Leto LXVII
Pofffnlna pl»7«n« T golovInL
l tjubljanl, v lorelč, 3ne 29. avgusta 1939
Stev. 196 i _ Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo «0 Din — no-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. bi 111

Telefoni nredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-03 «■» Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cokovnt račun: Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopita rieva ulica številka b.
Neznosno stanje
Hitro — tako nepogrešno kažejo vsa inamenja — se bližamo višku neznosnega stanja, ki ga preživlja te dni Evropa in z njo ves svet. Hitro, pravimo, toda vse prepočasi za živce narodov, ki so že toliko časa napeti do skrajnosti in ne morejo več prenašati odlašanja. Zakaj vse normalno življenje je zastalo. Človeštvo živi v nepretrganem strahu, ki je čedalje hujši, razpoloženje je tako, da zahteva odločitve po pregovoru, da je strahotni konec boljši od strahu brez konca.
Medtem pa položaj še vedno ni razjasnjen in slej ko prej živimo med strahom pred vojno in gorečo željo, da se vzpostavi mir. Gotovega ni nič drugega, kakor da se na vseh mejah in po vseh državah delajo priprave za vojno ali za zasiguranje varnosti in neodvisnosti tistih držav, ki ne želijo, da bi bile potegnjene v krvavo vihro. Nemški kancler Hitler je poslal angleški vladi spomenico, v kateri poudarja svojo željo, da bi se mir ohranil, kakor je to rekel tudi v pismu francoskemu ministrskemu predsedniku Dala-dieru, in predlaga svoje pogoje, da se uresničijo nemške zahteve glede Gdanska in poljskega Primorja. Angleška vlada je v ponedeljek popoldne na Hitlerjeve predloge odgovorila baje v tem smislu, da vztraja na svojem stališču, da bo Poljski brezpogojno priskočila na pomoč, če bi bila napadena, da pa ne izključuje možnosti pogajanj in baje predlaga začasno premirje, da bi se na ta način ustvarilo ugodnejše ozračje za sporazum. V zadnjem hipu pa poročajo, da je dospel v London italijanski prosvetni minister Grandi, ki je bil svoj čas italijanski poslanik pri angleški vladi in je prinesel s seboj Mussolinijev predlog, kako doseči po-n>irjetije in sporazum med Poljsko in Nemčijo. Medtem pa so že dospele prve angleške čete na francosko-nemško mejo.
Kakor vidimo, bomo čakali še nekaj dni, preden bomo vedeli, ali bo vojna res izbruhnila ali pa se bo pokazala na vseh totraneh pripravljenost za pravilno in častno rešitev spornih vprašanj, med katerimi je vprašanje Gdanska samo eno. To zavlačevanje, čeprav bo ostalo samo v mejah par dni, seveda ne more pomiriti na^cdov sveta, ki silijo na čim prejšnjo rešitev obstoječe strahotne napetosti. Temu daje izraz.* tudi g'asilo »Osservaiore Romano« v svojem uvodniku od nedelje. Pravi, da so tako papež, kakor belgijski kralj in predsednik Združenih držav Severne Amerike jasno pokazali edino pot, kako je mogoče ohraniti mir, in sicer tako, da bosta nevarnost vojne in strah pred njo odrezana. Vse te avtoritativne osebnosti predlagajo konferenco vseh prizadetih sil, ki se mora nemudoma sestati s trdnim namenom vseh udeležencev, da se doseže skupen lojalen sporazum. Vsi trije so izrekli, da se mora že sedaj vsak odreči brezpogojno namere, da bi spor reševal s silo. gele, ko bodo vsi s popolno gotovostjo lahko računali, da nihče ne bo prijel za orožje v nobenem primeru, bo mogoče, da se državniki vsedejo za skupno mizo. Če se sklene med tem časom premirje, se mora skleniti s skupno in odkrito voljo, da mu bo sledil tudi resnični mir, ne pa, da bi premirje bilo samo premor v vojni, ki se je z velikanskimi pripravami nanjo prav za prav že začela. In tudi mir ne sme biti samo začasen, ampak se mora naslanjati na trdno voljo vseh odgovornih državnikov, da se bodo ustvarile trajne podlage miru na pravici in morali ter na spoštovanju pravic vsakega naroda in vsake države, kakor je to posebno odločno poudaril predsednik Združenih držav Roosevelt, ki želi, da bi se po lojalnem sporazumu o obstoječih sporih, kolikor se morejo sedaj več ali manj zadovoljivo rešiti, stop-njema olajšalo breme oboroževanja in da bi se odprla pot za mednarodno trgovino obenem z vprašanjem surovin, ki so vsaki državi potrebne za normalno življenje.
Če se državniki ne bodo poslužili tega Bredstva in bodo krizo samo odgodili, bo vojna neizogibna pozneje. Kar vsi narodi brez razlike hočejo, je to, da bi se ne preprečila samo katastrofa, ki preti sedaj, ampak da bi se onemogočila tudi za bodoče.
Henderson prinaša usodni odgovor:
Angleška vlada je na posebni seji sestavila odgovor Hitlerju
Danes popoldne bo v angleškem parlamentu govoril Chamberlain
London, 28. avgusta, b. Odgovorni britanski krogi poudarjajo, da smatra angleška vlada za naj-prikladnejšo metodo pomiritve sporov neposredna pogajanja med Berlinom in Varšavo. To bi bilo potrebno že zaradi tega, da se pomiri ozračje, ki za sedaj sploh onemogoča vsaka resna pogajanja. Anglija je tudi pripravljena jamčiti pogodbo, ki bi jo event. sprejela Berlin in Varšava.
Iz vsega gornjega sledi, da bo britanska vlada izročila Hitlerju potom svojega berlinskega veleposlanika sira Hendersona odgovor, ki bo podoben onemu, katerega je včeraj izročil francoski veleposlanik v Berlinu g. Coulondre g. Hitlerju, ki ga je pa odbil.
Rim, 28. avgusta, b. V dobro poučenih krogih se je razširila novica, da obstojajo izgledi za sklicanje konference 5 velesil, in sicer Velike Britanije, Francije, Italije, Nemčije in Rusije. Namen konference bi bil ta, da se izdela sporazum glede Gdanska. Ta novica se nahaja na četrto sporočilo Hitlerja Mussoliniju, ki ga je prejel v teku zadnjih 24 ur. Prav tako tudi italijanski tisk dela danes gotove aluzije v tej smeri. Poljska vlada bi bila na tej konferenci zastopana po svojem opazovalcu.
London, 28. avgusta. AA. Reuter: Po seji vlade ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. Izve se tudi, da še ni bil določen dan za novo vladno sejo. Poučeni krogi pa trdijo, da je bilo na današnji 6eji končno odobreno besedilo odgovora Hitlerju.
London, 28. avgusta. AA. Reuter: Danes je bila seja angleške vlade. Popreje pa je bil poklican v predsedstvo vlade Greenwood. Seja vlade je trajala do 12.50.
Popoldne se sestane parlament
London, 28. avgusta. AA. Reuteri Seja parlamenta je določena za jutri ob 14.05.
Usoda Evrope bo v nekaj urah odločena
Pariz, 28. avg. c. Nocojšnji »Temps« pile, da je sedaj položaj tako razčiščen, da se bo usoda Evrope odločila v nekaj urah. Dogodki se razvijajo tako naglo, da jih ne more nikdo več zavreti
Henderson odpotoval v Berlin
London, 28. avgusta. AA. (Reuter.) Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson, ki je večkrat dolgo razpravljal s Chamberlainom in lordom Ha-lifaxoin, je odpotoval danes popoldne v Berlin.
Berlin, 28. avgusta. AA. (Havas.) Italijanski veleposlanik Attolico je bil sprejet danes dopoldne pri Hitlerju.
London, 28. avgusta. A A. (Havas.) V dobro poučenih krogih trdijo, da je angleška vlada danes dopoldne sprejela besedilo angleškega odgovora Hitlerju.
Tajna nemška posredovalca v Londonu in Parizu
Pariz, 28. avgusta, b. Poročajo, da je tudi v Pariz prispel povsem tajno nemški emisar. Ni še znano, kateri osebi je nemška vlada poverila to izredno važno nalogo.
London, 28. avgusta, b. Po še nepotrjenih novicah je bil v tajinstvenem letalu, ki je včeraj pristalo na londonskem letališču, najožji sotrud-ulk nemškega zunanjega ministra g. von Ribben-trnpa g. Schmidt, ki je prispel v London v posebni misiji.
Iti
Izmenfava usodnih pisem:
1————— II MMIW —M——B—
Daladier pravi:
»Borili se bomo ob Poljski
Hitler:
»Zahtevam Gdansk in Koridor"
Berlin, 28. avg. AA. DNB: Ministrski predsednik Daladier je dal snoči časnikarjem izjavo o zamenjavi pisem, med njim in voditeljem nemškega rajha. V tej svoji izjavi je Daladier stavil nekatere pripombe o vsebini teh pisem ter potegnil iz tega gotove zaključke, javnosti pa vsebine teh pisem ni sporočil. Da bi bila javnost v popolni meri poučena o stvari, nemški poročevalski urad objavlja besedilo teh pi6cau
Daladierovo pismo
Zelo spoštovani državni kancler!
Francoski poslanik v Berlinu mi je izročil vaše osebno sporočilo. V tein trenutku, ko vi govorite o najtežjih odgovornostih, ki jih kdaj-koli moreta prevzeti dva šefa vlade, to je. da prelivata kri dva velika naroda, ki težita samo za tem, da bi živela v miru in delu, sem dolžan tako vam osebno kakor tudi našima dvema narodoma povedati, da usoda miru še vedno leži v vaših rokah. Vi ne morete dvomiti o mojih čustvih do Nemčije niti o miroljubnih čustvih Francije do vašega naroda. Noben Francoz ni storil več kot jaz. da med našima dvema narodoma okrepi ne samo mir, pač pa tudi iskreno sodelovanje v interesu Evrope in sveta. Edino to je možno predpostavljati, da vi smatrate, da ima francoski narod manj visoke pojme o časti kot pa nemški narod. Vi ne morete dvomiti, da bo Francija svoje obveznosti do drugih držav zvesto izvršila, n. pr. do Poljske, te države pa — o tem sem prepričan — žele živeti v miru z Nemčijo. Obe ti dve prepričanji sta popolnoma v skladu druga z drugim. Do danes ne obstoji ničesar, kar bi moglo preprečiti mirno rešitev mednarodnega položaja, krize, ki odgovarja časti in dostojanstvu vseh narodov samo. če jc na vseh straneh enaka volja ohraniti mir. S tem, ko pravim, da
Kanada posreduje za mir
Mussolini je ugodno odgovoril
Ottawa, 28. avg. AA. Havas. Kanadska vlada do sedaj ie nI sprejela nobenega odgovora kanclerja Hitlerja na poslanico, Id jo je na Hitlerja naslovil Mak-kenzie King. Mussolini pa je odgovoril, da bo storil vsa. kar se šc da storiti za rešitev miru.
