvodnje so že izpolnili. Vendar jje 'tu pogozdovanje zelo težko in drago, kajti zemlja ni ugodna za saditev. Za pogozdovanje enega ha Izdajo 12;000 KC za mezde in V.OO# za sadike.
Ob priliki svetovnega kongresa za mir Je pozval predsednik Vseslovanskega komiteja »ožidar Maslarič vse slovanske komitete, da aktivno sode-il tiijfcjo ti a l't'fTi R&figTe&u.
* * *
Hitre* tret vaiti
V vaseh ruske SSR imajo 13.000 prevoznih in Stalnih kinematografov. To leto jih bodo uredili še 4.528. Letos so odobrili za gradnjo kinematografov po vaseh 142 milijonov rubljev. Menijo, da bodo imela mesta in vasi ruske federacije do konca tega leta vsega skupaj 20.000 prevoznih tn stalnih kinematografov.
REORGANIZACIJA STROKOVNEGA SOtSM
Tako bodo Poljaki dobili nove kadre za industrijo
Kongres intelektualcev
V Bukarešti je bil v 4eh dneh kongres intelektualcev Ljudske republike Romunije za obrambo miru in kulture. Kongresu je prisostvovalo 853 delegatov, med njimi jili je bito tudi nekaj iz inozemstva.
* o o
„ttiai «Mi" in W»fi
Atenska vlada je izdala odlok, -po katerem bodo morali z» občinske volitve, ki bodo v kratkem, izbrisati iz vo livni h imenikov vse «nelojalne državljane». Ho tem odloku more zahtevati vsak državni «T-admik, da te izbrišejo iz volivnih imenikov ljudje, za katere meni on osebno, da so «nelojalni».
Ze precej dobro razvita poljska industrija daje iz dneva v dan nove tovarniške proizvode. Po vojni je nastalo tudi -veliko novih tovarn, ki so stalno potrebovale nove tehnične kadre. Tako so bili naenkrat postavljeni pred vprašanje, kje hođo Je nove kadre dobili.
V tem smislu so voditi dolgo diskusijo v časopisju in posebno v ta namen postavljena komisija. v kateri so bili predstavniki ministrstvu prosveto, vseučilišč in strokovnih u-druStenj, se je nazadnje odločila, d» reorganizira tehnični š-udij in z nji-ta v zve zi tudi izpi-em-eni program pou-Cevahj« ma visokih šolah.
Na tej podlagi je izdal minister za prosveto odredbo, po kateri bo sedaj 1 rajal -na Poljskem študij luže-pirja 6 semestrov na vseh fakultetah politehnike, rudarske akademije in po inženirskih šolah. Naslov inženirja bodo lahko dobili kandidati šele po polletni praksi. Nadalje predpisujejo po-
sebni predpisi program in razpored Študija, prakse in izpitov na posameznih institutih in fakultet ato. Študij za mojstra t-dhh-tčftlh ved bo trajal 4 semestre. Določili so. posebne pogoje z* mojstra tehničnih vod in tudi deto, ■ki ga mora opraviti. Sledeč načelu, da se na visokih tehničnih šolah uvede dvovrstni pouk, je komisija istočasno ugotovila, -da se ta reforma, ki je tako zelo važna za gospodarske potrebe države, more izvesti samo pod pogojem, da se povišajo dotacije z-a tehorč-no šolstvo. 'Ustanovili bodo namreč 45 novih stolic in -nastavili potrebno osebje <OT* novih asistentov in ISO njihovih pomočnikovi. Da izpeljejo ta načrt, potrebujejo mesečno 77 milijonov zlotov.
Da bo študij čim bolj praktičen in čim bolj poglobljen, je potrebno, ds se pouk vrši ločeno. Studij bodo zaradi tega razdelili na dva tečaj». V prvem bodo študenti predelali snov v zmanjšanem obsegu, v drugem pa se
V Vonùevi bo trajalo še dolgo, preden bodo odstranili vse ruševine. Pega dela so se lotili tako, da kopljejo kanale skozi ruševine, nakar, material odvažajo 2 lokomotivami
bodo Specializirali. Zato je potrebno, tah vseučilišč imeli Stwdentje^lOJS da se poveča število stolic in da se raz- vaj na teden, sedaj P» i' ”nl£ prk> širi tudi število praktičnih vaj. Ne- 21-28. Na enega asistenta ne koč so na tehničnih šolali in fakulte- ti več kot 12 študentov.
Stari Slovani so delili lelo na dvoje: na poletje in zimo. Leto se je začenjalo z zimo, a zima ob Času, ko se začno krajšati dnevi.
Ze stari narodi so slavili prihod pomladi z veselo godbo, petjem in plesom. Boginjo pomladi so vozili v slavnostnem sprevodu, ji darovali in s cvetjem posipali pot. Na podoben način z raznimi šegami in navadami so praznovali tudi ostale izpremembe v naravi. Tako je bilo dolga stoletja in marsikaj je ostalo do današnjih dni. Kakor narodne pesmi, pravljice in pripovedke, tako so Uidi narodne šege, navade in vraže popolno in verno ogledalo žitja iti bitja vsakega naroda ter njegov duhovni obraz, ki ga odkriva, kaže in razodeva ob proslavljanju raznih letnih časov. Mnogo narodnih šeg, navad in vraž je nastalo delotna v prvotni poganski, deloma pa tudi pozneje, v krščanski dobi. Prehajale so iz roda v rod, v bistvu pa so prastare; njihove posebnosti in prvine so se ohranile prav do današnjih dni.
Vsako leto vzbuja velika noč, ali kakor pravijo vzhodni Slovenci in Beli Kranjci, v u -z e m, ko slavi narava, svojo zmago nad zimo in temo, v človeških srcih pa čustvo veselja in radosti, vir novega, svežega življenja in poguma ter mlade, upa polne samozavesti. V starih časih so ljudje praznovali veliko noč še bolj slovesno kakor dandanes in to dalje časa, do 8 dni. V tem času so zaprli sodišča, izpustili iz ječ. kaznjence, osvobodili sužnje, darovali revežem miloščino ter se popolnoma vdali velikonočnemu uživanju in veselju. Po narodni veri po skoči vzhajajoče sonce na velikonočno jutro trikrat od veselja nad vstajenjem narave. Ljudje, zlasti otroci, so pričakovali na kakem hribu sončni vzhod in v svoji domišljiji to tudi zares videli. Tako se je družil kult narave in pomladi s kultom velike noči.
Praznovanje velike noči se začenja prav za prav že na cvetno nedeljo, ko ljudje prinašajo v cerkev butare in oljke. Butare, okra-sene s pisanimi trakovi ter nekdaj obložene s pomarančami in jabolki, so bile ponekod tolike, da jih je nosilo po več fantov. Kaj rad se je razvil v takih primerih med posameznimi skupinami iz zavisti prepi,- in pretep, tako da so več-kiat odnašali domov popolnoma oskubljene m razmršene butare.
. v,V0d v Praznovanje velike noči je bil post, v starih časih splošno v navadi in zelo strog. V vsem postnem času niso uživali s svinjsko mastjo zabeljenih jedi V velikem tednu niso imeli 'niti južine. Razeh prežganke niso užili_ ničesar. Marsikje so jedli koprive kot sredstvo proti čarovnijam, drugod so jih nabirali in spi-avljati na podstrešja kot pomoč proli streli, v mnogih krajih te bda navada, da so veliki teden posebno bogato obdarovali pbčin-. ske reveže. Tako je dobil n pr. v loški okolici prvi berač, ki je Vrisci na veliki Petek zjutraj v hišo, vrečico moke, jajca, klobaso, kos svinjine in kruha. Ta dan je bila tudi navada, da so tujcu, ki je prišel skozi vas, prav posebno postregli, češ da to prinaša srečo.
Na veliki četrtek so nekdaj v mnogih krajih že zjutraj okrasili znamenja na poljih z bršlinom in smrečjem, doma v sobah pa svetniške podobe z lovorjevimi vejicami in paiminimi šopi. Ta dan je tudi vsaka zelenjava bolj
iiuddkUl ie?
ùt Mtv ad
okusna kakor kateri koli dan v letu. Ponekod je bila tudi vraževerna navada, da so na veliki četrtek zneseno jajce zagrebali pod rožni grm, češ da to varuje bližnje hiše pred strelo. Na veliki četrtek in veliko soboto zjutraj so si v mnogih krajih umivali ljudje s svežo studenčnico, zlasti dekleta, obraz, da bi ostala zdrava' duša in telo ter da bi bila lepa in čed-nostna.
Na veliko soboto zjutraj so otroci prinašali izpred cerkve «sveti ogenj», s katerim so doma zakurili, da bi bil dom obvarovan v.sake nesreče. Do današnjih dni se je ohranila v naših krajih navada, ki jo omenja že Valvazor, t. j. blagoslovitev jedi, tako imenovani KŽegen» na veliko soboto popoldne. Dekleta so prinašala v cerkev v jerbasih razne jestvine; kruh, kolače, potice, pirhe, gnjat, klobase, pa tudi hrena in soli. Tako sol so ljudje hranili vse leto in jo imeli kot zdravilo za ljudi in živali. V vinorodnih krajih je dobilo tudi vino svoj blagoslov. Na povratku iz cerkve so hitela dekleta na vso moč hitro z jerbasi domov, zakaj imela so vero, da tista, ki bo prva prispela v domačo vas in se bo prej umila, se bo tisto leto prva omožila. Kmečki fantje, ki si jih pri takih tekmah opazovali, so imeli s( tem svoje veselje in šale. Ponekod je dobila ežegen» tudi vsa živina pri Hiši razen mačke, Ostani ób jedi ljudje niso smeli zùmetoveti, temveč so metali kosti, lupine in ostale odpadke na ogenj.
Pirhi, v Beli Krajini in pri
vzhodnih Slovencih pisanice ali pisanke, je bilo darilo, ki so si ga medsebojno poklanjali v družini sorodniki in znanci, pa tudi zaljubljenci in zaročenci. Odkod in odkdaj. je izvirala ta navada, se ne da dognati. Ze stari narodi so imeli gladko in okroglo jajce za simbol sreče, rodovitnosti in novega življenja. y srednjem veku že je bila navada, da so se ljudje med seboj obdarovali s pirhi, jajčne lupine pa so na drobno strli, ker so bili mnenja, da cele lupine prinašajo čarodejstvo in nesrečo v hišo. Pirhe so darovala dekleta svojim izvoljencem, in sicer po eno, tri, pet itd., nikdar pa ne na pare, ker bi to pomenilo, da je dekle oddalo svoje srce drugemu. Tudi je bila nekdaj navada, da so dekleta, ki so se po veliki noči poročila, dajala svojim zaročencem darilo: na okno so polagala 3 pirhe in nov, svež robček. Ce pa dekle snubca ni maralo, je dajala na okno prazno posvalkano vrečico. S pirhi se o veliki noči tudi igrajo, zlasti mladina; pirhe «sekajo» z novci po dogovoru. Komur ostane jajce celo, dobi oba pirha. Drugod trkajo s pirhi aU jih trkljajo po poševni plovskvi. V starejši dobi je bila navada, da se je na iM-liko soboto zvečer zbirala mladina, Pa- tudi odrasli ljudje pri gorskem potoku, kjet- so zajemali vodo. Pripisovali so ji zdravilno moč, zlasti za oči. Spotoma niso smeli črhniti niti besede, šele po vrnitvi, ko so ijrestopili domači prag, so smeli spregovoriti. Ta večer so škropili tudj živino, da bi se je ne lotile bolezni.
Na Koroškem so zmetali po procesiji plamenice na polju na kup ter pri tem streljali s pištolami in možnarji. Zažigali so tudi grmade, ki so jih fantje znosili po gorskih vrhovih. V gorskih vaseh so nekdaj dekleta in žene vstajale na velikonočno nedeljo na vse zgodaj, šle ven na polje ter postavljale na vogle njiv in travnikov majhne križce. Vsakemu križcu so dodali jajčno lupino, napolnjeno z blagoslovljeno vodo iz treh župnij. Taki križci naj bi obvarovali zemljo in posestvo vseh nesreč in čarovnij.
Ce je bilo o veliki noči lepo in milo vreme, so se zbirali na velikonočno nedeljo in ponedeljek popoldne mladi in stari nag, va-•škem trgu pod lipo,.zlasti .na Ko-, roškebi. Igrali so razne igre,,ter poslušali povésti ini pravljice', ki jih je zgovorna stara žena bajala mladini. Naš narod je. izražal svoje velikonočno čustvovanje tudi v pesmih.
spada v vrsto napomemhnejših manifestacij naše borbe za naroàostno in socialno osvoboditev
S Kočevskega z bora jeseni 1943
Lidija Sentjurčeva govori na taboru OF. 30.7-1944 v Vipavski dolini
Tajništvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda je vsemu slovenskemu prebivalstv-u Tržaškega ozemlja najavilo veliki tabor Osvobodilne fronte, ki bo 24. tega meseca na Opčinah.
Tabori Osvobodilne fronte so vedno izraz neke nujnost v tej Fronti v danih obdobjih, so ali zgolj notranjega organizacijskega značaja, ali mobilizacijskega glede na razne kampanje, ki jih Fronta vodj ali podpira, so pa tudi lahko prav prelomnega pomena v zgodovini obstoja Osvobodilne fronte slovenskega naroda v celoti ali pa kakšnega njegovega dela.
V osmih letih, kar Osvobodilna fronta živi in deluje, je že bilo nekaj takih taborov, velikih zborovanj ali kongresov in če njih vsebino, njih pomen povežemo, se odpre 'pred nami razvojna pot Osvobodilne fronte . od njenih osnovnih temeljev preko vseh težav, ki jih je povzročal čas, razmere in sovražniki, preko posa-.meznih poglavij v organizacijski rasti Fronte, do narodnostne osvoboditve in naprej v graditev socialistične države in družbe. Ko so največji napori slovenskega naroda v okviru Osvobodilne fronte dosegli prvi višek — osvoboditev, takrat se je od te enotne poti slovenskega naroda odcepila steza, nič manj trnjeva, kakor smo jo hodili dotlej, steza, na katero so stopili tržaški Slovenci in Slovenci na Koroškem.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju živi sedaj že štiri leta drugačno živFenif* kot Fronta v svobodni slovenski domovini; vodj na druij način ria. v . popolnoma drugačnih razmjera),! borbo za uresničenje temeljnih ciljev Osvobodilne fronte slovenskega naroda; toda Pri vsem svojem delu se naslanja na izkušnje slavne in zmagovite poti Osvobodilne fronte v narodno osvobodilni borbi in črpa iz nje nauke in napotila za svojo sedanjo dejavnost. Zakladnica, iz katere črpamo, je tako bogata, da je ne bomo izčrpali nikoli posebno ne, ko gre za najosnovnejše vrednote Osvobodilne fronte, ko gre-za zglede enotnosti v borbi in političnem delu, ko gre za vzglede predanosti skupnim narodnim težnjam, koristi, za vzglede premagovanja in zatajevanja drobnih, sebičnih koristi in njih podrejanja narodni skupnosti, pravici, demokraciji in miru
27. IV. 1941
Cim so poteptala Slovenijo po krivdi protinarodnih oblastnikov hunska kopita nemških, italijanskih in madžarskih osvajalcev, je dala Komunistična partija Slovenije pobudo, naj se združijo ne glede na politično, nazorsko, družbeno in tradicionalno opredeljenost vse. slovenske sile v obrambo narodnega obstanka ter za osvoboditev in združitev svojega naroda, (Kidrič, Tri leta osvobodilne fronte).
., 'Komunistični partiji Slovenije je to pobudo narekovala njena nacionalna in internacionalna dolžnost, omogočili pa so jo ji Tu,sPe„hi Podtalnega dela KPJ; 27-IV-1941 je bil ustanovni sestanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na katerem so se predstavniki vseh naprednih sloven-
nh v	u KP" n;< čehl zedi-
1 v točkah, ki govore o mno-žičnem gibanju za osvoboditev in Združitev zasužnjenega in razkosanega slovenskega naroda, o bo-dočnosti in tesni povezanosti slo-venskega naroda Z bodočnostjo velikega ruskega naroda in o ta-^ijšnjem zbiranju slovenskih množic na temelju borbe za osvoboditev in združitev.
Osvobodilna fronta je Qd pro- !a demokratične oblasti, ki p0-gramatičnih sklepov takoj pristo- flJa že načrtna in sistematična pila k delu, najprej k piipravam, 1 hazliko od prvih dveh let. potem k oboroženim akcijam slo- ilubor na Pugledu je postavil venskega partizanstva, k uvaja-rral^ične in teoretične osnove nju pristne ljudske demokracije 3 uresničenje one temeljne točna osvobojenem ozemlju z volitva 1 QF, kj pravi, da prevzame po mi narodno osvobodilnih odborov, 5v°boditvi oblast na osvoboje-k velikim bojem proti zunanjim: eiri slovenskem ozemlju Osvo-
sovražnikom in notranjim izda-i 0<j‘lna fronta kot celota. _______
jalcem jz, vrst belogardističnih in [	_	„	* o
mihajlovicevskih izrodkov in k i JL, vsesplošnemu poletu osvobodilne- !■
ga gibanja na Primorskem Go- IQosledna, neizprosna oborožena renjskem in Štajerskem.	r'ba> Pravilnost splošne politike
Na podlagi velikanskih uspe- r taktike osvobodilnega gibanja, hov je lahko prvi tabor Osvobo- rodna združenost slovenskega dilne fronte slovenskega naroda r^obodilnega gibanja 3 celotnim
jugoslovanskim osvobodilnim gi-2/	/ y 7 Qzl'-i [banjem pod vodstvom maršala
pa in pravilna ter dosledna zdru-na Pugledu utrdil notranjo enot- fitev oborožene akcije 3 političnost Osvobodilne fronte, katere čelom na terenu, vse to so zunanji izraz je bila skupna iz-	ča je slovenski narod žel
java v QF sedaj že zlitih skupin, P. ° zmago ob kapitulaciji ita-notranji pa porajanje konkretne rJanskih okupatorjev. Slovensko oblike končnih sadov osvobodil- lsv°bodilno gibanje je zadobilo ne borbe s pogledom v svobod- rr®čen polet in razmah, kapitu-no bodočnost na vseh popriščih .rcija italijanskega okupatorja je javnega življenja in udpjslvova- Proshla obširne nove sile, ki so
številčno, organizacijsko in politično okrepile OF in oboroženo gibanje za nadaljnje borbe proti nemškim okupatorjem. Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda predstavlja v tem razdobju nov mejnik
30. Vil. 1944
V posebno širok razmah je stopila Osvobodilna fronta in partizanska borba na Primorskem. Vse primorsko ljudstvo se je v-ključilo vanjo in izdajalci so bile redke izjeme. Vse misli, vse delo, vsi napori Jjudstva so bili posvečeni narodno - osvobodilni vojski in le tako je bilo mogoče, da je največji del primorske zemlje bil osvobojen ali pa pod kontrolo narodnoosvobodilnih sil. ijredi takega največjega poleta, ko Je bil osvobojen tudi velik del Vipavske doline, je bil v varstvu primorskih brigad velik tabor 30. VXI. 1944 na Vipavskem, kateremu je prisostvovala 6000 glava množica. Na tem taboru je bila znova potrjena enodušna volja
primorskega ljudstva, nadaljevati boj do končne zmage, do osvoboditve in združitve z vsemi ostalimi Slovenci v skupni državi. Pod geslom «Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov» je bila položena prisega zvestobe ciljem Osvobodilne fronte.
