Leop. Paljk                                              
Dragi sadjarčki!
Mrzla sapa brije zdaj okrog vaših ušes. Ker ste pa »fantje od fare«, vem, da se za to dosti ne zmenite. Kučmo porinite preko ušes, pa brž na delo v sadovnjak!
V zadnji številki »Vrtca« sem vas poučil, kako je treba drevesca saditL Upam, da ste si vse dobro zapomnili. Ako zemlja ne zmrzuje, lahko pre-sajate sadno drevje še tudi v novembru. Ne pozabite pokriti kolobarja s preperelim gnojem!
Večkrat tudi preglejte lepilne pasove, ki ste jih pritrdili na debla zoper ziraskega pedica, in se prepričajte, če je lepivo še lepljivo. Ako je potrebno, namažite znova pasove z lepivom. Ako je jablane v vašem sadovnjaku poleti napadla krvava ušica, odgrebite zdaj zemljo okrog debla. Tam boste našli ogromne množine teh zajedalk, ki so zlezle v zemljo, da bi tam prezimile. Zdaj jih najlaže uničite. Deblo namažite z apnenim beležem, zemljo pa potresite z apnom.
Ali ste pobrali »mumije«. t. j. plesnive plodove, ki so jeseni obviseli na sadnem drevju? Če tega še niste storili, poberite jih čimprej in sežgitef
Ali ste zavarovali mlada drevesca, da jih pozimi ne bo oglodal zajec dolgoušec?
Poznate jagodičje? Ribez, kosmulje, maline, robidnice? Na nobenem vrtu bi ga ne smelo manjkati. Zdaj ga še lahko sadimo.
Ribez in kosmuljo pomnožujemo s potaknjenci. To so 20 cm dolgi odrezki enoletnih poganjkov, ki jih narežemo jeseni, ko odpade listje. Vsak potaknjenec odrežemo z ostrim nožem tik pod očešcem. Potaknemo jih nato v dobro pripravljeno vrtuo zemljo 10—20 cm narazen tako glo-boko, da štrli iz zemlje le zgornje oko. Lahko jih pa posadimo šele spo-mladi. Do tedaj prisujemo potaknjence, povezane v šopke, v zemljo na vrtu ali jih pa spravimo čez zimo v kleti v mivko.
Na enak način pomnožujemo tudi trte, le da narežemo trsne potak-njence, tako imenovane »ključe«, nekoliko daljše, t. j. 25—30 cm dolge, in jih poševno potaknemo v zemljo.
Maline in robidnice pa pomnožujemo s koreninskimi odganjki, ki jih dobimo v veliki množini povsod tam, kjer goje na vrtu plemenite vrste malinja in robidovja.
~      ;,              ZA NAŠE PRIDNE VRTNARIČICE
November je. V ozračju diši po slani. Treba je zato pravočasno po-spraviti z vrta vso občutljivejšo zelenjad, da je ne pokonča slana. Odpor-nejšo zelenjad, n. pr. motovilec, zimsko špinačo, ohrovt, rožnati kapus, črni koren, por itd., pustimo brez skrbi lahko zunaj na gredicah. Ostalo pa moramo spraviti na varno, da nam je slana in mraz ne uničita.
Kaj boste zdaj pospravile z vrta? Korenje, rdečo peso, zeleno in rumeno kolerabo. Korenju, rdeči pesi in zeleni potrgamo liste in pustimo le srce; rumeno kolerabo in repo pa obrežemo. Manjše množine zelenjadi spravimo v suhi, zračni in svetli kleti v vlažni mivki ali pa v rahli peščeni prsti. Ob sukem in toplem vremenu moramo klet pridno zračiti, zelenjad večkrat pregledati ter vse nagnite liste in plodove odstraniti. Kjer nimamo na razpolago dovolj velike kleti, si pomagamo na ta način, da spravimo ze-lenjad v zakop ali zasipnico, ki jo   napravimo   na   vrtu.   Izkop-         v'
ljemo 25 cm globoko in 1.20 m široko ter po potrebi dolgo jamo. Vanjo zložimo v rahlo prst ko-renje, peso, kolerabo in posadi-mo zeleno in tudi zelnate glave, ki smo jih izpulili s koreninami vred. Ko pritisne hujši mraz, položimo čez zasipnico kole ali stare deske in pokrijemo s sla-mo, listjem ali fižolovko ter po-vrhu še s smrečjem. Ako se nam obeta   prav  ostra   zima,  nasuje-
mo  povrhu   še  prsti.   V  takšnih                   Zasipnica za zelenjad.
zasipnicah     ohranimo    zelenjad
dolgo   časa   svežo.   Vanjo   spra-
vimo   lahko   tudi   endivijo,   ki   jo   prisujemo   z   mivko   ali   rahlo   prstjo.
Zelenjad   spravljamo   le   ob   suhem   in   vetrovnem   vremenu.   Ako   bi   jo
vzimili  mokro,   bi   nam   kmalu   segnila.   Okrog   jame   izkopljemo   nato   še
plitev jarek, da more deževnica odtekati.
Drage vrtnaričice! Opozorite vašo mamico na to, kar sem vam danes priporočil,  in  prepričan  sem,  da  vatn  bo pri  spravljanju   zelenjadi   rada
Koreninice plevela skrbno poberimo.                 S smrečjem pokrita zelenjava.