Ottavva, 28. avg. AA. Reuter. Predsednik kanadske vlad« Mackenzie King )e prejel od Mussolinija brzojavko po kablu, v kateri predsednik italijanske
vlade odgovarja na včerajšnjo njegovo poslanico. Mussolini je izjavil, da ne bo varčeval s svojimi prizade-
vanji, da reši mir na svetu, trajen in pravičen mir.
Newyorit, 28. avg. AA Štefani. Listi objavlja^ odgovor Mussolinija na apel kanadskega ministrskega
predsednika, tisk poudarja, da je Mussoiini prevzel nalogo za reiftev miru.
ima Francija to dobro voljo, izjavljam to v imenu vseh njenih zaveznikov. Osebno prevzemam jamstvo. da je Poljska tudi danes pripravljena, kakor je bila vedno, da se v mednarodnih odnošajih uvede postopek svobodnega sporazuma, kakršen edino mora obstojati med dvema suverenima narodoma. Sklicujoč se na svojo vest. vani morem zagotoviti, da med vsemi nesoglasji, ki so nastala med Nemčijo in Poljsko v zvezi z vprašanjem Gdanska. ni niti enega nesoglasja, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti potom takšnega postopka na miren in pravičen način. Sklicujem se na svojo čast, da v jasno določeni in iskreni solidarnosti Francije s Poljsko in njenimi zavezniki ni niti enega momenta, ki hi na kakršenkoli način mogel odrekati voljo moje domovine, da se ohrani mir. V tako težkem trenutku, kakršen je_ sedanji, verujem iskreno, da noben človek, ki ima plemenita čustva, nc bi mogel razumeti, da se začenja razruševalna vojna, ne da bi bil prej storjen še zadnji poskus za miroljubno rešitev spora med Nemčijo in Poljsko. Vaša želja za mir bi mogla služiti z največjo odločnostjo v tem cilju, da pri tem nikakor ne bi škodovala časti Nemčije.
Jaz kot predsednik francoske vlade, ki želim, da vlada dobra harmonija med francoskim in nemškim narodom, in ki sem na drugi strani vezan s Poljsko z vezmi prijateljstva in dano besedo, sem pripravljen zastaviti vso svoje sile. ki jih premore iskren človek, da tak poskus zadovoljivo privedeni k cilju. Kakor vi. tako sem bil tudi jaz v pretekli svetovni vojni bojevnik na fronti. Nama obema je dobro znano, kakšno odvratnost in obsodbo je zapustilo vojno pustošenje med narodi brez ozira na to, kako se ie vojna končala. Ideja, ki si jo jaz morem zamisliti n vaši odgovorni vlogi kot voditelja nemškega naroda na poti k miru in izvršitvi njegove naloge pri skupnem delu civilizacije, mi je prinesla misel, da zaprosim za vaš odgovor na ta moj predlog. f'e bi francoska in nemška kri mogla spet teči kot pred 25 leti v še daljši in grozovitejši vojni, potem bo vsak teh dveh narodov vodji boj. nadejajo? se svoje zmage, toda na koncu bo najliolj gotovo zmagalo razdejanje in barbarstvo.
Hitlerjev odgovor
Visoko spoštovani g. predsednik min. sveta!
Razumem misli, ki jih vi izražate. Tudi jaz nisem nikdar prezrl visoke odgovornosti, ki jo imajo oni. kateri so postavljeni, da vodijo usodo narodov. Kot stari bojevnik s fronte poznam prav tako kakor tudi vi vojne strahote. Vse to spo-saaitj« in vse is skušnje so me privedle do tega, da sem se iskreno prizadeval, kako bi odstranil vse, kar vodi do sporov med našima dvema naro-
doma. Jaz sem svojčas francoskemu narodu dal odkrito zagotovilo, da je vrnitev 1'osarja predpogoj za taksno preprečevanje vseh sporov. Po vrnitvi te pokrajino sem takoj na svečan način ponovil, da se odrekamo kakršnihkoli zahtev, ki bi se mogli nanašati na Francijo. Nemški narod je odobril to moje stališče. Kakor ste se vi sami o priliki svojega zadnjega bivanja tu mogli prepričati, nemški narod ni čutil in ne čuti nasproti svojemu nekdanjemu hrabremu nasprotniku nobene mržnje in nobenega sovraštva, ker se zaveda svojega lastnega zadržanja. Nasprotno temu, dosega miru na naši zahodni meji je do. vedla do čedalje večje simpatije, ki se je večkrat pokazala na naravnost denionstrativni način. Zgraditev velikih trdnjav na zahodu, trdnjav, ki so požrle mnogo milijard in jih še požirajo, pomeni za Nemčijo dokaz, da je sprejela in končno-veljavno določila nemške meje v tej pokrajini. Nemški narod se je odrekel na ta način dvema pokrajinama, ki sta nekdaj pripadali staremu rajhu in ki sta bili pozneje spet osvojeni za ceno mnogo krvi. in ki sta bili končno za ceno še večjega prelivanja krvi tudi hranjeni. Ta odpoved. kakor boste, ekscelenra. tudi sami priznali, ni bila nobena taktična poteza, manifestirana samo na zunaj, pač pa pomeni trdno odločenost, ki je bila dosledno potrjena tudi po vseh naših ukrepih. Vi, gospod predsednik min. sveta, ne bi mogli navesti niti enega primera, primera, v katerem sem se z eno samo vrsto ali z eno samo besedo pregrešil proti tej končnoveljavni določitvi nemške meje na zahodu. Veroval sem. da sem s to odpovedjo in s tem svojim stališčem odstranil vse. kar bi moglo biti sporno med obema narodoma in kar bi moglo privesti do spopada in do tega, da se ponovi tragika iz let 1914 do 1918. Ta omejitev nemških življenjskih zahtev na zahodu se ne more nikakor razumeti v tem smislu, da bi v ostalih pokrajinah sprejemala versajsko pogodbo. Jaz »cm v resnici vsaj v teku teh let poskušal doseči s pogajanji revizijo vsaj onih določb tega diktata, ki so v največji meri nemogoče in nesprejemljive. To je bilo nemogoče, številnim uvidevnim ljudem pri vseh narodih je bilo znano in jasno, da do te revizije mora priti. Karkoli sicer lahko navajate proti mojim metodam, ne morete pa zanikati, da se mi je brez prelivanja krvi posrečilo doseči rešitev, ki ni bila samo v interesu Nemčije, pač pa je tudi mnogo drugih državnikov rešila obveznosti, da bi morali pred svojimi narodi zagovarjati revizijo. V vsakem primeru mi ho vaša ekscelenca priznala eno: Revizija je morala priti. Versajski diktat je bil neznosen. Noben Francoz, ki ima količkaj časti, niti vi, gospod Daladier. ne bi bili v VJ-dobneni položaju drugače postopaji, kakor pa sem postopal jaz. Jaz sem tudi zdaj v tem smislu poskušal odstraniti 'z sveta najbolj nerazumljiv ukrep versajskega diktata. Jaz sem poljski vladi stavil ponudilo, zaradi katere se je nemški narod začel bati. Nihče drugi razen mene ne bi mogel sploh hiti tako korajžen. da bi stopil s takšno ponudim pred javnost. Toda to sem mogel sleriti tudi samo enkrat. Gojim najgloblje prepričanje: če bi bila zlasti Anglija v tedanjem času, nc-mesto da je začela divji časopisni boj proti Nemčiji. namesto da je razširjala glasove o nekakšni mobilizaciji v Nemčiji, na kakršenkoli način svetovala Poljski, naj bo zadovoljna, bi Evropa tudi danes kakor v teku 25 let. mogla uživati najpopolnejši mir. Toda na ta način je najprej s pomočjo laži o nemških napadalskih težnjah bilo vznemirjeno poljsko javno mnenje. Poljski vladi jc bila otežkočena potrebna jasnost pri oklepih in predvsem skaljen pogled na mejo realnih možnosti s tem. da je bila dana znana obljuba o jamstvih. Poljska vlada je zavrnila moje predloge. Poljska javnost je gotovo prepričana, da se bo zdaj Velika Britanija borila za Poljsko in je začela postavljati zahteve, ki hi jih bilo morila treba označiti kot smešno norost, fo ne bi bile tako brezkončno nevarne. In tedaj se je začel nez.iosni teror, duševno in gospodarsko preganjanje Nemcev, v pokrajinah, ki jih je rajh odstopil in v katerih živi vendar poldrug milijon Nemcev. Nočem tu govoriti o strahotah, ki so se dogodile. V samem Gdansku so poljske oblasti stalno prekoračevale svojo kompetenoo in na ta način prepričale tamkajšnje prebivalstvo v čedalje večji meri. da je brez upanja na rešitev prepuščeno samovolji države, ki je tuja narodnostnemu značaju tega mesta in njegovega prebi-▼alstra.
Ali smem zdaj vprašati vas. gospod Daladier, kako bi vi postopali kot Franroz. če bi bila zaradi kakega nesrečnega konca vojne, ki ste jo vodili hrabro, ena vaših pokrajin odcepljena od matere domovine, po hodniku, ki bi bil pod tujo oblastjo, in če bi kako veliko mesto, recimo Marseille ne moglo priznati svoje pripadnosti k Franciji, in če bi bili Francozi, nastanjeni v teh pokrajinah, izpostavljeni preganjanju, zatiranju in čedalje linij umorom. Vi. gospod Daladier. ste Franroz. in jaz zato vem. kako bi postopali. Jaz sem. gospod Daladier. Nemec. Nikar ne dvomite v mojo čast in v to. da se zavedam dolžnosti postopati prav tako. f.'e bi tudi va« zadela taka nesreča, kakor je nas. potem bi. g. Daladier, tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved. Delno oblačno s krajevnimi padavinami.