Taki združeni napori slovenskega naroda v sklopu vseh jugoslovanskih narodov in vse protinaci-stične koalicije se ni mogla končati drugače kot z zmago, z uresničitvijo ciljev Osvobodilne frpn-t.> slovenskega naroda. Kar pa od zastavljenih ciljev ni bilo izpolnjeno, ne pada krivda na slovenski narod, ha njegovo vodstvo v teh najtežjih letih slovenske narodne zgodovine, paš pa na sile, s katerimi smo se prav mi — njihove žrtve, — danes znašli v borb; na življenje in smrt.
24. IV. 1949
Koristno bi bito za nas pregledati našo pot v okviru Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju, oziroma
OSVOBODILNA FRONTA JE V NAJTEŽJIH ČASIH SLOVENSKEGA LJUDSTVA ZDRUŽILA IN STRNILA VSE ZDRAVE SILE NARODA IN GA ZDRUŽENEGA POVEDLA SKOZI JUNAŠKO OSVOBODILNO BORBO V SVOBODO. TRŽAŠKI SLOVENCI SVOBODE ŠE NISMO DOSEGLI. DOSEGLI PA JO BOMO, ČE BOLJO ENOTNI SLEDlLl SVETLIM VZGLEDOM
OSVOBODILNE FRONTE
v sklopu Slovansko italijanske protifašistične unije, vendar bi to bilo predolgo in preobširno delo. Lahko samo ugotovimo, da se naša pot bistveno loči od poti osvobojenih bratov, ki dopolnjujejo nacionalno osvoboditev tudi s popolno socialno osvoboditvijo, z graditvijo svoje socialistične domovine. Mi na Tržaškem ozemlju smo bili po sili razmer, po sili angloameriških imperialističnih sil pahnjeni nazaj z že zavzetih pozicij narodne osvoboditve in še globlje v pogledu socialne osvoboditve. Ce smo kljub temu junaško kljubovali navalu in pri tem zadajali sovražnikom tudi udarce, potem se imamo zahvaliti samo svetlim tradicijam narodno osvobodilne borbe, na katere smo se opirali. In te tradicije so bile v prvi vrsti: enot-
nost in borbenost, in še enkrat enotnost in borbenost.
Naj položaj v tej borbi so posledice znane kievetniške resolucije' proti Jugoslaviji in njej sledeče razbijaško in v zgodovini tržaškega demokratičnega gibanja najsramotnejše izdajalsko početje Vidalija in njegove klike, katere žrtev naj bi po zamisli teh izdajalcev postala tudi Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ta največji in najborbenejši del tržaškega demokratičnega gibanja. Toda temeljev tako preizkušene fronte kot je Osvobodilna fronta slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju, ni bilo mogoče omajati; lažna in hinavska gonja jo je uspela komaj nekoliko okrniti in še to le v prvem času nejasnosti in zmede, ki so jo
~ Nadaljevanje na 12. strani
H IHIjlLIlIvlllBl
'lllllllllllllllllllllll
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii iiiiiiiiiiiiiimiiini)
\i ^= tl
hH1IIIIIIIIIIIIH|
šinlttituj in fretietj/
Motiv «
Iz razsušene in razpokane zemlj® ni moglo vzkaliti zelenje, drevje se ni moglo pokriti s cvetjem, ta" ko da je v že toplih pomladnih dneh bil videli Kras še bolj kan1®' nit in boren. Kmetje, navezani na svojo zemljo, so z veliko skrbjo opazovali nebo in vode željne njive-Pa je vendarle nekaj kratkih na. livov orosilo tla in zemlja si Jc opomogla — ne mnogo sicer “ vendar toliko, da je dala moč rasti-
Ovu smelb - (ine itt'ìti
In ko se popelješ tja proli Istri, le ob poti pozdravlja cvetje in svf-žc zelenje, da, kar ne morrà dalje in se ustaviš tam, kjer se na P°' bočju belijo hiše, a okrog njih cvetoče hruške ln čežnje. V Dolini sh v stari vasi, ki je ležala nekdaj či. sto pod Socerbom in kjer so bile prve hiše zgrajene že okoli teta 1400. O tej najstarejši vaški zgodo, vini so pričale mnoge listine spravljene v cerkvi, ki pa je — žal fri lp re d nekakimi osemdesetimi 1®H zgorela.
peline
Fara je bila se pred desetletij kaj fiizsezna. Segala je prav tja do Podgorja, bila je dekanija in starejši jjiidje še dobro pomnijo, kako so fli dan Sv. Urha dolge procesije il vseh naselij romale v faro.
Poznejši rodovi so si hiše gradili Mii v dolini, vendar še vedno na nOU'
pobočju? da so. soncu izpostavljene, prhazne, kakor so prijazni ljudje, 10 bivajo v njih.
Hodijj med ligami, srečuješ žene, ki hite z vedri po vouo k vodnja-Icti na sredi vasi, gruče otrok, ki se glasno pode okrog, da je vas polila njihovega prešernega smeha, pia lepo urejenem trgu pa ti pogled ot>3 ane tla vzvišenem mestu, kjer stojita dva enaka spomenika. Sto. p)S lJa in čitaš: V spomin na tabor v u°hni 1878. leta - je napisano na Pivem. Na drugem pa so imena borcev ■ partizanov, ki so med dr go svetovno vojno dali svoja živijenja 2a SVobodo.
“J0 je mo]a hči», pristopi žena k nem in mi poka;, na ime San. cm kavica, «Njo so mi ubili fašisti, 51 Je obležal v gozdovih. Oče jc
od žalosti legel in ni več vstal, trni je zdaj težko, same morava nevesto opravljati vsa dela, ko zraste vnuk, tako lep m razumem dečko je, tedaj bo zalegel za očeta. Prav tak je kot on».
Gledam spomenika, g'edam napise na njih in mislim; Pred 70 leti je zavedna slovenska vas Dolina visoko dvignila svojo zastavo, s pevskim zborom «Valentin Vodnik» pa je širila slovensko pesem vse dokler niso fašisti delovanja tega društva s svojim nasiljem popolno, ma zatrli. Pevci pa niso hoteli po. pustiti. Sli so v cerkveni zbor in peli _ narodne pesmi. Celo okrog p0 primorski so gostovali. Po peti maši Pa so pred cerkvijo peli in številni poslušalci jih kar niso hoteli izpustiti iz svojega kroga. Se 1938 leta so bili v Postojni, v Logu pri Vipavi, v Hrpeljah. Poli. cija jih je zasledovala, pa jim ni mogla do živega. Ko pa so nekog v domači vasi zapeli «Buči, buči morje Adrijansko» je bilo to pod fašizmom zadnji krat.
Toda v vojni so Dolinčani zapeli novo pesem — pesem upora. Ste. vilna imeng na drugem spomeniku pričajo o veliki dajatvi, ki jo je ta vas žrtvovala.
SlaSio le immisi fašizem
«Nepozabna nam ostane noč», pravi Dolinčanka Roža, «kò smo stale na straži okrog vasi, y kateri so bili partizani, a Nemci so se bližali, 24 so nas nato tisto noč od-peljali v ječe in dalje v nemška taborišča, toda partizani so mimo besnega streljanja nemških pušk takrat vendarle dosegli zavetje, da so potem lahko z novimi močmi uničili fašizem».
nam je imel povedati fašističnih časov tov. ie dobro pomnil, kakovo pred prvo svetovno vojno v jeseni dolge kolone voz — 80 vo-iov so imeli takrat v vasi - romale
po vijugasti cesti na postajo v Boršt ter vozile sode dobrega, moč-toda ! nega vina, ki so ga potem izvažali po vsej Kranjski tja preko v Av. strijo. Ko pa je Italija zasedla te kraje, se .je vino v domači vasi kisalo ker ga niso imeli komu prodati’. Ves trg tja do Postojne so preplavljala italijanska vina, za do. mača pa ni bilo kupca. Tako so vinograde opuščali in sadili deteljo. Glavni vir dohodkov Dolinčanov je zato usahnil, zabredli so v dolgove, kmetije so šle na boben- Mnogi so se izselili V Argentino v upanju, Res, da so nam tudi v fašističnih ca. la boljši kruh.
«In danes go nekateri tu med nami, ki pravijo, da je P»č vseeno ali smo pod Italijo gli Jugoslavijo ali na Tržaškem ozemlju. Kako hitro pozabijo ljudje ha vse zlo, ki
Koliko iz težkih Samec, ki
šilil!
Samec Mariin iz Doline pripravlja nov latnik
smo ga morali doživljati takrat! Res da so nam tudi v fašističnih časih predavali o umnem kmetijstvu in sadjarstvu, nagrajevali prav do. bro uspele plodove, toda kdo se je lahko okoristil z vsem tem? To je prav tako, kakor pri zdravniku», je nadaljeval tov. Samec. «Vzemi, te taka in taka izbrana zdravila, Pa boste ozdraveli. Bogati si jih ku :pi in ozdravi, siromak pa mora umreti. Tako je z nami. Na predavanju so nam dejali; Vzemite tak in tak' -gnoj, najboljše semenje, neprestano okopavajte in škropite — zemlja vam bo dobro rodila. Toda kje naj bi vzeli denar za vse to, ko smo si skoraj vsi kopičili dolg na dolg? In kdo je dobil nagredo? ZJpet tisti, ki je imel sredstva, denar. ki si je nakupil najboljše orodje, 'ki je imel tudi delavce, da so bili stalno budni nad pridelki. Mali in srednji kmet pa je ostal revež, če tudi bi bil sposoben in valjan iztisniti iz zemlje najboljše, kar lahko ta rodi.
Danes ni desìi lìofie
Tudi danes na Tržaškem ozemlju ni mnogo bolje. Res, da nam je Vojaška uprava dala na razpolago vinsko trto zastonj, da zopet z njo zasadimo njive, na katerih je rasla detelja. Kdor nasadi najmanj 200 trt, dobi tudj nagrado. Toda za ob. delovanje je potrebno zopet .orodje, živina. Sevedg je tega v Trstu mnogo, toda samo škarje za obrezovanje stanejo 800 lir, a kje so rovače, lopate, plugi itd. Tudi živino smo imeli priliko kupiti, toda kje naj vzamemo 150 do 180.000 lir za ju. nico ali celo 250.000 za molzno kra. yo?
Prosili smo tudi, da hi nam proti odplačilu mestna občina odstopila smeti, ki so odlično gnojilo, toda z njimi zasipajo tam v Zavijah. Eh», je zaključil Samec «vedno smo pod tujcem, ta se ne briga za naše interese, ni mu mar, kako živimo in če lahko živimo. Zato se
Pri vodnjaku
Dolini
pa tu na svoji zemlji mučimo in jo gnojimo s svojim znojem in krvjo. Mnogi vaščani ne morejo s tem, kar jim daje zemlja, hraniti sebe in družino. Ccz dan delajo v tovarnah, zvečer ter ob nedeljah pa rahljajo zemljo, da se z muko in trpljenje kako prežive».
To ie Dolina, ena izmed naših neštevilnih vasi, v kateri se sle. herni bori za košček kruha, za svoje lastno življenje.
Polna takih misli stopam ob cve točih njivah. Pogled se mi ustavi ob čudni, vrtiljaku podobni zgradbi. Gledam, pa ne morem takoj razumeti, kaj naj bi to bilo. Mimo mene prihiti dekle z vedrom perila na glavi in hoče hitrih korakov v dolino k potoku.
«Dobro jutro, tovarišica! Kaj je to, vodnjak, ali kaj?»
«To je nova, moderna pralnica za nas, perice,» se zasmeje s peri, dom obloženo dekle. «Ze precej casa stoji tu, a me hitimo mimo nje k tekoči vodi, pokleknemo na gladko skalo in peremo. Pa ne mislite, da smo proti novim napra. vam, o ne! Me bj že tu prale, saj je tako težko ves dan klečati in se globoko sklanjati nad vodo, a le poglejte, kakšna je ta naša «moderna» pralnica. Da priteče voda v cevi, moraš čakati ure in ure — in to tudi takrat, ko je bilo vode do.
Nadaljevanje na 12 strani
MODA Velika noč v kuhinji
Praznična jedila
MEDENA TORTA
jajci,*3 rumenjake, 13 dkg slad-
korja in malo limonine lupine stepaj z metlico, da se peni. V to zameiaj trd sneg iz 3 beljakov in 9 dkg moke, Iz tega speci na posameznem tortnem dnu 6 do 7 kolobarjev. Kolobarje na-meži z nadevom, zloži skupaj, malo obteži, potem oblij s poljubnim ledom m potresi s sekljanimi orehi.
Nadev: 1/4 kg sladkorja polij s 4 žlicami vode in kuhaj, da se potegne nakar zsmeSaj vanj 1/4 kg medu. Medtem napravi iz 6 beljakov trd sneg in mu med stepanjem prilij vreli med, mešaj ga še malo v vreli vodi In v zgošienega zamešaj 25 dkg na listke zrezanih, v pečici osušenih orehov.
PIŠKOT» a. MAnUftLoNl Mešaj 7 rumenjakov in 16 dkg slad-
korja z limoninimi olupki, da prav dobro naraste. Zamešaj 4 dkg drobno zrezanih in stolčenih mandeljnov, trd sneg iz 7 beljakov in 12 dkg moke. Deni testo v majhne piškotne modelčke ali naredi na pomazano pločevino piškote v poljubnih oblikah.
PIŠKOTNE PLOSCICE Stepaj 4 jajca, 20 dkg sladkorja in malo limonine lupine, da se prav dobro speni; v to zalepi 12 dkg raztopljenega mrzlega masla in rahlo primešaj 16 dkg moke. Razravnaj testo na namazano, z moko potreseno pločevino za prst debelo, poiresi s sesekljanimi mandeljni in speci. Pečeno zreži na ploščice.
Praznične pijače
PUNC
snežni 'kotliček 70 dkg 1/2 i vode ter ga postavi
Pripravi v siadkorja s
na kraj štedilnika, da se počasi raz topi in začne vreti. Pene pobiraj, Sku haj ruski čaj iz 3/4 1 vode in 5 žliči čaja. Z vodo zavri limonine in poma rančne lupine ter malo vanilije. Na to precedi čaj k sladkorju, priden rahlo ožeti in skozi gost prtič preče jeni sok 6 pomaranč in 2 limon te ruma Cd 1/10-1/8 1. Punč nalij V pogrete vrčke ali kozarce. Zraven daj na mizo rum in pecivo.
GROG
Zavri i/4 kg sladkorja z 1 1/41 vede; pene odstrani. Prilij po 1/8 do 1/4 1 ruma ali slivovke.
okusu
Kaj Nusieiiiije ki 1
Iflblfll
Letolnja pomladanska moda se ne razlikuje mnogo od lanske. Tudi letos bomo nosile široka krila, seveda ne pretirano, krila nabrana v droben plise ali pa v globoke gube.
Krila naj nam segajo 30 do 40 cm od tal; vsaka bo pač sama vedela, kakšna dolžina se prilega njenim nogam.
Pri krojenju žlvotov bomo poklicale na pomoč svoj osebni okus, kajti bodisi, da bomo imele na sebi tesno prilegajoč se životek ali | ohlapno bluzo, bomo vedno moderne- Lahko si obogatimo gornji del obleke z vsemi mogočimi na-Sivi, naborki ter čipkami"
Pomlad zahteva sveže barve, seveda pa si moraš blago, preden ga kupiš, oviti okrog vratu in se postavili pred zrcalo ter pri tem upoštevati svoj okus in ne hvalo prodajalca.
Za današnjo rabo
Živimo v težkih časih; Mediti moliamo s časom in denarjem, vendar pa je prav, da vsaj ob prostih dneh pozabimo na vsakdanje teža.
Ve in skušamo tudi naš dom prilrt. goditi praznikom! K najlepšim družinskim običajem spada lepo okrašena miza. Kjer so otrča pri hiši, to ni težko; naberejo mahu, poljskih cvetlic, Za veliko noč pobarvajo pirhe in č vse to razlo-jsti velike važnosti zimo po svežem belem . prtu, se | nam miza na'mah spretnem v vesel živopisan vrt.
Kri se pretaka po našem telesu kot življenjski veletok, ki prinaša kisik in hrano lačnemu tkivu in od. naša is njega strupene snovi. Brez krvi ni življenja, zato se ne smemo čuditi, da polaga moderna medicina tako veliko važnost na preiskavo krvi. Iz krvi bere zdravnik najvažnejše, kar mu služi za diagnozo in za zdravljenje.
Zdravnika zanima predvsem število belih in rdečih krvnih telesc, ki neprestano romajo po naših žilah. V ta namen nas zbode v sre. dinec, nam odvzame kapljico krvi in jo preišče. S točno preiskavo sc prepriča, ali imamo premalo krvi. Ce ugotovi premalo rdečih krvnih telesc, pomeni, da sprejemamo in oddajamo premaio kisika; organi, zem dobiva premalo kuriva in nc deluje v redu. Zelo važno je, da imajo rdeča krvna telesca dovolj krvnega barvila ali hemoglobina. Ta namreč opravlja transport ki-, sika. Ce imajo rdeča krvna telesca premalo hemoglobina, govorimo o slabokrvnosti. Kakšnega izvora je ta, pa pokažejo druge preiskave: Včasih povzroči slabokrvnost izguba krvi, včasih kako zdravilo, oli telesni ustroj.