87
pomagala; saj boste imcli potem vso dolgo zimo dovolj sveže zelenjave. Izpraznjene gredice pognojite in prekopljite, a zemljo pustite v grudah, da premrzne. Čim globlje zemlja pozimi premrzne, tem lepše uspevajo rastline v prihodnjem letu. Ko zemljo prekopavate, skrbno poberite in spravite z vrta ves plevel.
Peteršilj, motovilec in zimska špinača ostanejo čez zimo zunaj na gredici. Da boste v hudi zimi laže prišli do zelenjave, pokrijte jo s srareč-jem, kot vidite na sliki.
»KJE SO MOJE ROŽICE, PISANE IN BELE?«
Vzela jih je zima, mraz. Pa ne vseh. .Cvetice lončnice, ki ste jih pravo-časno spravile na varno, vas bodo razveseljevale tudi pozimi. Seveda boste morale svoje ljubljenke skrbno in pravilno negovati. Nekatere cvetice, L• kot n. pr. pelargonije ali gorečence, ki jih je več vrst: pasaste, angleške ali velikocvetne, bršljanke in rožnate pelargonije ali roženkravt, morajo sedaj počivati. Zato jih imejmo pozimi v hladnem prostoru (+ 5° C).
V topli sobi bi nam cvetice poganjale prebujno in zato spomladi prav malo cvetele. Zalivati jih nioramo z mlačno vodo samo toliko, da je zemlja vlažna. Šele ko zaeno spomladi od-ganjati, jih presadiino in obrežemo. Listov ne smemo trgati s silo, da ne ranimo stebelc. Na ranah se namreč rada pojavi gniloba. F u k s i j e lahko prezimimo v hladni kleti. Negujemo jih prav tako kot pelargonije. K a k t e j e postavimo na sončno okno. Po-ziini jih zalivamo prav malo. Ako opazimo, da se je na njih pojavila gniloba. izrežemo nagnite dele z ostrim nožem do zdravega in potresemo  rano  z  ogljenim  prahom.
Cvetoče lončnice imejmo v nezakurjeni sobi na oknu ali pa med dvojnimi okni. V hladnih zimskih večerih jih vzemimo z oken
_                   ,   .              v sobo, da nam ponoči ne zmrznejo. Splošno
ve lce me ^ o m.             uspevajo cvetice lončnice v hladnem prostoru
bolje   kot   pa   v   toplem.   Tu   najdalje   cveto. V zakurjeni sobi pa cveti kmalu uvenejo in odpadejo.
V o d e n k e , znane sobne cvetice, so kaj pripravne za svetla okna. Celo na severni strani cveto vso zimo. Tudi p a 1 m e prezimijo na hladnem. Ker je zrak v topli in zakurjeni sobi suh, nioramo sobne cvetice večkrat obrizgati z mlačno vodo. Tudi se priporoča postaviti na peč posodo z vodo. da tam izhlapeva, ker je potem zrak v sobi kolikor toliko vlažen. Ko sobo zračite, morate cvetice odstraniii z oken.
Teloh poznate vse. Zdaj ga lajiko izkopljete z grudo vred in presadite v lončke ter postavite v toplo sobo na okno, kjer se kmalu razcvete.
Vem, da bi rade imele v vazi cvetje tudi pozimi. Nič lažjega kakor to. Na vrtu odrežite vejice forsitije, t. j. grma, ki cvete rumeno zgodaj spomladi, in potaknite jih v vodo ter postavite na toplo. Vode ni treba menjavati vsak dan, marveč le od časa do časa. Da pa bo voda ostala čista. denite na dno posode nekoliko čistega lizpranega) peska in košček oglja. Vejice odrežite čim bolj poševno. da je rez večja. Odrežite pa le takšne vejice, ki imajo močno razvito cvetno brstje. Na ta način lahko silimo k razcvetu  tudi   s n e ž n e   k e p e ,   1 i p o v k o   in   mandljevec.   Ko   se
vejice v topli sobi  razcveto, postavite vazo na hladno, da se cvetje dalj časa ohrani. Pa tudi vejice belega trna, breze, macesna, divjega kostanja. vrbe in leske lahko potaknemo v vodo, kjer nam popki poženo in rastline ozelene. ¦    Še eno skrivnost vam hočem odkriti.
V plitvo posodo, recimo na krožnik, položite plast vate ter jo namakajte z mlačno vodo. Nanjo potresite prav na gosto lečo. Da bo vata vedno vlažna, jo vsak dan orosite z mlačno vodo. Čez nekoliko dni bo leča skalila • in pognala zelene bilke z nežnimi listki. Kmalu bo ves krožnik poln dišečega zelenja, ki se lepo poda na mizi ali pa pred božičnimi jaslicami. Poizkusite, ne bo vam žal!
Drage cvetličarice! Ako hočete, da vam bodo sobne cvetice srečno uspevale, upoštevajte moje nauke! Treba je razumeti jezik, ki ga govore cvetice. Poznati morate njih življenje in hotenje. Čim bolj se boste zanje zavzele, tem več sreče in zadovoljnosti boste imele pri svojih ljubljen-kah. Cvetice naj bodo vaše dobre prijateljice, ki naj vas zmerom poživljajo in utrjujejo v vas
vero  v življenje, saj  nam jih je Bogec dal za        prisuta nizka vrtnica
blagoslov.
Še nekaj! Na vrtu prisujte v lepem vremenu
nizkim  vrtnicam  rahlo  zemljo.  Visoke   vrtnice   pa  pripognite  k  tlom  ter pokrijte s smrečjem. Obrezali jih boste šele spomladi.