Zemunska vremenska napoved. Pretefno vedro v
zahodni polovici, delno oblačno na vihodr.i, kjer hs tu pa tam dež. Jutranja megla bo v dolinah in kotlinah. Toplota se nc bo znatno spremenila.
Prihod Hrvatov v Belgrad
Priredili so jim navdušen sprejem
Belgrad, 28. avgusta, m. Dogodek današnjega dne je bil v prestolnici prihod hrvatskih ministrov v Belgrad zaradi pr<-zema poetov v posameznih resorjih. Vsi hrvatski ministri, ki so po doseženem sporazumu stopili v Cvetkovičevo vlado, »o odpotovali iz Zagreba snoči s prvim ljubljanskim vlakom. Njihove salonske vagone so v Zemunu odpeli ter so ob 8» i« njih napravili poseben vlak ki je privozil na belgrajsko postajo točno ob 8.80. Ob 7.30 je podpredsednik vlade dr. Vladko Maček s svojim kabinetnim šefom dr. Ju-kičeni ter ministri dr. Andresom, dr. Torbarjcin in dr. Smoljanom na zemunski postaji izstopil iz salonskega vagona in se podal pred železniško postajo, kjer se je nato dalj časa sprehajal po donavski ohali. Ljudstvo ga je povsod toplo pozdravljalo Novi notranji minister Stanoje Mihal-džič je medtem sprejel v svojem salonskem vagonu upravnika mesta Belgrada Dragoslava I.a-ziča, ki mu je poročal o tekočih poslih. Ob 8 s» je dr. Maček s svojimi tovariši vrnil v salonski vagon, kjer je ostal novi finančni minister gosp. dr. šutej.
Časnikarji so ob tej priliki g. dr. Mačka prosili za izjavo, ki jo pa tokrat niso dobili.
Na belgrajski postaji, pred postajo in v Ne-manjini ulici ter vse do predsedstva vlade se je inedtem zbrala večtisočglava množica, ki je čakala na prihod hrvatskih ministrov. Sam peron je bil določen za zbirališče za predsednika vlade in za zastopstvo posameznih političnih strank in hrvatskih organizacij iz Belgrada in Zentuna. Od zastopstev političnih skupin je bilo posebno številno zastopstvo krajevnega odl>ora JRZ za Belgrad, Zeinun in Pančevo s predsednikom dr. Ra-donjičem na čelu, dalje zetnljoradniške politične skupine, ki sta jo vodila šef te stranke dr. Gavri-lovič in novi kmetijski minister dr. čubrilovič ter bivši narodni poslanec dr. Tupanjanin. Samostojne demokrate sta med drugim zastopala Sava Selenič in dr. Popovac. Demokratsko levico je zastopal dr. Smiljanič.
Malo pred prihodom posebnega vlaka se je pripeljal na postajo predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki ga je številna množica pozdravila z vzkliki »Živijo Cvetkovič! Živijo sporazumi«. Na postajo so poleg predsednika vlade prišli še minister za telesno vzgojo ljudstva Jevrein Tomič, bivši pravosodni minister dr. Ružič in bivši poštni minister Jovan Altiparmakovič.
Posebni vlak s hrvatskimi ministri je pripeljal na belgrajsko železniško postajo točno ob 8.30.
Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček se je takoj po ustavitvi vlaka ustavil vidno zelo dobro razpoložen pri vratih svojega vagona. K njemu je takoj pristopil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter se z dr. Mačkom prisrčno pozdravil. Za dr. Mačkom so iz salonskega vagona izstopili vsi ostali hrvatski ministri. Navzoča množica je g. predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in podpredsedniku vlade dr. Vladku Mačku ter hrvatskim ministrom priredila navdušene ovacije ter vzklikala »Živijo sporazum!«. Vzklikanje množice se je z železniškega perona preneslo tudi na prostor pred železniško postajo, kjer sta se kmalu po prihodu vlaka pojavila Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček. Posamezne skupine so pred3edni,{a vlade ih dr. Mačka obsule s cveljtm1, S?.''lvlaček sam pa je prejel več šopkov cvetja. Predsednik vlade in podpredsednik dr. Maček sta sedla v prvi avtomobil in se počasi peljala proti predsedstvu vlade in med potjo odzdravljala navdušeni množici. Za predsednikom vlade so se vozili vsi ostali ministri. Številna množica je toplo pozdravljala predsednika in podpredsednika vlade ter ostale ministre tudi pred predsedstvom vlade, kjer so se avtomobili ustavili in sta Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček odšla v palačo pted-sedstva vlade. Pred predsedstvom vlade se je zgrnila tudi vsa množica, ki je bila prej pred postajo in vzklikali Cvetkoviču ln dr. Mačku, tako da sta se morala pojaviti na balkonu in množici odzdravljati. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in dr Vladko Maček sta imela v predsedstvu vlade krajšo konferenco. Po tej konferenci je dr. Maček odšel v svoj kabinet v drugem nadstropju. ki se nahaja v bivšem kabinetu finančnega ministra. Finančni minister dr. šutej pa je zavzel prostore v kabinetu finančnega ministra. Zraven njega ima svoj kabinet tudi minister brez listnice dr. Bariša Smoljan.
Vlada narodnega sporazuma prevzela posie
Belgrad, 28. avg. m. Člani vlade narodnega sporazuma, ki so dane? prispeli v Belgrad, so v teku dopoldneoa prevzeli posle v svojih resorih. Tako je med drugim prevzel posle od sedanjega finančnega ministra Voiina Djuričiča novi finančni minister dr. Juraj Šutej. Pravosodni minister dr. Markovič je takoj po zaprisegi prevzel posle od dosedanjega pravosodnega ministra dr. Ružiča. Resore so prevzeli tudi ostali mkii6tri, tako Jevrem Tomič od dosedanjega ministra za telesno vzgojo Čejoviča, potem novi trgovinski minister dr Andres od dosedanjega trgovinskega
ministra Tomiča, dr. Slojan Budisavljevič resor od doseda^ega ministra za socialno politiko Rajkoviča, poštni minister dr. Josip Torbar pa od dosedanjega
ministra Jovana Altiparmakoviča.
Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, finančni minister dr. Juraj Sutei in minister brez listnice dr. Smoljan to se zdržali del) časa v avojih kabinetih. Opoldne so se zbrali vsi na kosilo v hotelu »Srpski kralj«, kjer tudi stanujejo. V hotelu »Srpski kralj« je
Eodprcdsednik vlade dr Maček sprejel tudi vodstvo ivše zemljoradniike stranke, Šefa te politične skupine dr. Milana Gavrilovita, ministra dr. Cubriloviža in bivšega poslanca dr. Tupanjanina.
Zvečer odpotuje podpredsednik vlade dr. Vladko Maček s svojimi tovariši v Zagreb, kjer se jutri udeleži sestanka hrvatskih poslancev. V Belgrad se vrne v četrtek, 31 .avgusta. Tega dne bo v Belgradu tudi seja vlade.
Povratek ministra dr. Laze Markoviča
Belgrad, 28. avg. m. V Belgrad sta se danes vrnila tudi novi pravosodni minister dr. Lazar Markovič in novi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srgjan Budisavljevič. Dr. Lazar Markovič, ki je sodeloval na zasedanju interparlamentarne unije v Oslu, se je po končani konferenci podal v London in Pariz, odkoder se je davi vrnil z ekspresnim vlakom. Na železniški postaji ga je pozdravila skupina njegovih političnih prijateljev. Med drugimi so bili navzoči Ante Radojevič, bivši prometni minister Jovan Petrovič, potem tajnik bivšega glavnega odbora radikalne stranke Stevan Todorovič, bivši upravnik državnega monopola Marko Cemovič, državni podtajnik v pokoju Miloš Jovovič, šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva v pokoju dr. Bogdan Vukiče-vič in drugi, ki so dr. Markoviča pozdravili ob prihodu z »živijo« klici. Navzoči so bili tudi številni časnikarji, katerim je dr. Markovič izjavil, da ga je vest o sporazumu zatekla v Angliji ravno v trenutku, ko je bil na poti v angleški parlament, kjer je hotel poslušati govor predsednika angleške vlade Chamberlaina, a ga ni mogel, ker so bile vse vstopnice že zdavnaj oddane. Dr. Markovič je dejal, da je sporazum s Hrvati povsod zelo dobro odjeknil. Dr. Markovič je v razgovoru s časnikarji tožil o težavah, ki so ga spremljale ob njegovi vrnitvi zaradi zunanjepolitičnega položaja. Dejal je, da je moral od Pariza do Belgrada, čeprav je potoval z direktnim mednarodnim vlakom, trikrat prestopiti, samo da je dobil boljšo zvezo. Po njegovih besedah vlada v vsej zahodni Evropi, ki jo je prepotoval na poti na Norveško čez London, Pariz, Italijo in nazaj, izredno napeto stanje. V Parizu ni nič novega, če človek vidi v Champs Elyseju tanke in oborožene čete.
Po parkih so postavljeni protiletalski topovi ter strojnice s potrebnimi zakloni. Glede sporazuma ja dr. Markovič fr.javil, da se 'Je dosegla važna »tvar in da je glavno, da so Hrvatje zadovoljni.
Novi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič je prispel v Belgrad z letalom Aeroputa. Na letališču v Zemunu ga je sprejelo več njegovih oselmih in političnih prijateljev.
Seja
hrvatskega narodnega zastopstva
Zagreb. 28. avg. b. Povratek hrvaških ministrov iz Belgrada, kjer so danes prevzeli svoje re-sore. pričakujejo že jutri dopoldne, kjer je v prostorih starega hrvaškega parlamenta »klicana seja hrvaškega narodnega predstavništva. V Zagreb prihajajo iz rseh krajev navdušena poročila zaradi novo nastalega stanja. Ban hrvaške banovine dr. Subašič je odpotoval na Bled. kjer je prisegel Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ban je bil odlikovan s visokim redom Jugoslovanske krone 1. stopnje. V bivšem hrvaškem parlamentu se vse pripravlja za jutrišnjo sejo parlamenta. Jutri se vrača tudi bivši vršilec dolžnosti bana savske banovine, ki bo izročil svoje dolžnosti novemu hrvaškemu banu ter se poslovil od uradništva.