Tudi bela krvna telesca prask n. je zdravnik pod mikroskopom. To. da medtem, ko je na kubični milimeter krvi približno 5-6 milijonov rdečih krvnih telesc, sc število be. lih krvnih telesc stalno menjavi od 7-10 tisoč. Njih naloga je, da stoje na straži, uničujejo v telesu škodljive bakterije. Ce se število belih krvnih telesc na kakem mestu telesa poveča, tedaj govorimo o vnetju, .ilede na razdelitev različnih krvnih telesc sklepa zdrav, nik na važne vzroke bolezni.
Vse mogoče ugotavlja zaravni!: po kemičnih sestavinah krvi. Tako na primer priča povečanje dušiko. vih snovi v krvi, da so bolne ledvice, prevelika količina sladkorja v krvi, kaže na sladkorno bolezen; premalo kalcija dokazuje šibke kosti in nastop krčev, ki si jih po navadi ne vemo razložiti. Kri je torej zdravniku dober kažipot!
Praktični nasveti
Gojzerji ne bodo prepuščali vode, če jih natremo z ribjim ali ricinovim bijem; podplati pa postanejo boli efipolm, če jih namažemo z vročim žanenim bijem.
— O —
Športne čevlje in mape iz govejega usnja dobro čistimo z ožeto pomarančo - sredstvo primerno za potovanje.
— O —
Gumijasto čevlje natrimo od časa do časa s krpo, namočeno v olje.
— O —
Barvastih vezenin ne smemo drgniti z «tilom, pač pa pripravimo mlačno milnico iz belega jedrnatega mila, v katero potopimo suhe vezenine in lili naglo izperemo.
— O —
Barvasti volneni predmeti česte ijigubc s pranjem svoje žive barve rdeč! pa obdrže lepo barvo, ako dodamo vodi, v kateri jih po pranju Izplakncmo, nekoliko vinske kisline, dočtm zahtevajo zeleni dodatek kisa.
ter z njo namakamo madeže;
Kri izda se več! Kronično zestrup- barve občutljive, uporabljamo razto-
— O —
Vinske madeže odstranimo iz svilenih in suknenih tkanin z benzoje-vo tinkturo, ki jo razredčimo z vode
če so
ljenje s plinom ugotovimo, če preiščemo kri pod spektroskopom. Ze iz
ene same kaplje krvi lahko ugotovimo tudi krvne skupine, ki so zla.
za transfuzijo.
Pino pepelike, s katero ovlažu.ieme madeže, tkanino pa zavijemo v platno ter jo tako posušimo. To ponavljajmo tako dolgo, da madež izgine.
«Lepa je riba rak, toda ne Je je vsak» tako je zapisal v svoji zbirki srbskih pregovorov in rečenic pred vet kot sto leti veliki Srb Vuk Stefanovič Karsdžlč, Pristavlja pa še poleg, da je to zapisal v Dubrovniku in da je tu mišljen veliki morski rak, ki ga prodajajo na težo in more eden tehtati več kot dve oki in je mnogo dražji od rib. dalje da je rak !epa žival in da je ne vidimo na trgu vsak dan.
Menda ni kaj dražjega na naša«! ribjem trgu kot so vprav jastogi. Umljivo, okusni so in pa še redki, v Jadranskem morju jastogov ni mnogo, drže se predvsem na naši strani Jadrana, na laški strani jih je teže dobiti. Največ jih ima Istra, nekoVko manj Dalmacija. To so nočne živeli, ki se drže med skalami, podnevi žde v zavetju, ponoči pa gredo na iov. Najbolj jim prija globina od 15 do 40 metrov. So pa neizprosni razbojniki, vse jim pride prav, ne hranijo se niti lastnih bratov. So pa tudi orjaki. Jastogi preko pol metra niso nobena redkost. Dočakajo pa tudi veliko starost in imajo čas rasti in po stajati vedno težji. Tudi po 7 kg in več imajo nekateri. Mesa ima dob.-o raščen jastog, pravijo, več kot dobro pitan kopun, samo njegove velike škarje odletelo več kot rei pišču tee. Rastejo zelo počasi. Njih oklep je trd in kadar rastejo, jim oklep na hrbtu poči in iz njega iilezt jastog; tedaj je ves mehak, zavleče se v varne zavetje, dobro se potegne - zraste in nato mu koža zopet otrdi.
Bolj ko je star, bolj redko se levi. Samica je dobra mati, na trebušni strani telesa nosi s seboj jajčeca, celo veliko gnezdo, Le dobro glejte na
ribjem trgu, boste že Opazili enkrat orjakinjo, ki nosi in varuje na trebušni strani gnezdo črnili jajc. Iz teh se izvale mali rakci, ki čez čas dorastejo v rake podobne očetu in materi.
Pregovor, ki pravi, da je jastog do- , bra riba, se moti. Jaslog sicer Pio, dajajo na ribjem trgu, kot prebivalca morja, pa ni riba, temveč rak. Riba je vretenčar, soroden žabam, Kačam, g ptičem, sesalcem, rak pa je členono-rec.v sorodu s čebelami, palki, ščurki in podobnimi živalmi, ki imajo členaste noge. Na našem ribjem trgu prodajajo še druge rake, kot morsi« pajke, razne male rake in pa škampe, od katerih prodajajo le repe.
Tudi v sladkih vodah žive okusni raki, toda nikoli ne zrastejo v tak« orjake kot jastogi. Jastogovo meso je težko prebavljivo. Najboljši so v februarju, juniju, avgustu, septembru in oktobri«. Za sladkovodne pa pravijo, da so najboljši v mesecih, ki so brez črke r,
Velika umetnost je dobro pripraviti jastoga. To je posebno znanje, ki ga kuhinje hranijo zase. Najbolj preprosto je, da vržemo jastoga v vrela vodo, v kateri je malo peteršilja, čebule, popra in soli. V tej vodi naj ve jastog deset minut; oblože ga nato s peteršiljem in pnreso na mizo, ter obirtjo škarje in mesnati rep. Kuhajo ga tudi v belem vimi in ga tinto oblivajo z raznimi polivkami. Ko bo ntša kuharica prebrala ta članek, u&tjmo, da nam bo tudi ona 'iJaia Keka navodila iz svojih zaniskov.
V Ev.opi je največ jasVg- ett norveški in britanski obali. V nemškem morju je samo na Hclgolandu, " tam kjer so imeli Nemci svojo veliko 1 pomorsko trdnjavo in ki so jo po voj- < ni razstrelili.
Na ribjem trgu ga prodajajo vedno živega; mrtvi za	izvoz	v	velika me-	;
sta na kopnem so	dobri	le	pozimi, po-	,
leti pa mrtev rak	sploh	ni	okusen! Ct	j
hočeš jesti dobrega jastoga, ga mo- J raS dati živega v parno kopel.
Love ga predvsem s koši in vršami, i v katere nastavljajo razno vabo. Te F priprave so pripravljene tako, da n« !] more jastog več	iz njih	ko enkrat
zleze noter. Nekateri menijo, da se tak lov obnese posebno ob burji. Burja razburka morje tudi v globini in vznemirja jastoga v njegovem duplu men skalami. Ko se izvleče iz. zavetja, za volta v vabah nastavljeno hrano, za, kadi se v plen in Je ujet.
Telo je iz glavoprsja in zadka, ali ,, pravijo mu tudi rep. Rep je često pod- £ vit navzdol, končuje se pa z repnimi plavutmi. Na glavoprsju ima naša je* r,« oči, dva para tipalk in pet parov i nog; prvi par so orjaške škarje, tu- " di na zadku ali repu ima noge, posebno satnica jih potrebuje, da drž* z njimi jajčeca. Na ribjem trgu v> | d mo navadno klešče zvezane, da mu *


ne bi prišlo na misel, da bi ščipal |
kupce in jih odganjal. Leve klešč* ;
jo močnejše nego desne. Rak hodi po J di n, pa tudi plava, tako da podviti* jj|
Svoj rep.
T. «*.
V razmišljanje
«Kako nespametno je dekle, ki se dotakne s prstom ust, ko list,« po svoji vložni knjižici», si misli OMični uradnik in prepričan, dh je on v hi-ueni bolj izobražen, se dola/ne vlažne gobe, ko mora prilepiti znamko tih pnAteti denar; poir-hii p;, p,t on, a-„ se umv'an.,1» najraje prhne vučnih prst-"'. Nato vzame Iz žgus rubeč in nič hudega sluteč si obriše vanj prste in ga nato približa obrazu
«a", «jicvali nad brisačo. Toda učna Viis.cntčna svežost se neha, ko s®
i
n
— O —
I-r?.v tako kot nad robcem, smo se
Lahko si pomagamo še drugače; Lupine mehko kuhanih jajc, kate. rim smo odbili samo konico, pebar. varno z nežnimi vodenimi barvami, prilepimo na karton, denemo vanje šopek pomladanskih cvetlic: zvončke, trobentice, spominčice in dobimo prav originalne vaze. Lahko pa spremenimo jajčka tudi ka. kor nam kaže slika, v karikature. Obraze naslikamo s tušem ah z uo-denimi barvicami. Ce lupina dobro ne prime, jo obrišemo s krpo, namočeno v bencin; nato pa slikamo, kolikor zmoreta naša spretnost in fantazija.
Gikjiiia/iii piìhi
PIRHI
po sfarem običaju
Ce kubauio jajca v vodi, v katero denemo čebuline olupke, dobimo rja-voiumene lisaste pirhe, kakor se pač čebulini oiupki prilepijo ua jajce.
Lepe pirhe pa dobimo, če izrežemo l'Xupke v obliki zvezd, polmeseca ali i raznih cvetic ter Jih vlažne prilepimo "a Jajce, ovijemo s tančico ter nato i l®-i5 minut kuham«
ob« iši: vanio cela vrsta ljudi. Iznaš'*
» Piipiavo s fonom za sušenje rs**; f toda tudi nri tem smo se prezgodaj o veselili. Topel zrak, namreč, ki vej® a preko vlažnih rok, ustvarja z izhlape*0 s< vodo UJSovitna tla za vsa najin«'jša -j živa bilja, ki krožijo po zraku; in v nekaj minutah so naše dlani poln® klic v.'.eh vrst.
— o —
Skoraj vratca Sena si zavaruje sv’0' ji. poit in ed škodljivimi vplivi >'ren'-®-na s kremo in ji pri tem ni mnog0 mar, da se na mastno podlago uh i,v® veli ko ite prahu, kot pa na suh, č'st obrazi
— O —
Mnkalrr; kadilci uporabljajo (i6»r®‘'
/:
ni ustnik; to je zelo hvalevredi«0.
bi ne devali ustnika vanjo nabira prahi
v žep, kje.'
Robec' Polagoma se Siri lepa navada, do uporabljamo, ko smo nahodnb papirnate robce, ki jih sproti mečen»0, si.an, S higieničnega stališč« edino pravilno kajti robec je pravi bacil0-«Obte,
— O —
It-
Bojimo se požreti pomarančno, menino ali še bolj češrijevo koščico, kajti ljudje pravijo, da se n»’1'’	;
tega lahko vname slepič. Medicin« P j ve, da le redko povzroči vnetje sleP*| ča mehanični dražljaj,
■Letošnja
suša
| Ni prijetno potovati danes po Inaših vaseh. Povsod, slišiš le eno Ipesem: «Saša nam bi vse vzela!»
' Ze več mesecev sm0 brez dežja. Pretekli teden je res deževalo ne~ kaj ur, a to je zaleglo, kot kapljica v morju. Vkoreninjene rastline pešajo, a ostale, komaj posejane, Pa čakajo potrebne vlage, da vz-kale — Najbolj so prizadete žitarice. Zgodnja pšenica umentana», ki bi morala kmalu v klasje, se drži nizko pri tleh. Grah je ponekod že v cvetju, ali to cvetje je cvetje pi-isilne zoritve. Krompir vzdiguje glavo iz zemlje ali nima rastne moči, ker mu primanjkuje moči v notranjosti zemlje1 * * * — prepotrebne vode. C e bo trajala suša še nekaj tednov, bomo ob krmo!
Kaj naj napravimo, da vsaj delno ublažimo kvarne vplive suše? Svojčas smo opozorili naše kmeto-i valce^ naj ne čakajo z brananjem i žitaric, čim se ukoreninijo in dovolj obrasejo. Brananje in valjanje z valjarjem tam, kjer je vrhar , na plast zemlje privzdignjena, je j zelo koristno kmetijsko opravilo. j Z valjanjem vnovič pritisnemo k k zemlji rastline, katere je zmrzlina * pi-ivzdignila in koreninice se zo-Pet sprimejo z zemljo. Se j« čas, j da branamo travnike. Z brana-tf njem uničimo predvsem razpoke, ki so nastale zaradi suše in tako preprečimo izhlapevanje vlage iz nižjih zemeljskih plasti, uničujemo mah, ki črpa rastlinam hrano in vlago. 2 brano zrahljano trav ___ no rušo in poravnamo krtine. k Letos nam bo gotovo primanj-P{ kovalo krme, zato posejmo čim več r.deteljišč. o važnosti lucerne in detelje smo že dostikrat govorili.
I	smo> dn poženejo te kr~
l ni ne rastline svoje korenine O1-0'
■ OokO v zemljo, odkoder dobivajo Vmrebno vlago, do katere pa ne moi e?o priti s svojimi korenina-! "U druge trave. — Teh dragocenih f *rrrlilnih snovi še vedno prema-,	° seiemo. — Priporočamo, da po.
i^jete letos čim večje površine s n«o za zeleno krmo (pitnik). nuprej si nabavimo dobrega se-*	~ Med: žiti sejmo korenje!
i,.,,. Vrimanjkuje dobrega sena, o morali uporabljati kot slamo, in. koruznico. To voluminozna krmila in zelo sla-e kvalitete. Lahko pa jih izboljša-o, ce jim dodamo močnih krmil.
šarilo Sfn°St Ìn UČUOat pa Uboii-amo, če jm primešamo zrezane
ali korenja. Letos sejmo (im
pese- Ne smen° °bu' Jati. Upoštevati moramo vse dobre nasvete naših strokovnjakov
Valjenje piščancev
Wilnoìlo   i : • v -i
Včasih se koklja valjenja nave Uča ir» uide. Zaradi tega se še ni treba bati, da so jajca za nič. Ce niso bila več kakor šest ur brez koklje, jih še lahko rešite, če hitro preskrbite drugo kokljo.
Vso vallino dobo, ki'traja redno 21 dni, včasih dvajset,, včasih dva in dvajset, ravnajte s kokljo dan za dnem, kakor smo pravkar pove. dali. Tudi če koklja ne gre rada z gnezda in sili nazaj, naj vas to ce moti! Tako kakor naravna koklja, mora tudi pura, ki smo jo k valjenju prisilili, redno vsak dan na prosto. Sele dvajseti dan prenehaj. m°_s	Ko začnejo namreč
piščeta v jajcih čivkati in koklja to sliši, postaja nemirna fn zaskrbljena ter se brani zapustiti gnezdo.
Zelo čudni nazor; so razširjeni o tem, kako se piščanci osvobodijo jajčne lupine. Nekateri mislijo, da jih reši koklja s kljunom, a to so nervozne matere, ki samo škoduje-
Pfščanec j: ostenkorn
rt>m<3nj& Arò»,
jo. Moramo si jih dobro zapomniti, da jih v bodoče ne uporabljamo za koklje. Praviloma zleze Iz lupine piščanec sam. Vrh kljuna ima oster, roženast izrastek, tako imenovani jajčni zob, s katerim prodre jajčno lupino, in sicer bliže topemu kakor ostremu koncu. Pi.šče se v lupini suče in na drugem mestu ponovno predre lupino. To ponavlja tako dolgo, da odloči v obliki okroglega pokrovčka eno tretjino lupine na topem koncu jajca- Nato izleze še .popolnoma moker na prosto.
Nekateri hočejo piščancem poma, 'gali, ker se včasih dogaja, da popolnoma razvit piščanec nima do. volj moči, da se osvobodi, ostane v jajcu iri se zaduši. Toda človeška pomoč je zaman. Ce pomagamo prezgodaj, in pretrgamo kožico, ki obdaja piščanca in je še polna krvi, izgubi novorojenček celo kapljico tega življenjskega soka. Včasih visi na trebuhu piščanca še nevsrkan ostanek rumenjaka. Iz teh dveh razlogov umetno, prezgodaj rojeni piščanci navadno poginejo. Ce Pa pride neča pomoč prepozno, je piščanec že zadužen. I. e redkokdaj slu. čajno zadenemo pravi trenutek.
Piščeta se redko izvalijo isiočas.
no; včasih preteče od prvega do zadnjesa piščanca kar cel dan. Med tem časom se prvi piščanci že dobro opomorejo in silijo iz gnezda. Lahko se zgodi, da zapusti nepotrpežljiva koklja s prvimi piščanci gnezdo ter prepusti zamudnike svoji usod; v jajčnih lupinah! Zato je priporočljivo, da koklji odvzamemo prve piščance, čim. so se pod njo posušili, in jih spravimo v kak lonec s perjem na toplem me. sto. Koklja pa naj ostane ves čas na gnezdu. Piščance odvzamemo tako, da jo z levo roko na rahlo pritisnemo na gnezdo in jemljemo z desno izpod nje piščeta. Hkrati odstranimo tudi vse prazne lupine, ki so sicer na poti. Medtem ko si» piščanci v loncu na gorkem, lah. ko koklja mirno posveti svojo pažnjo ostalini.
Dogaja se, da preostane na koncu nekaj jajc, pa ne vemo, aU naj bi še čakali alj ne. V takem-pri. meril jajca, ki še niso načeta preiščemo. Vzamemo posodo s toplo vodo in ko se voda umiri, položimo vanjo dvomljiva jajca, jajca, ki so se med valjenjem močno posušila, s» mnogo lažja kakor voda in splavajo na površino z navzgor obrnjenim topim koncem, kjer je zračni prostor. 2 iv piščanec se proti koncu valjenja v jajčni lupini neprestano giblje. Toda teh gibov ne mo remo opaziti skozi trdo lupino.. Se daj na vodi pa zelo razločno vidi. mo. kako. se piščanec sunkoma giblje. Jajce, ki ostane mirno, je mrtvo in ga lahko zavržemo. Ce se pa kako jajce le neznatno giblje je v njem sicer živ piščanec, ki pa je tako slaboten, da se ne bo mogel rešiti in si takega slabiča tudi ne želimo. Torej je tudi tako jajce za nič.
2e poprej smo omenili, da se razvija piščanec Iz rumenjaka, pri tem porablja tudi ves beljak. Preostane pa majhen del rumenjaka, ki visi piščancu še tik pred izva.’ Utvijo v obliki male vrečice na trebuhu. Sele zadnji trenutek vsrka vrečico z ostankom rumenjaka sko.
Si popkovo odprtino na trebuhu. To mu je zaloga, ob kateri lahko živi brez hrane celo dva dni. Zato ni treba komaj izvaljenim piščancem dajati nikake hrane, da se ne prc objedo jn pokvarijo nežna prebavila. Prvi dan torej piščancem nobene hrane!
Med valjenjem ima koklja tem. peraturo 42o C- Ta visoka, toplota je tudi v jajcih. Piščanec je tako rekoč v vroči kopeli 42o C. Iz te vročine pride še ves moker na hladen zrak, kateremu se mora šele po. časi privaditi. Razumljivo je, da moramo zato prve dni priskrbeli piščancem predvsem toploto^ Torej pomnite:	izvaljeni piščanci ne
potrebujejo 1 do 2 dni nikake hrane. pač pa mnogo toplote.
Število piščancev. Koliko piščan cev naj izvalimo vsako leto, da nadomestimo tretjino starih kokoši, ki jih do jeseni izločimo? Ce imate 30 kokoši v kurniku, morate za vsako jesen vzrediti 10 prvovrstnih jarčic.
Ker je 60 0dst. naraščaja Petelinčkov, od jarčic pa jih doraste samo polovica v lepe plemenice, moramo izvaliti najmanj 50 piščet, kar od govarja 60 valilnim jajcem fn štirim kokljam. Pri tem pa seveda preostane okoli 30 petelinčkov in 11 jarčic za prodajo,, če nimamo nobenih izgub.
Pri valjenju smatramo 2-3 izva Ijenih piščancev kot povoljen uspeh, iz 15 jajc se mora torej izvaliti najmanj 10 piščancev, sicer gotovo ni bilo pr; jajcih ali pri kokljj nekaj v redu. Kadar so yse okolno sti ugodne, se jih lahko izvali tudi več m včasih izjemoma celo vse. Stiri petine ali 80 odst. piščet je že prav dober valilni uspeh!
krmilna pesa
Ohrn, k l!k0r vecn meri se dandanes OWVJO kmetovalci z živinorejo, to. ;	.° važnejše je postalo pridelava.
. ‘nje krmilnih rastlin posebno .taksnih, ki nam razon obilneaa pri-tdelka dajejo še dobro krmo za mlečno in drago živino. K takšnim Krmilnim rastlinam moramo prišle ati tudi krmilno peso. Ta rastlina
smo	v UCJ0dnih le«ah ‘n če
stotak ugodno vrsto 300 do 400 K,. P1tdeìka na hektar.
|W kot ktfnSaje,lcihko Wwvljiva Ikor je ul° dobro učinkuje. Ka Ikoria vini0' ie v pesi nwoi>° slad-! 'Molznice i,nUr; ,cl 3e kmil hrave
; žna,i0 kaLkTllW Pe3° Qptovo
Lhlečnolt i . dobro vPlit;a »<?sa na času ?..	'■>av' Posebno v zimskem
nih 'kri°ilPnmanjkuio svežih žele.
'dLf*$ važnosti pri pesi ja to.
maillC„?mo pmvo m-sto, kajti ko odv-} Crt rastlini 50	‘a.
O9ieinio"e 0ti Vrst' kakor pri pesi. ih na.l° , :S‘ »ekater :	najvažnejše
Za «as p Priporočljive vrste pese rdečo j Predvsem moramo omeniti basta a">ui0!-'0 peso, ki je podolje nj’l raste na pol-ven iz zemlje, 'bloboi- V ■ rodo v it»? a, potrebuje pa 'uri... l« skrbno obdelane zimlje.
seme.
Da dosežemo visok pridelek moramo zemljo dobro gnojiti, in sicer s hlevskim gnojem. Nobena druga ska pesa, ki ima obliko polkroale ! poliska rastUna ni tako hvaležna za
raste skoro popolnoma nad zemljo! hlevski an0j knk°r raVn° 1	„ „„
-n le drobni konec njene korenine Umljivo je da ne bo pe sa jas ja
....	,	- -	' “-/v “v fwrc/UflC
t:ei v zemlji. Zaradi tega se ta pesa laze debeli, četudi m zemlja tako skrbno zrahljana, samo da ji dobro pognojimo. Tudi plevel ji ne škoduje tako lahko... Jeseni, ko je zrela, jo je mnoga laže ruvati iz zemlje kakor druge vrste, ki raste, jo globlje v zemlji.
Tretja zelo važna vrsta je ekens^ darfska pesa, ki jr dolga in valja, sta. Tudi ta raste skoro jxipolnoma nad zemljo in je zelo priljubljena; daje zelo abile,! pridelek, ima pa to slabo lastnost, da nima v sebi mnogo sladkorja in da začne kmalu gniti.
Okroglaste vrste, ki imajo obilo sladkorja, ;.o se izkazale kot najtr-pežnejše. Semkaj prištevamo oberns-dor/sko peso. Zategadelj priporočamo, da poleg valjaste ekemdorf. ske sejemo tuni ti pečno obernsdorf-sko peso, če hočemo živino krmiti s peso do pomladi.
Ker je zelo važno, da si izberemo prave vrste, je treba seme naročiti ob pravem času in pri zanesljivih tvrdkah i« zadrugah ali še najbolje naravnost pri semenarnah, ki nam
aIn skrbno obdelane žrmlje, naravnost pri semenarnah, ki nam a nažna vrsta je obernsdor/. I tjotovo nudijo pristno jn izbrano
/.IfllJkUV JK,	~ ~ *
na pusti zemlji. Cim boljša bo Ha iim bolj gnojna bo. tem večji bo‘pridelek. Petnajst kg kalcijevega nitrata «a W0 r»2 posejane
površine kakor tudi polivanje z razredčeno gnojnico zelo poveča
pridelek.	.	,
V naših krajih opažam o, da se prideluje pesa več let zaporedoma na eni in isti njivi. To nikakor m pravilno. Zemlja se s takim ravna. njem preveč enostransko izkorišča in daje zaradi tega slabe pridelke. p>a tudi raz: ' škodljivci, posebne pesni odjed, se v tem primeru pojavi.	,
Pri nas je zelo v navedi, da presajajo na stalno mesto šele scd:ke ki jih vzgajajo na posebnim prosto ru ali v gredicah. Boljši pridelek nam daje nepresajena Pesa. Priporočamo sejati peso v vrste, ki so 40 do SO cm narazen. V vrstah samih ?xi naj bodo rastline oddaljene 2d do .30 cm druga od druge.
Kot. vse druge okopav'ne. zalite, va tudi pesa dobrega obdelovanja Najmanj trikrat o moramo skrbne okovati in očistiti plevela. kait' plevel ovira rast, jo nekako zaduši
pri
rivalili
Naduha je vsem živinorejcem dobro znana, neozdravljiva bolezen, katere glavna znaka sta težko dihanje in kašljanje. Pojavlja se na vadno pri konjih, a ni redka tudi pri govedu. Nastane zaradi razšir jenja pljuč, oziroma povečanja pljučnih mehurčkov (alveoli in njih medstaničevja. Le v izjemnih primerih povzročajo težko dihanje razne srčne hibe. Razširjenje je lahko prehodno (akutno) ter izgine v krajšem času ali kronično ter ostane celo življenje. Pri kroničr ni naduhi izgubijo pljuča svojo e-lastičnost in ne morejo več iztiskati ves vdihani zrak. Temu nedostatku pomaga organizem tako, da pri izdihavanju priskočijo na pomoč trebušne in medrebrne mišice in tako. opazimo, da žival iztiska s silo zrak iz pljuč. Tako dihanje se imenuje trebušno. Prvi del izdihavanju je povsem normalen, drugi pa s pomočjo mišic. Med tenui dvema jazama izdihavanju je pa majhen presledek (zastoj dihanja), ki je značilen za nadušljivost.
Vzroki prehodne naduhe so razne akutne bolezni ali prevelik napor. Kronično naduho pa povzroča dolgotrajno nalJorno delo, prehlad, vnetje chkšnic in pljuč ter njihov kronični potek kakor tudi razne druge pljučne bolezni.
Znaki. Pri lahki naduhi opazimo težje dihanje le pri delu in kratek čas za njim. V težjih primerih pa je dihanje vedno težko in pospešeno ter povezano s suhim kašljem posebne vrste, ki se pri delu poveča. Glavni in bistveni znak naduhe je dvofazno izdiha-vanje, kakor že opisano. Pljuča sx> močno razširjena in v njih ostane vedno nekaj zraka. Temperatura je malo povišana le v času dela in pade pri počitku takoj spet na normalno. Zdravstveno stanje drugih organov je povsem normalno.
Potek in razvoj naduhe je tipična kroničen. V začetku se navadno sploh ne ojtazi kake spremembe v dihanju. Po nekaj mesecih in letih pa se stanje vedno slabša, tako da postane žival nesposobna za napornejše delo.
Zdravljenje. Prehodno naduho ni treba zdraviti, ker preide sama. Zdravimo le bolezen, ki jo je povzročila. Kronična naduha je neozdravljiva. Zdravila, ki jih povsod priporočajo, zmanjšujejo znake betežni le za nekaj dni. Ce hočemo bolno žival dlje časa uporabljati, jo moramo dobro krmiti in z njo zmerno delati.
Obvestila kmetovalcem
KMETIJSKA NABAVNA IN PHO-_ BAJNA ZADRUGA z o.j. v Trstu vabi vse svoje člane na 3. redni občni zbor v prvo sklicanje za 23.4.49 ob 9 uri v svojem sedežu v ul. U Foscolo 1.
Ce za prvo sklicanje ne bo prisotnih več kot polovica vseh članov zadruge, se po veljavnih pravilih sklicuje občni zbor v drugo za nedeljo 24. aprila 1949 ob 9 uri zjutraj v prostorih Kmetijskih Enotnih sindikatov, ul. Imbriani št. 5, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Dnevni red občnega zbora:
1)	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2)	Poročilo upravnega odbora in Čitanje bilance za poslovno leto, 1948.
3)	Poročilo nadzornega odbora s predlogom odobritve bilance.
4)	Volitve upravnega odbora in nadzornega odbora.
5)	Slučajnosti.
S čl. 19 pravil smejo člani biti zastopani po drugih članih zadruge s pismenim pooblastilom; vendar ne sme vsak član zastopati več kot pet odsotnih.	Upravni odbor
* * #
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu
obvešča kmetovalce, člane in nečlane, da je prejela raznovrstna razkužila za semena, ter rastlinske pobudnike (hormone) in zdravila, Jugoslovansko modro galico pa še pričakuje na podlagi obljubljenega ji uvoznega dovoljenja.
Navedene pripomočke in najrazličnejše kmetijske potrebščine - semena, •krmo za živino in perutnino, umetna gnojila, kataro, žveplo, galico it., škropilnice, žveplalnike, raznovrstno orodje itd. - ima na prodaj na drobno v svojih poslovalnicah v Trsta, ul, S. Merendante, 4 (tel. S819) in v Milja», ul. Mazzini, 1.
Na debelo pa prodaja zadruga na svojem sedežu in v skladišču v Trstu,
ul. U. Foscolo, 1 (tet 9418*),
« * *
Drugič moramo vino pretočiti spomladi, in sicer preden nastopi toplo vreme. Zaradi naraščajoče toplote v kleti, postane vino v sodu nemirno. To se navadno zgodi istočasno, ko vinske trte ozelene ter cveto in zato pra_ vijo, da je tudi vino začelo «cvesti». Pri tem postan« vino često motno. Zato mora vsak razumen vinogradnik vino prej pretočiti, pre. den to gibanje v njem nastane. To gibanje vina povzročijo glivice, ki pospešujejo zorenje vina. Vino pre-takamo ob lepem in tihem vremenu v zaprti kleti. Pretakamo prav tako kakor prvič, le s to razliko, da ni potrebno vino toliko zračiti, kakor pri prvem pretakanju. Pri tem pretakanju gre za to, da ločimo čisto vino od droži, ki so se po prvem pretakanju usedle na dno po, sode. Ce bi vino pri drugem pretakanju močno zračili, bi zaradi iz. hlapevaoja ogljikove kisline postalo prazno jn ubito. Tega pa pri nas
LJ2GISA MIRKO
nočemo doseči, ker naša vina so najboljša mlada, «ko režejo jezik». V drugem letu postanejo naša navadna vina prazna in izgubijo na vrednosti. Vse drugače je to prj sortiranih vinih, ki v starosti pri. dobijo na okusu in vrednosti. Zato pretakajte sedaj spomladi vino tako, da se bo pri 'retakanju čim manj «ubilo» in da bo čim mani v dotiki z zrakom. Najbolje doseže, mo to s sesalko, ki i jo moral vsak umen kletar imeti.
Pri drugem pretakanju je potrebno sode nekoliko močneje za-j žveplati, kakor smo to pri prvem pretakanju storili. Se bolje pa je, ako dodamo vinu kalijevega bisul. fi a Ce vino ne itpreminja barve, Jz- dostuje 7 g na vsak hektoliter vina.
pove vse o sebi, še preden se prepusti vsemu čudnemu dogajanju, ki je izpreminjalo njeno bistvo in ga poganjalo k njemu.
»Šmarnica«, je zašepetal Roman pod krili vrbe žaluje, ki jo je zagrnilo na koncu njune poti, »nekaj bi mi radi povedali, besede vam drhtijo na ustnicah in sc ne morajo odtrgati od njih. Povejte jih, reste sc tega bremena!«
»Kako sem se postaral v tej vojni«, je zatarnala Lenka. »Prej sem vse prenašala tako pogumno, zdaj pa omagujem pred vsako odločitvijo. Ne samo za štiri leta, za dvajset let sem sc postarala, tako se mi zdi. Nimam nobenega poguma. Pomagajte mi.«
»Zato sem sc postavil poleg vas, da bi vam J pomagal. Sediva, Šmarnica, ne smete še predol- 1 go hoditi.«
Njena omedlevica mu je vrnila moč. Čc jc dà,	»Torej je slutil in čutil to,	zato je tudi prišel!«
potem je bilo vse jasno. Lenka je bila njegova in	Ah, saj ni bilo mogoče, da	ne bi zvedel o nje-
zdaj je imel pravico in dolžnost jo braniti. Hotel nem vročem čutenju, o katerem so ga gotovo obve-jo je vzeti domov, ker je videl, da je potrebna mi- stili zračni valovi, ko je njeno srce burno utripalo ru, a se je branila in on je razumel, zakaj.	in klicalo njegovo ime in ga je ta khc dosegel. Ni-
In tako sta se vrnila v mesto.	koli se nimogla odločiti, da bi mu pisala, čeprav
Množica ljudstva se je razhajala od malega jc to bila najbolj naravna in najkrajša pott vedc-tabora na trgu po ulicah. Spremljale so jih pesmi hi je, da bi ji tega pozneje ne mogel odpustiti njen in godba. Roman in Lenka sta zavila med stavba- ponos.
mi, hodila ob starih vrtovih brez plotov, predmest-	In vendar jc bil čas, ko sc	ni mogla osredoto-
nc nove stavbe so mračno čtrlcle v ostrih oglih čiti na nobeno delo, ker jo jc	neprenehoma vzne-
slcpih zidov, na pol ponižene terase iz preteklega mirjala misel na Romanat čas, ko jo je ta misel stoletja so se odmaknile od cest, povsod jc bilo vso obvladala, ko se jc spominjala njegovih bc-mrtvo, mračno, žalostno. Pričla sta do čirokega sed in poiskala mesta, koder sta skupaj hodila, kostanjevega drevoreda, ki jc držal v Stromovko. Videla ga jc poleg sebe, govor la z njim, mu ugo-Vendar pa sta nejasno dojemala resničnost y^'h'ia, sc jezila zavoljo njegovih nazorov. Zdaj okrog sebe. Hice, nebesni obok, drevje, vse se jc 'c hncla pred očmi njegovo telo z obvezami, ki oddaljevalo, ko sta čirila okoli sbc krog nove zdru- '‘h ni prcstngla, zdaj njegovo glavo, ki je plamc-žitve. To je bil samo njun svet. Poljubi, ki so hip nclj od huJnlh las bledo rumene kovinske barve, poprej poleteli od ust do ust, niso prenehali, ko pmžuo 1° m nerazmerje med njegovimi ustnami, so sc ustnice odmaknile,	ampak so vzletali	okrog	^i so	b lc skoraj	pregrešno rdeče z vsiljivimi od-
njiju kakor svetlikajoči	se, zlasti metulji.	Vonj	Icr ,	karmina m	c.nobra, in očmi, ki so b le mo-
zrehh jabolk, ki so v njih	rožljala trda semena, jim	drc l<0 spominčica, z vezdnim sijajem, v okviru
je sladil jezik, tak jc bil	občutek, ki sta ga	imela	bc,:h	pcpalmc z	nebeško milino, kadar se se niso
od dogajanj. Korakala sta enakomerno in v pospe- Posnmh°ya c m iz/.vale. čenem ritmu, ki ju je sam od sebe poganjal naprej, Peja a s‘ ic:
ne da bi se mu mogla ubraniti, tako da jc Lenka ’>de SI nc> dobcr in nczein a sc tega sramuje, komaj lovila sapo in sta se-morala naposled usta- zaknva svoje mehko srce z ježevimi bod carni, loviti, ker bi bila sicer zdirjala. Držala sta se za ro- da J«? bom prodrla prav do njegovega pravega bike kakor otroka in od tega vročega dotika so Len- st\a in bo\a srečna, pozabi! J50 na to, da se kaže ko izprcletali burni vali doslej nepoznane radosti. svctl' drugačen, kakršen je.