Stari radikali se niso še opredelili
Niš, 28. avg. m. V Niško banjo je prispel stari radikal Miša Trifunovič ter je snoči imel sestanek z Aco Stanojevičem. Oba sta razpravljala o sporazumu, ki je bi 1 sklenjen med .Srbi in Hrvati. Miša Trifunovič so je nekaj časa raz-govarjal s časnikar^ ter jim povedal, da sta z Aco Stanojevičem 6noči končala čitanje besedila sporazuma in sta debatirala o vsaki posamezni točki. Miša Trifunovič je dalje izjavil, da stališče, ki ga bodo zavzeli stari radikali nasproti sporazumu, še ni določeno. Nadalje je Trifunovič izjavil, da bo danes odpotoval v Belgrad, kjer 6e bo jutri ali pa pojutrišnjem sestal glavni odbor bivše radikalne stranke zaradi novo nastalega političnega položaja. Nazadnje je Miša Trifunovič časnikarjem izjavil, da bo prihodnje dni prispelo v Niško banjo na sestanek z Aco Stanojevičem tudi več članov bivšega glavnega odbora radikalne stranke.
Sestanek Davidovičevih pristašev
Belgrad, 28. avg. m. Na slanovanu šefa bivše demokratske stranke Davidov i ča so se danes zbrali člani izvršilnega odbora te stranke. Temu sestanku so prisostvovali vsi člani izvršilnega odbora. Sestanek je otvoril šef bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič. Sestanek 6e je popoldne nadaljeval ter so na njem razipravljali samo o 6tališču, ki ga bo bivša demokratska stranka zavzela napram sporazumu, ki sta ga sklenila predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček.
»Hrvatski dnevnik« o pravicah hrvatske banovine
Dr. Ilija Jakovljevič piše v »Hrvatskem dnevniku«, glasilu dr. Mačka, o pravicah, ki jih ima hrvatska banovina. Po sporazumu vrši hrvatska banovina vso oblast, izvzemši zunanjih zadev države, vojske in mornarice, pošte, telegrafa in telefona ter železnic. Hrvatska banovina ima tudi pravico, da podeljuje državljanstvo. Skupne so pa ostale tudi zadeve posameznih veroizpovedi. Od zakonodaje je pridržano skupnemu parlamentu 6amo zakonodajstvo iz onega področja, ki mora zaradi poenotenja prava ostati v pristojnosti skupnega parlamenta. Skujxiemu parlamentu se je pustila tudi zakonodajna oblast v temeljnih načelih prosvete in v občih načelih delavskega ter zavarovalnega prava. Toba sabor hrvaške banovine mora izdajati zakone v okviru tudi teh občih smernic, ima pa izključno izvršilno oblast glede teh zakonov, ki jih izdaja v gori omenjenem pravcu skupni parlament, pa vseh občih državnih zakonov sploh. V osebi bana je osredotočena vsa upravna oblast, ki je ban ne vrši v imenu vladnega predsednika ali ministrskega sveta, ampak v imenu samega kralja.
Hrvatska banovina razpolaga popolnoma samostojno s svojimi dohodki. V tem oziru ne bo podrejena niti nadzorstvu, niti odobritvi skupne vlade. Hrvatska banovina bo samostojno upravljala računsko kontrolo in posebno računrko sodišče za Hrvatsko. Kakšni bodo viri oblika in vrste dohodkov v pristojnosti hrvatske banovine, s sporazumom ni določeno, toda v tem oziru bo obveljalo načelo, da Hrvaška daje skupni državi samo sorazmerno vsoto na svojem ozemlju, tako da bo lahko zadovoljevala svoje lastne potrebe. To vprašanje, ki jc bilo v madžarskem kraljestvu točno določeno po tako zvani kvoti (sorazmeren znesek v odstotkih), se bo rešilo s posebno uredbo, ki bo seveda zelo važna, ker je od nje odvisno gospodarsko življenje in napredek hrvatske banovine, ki je zelo trpela pod gospodarskim centralizmom. V zvezi s tem je vprašanje državnih fondov, Narodne banke, Državne hipotekame banke in Privilegirane agrarne banke, či-jih sredstva bodo morala priti odslej tudi v korist Hrvatske v sorazmerju s tem, kar ona doprinaša državi skupnosti. Važne j« tudi, da bo ban izključni gospodar nad policijo oziroma orožništvom, kolikor se tiče vzdrževanja javnega miru in reda.
Sporazum odreja volitve za hrvatski sabor na Njegov položaj je torej v mejah njegove pristojnost* podlagi občega, enakega, neposrednega m tajnega pra-enak položaju ministrskega .veta. Njega ne predla^* ™ glasovanja. To vprašanje se bo rešilo zaenkrat po
niti vladni predsednik, niti ministrski svet, temveč ga imenuje kralj, ukaz o njegovem imenovanju pa so-^ podpiše ban. Ker je ban odgovoren saboru hrvatske banovine, bo kralj imenoval bana po posvetu s predsednikom hrvatskega sabora.
Kakor torej vidimo, je banova oblast po sporazumu z g. Cvetkovičem znatno večja, kakor je bila v bivši avstroogrski monarhiji. Tudi vpliv hrvatskega naroda na skupne državne posle bo večji od vpliva, ki ga je imela hrvatska banovina na skupne posle v madžarskem kraljestvu. Ban imenuje vse uradnike in nameščence v nadležnosti banovine, računskega sodišča in okrožnih sodišč, ki se imenujejo in napredujejo po ukazu kralja, toda na predlog bana. Prav tako se na predlog bana imenujejo s kraljevskim ukazom uradniki prve, druge in tretje položajne skupine. Povišan je tudi položaj upravnega sodišča v Zagrebu ter prehajajo nanj vsi posli, za katere je bil do sedaj merodajen državni svet in se bodo te zadeve sedaj opravljale v Zagrebu.
Predsednik vlade Cvetkovič v Nišu
Niš, 28. avgusta. A A. Novica o prihodu predsednika vlade Cvetkoviča v Niš se je z bliskovito naglico raznesla po mestu in celo na najbolj oddaljene okraje moravske banovine. Ta banovina je posebno zadovoljna in ponosna, ker je njen najodličnejši in najbolj priljubljeni politik, predsednik vlade Cvetkovič imel srečo, da mu je uspelo končati naše notranje spore in pripomoči k sporazumu z brati Hrvati. Poslanec Dragi Ziv-kovič je s strankarskimi organizacijami JRZ, Ju-gorasom, Slovenskim jugom, županom Hodžičem in z vsemi gospodarskimi, nacionalnimi in drugimi organizacijami izdal proglas s pozivom na prebivalstvo, naj danes v kar najimpozantnejšem številu pozdravi svojega prvega meščana, predsednika vlade Cvetkoviča kot moža. ki ie najbolj pripomogel k ureditvi razmer v državi.
Niš in Niška banja, k|er se bo nastanil Cvetkovič, sta okrašena z zastavami, zelenjem in državnimi amblemi. Posebno lepo ie okrašena mestna hiša in prostor okoli Sindjeličevega spomenika, kjer bo manifestiralo več tisoč ljudi iz Niša in okoliških okrajev. Dobra volja in veliko zado-voljsvo se danes zrcali na obrazih vseh ljudi iz Niša. Že od zgodnjega jutra so se začele zgrinjati v Niš mnogoštevilne delegacije kmetov, meščanov. delavcev itd. z vozovi, kolesi in vlaki z godbami in zastavami na čelu. — Rekord ima niški okraj, ki je z mnogoštevilnimi delegacijami iz svojih občin zastopan v zelo velikem Številu. Mnogo je delegacij tudi is Alcksinca, Kr.jaževca, 1'rokuplja in Svrljiga s poslanci in uglednimi strankarskimi voditelji. Proglasi, ki so iih danes nalepili po Nišu. poudarjajo velik pomen Pn^aa obiska predsednika vlade * Nišu po ektsnitvi
sporazuma z brati Hrvati in njihovim voditeljem dr. Mačkom. Proglas pravi:
Ta mož mora biti jasen izraz razpoloženja vse moravske banovine, zato mora pozdraviti predsednika vlade Cvetkoviča in mu izreči svoje priznanje, da bo svoje veliko narodno delo in zadani program uspešno dokončal.
Tudi na letališču je vse pripravljeno za sprejem. Tam bodo sprejemu prisostvovali zastopniki civilnih oblasti, predstavniki raznih korporaeij, poslanci in senatorji. Procram določa tudi velike manifestacije predsedniku vlade po vseh glavnih ulicah in pozdrave pred hansko palačo.
2e od davi na vse zgodaj je bil ves Niš na nogah v pričakovanju svojega prvega meščana predsednika vlade Cvetkoviča. Tudi Niška banja je vse |x>trebno pripravila za sprejem g. Cvetkoviča. ki je mnogo pripomogel k ureditvi tega kopališča. Več sto najuglednejših kmetov iz te občine bo sprejelo in pozdravilo svojega velikega dobrotnika.
2e okoli petih se je zbirališče pred spomenikom Sindjeliču začelo polniti z množicami meščanov, delavcev In drugih organizacij z mnoeo-številnimi godbami na čelu. Godbe so 9virale domoljubno pesmi in koračnice. Slišali so se neprestani vzkliki Ni. Vis. knezu namestniku, predsedniku Cvetkoviču in dr. Mačku, sporazumu in Jugoslaviji. Čeprav je danes praznik mnogih ob-fin, ki slovo Veliko Gospoinico. se jo kljub temu zbralo mnogo tisoč kmetov iz Niša in okolice ter iz drugih okrajev, da počaste in izkažejo svoio veliko ljubezen do svojega prvega meščana »n največjega moža r banovini.
kraljevi uredbi, toda hrvaški sabor more to ure dbo izpremeniti, in sicer volivni red in notranje ustrojstvo sabora po banovinsfcem zakonu, poslovnik sabora pa bo sabor dal sebi sam. Iz uredbe o hrvatski banovini se vidi, da bo imel hrvatski sabor zakonodajno oblast na področju državljanskega in kazenskega prava. Lahko se torej reče, da so Hrvati v pogledu zakonodajne vlade dobili vse, kar so želeli m zahtevali.
Odlikovanje novega hrvatskega bana
Bled, 28. avg. AA. Danes je pred Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom položil prisego ban banovino Hrvatske dr. Ivo Subašič. Nj. kr. Vis. knez namestnik je izvolil odlikovati bana dr. Su-bašiča z redom jugoslov. krone I. razreda.