Omamljali so jo, da jc tudi med hojo medlela in Dcja.a si jc:
padala v sladko omot'co.	»Ko je bil otrok, je bil gotovo krasen kakor
In ko sta sc ustavila in se spogledala, sta se kcrub- bl'cal Jc shižk'njc, ko so ga obuvale, na-jih sramovala in odvračala oči. ker sta domnevala, sdnc^'“
da ju ponižujejo. V teh dotikih pa je b:lo strnjeno In v duhu mu je očitala njegovo bogato po-vse hrepenenje od tistega dne, ko jc videla Ro- reklo, ki mu je dalo nebeško detinstvo, ne da bi mana nazadnje. To hrepenenje jo je muč io v tre- mu bilo treba skrbeti za kruh jutrišnjega dne ne nutkih, ko je vbadala iglo v tkan'n o in odlagala Zil življenje prihodnjih let.
delo, da bi se izprehodila po sobi, da bi pogledala »Nedeljski otrok,« si je ponavljala s čudovito skozi okno, pritisnila čelo na steklo in z blodečimi zmesjo ljubezni in sovraštva, očmi ogledovala biče ter cepetala njegovo ime in Zakaj vse, kar jo je k njemu vleklo s krepko pri tem bridko jokala brez solz in brez utehe. V podzavestno težnjo, je bilo enako močno, kakor v trenutkih, ko je sedela nad knjigo in ni v bolest- to, kar jo jc odbijalo v treznem obrisu presojanja, ni napetosti razumela smisla tega, kar je brala. V Njeno srce je bila žoga na vodometuš zem,cljska trenutkih, ko je bila vsa njena pozornost obrnjc- teža jo jc vlekla nizdol, a silni vzgon vode iz nona navznoter, se globoko pogrezala in dušila ne- tranjosti zemlje jo je poganjal kvišku, poganjal potrebno vzkipevanjc. V trenutkih, ko sc jc obla- človeško srce, ki sc je otepalo, spakalo, se blazno gala z delom, ubijala z naporom za druge, da bi ji in prestrašeno sukalo sredi vodn'h kapelj, ne bilo treba misliti nase in kričati v gluhe daljave. In še neka bojazen je stala med Romanom in Resničnost, da ga drži za roko iti ga lahko	vi-	Lenko:	spomin na poljube,	ki	jih je njej	ugrabil
di, kadar hoče obrniti glavo k njemu, pa jo je spo-	Mladik.	Po njeni sodbi so	jo	Hladikovi	pohotni
mnila na napor, s katerim sc je zavzemala zanj. dotiki oskrunili, so jo naredili nevredno za č'sto torej jc bilo dobro, da je osredotočila vse misli s združitev dveh bitij, o kakršni je saniala. Somni-trdnim namenom, da ga spomni nase, čc jo jc po- la se jc brezobzirnega, odkritega Ramonovcga zabil. Prisiliti ga, da sc jc mora spomntii in ji	p j-	priznanja za časa vojne, da	je	zapusti! ljubico, in
sati. Veselila se ej kot otrok.	zato sc	jc čutila dolžno, da	mu	prav tako	odkrito
Klop jc bila v temi, dve, v objemu strnjeni senci sta izginili v njej. In v topli temi, ki jc bila prepojena s prvim vonjem jeseni, mu jc med ihtenjem, z dlanmi na obrazu priznala s tragičnim prizvokom:
»Da, tako je. Poljuboval me je že nekdo drug«.
Nato ni nič več rekla, samo čakala je na njegovo obsodbo.
Gladil ji je roke in povedal mnogo besed, ki so jo tolažile.
»Mislite, da morem in »smem še biti srečna, kakor sem hotela biti? In morete in smete biti srečni vi, ki ste imel ljubico?«
Kako ljubko, nedolžno in sladko je bilo vse to! In to, da mu je slovesno obljubila, vse povedat'. To je bila torej njena nesreča! Da jo je drug poljuboval. Ne, Roman pravi, da to nič ne pomeni. Niti to, da jc imel on ljubico. To je bilo v drugem življenju. Za oba sc začne nekaj popolnoma novega. Kadar bo hotela, naj mu pove. A ni, da bi moralo biti!
»Zato mi je treba časa. Moram zbrati sapo za tko veliko stvar,« je pripomnila.	x j
Kil jc zadovoljen, strinjal sc jc z vsem, kar je hotela. Videla sta se vsak dan, toda dogovorila sta sc, da medtem ne bosta govorila o ljubezni. In tako sta govorila o drugi stvari, ki je Lenko obvla- ! dala, o njenem najlepšem svetu.
»Izpolnitev Vaših sanj zahteva popolnih ljudi. Človek pa jc samo človek, tudi v najpopolnejši državi ne bo boljši. Mar ni bilo krščanstvo v j jedru tudi najlepši svet? In kaj so ljudje naredili iz njega, ljubček moj?«
Lenka se je branda.	,
»Novi red bo vzgojil nove ljudi Človek ni /i slab, človek je dober. Nikar ne verujte, da jc č!o- ,J vek slab! Samo današnji nered ga nareja slabega, j Današnji zakoni p že vnaprej ravnajo z njim ka- j kor z zločincem. Obkolite zemeljsko oblo z jet-nišk'm zidom,’grdogled, pa boste- gotovi, da ni no- 1 ben zločinec utekel.«
Ko bi videli skoz ihiše kakor v kletko, bi imeli skušnje, ki bi vas prisilile k drugačni sodbi. Pa de- 1 nimo, da bo nekoč nastal ta vaš raj na zemlji, da ; ne bo izkoriščanja, ne zasebne lastnine in bodo ljudje delali iz ljubezni do skupnosti. Kaj potem?
Ne bo to dolgočasno, Lenka? Morda sc je krščanstvo zrušilo zaradi svoje dolgočasne predstave 0 nebesih z blaženimi bedaki, ki uživajo med in mleko in gledajo drug drugega s samozavestjo vojnih bogatinov, ki sede v operi in poslušajo 'Pristana in zoldo.«
Lenka sc je zasmejala.
»Ste cinik. Ste petleten filozof, čudežen otrok modroasti. Z vami ni mogoče resno govorit’. Kako si prav za prav predstavljate dobri svet? Kajti, da je ta slab, sva istega mnenja.«

D O LIN A
(Nadaljevanje s n-9 strani) [ v jutranjem mraku, bi jih videl, ko volj. Potem pa nikjer kakšne mize 1 nosijo iz hleva vedra mleda, da ga ali klopi, kamor bi perilo odlagale.	popeljejo v Trst
Veste, begunec-inženir iz Istre jo je zgradil, milijone so potrosili zanjo, zdaj pa stoji tu; samotna in zapuščena, le otroci se kdaj igrajo v njej. Tam sredi vasj pa leže ruševine. Gospodar — ženo in otro ke je izgubil pri bombardiranju e-pa sj ne more niti za silo popra, viti svojega skromnega bivališča", ker ne dobj podpore. Pa kaj njim! ki imajo oblast in denar v rokah, to mar!» in že hiti dalje za svojim delom, kajti roke Dolinčank so pridne, niso vajene, da bi predolgo počivale.
Posodice fašistične izdale in ViriaSšievega razfjpšti/a
Ce bi prišel V Dolino zgodaj, še
in tako
za hišo tako potrebni
prislužijo denar.
Delovni in prijazni ljudje so v Dolini, toda žal nosi mladina še vodno težak pečat fašistične vzgoje. Pod ItalijK), ko ni bilo slovenskih knjig, so vsi naravnost željno hlepeli po njih. Knjige, ki so jih imeli v nekaterih hišah, so romale-jz rok v roke. Skoro ni bilo vaščana, ki b: večkrat ne prebral «Miklove Za-le;>, «Pod svobodnim soncem» in drugih. Po končani vojni je prosvetno društvo oskrbelo knjižnico z lepe zbirko slovens-ih knjig. Knjižničar je vse nedelje presedel v efej, a mladina, ki bi bila zdaj na vrsti, da sega po knjigah, ni tega izkoristila. V letu 1947 je knjižničar izposodil vsega skupaj le 2G knjig, a v letu 1948 vsega skupaj samo 6. To je žalostno dejstvo, ki ga Pvav

Očka Sancin pripoveduje, kako je bilo v Dolini
nič ne more opravičevati, ki pa se zdaj, Po resoluciji Informacijskega urada še slabša. Prosvetno društvo, ki je stalo na temeljih slavnega društva « Valentin Vodnik», se je
! omajalo. Občni zbor so «zaščitniki» slovenske kulture razbili, pevski zbor je okrnjen, pevke ne prihajajo na vaje.
Dolina z dvema spomenikoma, ki govorita o trdnosti ter pošteni in borbeni tradiciji ne more-ostati na razpotju, na‘ katerega so jo s fašističnimi metodami, z nasiljem, 7 grožnjami, s klevetami, z lažjo in izdajstvom postavili Vidalijevi nasilniki. Spoznava napačno pot iz. dajnikov in volitve v Dolini bodo doka/ale, da Vidah nima in ne mo. re imeti v tej vasi nikaršnega monopola. Dolina se krepko otresa iti se bo dokončno (fl^esia malodušnosti jn oportunizma, stopila b0 zo. pet na borbeno pot — pot enotnosti, kajti edino ta pot bo malim kmetom — Dolinčanom prinesla boljše življenje.
Tabor O®1
na Opoiuali
(Nadaljevanje s 8-9 strani)
povzročili sovražniki slovenskega demokratičnega ljudstva in so-
vražniki demokratičnega g'ba' n ja na Tržaškem ozemlju.
Tovariši ! V našem interesu, ^ 'interesu slovenskega naroda n‘l Tržaškem ozemlju in v interes celotnega tržaškega gibanja )e’ da dvignemo do Je višje stopm kot v preteklosti enotnost O15’ |n, enotnost vseh demokratičnih s1^ s KP na čelu, da obnovimo bo» ^ benost naših množic, kajti vražniki se pripravljajo z vse sredstvi, z volitvami z vkijuč' vijo Tržaškega ozemlja v M shailov plan in v Atlantski Pa _ ter -z izkoriščanjem spora- v «j® mokraličnih vrstah, da Poža^5i jo sadove svoje prolidemokrat1 ne politike.
Tabor Osvobodilne fronte na Opčinah mora potrditi, da s0lf, nas tradicije Osvobodilne bojb; žive, pokazati mora našo politično jn narodnostno zrelost, pokazati sovražnikom, ki so nas pokopavali, da smo tu: združeni in enotni in na braniku naših narodnih in demokratičnih interesov.
Naj živi zato tabor Osvobodilne fronte na Opčinah!
VELI
-NOVE PREMIERE SNG-
V petek S. aprila nam je Slovensko narodno gledališče v TrŠtu dalo novo premiero «Globoko so korenine», ki sta jo spisala ameriška pisatelja Arnaud d'Usseau in James Gow_
Dejanje se dogaja v majhnem mestu, nc^jugu ZDA leta 1945, ko se vrne v svoje rodno mesto črnec flrett. ki je kot ameriški vojak v Dvropi bil odlikovan za hrabrost in dosegel oficirski čin. Pa ne samo to. Črnec Brett je v Evropi spoznal tudi drugačno življenje, ki je Pripomoglo, da se je zavedel bednega življenja črncev v Ameriki, ponižanj, ki jih črnapoli i ljudje morajo tam doživljati rn brezpravnosti svoje rase. Zato je poleg odlikovanja in oficirskega čina prinesel iz vojne domov tudi zavest, da mora pomagati svojim črnim bratom.
V rodnem mestu so ga sprejeli v hiši. kjer je njegova mati Bella Charles bila dolga leta služkinja Pri senatorju Langdonu in kjer je tudi Brett preživljal svoja otroška leta. Takrat je užival zaščito in pomoč starejše senatorjeve hčerke Alice in iskreno prijateljstvo mlajše hčerke Nevi. Toda ko se Brett Charles vrne, spoznajo njegovi beli dobrotniki na jugu. da je črni oficir postal zanje nevaren, osu mijo ga celo tatvine, da bi se ga iznebili. Le Nevi, pri kateri se je prijateljstvo iz otroških let stopnjevalo v veliko ljubezen, hoče za svojim črnim prijateljem. Toda kljub temu, da jo Brett ljubi, se ji odreče in ostane v domačen mestu kjer hoče kot učitelj črnih ljudi pomagati svojemu rodu. Toda tudi v Alice zmaga po hudem boju človečanska misel: sklene zvezo z Brettom v borbi proti vsem takim kot je stari senator, ki zavrže časi za nadvlado in oblast in gre k 'Onim, ki «imajo topove in druga sredstva».
Bežijo drame je vodil Modest Sancin z veliko izkušenostjo, tako da se je dogajanje na odru, ki je bilo smotrno povezano, stopnjevalo od prizora do prizora in umetniško učinkovalo s svojo skladnostjo.
Tu'di scenarij, ki ga je oskrbel Jože Cesar, je bil okusen in primeren. Starega senatorja, predstavnika konservativnih Amerikanka v je odlično odigral Modest Sanala, ki je naravno prehajal iz nežnosti d,o svojih hčerk v naravnost brutalne izpade pi’oti črncu Bret-*u; S svojo igro in prav tako z re-N° je Modest Sancin dokazal svolo visoko umetniško kvaliteto.
Najbolj zahtevno in najtežjo vlo-Oo v igri je imela Angelca Sanci-nova, ki se je po prvem dejanju sprostila ter prehode iz pokrovi-taljske bele gospodične v divjo sovražnico črnega fanta, lei je ogražal «čast» njene sestre, pa do končne zmage človečnosti v njej, Prepričevalno podala.
Mlajšo sestro Nevi - Genevro je prisrčno in toplo igrala Štefka
Drolčeva. Posebno razgovor s pisateljem Merrickom s severa Združenih držav Amerike v prvem dejanju je bil naraven in dovršen.
Crni služabnici v senatOi-jevi hiši sta bili Angela Bakarjeva kot Brèttova mati Bella in Elza Bar-bičeva kot Honey. Angela Rekarjeva je bila sicer ponižna, verna stara služabnica, vendar dostojanstvena v svoji umerjenosti tudi takrat, ko iz ljubezni do sina obsodi senatorja in zapušča hišo, v kateri je bila skoro vse svoje življenje. Honey Elze Burbičeve, mlado črno dekle, ki je do nedavna še delalo na plantažah in živelo v barakah nizko, borno in nagonsko življenje, je bila odlična. Posebno je igralka dobro mudarila značaj črnega dekleta, ki nagnjenja iz prejšnjega življenja meša s suže-
njsko ponižnostjo pred belim človekom, ki se mu pa vendarle noče prodati.
Bellinega sina, črnega poročnika Pretta, je igral Jožko Lukeš z njemu lastno čustvenostjo in prirod-nostjo; bil je pravilno umerjen in zadrzan, vse dokler ni izbruhnil v divji jezi, ko je bila ogrožena njegova čast.
Merricka, pisatelja s severa, hladnega, razumskega, a vendar naprednega, je oblikoval Rado Nakérst, ki je Prav vse te lastnosti pravilno podčrtal in tako ustvaril Uk, ki je» izpopolnil celotno dramo. Bratranca Roya Maxwella, živahnega, konservativnega karierista je dobro predstavil Belizar Sancin.
Modest Sancin v vlogi senatorji Langdona
in Ernest Zega ter Julij Guštin koi njegova pomočnika.
Drama, ki odkriva pereče pro bleme črncev v južnem delu Zdru Ženih držav Amerike, režiser ir, vsi igralci so dosegli velik uspeh
N. M
Slovenske knjižne založbe so v zadnjem času izdale vrsto novih in zanimivih knjig.
K. N. Deržavin: Voltaire
O Voltairju, ki ga štejemo za največjega duha, pisatelja i,i filozofa 18. stoletja je ruski znanstvenik Uer-žavin napisal obsežno študijo, ki smo jo sedaj dobiii v slovenskem prevodu. Deržavinovo delo, ki opisuje Voltajr-jevo življenje, pesniško delo in prikazuje Voltasrja kot zgodovinarja, dramatika, borca zoper krivičnost pravosodja, pisca romanov in povesti, predstavlja poleg monografije c tem velikem možu tudi obsežno politično in kulturno zgodovino Francije in Evrope 18. stoletja. Zato pomeni knjiga nedvomno obogatitev naše prevodne literature.
Državna Založba Slovenije je izdala znamenito dramo ruskega pisatelja
Aleksandra Gribojedova: Gorje pametnemu.
Ta komedija je sicer skoro edino dramsko delo Gribojedova (1795-1829),
NOVE KNJIGE
vendar je avtorju prinesla trajen sloves, saj je na ruskih odrih poleg Gogoljevega Revizorja eno najbolj igranih del ruske klasične iitarature. Gri-bojedov prikaže v komediji več tipov, vodilnih osebnosti takratne aristokratske družbe ter bič» njih hlapčevstvo, breznačelnost ter karierizem. Zaradi ostre satire je bila drama v Kosiji dolgo prepovedana, pri nas pa smo jo sedaj šele dobili v lepem Vidmarjevem prevodu, nekako v počasTtev IzO letnice pisateljeve šmrti.
V knjižnici Slovenskega narodnega gledališča je Slovenski knjižni ^avod izdal v prevodu Josipa Vidmarja zna-no dramo
Aleksandra Ostrovskega: Nevihta.
Nevihta je ena najmočnejših dram Ostrovskega, v kateri je pisatelj prikazal meščansko družino in tragično usodo žene, ki se v tej družini bori proti nasilnosti, za pravico do življenja in za srečo, a v borbi podleže. Slovenska izdaja je opremljena z opombami in sklepno besedo o avtor-
Anit linrenhui
Buli v ameriški predelavi
Amerikanci so mojstri © «zgoščevanju» literarnih del, predvsem psiholoških romanov. Tako so prikrojili po svojem okusu znameni, ti Tolstojev roman Ano Karenino.