Vrnitev ministra dr. Kreka
Belgrad, 28. avg. AA. Danes ob 10 dopoldne se je vrnil v Belgrad gradbeni minister dr. M. Krek s evojo gospo. Na železniški postaji so ga sprejeli in pozdravili pomočnik ministra inž. Stanislav Josipovič, načelnik oddelka za ceste inž. Vojta Bovček ter osebje kabineta. Minister se je dobro razpoložen zadržal nekaj časa v razgovoru s prisotnimi, nato pa se je vrnil v gradbeno ministrstvo, kjer je prevzel spet svoje delo.
Ministri kmečko-demokratska koalicije v sedanji vladi
Poleg dr. Vladimirja Mačka, podpredsednika vlade, so v sedanji vladi Dragiša Cvetkoviča sledeči zastopniki Kmečko-demokratske koalicije:
Finančni minister dr. Juraj šutej se ie rodil 1. 1889. v Hercegovini. Študiral Je v Sarajevu in v Zagrebu. Kot pravnik se je sprva posvetil sodniški praksi, toda kmalu jc prešel v politiko In postal eden vodilnih hrvatskih politikov v Rosni in Hercegovini. Znan je kot dober organizator in politični govornik. Od 1. 1923. je Član Hrvatske kmečke stranke.
Dr. Ivan Andres, trgovinski minister, se Je rodil 1883. v Vinkovcih. Študiral je v Zagrebu, in sicer je dovršil pravno in filozofsko fakulteto. Tudi on je postal sodnik. L. 1919. pa ie bil upokojen. nakar se je posvetil odvetništvu. Dr. Andres se Je znanstveno mnogo pečal s pravnimi vprašanji in iz te stroke napisal več del. Znan je tudi kot političen pisatelj.
Poštni minister dr. Josip Torbar se ie rodil 1. 1889. v jastreharskom okraju. Tudi on je pravnik in jo študije dovršil v Zagrebu. Pozejc ie postal odvetnik in kasneje notar. L. 1938. je bil izvoljen na listi dr. Mačka v zlatarskem okraju. Dr. Torbar je najožji sodelavec dr. Mačka.
Minister za socialno politiko dr. Srgjan Bn-disavljevič je zastopnik demokratov in ie po rodu Srb is Zagreba. Rodil so je 1883. Študiral ie
Izmenjava usodnih pisem
(Nadaljevanje s 1. strani).
ne razumeli takšnega postopka v primeru, fe bi Nemčija bres vsake podlage zahtevala, da ostane koridor skozi Francijo, da se ugrabljene pokrajine ne vrnejo in da se prepoveduje vrnitev Marseilla k Franciji. Nikakor si ne nioretn misliti, gospod Daladier, da bi se Nemčija zaradi tega vojskovala proti nam. Jaz in vi vsi smo se namreč odrekli Alzariji in Lotaringiji. da bi preprečili nadaljnje prelivanje krvi. Mi bi torej še manj prelivali kri za to. da se ohrani krivira, ki je za vas neznosna, ki pa je za nas brez pomena.
Vse.kar vi, gospod Daladier, navajate t vašem pismu, občutim jas prav tako kakor vi. Morda se ravno midva kot stara bojevnika s Ironto moreva najlažjo razumeti v mnogih stvareh. Vendar pa vas prosim, da razumete tudi to, da j« nemogoče, da bi se kak narod, ki ima v sebi čast, odrekel skoraj dvema milijonoma svojih rojakov in gledati, kako jih preganjajo na njihovi lastni meji. Zaradi tega sem jasno postavil zahtevo: Gdansk in koridor se morata vrniti Nemčiji. Stare makedonske razmera na naši vzhodni meji se morajo odstraniti.
Ne vidim poti, niti načina, kako bi se mogla Poljska, ki računa z zaščito od strani Anglije in Francije, pridobiti za mirno rešitev tega spora. Moral bi torej obupati nad častjo in bodočnostjo nemškega naroda, če se ne bi odločil za to, da se to vprašanje reši na ta ali oni način. Če bo usoda vsilila našima dvema narodoma na ta način spet vojno, potem bo vendar razlika glede motivov. Jaz, gospod Daladeir. se bom v tem primeru boril s svojim narodom, da se popravi krivica, drugi pa se bodo borili za to. da se krivira ohrani. To je toliko bolj tragično, ker so številni najuglednejši možje tudi v vašem lastnem narodu pi ■■§ do spoznanja, da je bila nesmiselna takratna ver-sajska rešitev kakor tudi, da te rešitve ni mogoče trajno ohraniti. Popolnoma se zavedam težkih posledic, ki jih mora roditi takšen spopad. Verujem pa v to. da bo najtežje posledice morala trpeti Poljska, ker bo poljska država, kakršna je zdaj. Izgubljena v vsakem primeru, pa naj so konra vojna kakorkoli, vojna, ki bi nastala zaradi tega vprašanja. Če bosta naša dva naroda morala zaradi medsebojnega uničevanja spet stopiti v novi krvavi hoj uničevanja, ne bo to bridko samo za vas. gospod Daladier. pač pa tudi za mene. Ne vidim pa nobene možnosti, kako bi se dalo vplivati na Poljsko, naj spremeni svojo politiko. ki je za Nemčijo in nemški narod neznosna.
Berlin, 28. avgusta. AA. (DNB.) »Vfilkischer Beobachtcr« ostro odgovarja na članek pariškega »Tempsa«, ki dokazuje, da se v Hitlerjeveni vedenju kaže precejšnja slabost. List pravi: Pravi samomor je, če hoče kdo v francoskem narodu vzdrževati utvare, katerim slede lahko samo grenka razočaranja. Vsakdo, ki poskuša zahodne narode prepričati, da bi nemško vodstvo, pod katerimikoli pogoji trpelo telesno in gosjx»darsko uničevanje Nemcev na Poljskem in da bi se moglo odreči pravilne urditve vprašanja Gdanska in koridorja, ta sabotira evropski mir. Zgodovina vseh 6 in pol let nacionalnega socializma dokazuje to na najbolj jasen način.	i
pravo v Zagrebu in Berlinu. Kmalu se je posvetit politiki in je imel mandat že v budimpeštanskem parlamentu. Med vojsko je bil zaradi narodnega mišljenja zaprt. Pozneje je poslal član Narodnea^ veča v Zagrebu. Ostal je ves čas eden vodilnih politikov prečanskih Srbov. Pri zadnjih volitvah Je kandidiral na listi dr. Mačka. Dr. Budisavlj:* vič je član izvršilnega odbora SDS.
Minister brez listnice dr. Bariša Smoljan so je rodil-leta 1888 v Mostarju. Pravne študije jo dovršil v Zagrebu. Posvetil se je advokaturi. Bil je vedno v prvih političnih hrvatskih vrstah in je bil v dobi Živkovičeve diktature tudi interniran. Velja za enega vodilnih hrvatskih politikov v Hercegovini.
Namestnik dr. Mačka
Ker je dr. Maček postal v vladi podpredsednik, bo seveda moral večji del svojega časa preživeti v Belgradu. Zato so sklenili, da ga bo v Zagrebu v vodstvu stranke zastopal podpredsednik HSS inž. Avgust K o š u t i č. Z ozirom na to Košutič tudi ni prevzel nobenega mesta v vladi.
Volitve za senat
Kakor pravijo poučeni krogi, bodo volitve za senat konec sept-mbra tega leta. Naiverjetnejši datum volitev je 24. ali 31. september. Volitve bodo po predpisih dosedanjega zakona o volitvi senatorjev,
Belgrad, 28. avg. m. Z ozirom na današnji pravoslavni praznik Velikega šmarna je počivalo delo v vseh državnih in samouparvnih uradih. Zato so današnje »Službene novine« izšle v posebni izdaji ter objavljajo vse zakone in uredbe, ki so bili izdani zaradi realizacije sporazuma s Hrvati
Sarajevo, 28. avg. m. Konec tega tedna se pričakuje v Sarajevo prihod novega finančnega ministra dr. Juraja Šuteja, ki mu njegovi politični prijatelji pripravljajo lep 6prejem.
Smrt mladega akademika na planinah
J?senice, 28. avgusta. V soboto se je z večernim vlakom odpravil Jeseničan Albin Zupan, slušatelj tehnične fakultete na ljubljanski univerzi, v planino in je hotel v nedeljo zgodaj zjutraj preplezati desno stran sive stene Špika, ki je zelo težko dostopna tudi najbolj veščemu plezalcu in tudi zelo nevarna plezalna tura. Zupan je v noči od sobote na nedeljo prenočil v družbi drugih turistov v nekem seniku. Zgodaj zjutraj se je spravil sam na usode-polno turo, ne da bi slutil, da je to njegova zadnja življenjska pot v skalnih strminah.
Na takoimenovani Zeleni glavi se nahajajoči turist Franc Šorli je zaslišal v precejšnji višini nad seboj, kot bi se nekaj trgalo. V istem hipu je videl, kako se je v velikih lokih odbijal od stene človek, ki je obležal nato v mali kotanji na kamniti steni. Šorli, videč nesrečo, se je takoj podal po zelo strmi poti do ponesrečenca, ki pa je bil že mrtev. Po legitimaciji, ki jo je imel pri sebi, je ugotovil, da je Albin Zupan, sin vlako-vodje z Jesenic, še istega večera sta se dva člana reševalne ekspedicije Mole in Zupančič podala na reševanje, v ponedeljek zjutraj pa so odšli na pomoč še Dovjak, Medja in Dular v Gozd-Marlu-ljek in so ob 5. zjutraj krenili na pot. Ob pol 12. so že pričeli z reševalnimi deli. Za prevoz v dolino so bile precejšnje težave zaradi težkega terena v lem delu skalovja. Po prenosu v Gozd-Martuljek se je sestala komisija in napravila uradni zapisnik. Nocoj ob 10. do 12. bodo prepeljali ponesrečenca r.a Jesenice, kjer ga bodo položili k večnemu počilku. Naj počiva v miru! Hudo prizadetim staršem izrekamo naše globoko sožaljel
Japonska vlada je odstopila
Zaradi zveze med Nemčijo in Rusijo se bo spremenila japonska zunanja politika
Tokio, 28. avg. AA. DNB. Vlada Hiranume je podala ostavko. Hiranuma je odšel na dvor, da predloži cesarju ostavko celotne vlade. Politični krogi izjavljajo, da je ostavka japonske vlade logična posledica spremenjenega položaja v Evropi, do katerega je prišlo zaradi podpisa nemško-so-vjetske nenapadalne pogodbe. Politični krogi pričakujejo, da bo sestavljena vlada nacionalne koncentracije.	. .
Tokio, 28. avg. AA. DNB. Cesar je sprejel ostavko Hiranumoye vlade. Do imenovanja nove vlade bo dosedanji kabinet še dalje vodil državne
posle.	„ ...
Tokio, 28. avg. AA. Havas. Japonska vlada je podala ostavko. Pričakujejo, da bo nova vlada imenovana v najkrajšem času. V javnosti omenjajo imena generalov ♦ poktojil Nogujuhiabe, Hiroto in generala Arakijh, ki naj bi sestavili novo vlado.
Tokio, 28. avg: A A: DNB. Agencija Domej poroča, da bo za novega ' japonskega zunanjega ministra imenovan japonski veleposlanik v Londonu Šidemicu. ista agencija je izvedela, da bo finančno ministrstvo prevzel podguverner Nar. banke.
Tokio, 28. avg. AA. Reuter. Poučeni krogi trdijo, da bo novo japonsko vlado sestavil bivši vrhovni vojaški svetovalec Abe. Novi zunanji minister bi bil sedanji japonski veleposlanik v Londonu Šigemicu.
Tokio, 28. avg. A A. Reuter. Cesar je poveril mandat za sestavo nove vlade generalu Abeju.
Tokio, 28. avgusta. AA. Havas. Potem ko Je podal kolektivno ostavko svoje vlade, je dal baron Hiranuma naslednjo izjavo: Čim sem po cesarjevem nalogu sestavil svojo vlado, sem v sodelovanju s svojimi tovariši storil vse, da spravim svoje delo v sklad z njegovimi željami, da bi se prebrodile vse težave, v katerih se mora Japonska znajti, in da bi se uvedel novi red v Vzhodni Aziji z namenom, da bi se doseglo tisto, kar je bilo naloženo v dolžnost naši vojski na Kitajskem. Zunanjo politiko smo vodili na podlagi moralnosti, kot glavni cilj pa smo imeli pred očmi svoje delo za korist svetovnega miru. Na tem načelu je bila naša evropska politika, katero smo od časa do časa dali cesarju v potrditev. Novi zapletljali, ka-
Od Boga ljubljena
V »Osservatore Romano« beremo izpod peresa učenega benediktinca p. Roschinija lepo razlago imena Matere božje Marije, ki je za imenom Sinu božjega vsakemu kristjanu najsvetejše. Saj ga je nosilo bitje, ki je bilo izmed vesoljnega človeškega rodu najpopolnejše in kristjanu pomeni za Kristusom najvišji ideal življenja. Mati božja je tudi tista, čije češčenje najbolj druži krščanski vzhod in zahod, kakor nam v zadnjih dneh zopet živo predočuje Elsa Mahler iz Basla, ki je izdala prelepo monografijo o ruskem slikarju Nesterovu, ki je kakor vsa ruska umetnost sploh, svoj čopič posvečal S posebno ljubeznijo prečisti Devici.
Razlagalci Marijinega imena so v teku stoletij nanizali okoli sedemdeset pomenov, ki da jih ima ime Myrjam, kakor jo imenuje Sveto pismo. Od vseh teh podmen je na podlagi vedno bolj izpopolnjujoče se znanosti starih jezikov in kultur prevladala tista, ki pravi, da pomeni Marija: ljubljeno od Boga, Myr je egiptovskega izvora in pomeni ljubljeno, ja(m) pa je judovska beseda za Boga. To ime je v Svetem pismu stare zaveze redko in ga je nosila prva Marija, sestra Mojzesa in Arona, čigar imena sta brezdvomno egiptovskega izvora. Ženska imena, sestavljena z myr (ljubljenka), zvezanim z imenom kakšnega boga ali boginje, so bila v Egiptu zelo pogosta. Ime Mojzesove in Aronove sestre so judovski starši, ki so v Egiptu živeli kot kolonisti, nadeli svoji hčerki zato, da jo označijo kot ljubljeno od pravega Boga v nasprotju s podobnimi imeni njihovih poganskih malikovalskih gospodarjev.
To ime seveda najbolj pristoja Materi božji, ki je bila od Boga že iz večnosti najbolj ljubljeno človeško bitje. Marija je, kakor je lepo zapisal pisatelj Silvio Pellico, edinstven miste-rij božje ljubezni, ki je ustvarila v njej najpopolnejšo umetnino človeškega rodu. Kakor pravi sv. Tomaž Akvinski, se božja ljubezen razlikuje od človeške v tem, da dobrote in lepote ustvarjenih stvari kot svojega predmeta ne predpostavljajo, ampak jo samo ustvari (božja ljubezen je povzročujoča, kakor pravi največji učitelj Cerkve). Nekaj ljubiti, znači za Boga to stvar ustvariti in obogatitL Naše bitje je v celoti proizvod večne božje ljubezni, ki se kakor pravi božanski pesnik Dante, neprenehoma izdejstvuje v brezkončnih ljubeznih. Čim večja pa je božja ljubezen, tem obilnejši so njeni darovi, zaradi katere je bljubljena stvar ljubezni vredna. Marija pa je sprejela največ darov izmed vseh človeških otrok in tudi najvišje darove, ki jo povzdigujejo tik do meje božjega. Ne more biti večjega daru, kakor biti brez dedne krivde, katero mi imamo po padli naravi svojih prastarišev, ni ga večjega daru, kakor je biti od Boga namenjen za samo Mater božjo, ki je s svojim Sinom bila najtesneje udeležena pri delu človeškega odrešenja, ni ga večjega daru, kakor biti deležen neskončnega zaklada božjih milosti, ki nas dvigajo nad pri-rodo.
Krščansko človeštvo se je vedno lega zavedalo in vse, kar je božjega in Boga vredno ter k Njemu vodi, je v zavesti krščanskega človeka nerazdružno zvezano s prečisto Devico in Materjo Marijo. In prav narodi, ki se globoko zavedajo človeške ničnosti in grešnosti, obenem pa neskončne vrednosti večnega življenja, h kateremu je poklicana vsaka duša, so vedno za Bogom najbolj častili in časte Marijo, Myrjam, ljubljeno nad vse ©d samega
kor tudi čuden položaj, ki je nastal ▼ Evropi po sklenitvi nemško-sovjetskega nenapadalnega pakta, so prisilili Japonsko, da opusti svoje formule v zunanji politiki ter da najde in izvede popolnoma novo zunanjo politiko. Trdno sem prepričan, da preosnova v notranji politiki in revizija zunanje politike z namenom, da se omogoči prebroditev težav, zahtevata spremembo političnega položaja in obnovo narodnih čustev. Iz tega razloga sem danes cesarju podal ostavko vlade.
Japonci se umikajo od Honkonga
llongkong, 28. avg. A A. Reuter. Ponoči so se japonske čete začele umikati od meje angleškega ozemlja na postojanke v sosednjih vaseh in na sosednjih otokih.
Praske
med Rusi in Japonci
Tokio, 28. avg. AA. Havas. List Asahi Šimbun poroča iz Hailara, da sta 20. avgusta dve motorizirani sovjetsko - mongolski diviziji prekoračili reko Kalko in da se jima je pri svojem prodiranju na progi 15 km posrečilo spraviti v nevarnost bok japonskih čet. Po srditem boju so japonske čete, čim so dobile pomoč, prešle 24. avgusta v protinapad. Poročajo, da boji še vedno trajajo.
Roosevelt bo danes še enkrat posredoval
in ob Izbruhu vojne proglasil nevtralnost USA
Washington, 28. avguata. AA. Reuter: Kroji, ki so po navadi zelo dob ro poučeni, trdilo, da bo Roosevelt še danes storil nov korak za ohranitev miru. Roosevelt meni, da bodo države latinske Amerike podprle njegovo akcijo, da se prepreči vojna. Prav tako mislijo poučeni kroji, da bo tudi sovjetska vlada posredovala za ohranitev miru.
Newyork, 28. avgusta. AA. Štefani: »Daily Nevvs« pravi, da namerava predsednik Združenih držav nasloviti ponoven dramatičen apel v korist miru. V ta namen bi Roosevelt rad pridobil le vnaprej pristanek Stalina ter državnih poglavarjev južno ameriških republik. Diplomatska odposlanstva Združenih držav v teh državah so dobila ukaz, naj store potrebne korake. Roosevelt namreč meni, da je neobhodno potrebno sodelovanje Stalina.
Washington, 28. avgusta. AA. Štefani: Predsednik Roosevelt meni, da je kriza mnogo manj vznemirljiva kakoT pretekli teden. Vendar pa Roosevelt ne misli, da bi moglo priti do kompromisne rešitve krize, ki bi omogočila sklicanje konference, katera bi se bavila z najvažnejšimi spori, ki so nastali med obema skupinama.
Washington, 28. avgusta. AA. DNB: Dobro Informirani krogi trdijo, da bo Roosevelt za primer vojne v Evropi brez ozira na to, če bo vojna napovedana, ali ne, objavil, do stopi zakon o nevtralnosti v veljavo. Na podlagi tega akta bi bilo avtomatično prepovedano izvažati orožje in vojni material. Ta prepoved bi se nanašala tudi na letala, ki sta jih naročili Anglija in Francija.