Knjiga je izšla v malem formatu v New Yorku marca 1948 v iz. doji Herberta M. Alexandra. Ovitek je kričave barve in niti malo so ne razlikuje od raznih etiket na steklenicah likerjev in vermuta. Na platnicah sta naslikana «on in ona».
je tipični stalni obiskovalec ameriških nočnih plesišč, a «ona» je Up tipkarice iz tajništva gospo-
tec!f0p	Cow-Usseaujeve drame: Globoko so korenine. Od desne na
Bado Nakerst, Štefka Dolče vat Jožko Lukeš, Angelca Sancinova
da Hearsta.
Ameriški literarni gangsterji so popolnoma popačili originalno Tol. otojevo delo in napravili iz njega čisto navaden ljubezenski roman v troje. Glavni osebi Ana in Wronski sta popolnoma amerikanizirana.
Kakšno je to delo v «novi pee. delavi», nam dovolj jasno kaže tako imenovani pregovor, v katerem stoji dobesedno: Vsebina — najna-vadnejša — o možu, ženi in ljubim, cu — se obravnava izredno globoko. Avtor opisuje doživljaje občutljive žene, ki je prekršila moralne zakone». Založnik in urednik sta to remek delo svetovne literature prikrojila čisto po svoje: Levina, katerega Uk in nazori so bili pisatelju Tolstoju najdražji, je urednik Alekander skoro popolnoma izbrisal iz svoje knjige. To je zanj či. sto epizodna osebur
V amerikanizirani «Ani Karanim» je. Ana samo izredno lepa dama iz visoke družbe, ljubosumna ljubimka, ki skoči pod vlak, čim začuti v napadu ljubosumnosti da je Wronski do nje hladen.
Ideje Levina in Anina smrt — dve osnovi romana, dve Uniji, ki sta pri Tolstoju idejno povezani in ki odkrivata tragedijo ljudi v tež. kih življenjskih pogojih carske Rusije, je ameriški urednik enostavno izbrisal-
Taka je danes- ameriška «Ana Korenina». Veličina Leva Tolstoja in njegovih del nc more uničiti vrednosti velikega pisatelja in misleca, taka predelava osvetljuje le bedno kulturo ameriških urednikov.
ju. ki jo je napisal B. Fatur.
Nedavno je izšla
Slovenska bibliografija l»45-l»*7.
ki vsebuje podroben, znanstveno ure jen seznam vseh knjig, ki smo jih i Sloveniji natisnili od osvoboditve d< konca 1.1947. Bibliografijo je izdal; Narodna in univerzitetna knjižnica a Ljubljani, ki je s tem pričela izpol njevati veliko vrzel v našem znanstve nem in kulturnem življenju, saj ji podroben seznam vseh izišlih del ne obhodno potreben vsem knjižnicam knjigotržcem ter vsakemu kulturnenu delavcu.
Med knjigarni, ki so izšle v poča stitev 100 letnice Prešernove smrti, ji tudi nova, — sedaj že tretja, miniaturna izdaja Prešernovih poezij
Boris Ziherl: Članki in razprave. (Cankarjeva založba). To je zbirkr člankov našega znanega političnega delavca in publicista, v katerih obravnava avtor razne politične in kulturne probleme. Članki se dotikajo poli tičnih pro'^rmov stare in nove Jug'' slavije, slovenske družbene proble matike ter še nekaterih drugih ak'ualni ti vprašanj.
Kot 21. zvezek Male knjižnic» mavk-sizrna-Ieninizma je izšel spis
•• Lenina
pod naslorom
Siromašnemu prebivalstvu na vasi.
To je rpzprava iz prve dobe ruske socialno-demokratične partije, v kateri pisec obravnava vprašanje, kako vključiti v revolucionarno borbo tudi kmete.
Kot nadaljnji zvezek iste knjižne zbirke politične literature, je izšel zvezek pod naslovom:
V. J. Lenin: Socializem in religija. Brošura vsebuje tri Leninove članke in dve pismi, ki vsi obravnavajo vprašanje odnosa med socializmom in religijo ter predstavlja najvažnejše, kar je Lenih napisal o tem, tudi pri nas aktualnem vprašanju.
Perlja: Plavajoče trdnjave, (Založba Mladinska knjiga), je knjiga o vojnih ladjah, zlasti o največjih enotah vojne mornarice.
Krvmov Jurij: Naftonosec Uerbeat. (Založba Mladinska knjiga), je povest iz življenja mornarjev na' ladji, ki prevaža nafto po Kasplškem morju. Povest, ki prikazuje junaštvo mornarjev in njih borbo za čim več’e delovne uspehe, je v slovensui izdaji opremljena z ilustracijami Marija Preglja ter predstavlja zlasti za odraslo mladino koristno branje. Matanovlč Drago: Od elektrarne do žarnice.
Čitanka o elektrotehniki za stare in mlade. (Izdala založba Mladinska knjiga). To je poljudno znanstveno delo s področja elektrotehnike, v katerem avtor na vsakomur umljiv način tolmači najrazličnejše pojave in pojme s področja elektrotehnike, ki ro nestrokovnjaku nerazumljivi, o katerih Pa danes veliko sliši in si zato želi točnejšega pojasnila o njih.
S» K,
SNG je v torek 12. t. m. gostovalo v Borštu z mladinsko igro Dedek Mraz. To je bila že ,$vajseta predstava te mladinske igre, ki je žela prav povsod velikanski Uspeh. Otroci, pa tudi odrasli so bili navdušeni nad predstavami in mnogi izmed njih so gledali igro tudi po dvakrat.
V nedeljo dopoldne 10. t. m. pa so igro ponovili V Skednju pred nabito polno dvorano.
Gledališče je dalo v soboto reprizo drame «Globoko so korenine» na Kontovelu- Ker so ljudje pripravljali oljke za oljčno nedeljo — to je za njih važen letni zaslužek ni bil obisk najbolj zadovoljiv. Kontovelčanj na so vsi izrazili željo, da SNG ponovi igro, kar bo gledališče tudi v kratkem času storilo.
— O —
Ob priliki šeste premiere SNG je izšel gledališki list z zanimivimi članki in slikami. Pomemben je pregled delovanja SNG od septembra 1948 do konca marca 1949, iz katerega povzemamo, da je v tem času dalo SNG 68 predstav, ki jih je obiskalo skupno 17.418 tržaških Slovencev.
S programom, o katerem smo govorili že v eni izmed prejšnjih številk, je lutkovno gledališče v zadnjih dneh obiskalo dijake v Dijaškem domu v Trstu, dalje otroke v ^N^iu, Plavjah, v krožku «Redivo», v Boljuncu in Borštu. Na vseh predstavah je bilo polno otrok, ki so z zanimanjem in vese Ijem spremljali lutkovne predstave.
Razgledi
Izšla je IH. številka Razgledov s sledečo vsebino:
Odlomek iz literarne zapuščine Stanka Vuka «Lepa Vida», objavljen na obletnico njegove tragične smrti.
Vladimir Bartol končuje svojo no velo «Mangialupi in ženske», Miro-' slav Ravbar zaključuje študij o antičnih elementih v Prešernovem pesništvu s poglavjem o matematični arhitektoniki, Mirko Matičetov je prispeval krajšo črtico «Kraško premoženje», Dora Gruden pesem «Ob umirajočem bratu Igu», Alojz Rebuia «Ljubezen, sredi dobrav», Gema Hafner pa «Pričakovanje».
Med poročili čitamo kritiko Andreja Budala o knjigi Borisa Pahorja «Moj iržaškj naslov» ter Vladimirja Bartola cb peti premieri SNG — Johna Galsvvorthy «Srebrna tobačnica».
Med zapiski so objavili Razgledi govor, ki ga je imel Vladimir Bartol na slikarski razstavi v Kopru, dalje konec članka dr. V. Rapotca:’ Louis Adamič in domovina ter dva politična članka bolgarskega pesnika in revolucionarja Hrista Boteva v prevodu Toneta Potokarja.
Razgledi prinašajo štiri reprodukcije Alberta Sirka: Avtoportnet, Mati V kriškem portiču ter Bretina v Dal-’ macijl.
Pred 100 leti je umrl v Parizu poljski pesnik Julij Slovvacki, ki je bil poleg Mickiewicza stvaritelj prave poljske narodne kulture.
Rodil se je v Kremencu n& Voli-nju leta 1809» Končal je univerzo že leta 1892' in stopil v državno službo. V tem času je že napisal svoja prva večja dela. Vstaje proti ruskemu carskemu absolutizmu na Poljskem se pesnik ni udeležil, objavil pa je svo-je revolucionarne pesmi: Oda svobodi, Himna Bogorodici in Kulik. Po i staji je pesnik živel v inozemstvu, mnogo potoval in pesnil. Misel, da seje 1848. leta nazaj v domovino, da Ijakov 1831. leta ga je mučila, vrnil se je 1848. leta nazaj v doomvino, da bi podprl narodno revolucijo, izčrpan ie umrl 3. aprila 1849. v Parizu.
Slowacki je poleg krasnih lirskih pesmi napisal dela iz življenja poljskega naroda, dalje dela, zasnovana na bajeslovni zgodovini Poljske, pesnitve, kjer obravnava notranje probleme in konflikte človeka itd. Med nje^ govimi deli so znana «Anhellin», «Lili la Veneda», «Kralj - Duh» itd.
rdi Prilli
Jakustki mamut
DVE
namesto
I ZooiaSki mžtttut v C>«>mgri.du i s;»>ročH, tili so odlmli popolnoma ohrani}sr>o cjkoslje tmirmutu %• repa blìk,i Jalk’.ttt. Z.rVal je odkril neki iuttdščnii llt'Weq, ko je aagietlal, da moli iz snega njen čekan. Zaradi posebno milega vremena se je namreč stalilo mnogo ve£ snega kot po navadi. Sovjetska akademija zna nosti je poslala na Jeraj ckapedici-j ) zodlogov in geologov.
V kratkem bodo izdelali električen računski stroj, ki bo 'tako .popoln, da bo mogel izračunati račune, .za katere bi sicer rabiti več dni ati morda celo mesecev. Nov stroj pomeni velik napredek v prime m z dosedanjimi računskimi stroji, ki jih poznam® pod imenom «Elektronski možgani». Doslej imamo le dva sbipja itak? vrste, in sicer stroj, imenovan Elektronski računar ter kalkulacijski stroj, fri avtomatično kontrol ira račune.
Prvi je take veiik da stoji le v prostoru, ki meri 25 * IB metrov. Ta stroj l&liko napravi v 5 minutah milijou Seštevanj in odštevanj desetšteviilčnih števil, to milijonov množenj v osmih turah; ikva-dratnj koren 9 številčnega števila pa izračuna v 1./40 sekunde; množenje dveh dvajsetštevRčnih števil izvrši v l,/200 sekunde In izračuna do 100 števil na drugo in tretjo potenco v eni minuti. Stroj šteje s pnmačje električnih impulzov.
Koliko dela in časa pribrani tak stroj je jasno, <č* vemo, (da izpelje v dveh urah račune, za katere bi spreten matematik potreboval 100 let.
Zgodovina računskega stroja gre vzporedno z razvojem računske .matematike, ko so ljudje začeli iskati mehanični nadomestek za računanje. Bilo je več raznih računskih pripomočkov v 18. stoletju, toda prvi pravi računski stroj je iznršel pred 125 leti Charles Babbag.ce Njegov stroj je opravil mnogo računov, ki jih sedaj opravlja električni stroj; 20 let je izpopolnjeval svoj stroj, toda nikdar ga ni dokončal, ker mu je priman ikova! kapital ali pa tudi ker so bile z.ahteve prevelike, da bi jih Izpeljal mehapično: sistem vzvodov, koles itd.
Električni tok je prinesel nove možnosti; samo z vključitvijo je bilo mogoče doseči rezultate, kakršne smo prej mogli doseči z valji-Elektroni ja je močno pospešila računanje. Zanimivo je, da so milijoni ljudi dbčudovali delo električnih •fb strojev leot čudo, ne da h. sc zavedali, da uporabljajo Stokrat dnevno podobno Iznajdbo, n.pr. avtomatični 'telefon, elektronske signale Itd.
Princip enostavnega mehaničnega računskega stroja je precej znan. Kolesa na deset zobov (delujejo v takem smislu, da premakne prvo kolo, ko se enkrat obrne, drugo kolo za V*® obrata. Posamezna kolesa predstavljajo «niče, desetice, stotice itd. t*H električnih strojih gre za Isti princip, le da nadomešča rečno vr-tenie kondenzator, ki računa sam.
Po obdobju Babbagge je preteklo, ■skoraj 'Stoletje, preden so zopet izu- ; miti eiefrtromehanif.hi Tca'ktrhrtor, . čeprav ie izdelovanje električnih pisarniških računskih strojev uročno napredovalo.
V letu 1944 so izdelali že omenjeni kalkulacijsk 1 stroj; ta se razlikuj? ad običajnih strojev v tem, da izvršuje vsemogoče računske operacije brez človekovega sodelovanja. Številke zaznamujejo tipke — kot pri pi-snlnem stroju — na papirnat trak. ki beleži račune s prebadanjem. Ta trak spravi številke v zaželeno za-povrstnost, nakar uredi, da napišeta dva električna pisalna stroja rezultat.
Seveda moramo upoštevati, da Izgubimo precej časa, preden pripravimo stroj, da zai^ae delovati. V električni stroj je vdelanih do 18.OD0 električnih cevi In kar težko s! predstavljamo vso kompliciranost mehanizma.
Za izpopolnitev teh strojev ae mora mo zahvaliti vojni, ker so države nudile vse pogoje, da so le dobile -dragocene podatke v balistiki. ,in ta-
ko so sc' iti stroji izpopolnili v mekaj Iketih, dočim bi v normalnih časih za tek napredek potnebovali gotovo okrog 2t) let. Pričakujemo ,pa lahko, ila (bodo v ‘bodeče ti Stroji računali iprofeleme, za tattene -doslej ml bilo časa. Take Patto prkpomogli 'k novim ipoznitnjem v (biologiji, astronomiji, meteorotogiji itd. Učenjaki meniijo, (da :bo mogu&e .določiti -vreme za 'daljšo (dobo ,naprej takrat, frodar ibado mogli -računati z najviiSjimi števili. Toda .dovolj po :6ela tudi za (manj (razvite -.elektronske kalkulatorje:
IMiiOKiLvrova ja)«*»
V Far Westu (Daljnem zapadu) so našli dve ogromni dinozavrovi jajci, široki Skoraj .pol metra. Jajci so odkrili -nekateri tehniki in delavci petrolejske družbe v W;yc-mingu. ko so globoko sondirali zemljišče. Neki paleontolog iz Buf. Tal' je ugotovil, da gre za dinozavrova jajca, ene na j več j ih in najbolj1 groznih pošasti .prazgodovine. Dejal je, da je najdba izredno važna, 'ker so taki ostanki ž valskega praživljenja zelo redki. Jajci ima. ti -nad 40 cm premera iti sta zelo dobro ohranjeni.
# i 1 S Ji H % i #
Fajarovičev
gambit
Nekateri teoretiki imajo Fajarovičev gambit kot posebno otvoritev, rnelltera ko ga drugi uvrščajo kot del budi-mpešianskega gambita. V teh -otvoritvah žrtvuje črni .pešca na e5, toda ne z istim name. nom. Po uvodnih potezah 1. d2-d4, Sg8-f6; 2. s2-c4, e7-e5. 3. d4:e5; v butiimpešlaFjjikem gambitu nadaljuje eroi s .S. .SJi<i-g4 z namenom, da vrne .žrtvovanega pescai -na e5.	,
Medtem pa v Fajarovičevem gambitu .črnemu ni do lega. da vrne pešca, tem-več s 8...	Sf-6--e4
poskuša priti do močnega pritiska v centru in do napada.
(Fajarovikčev garnbit je komptici-®an jn iga .zato ipripročamo sama ti «tim, ki znajo dobro koinbiroirati /, žrtvijo ipe.šca dobi črni iniciativi.
V imenu zukmm
Film V itn&nu zakona /prikazuje dogodke iz borbe med si. čilsko in silo splošno veljavnih za-■lemure, ‘hi w> izšli iz -starfh 'knjig, ' starih odredb in filozofije, ki jej Sicilijancem -porsem tuja. Zakrni, ki ga poznajo pni, je namslara ide-diš-čhia, ki slovi na vraževerstvu, spletkah in izdajstvu.
Film nas takoj v začetku postavi na sredo življenja tega svojevrstnega ljudstva m drama se pripenja zagpletati, čim pride p Ca-' podarso mlad sodnik Loschiavo. Ko ta izioe m tatvinah, tibrojih im' ■■brezpravnosti, Sfcj vlada na ŠtoMfi,. se odloči, da pomaga. Uveljaviti | poizkuša zakone., s ikateirimi bi!
Prvi slovenski ■film
fhd
bodo od.. sobote naprej predvajali v Skednju in vseh podeželskih kinematografih. Toóen spored predstav v Primorskemu dnevniku.
Toplo priporočamo obisk .tega prvega našega umetniškega filma, dokumenta naše herojske narodno osvobodilne borbe.
in če j° negotovo .potezo izpusti iz rok bo nasprotnik obdržal mate. radino premoč.
Proti Eajaroviéeyemu gambitu ima beli na Razpolago več kombi ■nacij. Najbolj pogosto igrajo 4 Ddl-c2, 4. Sbl-d2. Lahko nadaljujejo tudi 4. Sgl-fS, 4. Dd]-d4 in 4. a2--i3 Ogledali si bomo partijo odigra-fto na ša-hovs-ki olimpiadi 193t>. leta. ki kaže s kakšno ostrino in teč. ■nosijo mora črni voditi napr-d.
Beli: Vančtesburg Crni: R-'j;t«r
1.	d2-d4	Sg£-t'fi
2.	c2-c4	ej-eS
■3. dfceS	a* Sf6<4
Prišli smo do Faiarovičevega gambita za razliko od budimpe šla-nskega, v katerem igra črni 3.--------Si'6-:g4.
4. Ddl-c2	-------
Na štiri D.dl-d4 ali na 4. Sb!-cl2
bi črni odgovoril	s 4.----- —	Se4-
c5.