Kaj pričakuje Hitler od Hendersona
„Giornale d' itažia" piše, da so bili vsi dosedanji napori
za mir brezuspešni
Berlin, 28. avgusta, b. Z negotovostjo in ner-voznostjo pričakujejo povratek Hendersona, ker bo njegov odgovor odločilen za nadaljni potek dogodkov. Trenutno se lahko ugotovi samo eno, da je namreč diplomatska aktivnost, ki je v zadnjih 24 urah dosegla svoj vrhunec, zabeležila vse one uspehe, da ni prišlo do tistega, do česar ni smelo in ne sme priti. Kancler Hitler še vedno pričakuje Hendersona, ki je v zadnjih 48 urah že dvakrat odgodil svoj povratek v Berlin. O nemških zahtevah, ki jih je Hitler sporočil Hendersonu ob priliki razgovorov v petek, še vedno ni nič znanega, vsi znaki pa kažejo, da je Hitler zahteval od Anglije še enkrat odločno povrnitev Gdanska, eks-teritorijalen prehod čez poljsko 1'omorje ter vzpostavitev meja iz leta 1914. Doslej še ni bilo odgovora, če se bo Poljska, kakor v Berlinu upajo, pomirila s tem, da se umakne na pritisk z Vzhodnega morja, kar bi pomenilo konec njenih ambicij, da postane evropska velesila. Ker general Brauchitsch ni imel nagovora na nemške čete, kot je bilo prvotno določeno, smatrajo tuji politični opazovalci, da pomenja to korak nazaj. Nasprotno pa Rooseveltovo pobudo tukaj povsem omalovažujejo in njegovega klica na Hitlerja listi niti ne omenjajo. Izjave nemških veleposlanikov v Belgiji, Švici, na Nizozemskem in v Luxemburgu, da bo Nemčija spoštovala njihovo nevtralnost za slučaj vojne, prav tako karakterizirajo nemške napore, do po možnosti vojno omeji. V medčasu pa Nemčija s polno paro nadaljuje vojne priprave, ki so dobile pravo obliko splošne mobilizacije. Mobilizacija vsega železniškega omrežja je bila izvršena snoči pred 10. uro. Od tega časa nimajo privatne razmere nobene prednosti več, temveč se
povsod vršijo v naglem tempu vojaški transporti. Prav tako je tudi ustavljen privatni letalski promet. Pod orožje je bil poklican tudi del rezervistov do 48. leta. Bencina privatniki sploh ne morejo dobiti, tujci pa ga dobijo le omejene količine. Rekvizicija privatnih avtomobilov je v polnem teku. Plinske maske se čez nedeljo niso nič več delile prebivalstvu, ker so vse zaloge izčrpane. Po odpovedi niirnherškega kongresa so člani državnega zbora brzojavno pozvani v Berlin, kjer čakajo, da Hitler spregovori z govornice v Krollovi operi. Časopisna gonja proti Poljski se vodi z vso neusmiljenostjo naprej. Na obeh mejah so zgrajene žične ovire. Med berlinskim prebivalstvom je še vedno mir. na vseh obrazih pa se opaža resnost sedanjega časa.
Rim, 28. avg. b. Izgledi za mirno rešitev mednarodne krize se po mnenju Rima niso prav nič povečali z izmenjavo pisem med Hitlerjem in Da-iadierom. Zato so vse nade v uspeh mirovne intervencije, ki je prišlo do izraza v Hitlerjevem načrtu, poslanem britanski vladi, skorajda izginile. Govori se, da bo britanski odgovor, ki ga bo danes prinesel v Berlin gosp. Ilenderson, približno enak, kot je bil odgovor francoske vlade na znano Hitlerjevo pismo. Namesto da bi se torej položaj zboljšal, kaže, da bo kriza dosegla kmalu svoj vrhunec.
Direktor »Giornale d'Italiac trdi, da bo z odgovorom, ki ga bo prinesel Ilenderson danes v Berlin, britanska vlada prevzela nase veliko odgovornost za neposreden razvoj dogodkov in da so za sedaj apeli, ki jih zlasti Francija pošilja Italiji in Mussoliniju za mirno rešitev spornih vprašanj, zaman.
Iirednc odredbe v Franciji:
Prebivalstvo naj čimprej zapusti Pariz Vsi komunistični listi so ustavljeni
Pariz, 28. avgusta. A A. Štefani: Daladier je sprejel poljskega veleposlanika in mu sporočil protipredloge, ki jih Francija in Velika Britanija nameravata danes poslati Nemčiji. Zatem se je Daladier razgovarjal z zunanjim ministrom Bonnetom, generalom Weygandom ter veleposlanikoma USA in Romunije. Zunanji minister Bonnet je od svoje strani imel konferenco z belgijskim veleposlanikom.
V pariških krogih se širijo vesti, da so Hitlerjevi predlogi ne nanašajo samo na Gdansk, pat pa tudi na vsa svetovna vprašanja, posebno na reorganizacijo odnošajev med velesilami na ta način, da se razdele kolonije in surovine. V nekaterih krogih se opaža vendar nekaj optimizma zaradi razprav, ki jih stalno vodijo v London pri sami vladi o Hitlerjevih predlogih, ker mislijo, da
fri*.
bi londonska vlada te predloge takoj odklonila, če ne bi bili sprejemljivi. Ukrepi, kakršni se izdajajo za časa vojne, pa se še dalje podvzemajo v vsej Franciji. Med drugim je prepovedano vsem francoskim in tujim zasebnim potniškim letalom leteti nad zahodnim pasoin Francije, to je zahodno od črte Pariz-Marseille. Oblasti so naslovile na civilno prebivalstvo nov poziv, da takoj zapusti Pariz razen v primeru, Če to na noben način ne bi bilo mogoče, kajti potovanje po železnici bo za vse meščane utegnilo v najkrajšem času omejeno na najmanjšo stopnjo ali pa celo ukinjeno. Policija je prepovedala vse komunistične dnevnike in tedenske časopise, ki še izhajajo v Franciji. Vsi profesorji in učitelji pariških šol, ki so se mudili na daljših počitnicah so nujno poklicani, da se slavijo na razpolago oblastem. Poklical jih je ministrstvo za narodno prosveto, ki jim je iz dalo ta ukaz. Istočasno se je zvedelo iz Tunisa, da so vsi tamkajšnji nemški državljani odpotovali v Tripolis.
Od 2.do11.sept
Ljubljanski velesejem
VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA
isemenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino. koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe. gobe, zdravilna zelišča kmetijski stroji), (iospodiojska razstava, akvariji, industrija, obrt LEPO ZABAVIŠČE - VELIK VARIETE. Tekma harmonikarjev 10. septembra.
Nagradno žrebanje. — Številna lepa darila
?a obiskovalce velesejma.
Polovična voznina na železnicah.
Pariz, 28. avgusta. A A. Ilavas: Službeni list objavlja uredbo z zakonsko močjo o kontroli tiska in publikacij. Uredba določa med drugim pooblastilo vladi, da izda vse potrebne ukrepe za organizacijo kontrole nad tiskom in publikacijami. Uredba pravi, da bo administrativna oblast lahko zaplenila vse članke, ki bi prekršili objavljene ukrepe. Počenši z 28. avgustom letos so vsi tiskani članki ali rokopisi vseh vrst, kateri so namenjeni za javnost, besedila vseh radiofonskih oddaj in vse kinematografske projekcije podvržene preventivnemu nadzorstvu generalne poročevalske službe, ki ima privico prepovedati objave oddaje ali projekcije poleg tega se prepoveduje izvoz iz države vseh fotografskih in kinemalr-rajskih dokumentov. Vsak prekršek imenovanih odredb se bo kaznoval po odredbah imenovane uredbe.
Slrassbourg, 28. avgusta. AA. Havas: Nemška izdaja lista »Hunianite<, ki izhaja v Strasbourgu. je bila danes zjutraj prepovedana.
Pariz, 28. avgusta. A A. Havas: Predsednik vlade Daladier je ob 11. sprejel poljskega veleposlanika v Parizu Lukasijeviča. Minister Bonnet pa je sprejel danes dopoldne angleškega veleposlanika, holandskeaa poslanika in apostolskega nuncija Valerija.
Oboroževanje trgovske mornarice
Kairo, 28. avg. Listi poročajo iz Aleksandrije, da so angleški in francoski trgovski parniki dobili ukaz, da se oborože zato, da se bodo mogli braniti, dokler ne bi dospele vojne ladje. Več trgovskih ladij je že bilo oboroženih s strojnicami in protiletalskimi topovi.
Mobilizacija na Nizozemskem
Haag, 28. avgusta. AA. (DNB.) Uradno se sporoča: Da bi mogla Holandska v polni meri izvršiti dolžnost in ohraniti svojo nevtralnost do vseh držav in z vsemi sredstvi, je danes izdala ukaz, da sc mobilizira vojska in mornarica.
Haag. 28. avgusta. A A. (Reuter.) Holandska vlada je odredila mobilizaciji*.
Vojaški ukrepi na Madžarskem
Budimpešta, 28. avgusta. A A. MTI: Vrhovni svet narodne obrambe, ki se sestane štirikrat do petkrat na leto pod regentoviin predsedstvom, je zasedel danes dopoldne in razpravljal o sedanjem napetem evropskem položaju in o morebitnih vojaških ukrepih za obrambo države. Današnje posvetovanje je bilo tem potrebnejše, ker je lansko jesen stopil v veljavo nov zakon o obrambi države, zakon, ki je preuredil obrambne ukrepe.
Vrhovni sovjet se je sestal
Moskva, 28. avgusta. AA. (DNB.) V Kremlju se je danes opoldne sestal vrhovni Sovjet. Prisotni so bili vsi člani sovjetske vlade. Le Stalin ni bil prisoten. Sejo Je otvoril predsednik vrhovnega sovjeta Andrejev. Nato je skupščina sprejela dnevni red zasedanja, ki obstoji iz teh treh točk:
1.	predlog zakona o kmetijskem davku,
2.	predlog zakona v splošni vojaški obveznosti,
3.	ratifikacija nemško-sovjetskega nenapadalnega in koazultativnega pakta.
Pogodba med Nemčijo in Rusijo ratificirana
London, 28. avgusta. A A. (Reuter.) Nemško-sovjetski nenapadalni pakt je bil danes ratificiran.
Španija ostane nevtralna
Madrid, 28 avg. AA. Havas. Stališče Španije do sedanjih evropskih problemov je, kakor se v političnih krogih zatrjuje, prva manifestacija nove politike, ki jo general Franco hoče voditi z ozirom na mednarodni položaj. Ta politika je nevtralnost, ki naj omogoči mirne okoliščine za obnovo Španije. To je edini španski cilj. Španija je ena izmed redkih driav v Evropi, ki ni podvzela posebnih vojaških ukrepov v zadnjih dneh, razen da je prenehala z ukinjevanjem častniškega zbora.
»Bela knjiga" odredb v Angliji
London, 28. avg. AA. Reuter. Vlada je objavila Belo knjigo, ki vsebuje prvi seznam ukrepov, ki so predvideni na podlagi zakona o pooblastilih, ki jih je dobila vlada zaradi izvedbe ukrepov narodne obrambe. — Ukrepi se tičejo v prvi vrsti ureditve plovbe ter letalske služb«, preskrbovanja z življenjskimi potrebščinami in delovnih pogojev. Med temi ukrepi se nahaja tudi uredba, ki prepoveduje vsak promet in vsako sodelovanje z osebami, za katere velja prepričanje, da podpirajo sovražnika.