4.	------7	d7-d5
5.	-e5:d6	-------
Na 5,	c4:d5 bi moralo priti
5.--------Lf8-b4 . jn beli bi se m-,-
ral ogibali variante (i. Sb]-i;3. 1x8-T5:	7. Ddi-atl : Sb8-c6!;	8. dS:>8,
Se*:c3! itd.
5.	------- LeS-fS!
6.	Dic2-a4 +	--------
Bolje je 6. Sb 1 -c3 z možnim na-
: daljevKn.iem 6.-----------Se4-d6;	7
UifS-ei, M5-g6; -8. c4-c$. Sd«:e4;	9
»«se«. »df-eT; K). JLti-dJ Lg6:e4; 11. Ld.'S:e4. f7-«; 12. Lel-e3 C5:e4;
Sb8-c6
mogel zaščititi ‘ljudstvo:	otlpreii
rudnUc, kaznovali morilce in nasilneže, braniti šibke. Toda ljudstvo je zaostalo im ne mara /prelomiti s tradicijo; mafia se na vso moč upira sodniku.
Iz tega nasprotstva se razvija im\ raste dirama, palma napetih scen, polna zaviralnih momentov.; na jo-1 strejši nastopi pi'.ed zaključkom,, 'ko se sodnik odloči, da zapusti službo iknkor že tnmapi pred, njim. Tedaj! pa mu vlije novega poguma za borbo uboj sedemnajstletnega fanta Taolina. Iz žalosti nad izpubo
tz fUflnita V imemi zakona: Trtho ‘so padate žrtve, dtokler m mafia dopustila, da zaščiti sicilsko ■ljudstvo zatzon
prebivalcem izven zakona, iz sren1) •in to <pot najde odmev tinti v srcih ljudstva. Dovolijo mu, da v imenu zakona aretira morilca nedolžnega Paolina in da jih še im. dalje •ščiti pred vsemogočim Zlom. ki tare -deželo.
Film nam zelo realistično prikazuje iidljenje v deželi žgočega so nca., vso bedo in zaostalost preprostega ljudstva, ki mu vlada mafia. Prav dobro nam tudi predstavi zločinski tip barona Vasta, tega izkoriščevalca ubogega ljudstva. Vzporedno z glavnim dejanjem lepo potekajo stranski dogodki, vendar pa se promanijbljivv' zaključi prijateljstvo med baronico in sodnikom. Sploh gredo zad-. nje scene nekoliko prehitro mimo nas, tako da je n. pr. preobrat pri ljudstvu nekolibo prenagdl. Toda to so le mdlertkoali, film je izredno živ dokument nekega ribi jen jo, ki mu dajo /pravo neposrednost
«
mbdeaa prijatelja poaoarj zhrri.ulm ‘Odlični igralci in čirdavrte slike.
m
j KRPI
KRONIKA
ITALIJA
V Rim bodo v najkrajšem času prl-i apčli: John Muston, ki bo režiral CJuo vadiš? René Clair, ki bo režiral film Vražja lepota ter Jean Renoir kot ra-, žiser fcuridike. V tem filmu bodo igrali Michele Morgan in Henry Vida!. Obeta se tudi italijansko angleški film Sinovi mušketirjev.
— O —
Kinematografsko podjetje Vulcania je .razpisalo nagradno tekmovanje za scenarij za film o italijanskem letalstvu.
— O —
V San ®omu bo (kmalu zrast lo novo filmsko mesto.
I
ANGLIJA
Iz filma V imenu zakona: Tako so nit: prepričuje sicilsi:o ljudstvo o
potrebi zakonu
Filmske
drobtine
le en festival na leio.
Filmsko ;PJ3djetje R.K.O. bo .preclst* vaio novoga čudežnega otroka, desetletno deklico Charyn Moffett, ki bo igrala v filmu: «Majhno &rce».
* # #
Medtem ko se v J Udi ji -trudijo, da • ! zaščitijo domače filme, je zanimivo filmski festival bo od 23. julija do vedeti koliko tujih filmov igrajo v do 31. avgusta, v Cannesu od 2. do j-rajnih evropskih državah. V Fran
Četrti filmski festival v -Lokarnu bo od 8. do 19. julija. Češkoslovaški
u.ith filmov igrajo 121 amerikar.skih n <35 filmov drugih narodnosti. V Angliji imajo 1G2 dni rezervi čarnih za -domače Trim'- V Italiji so imeli doslej določenih 80 dni za Italijanske filme, dasi ti predpisi niso vedno obveljali.
* « *
V Angliji presega
Prvi barvan risan Tlim so izdelali v londonskem kinematografskem podjetju. Plim, ki nosi naslov, «Buhle and Stjueek» pripoveduje o dogodivščinah nekega avtoizvoščka.
- O -
Dvajset :lei miru je .naslov obsežnemu tUdk>rmeiil(»n»rmi Tilimu, ki prikazuje dogodke Iz let ilSifl do 1939.
! 13. 0-0-0 itd
-6.------
7. Sgti-r.2 Nadaljevanje 7. dS:e7, Dd«:c7 bi -dalo črnemu premoč v razvoju.
7.	------------------- LfSriC
8.	s2^3	 r-
Nodaljevanie 8. a2-a3. Ddf-f6; 9-Sbl-di. S“4-c5: H). Iiia4-dl. C-O-O-posila vrija belega pred težke proble. ime.
g.----------------- Ldtl-cS!
Za židvovanega pešca je dobil čnnii -odjično ca ^»reditev li-gur. Do 1 (takega položaja pride CieJo redko v indijski Igrj po ostnj polez;
S. Ixi-eS	iMs-tii
V prasley tod tudi prišlo S.-----
iLcS.:e3L JO. I?:e8. I>dH-KJ z odličT" igro črne,'.;;).
10.	De3x5	Se4:c8
Crni b; lahko igra] tudi 1®
--------Oj(!:.b2; 11. Le.l-cH Db2-(j+i
13. Daš-cll, »cl:dH ;13 Kcitd1' !9c«:d4t 14. S-i'3:d4. 0-0-0 itd Tod* nadaljevanje igre je ie ostre! j e.
11.	Da 4-.-j 3	D f6-e7
Grožnja je 12.------------  Sc6-dS+'
12.	e2-e3	Lfòtbl!
Na ta način uporabi črni pridnb''
tev kvalitete..
13 TsL-tol	De7-e4
14. Ste-d2	---------
B-.-Ji .ne more drugače, ker *'* trtoč.asno narK'detù dve figRb'-
14.	------------------ D<-4:hl
15.	Ds3x3	Dbl-»J*
16.	Sd2-nt	IX*3-b8
17.	TO-dl	miM"
18.	1U1-M	ToS-dB!
Končno je črn; prebredel vse ,c
koče in imaga mu je zagolovJic’*'
19.	TdBid« i-	Dftìtd»
29. SCT-„s	h7-h«
21.	Sg3-e4	Dd3-r-(
22.	l.V-jvdS	0-0
23.	SeČ-cS?
Napaka v izgiablieni poziciji. bo izgubi] čislo figuro.
24-------------------- SrS-b4!
11. Da4-a3	Dr«-"7
JilS0
moifsisiej afarep ijseioo 3'|!;--«ji
v kut od.injuai:	fn;soj
Brli «e pressi.
— O —
Med. sedmimi Billmi, fri ju, je ■v pnelres britanska «iJmaka akadem.i-ja. .da (KapraSi najlmljši Titou, fri so ga igran v letu IMS -v Angliji, sta dva italijanska Um», m 'Sicer: štirje -l-ora-!kii med dblafre In -Pa-isa ; od -ostalih petih sta Neizprosno sovraštvo in Golo mesto umor.ikirtinka, Mamlet .angle-‘ški 'in -Gapnfl Wiibuent francoski,
j Navica od tu in tam, naiveć pa iz „modernega" sveta
«ESKJMBjOVAMCA
je fiktenilfea z HftorvcSteo (dogovor, po ■'kattemrmn bo ipoataika na Norvtefilvo W svojih rfi'lmov, flpoejefta pii od tam ile tìv.a.
(FmAWOUA
. Wnamroaki ftttmđksi fpoifjBtrii‘k.i so za-število bre.zpo- n -jku-iiljjetti zaradi (pnentujlm-Dh dolaič-**•	—“•	I	(prmrjin tl selnih .Ulmskih deU.v.cev .že 2000. Več kav, fri Um lih nrinašaio francoski
Jetniki ,pa se trudu«, da bi napravili ,140 dni v letu za domače filme: od . filmskih podjetij je zaprtih.	j friimmam^U '	‘	'
(BijJOMS
rev l-
Kako r je poročil la japo-nsKa ^ ja Vsominano .Shunju se japonski sar Miro Mitu» vsak -dan Okoplje -njen z belo tuniko. Pri -kc-panju "
obllV* CD'
pomaga .dvoma -dama, fri 8*
■s toplo vodo Jz zlate iatvice.
-nek, napisan v tem -listu je ^ .. JPceoeJ raztomnil. Cesarska Pisaf tem stniisliu demantirala p
sje v
sotevost tiirniike: izjavita je, ^
(Sin Sonca .kap 1 je tako, kdt
vsa 8
smrtnik. Cesartva pisarna Pa nl ti z. besedico demantirala pfist>(n sti dvorne dame.
1/sfik deseti Slovenec Je fizRulfurniR
A.^jD^ITEPNtlV
Pričela se je pomlad in z njo tudi doba poletnih športiv. Po vsej Jugoslaviji so se lahkoatteti preizkušali med seboj na cross-country, jih skupno z vsemi tistimi, ki so to pomlad prvič nastopili. Nedvomno so zopet odkrili nove talente na teh množičnih tekih, vendar pa ti teki niso imeli samo ta namen. Crossrcountryji pomenijo temeljito pripravo za vse nastope v poletju in ob koncu sezone, saj velja v lahki atletiki že dolgo časa. pravilo, da kdor se ni pripravljal za cross, ta luui pozneje ne bo mogel dosti do. seči.
fh~av tako kot mora biti delo vsa_ kega fizkulturnika načrtno, saj mora vsakdo vaditi ob določenih pra. vilih; tembolj načrtno mora pote. kati tudi delo fizkulturne organizacije. Prav zaradi načrtnosti dela v bodoči sezoni je bilo v Ljubljani pred dnevi tudi zasedanje Fizkulturne zveze Slovenije.
Na tem zasedanju so pregledcl svojo dosedanjo pot. Od drugega kongresa FlSA-ja, ki je bil lani 11 aprila, so delali predvsem na decen_ trtdizaciji fizkulturne organizacije Ustanovili so nove sestavne organi-'acije zveze za vsah-o panogo tu.se-bej. Tako je fizkulturni pokret na. pravil znaten korak, napreji uspelo mu je, da se je utrdil in znatna raz. siril.
To povedo- same številke. Do 11 aprila lanskega leta je bilo organiziranih v Sloveniji 25.823 jrizkuttur-nikov v 145 društvih in 120 aktivih Lani so ustanovili Telovadno zve. ‘O, ki ima sedaj Ulti društev s 15.219 člani in 12 304 pionirji. Ustanovili so smučarsko, atletsko, nogometno, plavalno, sabljaško, teni. ško, jahalno, kolesarsko, namizno teniško, kolesarsko in zvezo športnih iger, na terenu pa formirali 3S športnih društev s 13.883 člani. Ustanovili so planinsko zvezo z 38 društvi in 15.437 člani ter 315 alpinisti. Imajo 240 strelskih družin z 10.067 člani. Po vsem imajo danes v Sloveniji 511 osnovnih fizkultur. nih organizacij, v katerih je včlanjenih 66.470 članov.
Uspehi posameznih masovnih športnih prireditev tudi niso bili ntajhni. Lanskega spomladanskega crossa se je udeležilo 24.847, jesenskega pa 24.220 fizkulturnikov. Na laasicolctnìh okrajnih zletih je nastopilo 15221 fizkulturnikov. V Titovi štafeti je sodelovalo 16 742 udeležencev, ki so pretekli 2.940 km dolgo progo. Znatno se je razširilo tekmovanje za fizkulturni znak, za katerega se je v vseh treh rokih Prijavilo 33.549 tekmovalcev, ki so dosedaj osvojili 'že 9344 fizkultur. n,h značk različnih stopenj.
Važni so tudi uspehi v kvalitetnem dvigu posameznih fizkulturnih Panog, Zopet so tu številke, ki to Jasno potrjujejo:
Ubo telovadcev se je udeležilo Praškega zleta, ki so skupno s fiz-kulturniki ■ ostalih republik izvedli eJ}° izmed najuspešnejših vaj na p- Vsesokalskem zletu v Pragi, -notno so napredovali v zimskih športih, čeprav so bile zadnje zi-'be za te športe precej neprimerne.
skokih so letos skakači pokazali neliko kvaliteto, prav tako v veleslalomu. Hokej na ledu je podrl !z ljubljanskih okvirov, tako da je n<1 letošnjem turnirju sodelovalo 7 slovenskih društev. V plavanju so Se izkazali posebno mladinci, ki so-osvojili državno prvenstvo, dočim sta Cerer in Pelhan častno zastopala Jugoslavijo na lanski olimpiadi. Kvalitetni nivo v lahki atletiki se Počasi dviga, prav tako tudi nogomet.
Vse te rezultate so dosegli, ker j te krog fizkulturnikot razširil ** mesta tudi na podeželje, zajeli v svoje vrste delavce iz tovarn Oidctr pa je v tem smidu delo ene-samega leta bilo premajhno. V Želu bodo organizirali ■ nova 0 2 novimi člani. V že obsto-k0 '1 d^štvih bodo posvečali veli-u y®** Pozornosti dvigu kvalitete ko Sam«J»ih športnih panogah. Ta-blogg0 Slovenija oddigrala veliko tu, - y vsem jugoslovanskem špor-2 a- ima !a to vse pogoje. terenje}°s so sestavili načrt, po ka. đospo, bo ftekuIturna organizacija ^eZo^ “ no,; organizaci iški razmah. k°ncu, °r,mnizaci)a bo imela ob 'n uqj etn 250 telovadnih društev u * M-OčO člani. Pred v deva-
jo, da bodo do- konca leta:	lahko
imetj 50 športnih društev, 450: strelskih družin s- 1(1.000 člani ter 45 pia. ninskih društev s l-'.OOO čta-ni. To pomeni, da bo fizkulturna organizacija v Sloveniji imela skoro 100.000 članov, kar predstavlja 7 odst. fizkulturnikov v odnosu do prebivalstva v LR Sloveniji. Tako bodo vrste borcev za petletko, jugoslovansko fronto socializma, zopet okrepljene.
Kdo ima torej pravico ?
l.afcko aflelsfca sezona je hr. Tržaški lalikoatleti so se nanjo že temeljito pripravili s cross-countryji, katerih so sc udeleži« vsi, ki mislijo nastopali v letošnji sezoni. Sanrr pričetek sezone jr pokazal lep začetek, trenirali so, kot je bilo v njihovi! močeh. To nam dokazujejo tudi uspehi naših lahkoatlctov v inozemstvu.
Pri njihovem treninnu pa so sedaj Lahkoatieti naleteli na veliko ovirik 2a svoj; nadaljnji trenius Potrebujejo prostor, kjer jih lahko trener zbere, jim popravlja stil, da bo da lahko prišli po pravilni- potr do kondicije, da bodo uspehi lahko-atletov tedaj, ko bo prišel višek sezone tudi večji. Lahkoatteti so mie«-'h da •iim bo mestna občina dovolita rarkrat na teden trenirati na stadionu pri Sv. Soboti. Prosili, so za dovoljenje, vendar pa je bito odbito. Mestna občina jim je odklonila da jim da štadion, ua razpolaga z- iz-«tovorom, da ZD-TV in. njegova lahko-atletska sekcija nista priznan» od CONI-ja.
Čudno se nam. zdi, da s* tudi v tem primerui mestna: občina tako- točno ravna po starih fašističnih odredbah, ko je vendar jasno, da v Trstu za enkrat še nismo v Italiji in rfa če CONI Obstoji na Tržaškem ozemlju, kar je že zelo čndno kot čisto italijanska organizacija, tedaj še ni potrebno, da bi ZDTV kot tržaška organizacija prosila, da jj CONI napravi «majhna uslugo», in da ji dovoli uporabljati tržaška igrišča, ki so občinska last — torej lastnina nas vseh.
Prizor iz nogometne tekme za prvenstvo* STO-ja
Aurora na prvem mestu
Veleslalom na Kaninu
Ob precejšnjem pomanjkanju snega se jc zaključila v nedeljo petnaj-jsta mednarodna tekma v veleslalomu na Kaninu. Tekmovali so Jugoslovani: Stele, Lukane, Mulej in Magušai iskupno z najboljšimi Italijani, oo 'katerih je manjkal samo Colo in Av-jstrijci. Proga je bila dolga 1700 m z višinsko.- razliko 420 m. Prvi je startat Silvio Alvera, ki: je vozi 1 zelo hitro im dosegal: s: časom 1:31,8' tudi prvo mesto. Za. njimi je vozil- Albin Alvera, ki je imel do zadnjih vrat za 3' sekunde boljši- čas od svojega brat^, ker je pa ta vrata zgrešit in se je moral vračati, je prišel v končni oceni šele na četrto mesto-Sledila sta Avstrijca- Herzog, ki- je prišel na peto mesto in Sctiurian-, ki je padel. Jugoslovan* Megušar je sle-
Skedenj je igral to nedeljo s Tovarno strojev in je le malo manjkaloi da ni izgubil tekme. Igral je slabo, zmedeno; dočim je Tovarna strojev pokazala prav obratno; Njeni prodori so. bili hitri in uspešni; obramba je stoto zaprla vrata pred napadi. Prvi gol je dala Tovarna strojev, gol pa, s katerim je Skedenj dosegel izenačenje Pa sodnik ne bi smel priznati, ker je bil v tistem trenutku na drugi polovici igrišča.
Ker je Skedenj «zaslužil» to nedeljo samo eno točko je prišla. A-urora na prvo mesto kvalifikacijske lestvice tržaškega prvenstva. Aurora je igrala v Kopru in premagala Medbza a 3:0. Meduza se je sicer branila kolikor se je mogla in je imela v drugem polčasu, precej, časa iniciativo v svojih rokah, čeprav sta medtem vratarju ušli dve žogi iz rok.
Krasno igro sta odigrali enajsterici Magdalene- im EJreherja v kopališču 3v. Nikolaja. Magdalena je lepo igra- J la, V pevera- polčasu; ji* steeu ni* Sto* vse tako, kot bi hotela, ker se je Dre | her vneto- imuni L, v dtuigem pa je po- | pustil popoinoma, tako. da so mu Magdalene! zabili še dva gola. Tbkma je končala s 4:1,
Prav isti rezultat sp dosegle tudi Milje v tekmi z OMMSO. v tej. tekmi je OMMSA naredila, kar je mogla, in če pomislimo, da je nastopila samo s štirimi igralci rezerve, tedaj, vidimo, da se je. prav junaško branila napadov Miijčanov.
Pristaniščni-ki. so igrali, z Umagom. Dmag, je v prvem polčasu tato presenetil nasprotnika s svojo igro, da mu* je pot nesel kar trikrat mrežo,, ne da bi* se oni Pristamjšfiniki: sploh zavedli, Kmalu nato so pn- pričeli Pri-staniščniki, s protinapadi. Umag, se je branil,, kakor se je vedel in znal,, toda napadi so bili le premočni. Padlo je šest golov v prid Ptistaniščnikov, tako da je tekma končala neodločeno. Tekma; je- bil» lepa zaradi.- borbenosti in hitrosti Pristaniščnikov v drugem polčasu.
Kot zadnja tekma nedeljskega pr-; venstva je bilo srečanje med Piranom in Sv. Ano, ki je končalo neodločeno z 212.
dii njegovemu zgledu, Mulej pa, ki je na. progi, zelo.- tvegal irr bi skorajda zmagal, je tudi padel. Prišel je na 14. mesto. Odi Jugoslovanov se je najbolje kvalificira! Stele, lei, je zasedel 6. mesto in Lukane s sedmim mestom.
Aurora	23	15	6	2	56	14	36
Skedenj	22'	16	3	3	58	18	35
Milje	23	13	5	5	46	a»	31
Tovarna strojev	23	13	5	5	41	21	31
Arrigoni	20	12	5	3	46	19	29
Umag.	23	10	di	7	40 37		26
OMMSA	22	11	3	8	33	32	25*
Kostalunga	21	8	7	6	40	44	23
Piran	25	7	6. 10.		40	39	21)
S. Ana	23.	8	4	U	40	43	20
Magdalena	23	7	5	n	34: 45		1*9.
Pbnziana	21	6	5	K)«	28	31	17
Pristamščniki	23	4	8	1L	25	40	16
Meduza	22	5	3	14	22	52	15
Dreher	23	2	4.	17	11	54	8
Rojan	21	2	3	16	18	n	7
Ponztana-štosa 0:0
Ponziana je to nedeljo mima v Mariboru z Budučnostjo iz Titograda. Z neodločenim rezultatom 0:0 je dosegla na vsak način velik ^speh, zlasti zaradi tega, ker njen napad še vedno ni urejen in bo s skoraj popotnim moštvom igrala šele v nedeljo v Pulju.
Ves potek igre je imela Ponziana vajeti v svojih rokah. Ponziana je tudi napadala, vendar pa so se njeni - n-apadi ustavili tik pred' golom Bnduč-posti. Budućnost je tudi izmenoma na-i padala, vendar je ubral Segalla vse; tor je ušlo branilcemi
Rezultat tekme pa bi se lahko -kom. čki v prid Periziane, če bi bil sodnik res nepristranski.
Partizan je- igral slabo proti Slo« gh Zaključil je tekmo z 2:0 v svojo korist. Zanimivo je bilo pri tej, tekmij rtu sta obe moštvi igrali bolje naspro. ti vetru*, kot pa z vetrom.
Crvena zvezda je po dosti boljši igri od Naših kril v obeh polčasih zmagala s 3:1. Dinama pa se je srečal z Lotomotivo in jo premagal prav tako s 3:1. Tekma je bila raztrgana in nezanimiva. Dinamo je bil na igrišču močnejši in je zasluženo zmagati.
Madžarsko športno časopisje Je objavilo tabelo najboljših igralcev na« miznega* tenisa na svetu, za letošnje leto, kj. Je naslednja: 1. Leacli (Angr lija-K 2. Vana (CSR), 3. Sido (Madžarska), 4, Soos (Madžarska), 5. Kocszian (Madžarska), e. Rešsman (ZDA), 7. Andreadis (CSR), 8. M les (Zdaj, s, Harangozo (Jugoslavija), 10. Amouretti* (Francija).
CROSS V BEOGRADU
Mimoun prvi, drugi Stefanovič
V Beogradu je bil v nedeljo na dirkaniiSčui Carjeva- Ćuprija mednarodni. cross-country. Teklo je 4&Q iahkoattetov, med njimi 6 inozemcev. Proga je bila dolga 10.000 metrov Tekla sta. tudi dva Tržačana Govor-cin in Calvi, ki sta prišla na 29. in 37. mesto.
Največjo pozornost pa je 8000 gledalcev, ki set prisostvovali temu tek--movanju, posvetilo rancozu Mimounu in Jugoslovanu Stefanoviču. Največja borba med- njima se je: razvila na
zadnjih dveh kilometrih proge. Preje so izmenoma vadili* Mimoutv, Ste-(fanovič in Avstrijec Musig. Na 5000 m so dosegli čas 15:05. p0. 6000) m se je hotel Stefanovič ločiti od svojih Izasledovalcev in je pridobil 10 m., vendar pa je zmagal Francoz Mi-rnoun, ki si je s finichem na zadnjih 2000 m pridobil kar 150 m. prednosti Rezultati so bili naslednji: L Mimoun (Francija) s časom 31:17,2, 2. Stefa :n°viC (Jugoslavija) 3R54.2; 3. MUchik (Avstrija)- 32:10,4, 4, Mihalič (Jugoslavi ja) s časom 32:32.
Jugoslovanska, tekača na crossu Stefanovič in Mihalič
za. ni stre: g i. a v e
DIAMANT
Vodoravno in navpično: 1, predlog, 3. poko’.enje, 3. upodabijevalec, 4. slovenski pesnik, 5. dajatev, 6. izrek.
DOPOLNJEVANKA
—	— — — — EN —
—	— — — — — EN
Vrsta solate - kraj, na Primorskem . žuželka - pokrajina v Aziji - pripadnica slovanskega naroda - srednjeveško ljudstvo - slovenski pesnik^
Namesto črtic postavi črto: A A A AAABCCCDEEEEE1II I J J J K L L M O O P R. R R R R S S S S V V Z.
KVADRA1
-i
E N - E
—	—EN — — — — -— — —ENI — ——-
—	— — — EN — —
Vbdoravno in navpično; l. kemična * prvina, 2. kraj v Istri, 3, starogrški državnik, 4. ženska ime, 5. kraj ob Soči.
POSETNICA
PINO D. KREVS
Ugotovi poklic tega tovariša!
REŠITVE
Številčnica: 1-5 sen, 2-9 rovi, 3-9' est, 4-5 čoln, 5-1 nos, fi-1 Oves, 5-4! noč, 6-5 oven, 7-8 vol, 6-5 Oton, 8-1; les, 3-2 eter, 9-5 ton, 6-8 orel.
Iz Grudnovih pesmi:
Na Kraeu sneg je ležal po kotanjah, a že cvetelo je na vsaki jasi, kjer sem, otrok, oziral se po kanjah.
Cim bliže sem prihajal rojstni vasi, vse bolj otožen bi! sem od spomina: kam ste odšli mladosti srečni časi?
| Odprla: se je v sancii Nbbrežina;
: zvonik, pod' njim moj dom - ip kot [	bi trenil*
se zabliščala je morja gladina.
Ko vlak čez most je iz postaje krenil nad polje, polno mandeljnovih cvetov, s solzo v očeh se zanje nisem* zmenil:
pod sabo sem zagledal grob očetov.
Jšiipo» št. Itt5>
ča nagradno lekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod* v Trstu uiti:» Monteccbi fr
Rokopisi- se ne vračajo-
16
I	TIPNIH

MARSHALLIZIRANo VELIKONOČNO JAJCE
PEPA PIŠE J U C I
Draga .luca!
To presneto suho vreme letos nas pošteno muči, če se kmalu kaj ne obrne še ostanemo brez luči.
A če bi s človeško zlobo lahko ljudstvu se svetilo, bi na tem preljubem svetu še preveč svetlobe bilo.
So po Trstu nekdaj drli se fašisti: «Duce, duce», vse- bolj vneto zdaj kričijo ljudske trume: «Luce, luce!»
A vse nič nam ne pomaga, če je prazna struga Soče svetle želje izpolniti ACKGAT’u ni mogoče.
Je velika noč pred vrati, pince peče gospodinja, v smrt je šla za alelujo zdaj prenekatera svinja.
Kdor brezposelnost uživa bo za praznike le duhal in na mize obložene bo le hudo jezo kuhal.
Si De Gaspari priboril letos jajca je z zapada, ta so le na zunaj mična, znotraj pa so polna smrada.
Na zapadu pa imeli
bodo lepe požrtije,
prav z izrednim tekom jedli
bodo rimske kolonije:
Rimska vlada pa sešiti si je velik robec dala, da za svoje kolonije vanj bo nos lahko brisala.
praznike in da kljub pincam bi mi tudi kaj pisala!
Te pozdravlja
Tvoja Pena.
Še o bajnem čopiču
Prejeli smo: Drega Burja! Zelo umestna je bila v zadnji številki tvoja opazka f> bajnem čopiču, ki ga je dobil štiriletni deček za "božič, da se bo ž njim bril, ko bo dorastel. Kake: kaže, se giblje vse tržaško upravljanje in gospodarjenje v znamenju bajnega čopiča.
Ali tj je znan načrt, da se bo v Barkovljah na najlepži obmorski točki zidal nov, moderen hotel, ki bo imel 62 sob? Listi so že objavili sliko te stavbe. Blesti se kakor lep, v srebro povezan omot pod božičnim drevesom. Toda v tem lepem omotu je — čopič. V hotelu bodo namreč — tako je določeno — bivale druž:ne tistih, ki so poslani v Trst. da jamčijo za pravilno izvrševanje mirovne pogodbe. Tržačani pa bodo lahko od daleč gledali lepi hotel in čakali, da jim — zraste brada!
Pogovor v nebesih
Velikonočni zajček v Italiji
Dvojno zvonjenje v Italiji
Za letošnjo velikonoč so v Italiji določili kar dvojno zvonjenje. Prvo bo zvonilo v čast Kristusovega vstajenja, drugo z mrtvaškim zvoncem pa bo šlo na račun žalost; za izgubljenimi kolonijami.
Letos nam je dragi zajček že atlantski pakt prinesel, istočasno nam ta zajček kolonije je odnesel-Oh, la zajček, je res čuden, smeje se in z repkom miga, nam od vseh darov ostala pa bo neužitna • figa.
MED VRSTAM!
Atlantski pakt in milijarde. Atlantski pakt je sklenjen za ohranitev mirti. Tega sicer ne čivkajo vrabci na strehah, ker so za to prebrihtni; pač pa to poudarja maršalizirano časopisje to in onstran atlantskega oceana. -In glej čudo: Komaj je pakt podpisan in torej mir — zagotovljen, niso imeli v Washinglonu ni-kakega bolj nujnega opravila, ka-
kor da izglasujejo 16 milijard (beri: milijard) dolarjev za oboroževanje. Istočasno je podnačelnik ameriškega glavnega vojnega stana, general
Wedemeyer, na nekem zborovanju dne 7. aprila izjavil dobesedno to-le: «Hočemo biti složni v odločitvi, da odbijemo vsak napad na svobodne narode po vsej zemlji in sicer ne šele, ko bo napad začel, ampak — že prej».
Med vrstami: Si vis pacem, para belluin — Ce hočeš mir, pripravljaj se na vojno. Tako se glasi pregovor, ki so ga postavili že stali Rimljani in katerega si zdaj osvajajo Američani. Toda v tem po ameriško prikrojenem pregovoru se dà še nadalje čitati med vrstami: Ce hočeš mir, pripravi orožje; če pa hočeš
vojno, pripravi mnogo orožja! Tako
približno za kakih — 16 milijar"
Ameriški «Array day». Kakor vsako leto, je tudi letos dne 6. aprila praznovala ameriška vojska svoj dan s parado in pohodom vseh vrst orožja. Poleg krajevnih oblastev so se te proslave letos udeležili ameriški poslanik v Rimu Dunn ter par italijafiskih častnikov (štirje generali in en polkovnik) kot gostje ameriške posadke v Trstu. «Voce libera» je pisala, da so proslavi prisostvovali poslanik Dunn «e i nostri ufficiali» (ter naši častniki).
Bri mizi sedita: -. Sv. Peter, ki je vrhovni nebeški vratar in vsled tega odgovoren za primerno nastanitev vseh na novo prihajajočih nebeških gostov. — 2. Sv. Aleš, ki je za čas svojega bivanja v naši solzni dolini . reizku-sil stanovanjsko krizo na lastni koži ter moral ležat; pod stopnicami; on je zdaj prvi predsednik nebeške stanovanjske komisije.
Peter: Drag; Aleš, imam vtis, da bo kmalu hud naval na moja nebeška vrata in zato te pravočasno opozarjam: Poskrbi v svoji komisiji za to, da bo dovolj stanovanjskih prostorov na razpolago.
Aleš: Aha! Ti gotovo misliš na Sveto leto 1950.
Peter: Motiš se, dragi Aleš. Sveto leto bo prineslo naval prošenj, ne Pa navala duš. Mislim na nekaj drugega: Ali pozabljaš, da je podpisan Atlantski pakt???
Med vrslami: Ne moremo drugače, kakor, da listu «Voce libera» prav iskreno čestitam?). Mi sicer na omenjeni proslavi nismo videli «njenih» častnikov, toda če «Voce» piše, da so bili njeni, potem bo že res. Tako se je «Voce» povzpela do stopnje vojaške sile. Kajti če ima «svoje» (nostri) častnike, ima gotovo tudi «svoje» vojake. To pa je danes zelò razveseljivo, ko vse povprašuje ' samo po divizijah. Tržačani lahko mirno spijo, nič se jim ne more zgoditi. Ce bi komu padlo v glavo, da napade Trst, bo Imel opravka z Vodnimi bojnimi silami.
Bii/ovcu za klobuk
Glej ga, glej, glavica bistra, majhen deček — «velik» mož; s časom boš še za ministra, ako vedno priden boš!
Ob prilik; njegove kandidature na prvi strani Lavoratura mu
čestita Kraška burja.
Zadstja vest
Zaradi vojnega stanja, so v Trstu prepovedani pirhi rdeče barve. Z ozirom na razbijaško učinkovitost so v smislu «obrambnega atlantskega pakta» dovoljeni le oni rdeče barve, ki sprejemajo resolucijo.
Glavni štab Fontainebleau
krivi preroki
Isti list. Iz nekega Vidalije-vega govora: Beograjski despot je dvignil zastavo naj ostrejšega protikomunizma. To zastavo bodo narodi Jugoslavije strgali že letos.
Viđali je torej poslal prerok. Le, da se ne bo zgodilo kot Ri-kolu, ki je že novembra meseca stavil... svojo glavo, da bo Jugoslaviju v 100 dneh javno zašla v imperialistični tabor; pa Rikó še vedno čaka, seveda z glavo na vratu. Razen, če mu niso že dovolj Siškovičevi dokazi.
Sodobni ameriški problemi
Sir Forrestal je bil še pred 15 dnevi vojni minister ZDA. Da. nes ni več. Zmračil se mu je um in sedaj je v norišnici v Bcthes. da. Do sem je stvar v redu in naravna.
Toda znani novinar New Pe-arson je odkril, da sir Forrestal ni bil več pameten, še ko je izvrševal posle vojnega ministra in da bi bilo zato treba pregledati vse njegove odredbe o oboroževanju.
Nastane vprašanje: kako bodo trezni Amerikanci korigirali oho»
roževalne odredbe blaznega mi.
nistra? Ali jih bodo razveljavili; ali pa bodo pokazali, da za blaznost v Ameriki ni ravno treba biti v norišnici, pač pa zadostuje, da si odgovorni funkcio-.. nar v Reli hiši?
Church ilova butara
O'
Tržaška velikonočna
K vstajenju zvonovi zvonijo: bim-bim, bim-bim, bim-bim.
K volitvam mrtvake budijo: bim-bim, bim-bim, bim-bim.
Bo brez legitimacije volil tržaških pokojnikov roj,
Slovenec, ki ni v imeniku, _ J j Z volišča bo odstranjen takoj. •
,
Veselje med fùrtveci vlada, . pred sodnim dnem grob bo odprti k Latinom pripadnost pokazal bo Trst — z okostnjaki podprt. K vstajenju zvonovi zvonijo bim-bim, bim-bim, bim-bim k volitvam mrtvake budijo: bim-bim, bim-bim, bim-bim.
Za pristop k atlantskem paktti dali rimski so gospodi lep prezent: vse kolonije splavale so ji po vodi!
In še marsikaj odvzelo se Rimljanom bo v zahvalo, (kadar miš je enkrat v kletki je ostane bore malo!)
Traje a Kordov na Bolgarskeni v ječi praznike bo obhajal, ker z zapadno spijonažo mož se je preveč oplajal.
To novico po vsem svetu sleherni že listič piše, le Vidalija glasilo je do zdaj zaznalo ni še.
Za Vidalija naj bil bi Trajča Kostov drugi Tito, pa je k sreči malo norcev, ki lahko verjeli bi to.
Jaz pa mislim, da ta Kostov je Vidalijeve baze, slejkopreje zgodovina to gotovo nam pokaže.
Draga moja, jaz želim ti, da lepo bi praznovala
VELITORIJEVA VELIKONOČNA ZGODBA


m
I)
Viđali vstane v zgodnji uri	Vsevprek ponuja, nudi na izbiro, Mož spretno propagando vodit zna
na trg prodajat Pirhe jo odkuri	samo da bi zaslužil kakšno liro. in jajčkov kmalu dost moda.
A ker je šarlalanil z robo gnil0 dobil kar z jajci je plačilo.

‘