Minister za narodno zdravje ter generalni ravna-
telj javnih del sta pooblaščena, da izpeljeta rekvizicijo življenjskih potrebščin ter stanovanj. Posebna uredba določa stroge kazni za sleherno oviranje radiotcle-grafskega, radiotelefonskega in radiotelevizijskega prometa, kakor tudi telegrafskih in telefonskih linij in prav tako tudi zlorabo teh ustanov. Šifrirane brzojavke smejo pošiljati samo tiste osebe, ki imajo posebno pooblastilo vlade. Vsi potniki, ki prihajajo v Veliko Britanijo ali pa zapuščajo to državo, se morajo legitimirati in se morajo podvreči posebni preiskavi, dalje se prepoveduje uporabo golobov-pismono*
Borba za Turčijo se nadaljuje
Von Papen je prinesel Ineniju Hitlerjevo pismo
Sprejem predsednika vlade DragiSa Cvetkoviča in novega vojnega ministra Milana Nediča na belgrajskem kolodvo«—
Ankara, 28. avg. b. Dopisnik »Exange Telegra-pha« poroča, da je predsednik turške vlade g. Ineni sporočil nemškemu veleposlaniku von Papenu. da bo Turčija izpolnila svoje obveznosti, ki jih ie prevzela nanrsv Veliki Britaniii in Franciji. Kakor s« čuje, je von Papen na svojem povratku izročil predtedniku turške vlade piamo g. Hitlerja, v katerem le-ta obljub-
lja Turčiji gospodarske prednosti, če bi Turčija navzlic tvojim obveznostim ostala nevtralna.
London, 28 avg. b. Jutri pričakujejo povratek turškega poslanika v Londonu, ki ja bil pozvan v Ankaro, da poda poročilo o stališču angleške vlade. Podanik Rad*! Ara« bo !«koj stop!! v rrpm t odgovornimi angleškimi državniki ter jim poročal o ataliiča Turčija do zadnjih evropskih dogodkov.
Prebivalstvo banovine Hrvatske
Kot mano, je bilo ladnjn štetje prebivalstva r naši državi 31. inarra 1931. Od tega štetja ho nam na raspolago ie podrobni podatki po občinah ia število prebivalstva, ia veroizpovedi ter za pismenost in nepismenost prebivalstva, dočim še niso objavljeni podatki o poklirni sestavi prehi-ralstva.
Po teh statističnih virih bo obsegala banovina Hrvatska:
število prebivalstva dne 31. marca_ 1931: savska banovina ...... 2,704.383
primorska banovina • • • • 901.660
deli drugih banovin: Dubrovnik (doslej zelska ban.) 50.201 Aid (donavska banovina) . , . 31.353 Ilok (donavska banovina) , . 29.839 Brčko (drinska banovina) . . 97.626 Gradačac (vrbaska banovina) . 50.998 Derventa (vrbaska banovina) . 67.305 Travnik (drinska banovina) a 45.386 Fojnira (drinska banovina) . . 25.116 Obe banovini, ki skupno v celoti tvorita hr-ratsko banovino, sta imeli 3,606.043 prehivalcov. priključeni okraji ostalih banovin pa 401.829. tako šteje skupno nova banovina Hrvatska 4.007.827 prebivalcev, dočim je imela vsa država 13.934.03S prebivalcev. Banovina Hrvatska je tvorila tore] leta 1931 skoraj 2H.767" vsega prebivalstva v državi ali skoraj tretjino.
f> pogledamo sedaj prebivalstvo banovine Hrvatske po veroizpovedih, vidimo naslednjo razdelitev:
katol. 2,122.631 517.191 692.196 138.375 206.HH9 112.368 3.022.016 767.934
savska banovina primorska banov, priključeni okraji skupno
pravosl. muslim.
3.823 69.360 70.697 113.880
Ce pogledamo po okrajih, vidimo, da je ogromna večina vseh okrajev katoliška, toda zc v savski banovini je vet okrajev s pretežno pravoslavnim prebivalstvom, to so okraji: Donji La-pac. Glina. Gračar. Korenira. Kostajnica. Pakrac, Slunj. Vojnič, Vrgin most in Vukovar. V primorski banovini so vsi okraji s katoliško večino prebivalstva le okraja Benkovac in Kmn imata pravoslavno večino.
Muslimani imajo znatno Število pripadnikov le v primorski banovini, kjer jih živi znatno število v okrajih: Bugojno. Konjic, Mostar in Stolae.
Med priključenimi okraji ima Ilok poleg pretežnega katoliškega prebivalstva tudi močno število pravoslavrev in protestantov, kar velja tudi za Sid. Dubronik ima 947o katoličanov. Brčko je zelo mešan okraj s znatnim številom Muslimanov, tudi fojniški in travniški okraj imata poleg katoliške večine znatno število muslimanov, kar velja tudi za okraja ii vrbaske banovine:Dervento in Gradačac.
Gospodarstvo
Kaša zunanj'a trgovina v juliju
V mesecu juliju je znašal po uradnih podatkih naš uvoz 433.8 (lani 403.2) milij. din, izvoz pa 407.9 (282.7) milij. din. Naslednja tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovin« v zadnjih dveh mesecih (v milij. din):
uvoz	Izvoz
1938 1939	1938 1939
junij 411.8 428.3	372.5 432.5
julij 403.2 433.8	282.8 407.9
Naša trgovinska bilanca je bila junija letos is aktivna, toda julija je postala pasivna za majhno vsoto 25.9 milij. din. Vendar je v primeri z lanskim julijem opaziti znatno izboljšanje, saj je znašala pasivnost naše zunanje trgovine lani julija 120.5 milij. din.
Glavni predmeti našega uvoza so bili julija naslednji (vse v milij. din., v oklepajih podatki zu junij):
Surov bombaž 25.24 (20.1), bomb. prediva 34.85 (28.4), bombažne tkanine 10.6 (11.3), surova volna 11.0 (6.2), voln. prediva 16.5 (8.86), voln. tkanine 8.5 (5.55), svil. predivo 86 (8.1), nepredelano in polpredelano železo 6.1 (10.7). pločevina 4.0 (7.54), tračnice in železniški material 5.9 (8.14), razni popolnoma izdelani izdelki iz železa 20.5 (18.2), surova oafta 12.0 (12.1), riž 5.3 (2.06), kava
4.9 (4.3), sladkor 9.1 (0.031, premog 18.05 (12.06), stroji, orodje in aparati 32.4 (47.4), elektrotehnični predmeti 13.25 (18.8), prevozna sredstva 31.07 (34.16), umetne organske barve 5.0 (5.6) itd.
Izvažali pa smo največ tele predmete:
Pšenica 6.6 (—), koruza 11.8 (15.6), sveže sadje 6.5 (2 04). konoplja 20.1 (21.7), konji 4.04 (2.9), goveda 81 (6.6), prašiči 62.3 (45.54), drobnica 3.2 (1.8), perutnina 3.34 (3 2), sveže meso 6.67 (5.4), svinjska mast 6.8 (3.7), jajca 11.5 (15.0), drva 0.7 (07), stavbni le« 87.0 (88.46), oglje 1.15 (1.86), železniški pragovi 5.15 (2.1), izdelki iz lesa 3.6 (3.45), cement 4.65 (3.8), baker 17.9 (65.7), rude 31.64 (43.4) milij. din.
Skupno je znašal naš uvoz v prvih 7 mesecih t. 1. 726.262 ton za 2.961.8 milij. din. Tako da se je letošnji uvoz v primeri z lanskim letom po teži zmanjšal za 3.75%, po vrednosti pa za 2.86%. Izvozili pa smo letos za 1,986.850 ton, po vrednosti 2.821.8 milij. din. (lani 2,129.351 ton za 2.670.35 milij. din), tako da se je v primeri z lanskim letom izvoz povečal po količini za 669%, po vrednosti za 5.67%. Pasivnost naše trgovinske bilance je znašala leto« v prvih 7 mesecih le 139.9 milij. din, dočim je lani v i6tem razdobju dosegala 378.5 milij. din.
Papirni kartel povišuje cene kar brez odobritve
Živalske kužne bolezni v Sloveniji
Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja vra-nični prisad, smrkavost, svinjska kuga, svinjska rdečica in kuga čebelne zalege v sledečih okrajih:
Vranični prisad.
Okraj Brežice: Bojsno obč. Globoko. Okraj Ljubljana: Škofljica obč. Šmarje.
Smrkavost.
Okraj Slovenlgradec: Radoše obč. Slovenj-gradec.
Svinjska kuga.
Okraj Črnomelj: Hrib obč. Vinica. Okraj Kamnik: Vir obč. Dob; Prcserje obč. Homec; Vel. Mengeš obč. Mengeš. Okraj Krško: Gorica obč. Le-skovec. Okraj Maribor d. br.: Dogoše obč. Pobrež-je; Ruše obč. ista; Cigovci, Slovenska Bistrica, Zgor. Bistrica obč. Slov, Bietrica; Studenci obč. ista; Činžat, Kumen obč. Sv. Lovrenc na Pohorju. Okraj Maribor 1. br.i Vukovski dol obč. Jarenina; Sp. Korena obč. Korena; Rečica obč. Sv. Jakob v SI. gor.; Vosek obč. Sv. Marjeta ob Pesnici; Sv. Trojica v SI. gor. obč. ista; Selnica ob Muri, Ceršak obč. St. Hi v SI. gor. Okraj Ptuj: Skorba obč. Slovenja vas; Stojnci obč. Sv. Marko n. Ptuja. Okraj Slovenjgradec: Lokovica, Dražmirje obč. Šoštanj; Topolšica obč. ista. Okraj Šmarje pri Jelšah: Zgor. Ncgovje obč. Rogaška Slatina. Okraj Ptuj mesto: Sp. Breg obč. Ptuj.
Svinjska rdečica.
Okraj Črnomelj: M. in V. Nerajc, Zapudje obč. Dragatuš. Okraj Dravograd: Planina obč. Vuhred; Sv. Danijel, St. Janž obč. Vuzcnica. Okraj Gornji-grad: Gornji grad obč. ista. Okraj Kamnik: Gozd obč. Kamniška Bistrica. Okraj Konjice: Kot obč. Oplotnica; Koroška vas obč. Zreče. Okraj Litija: Gaberjc, Volavlje obč. Trebeljevo. Okra| L)ubl|ana: M. Vrh, V. Vrh obč. Šmarje; Podlipa obč. Vrhnika. Okraj Logatec: Brezje obč. Begunje. Okraj Maribor d. br.: Črcšnjevce obč. ista; Fram obč. ista; Je-šenca, Kopravnik, Morje, Planina obč. Fram; Bohova, Pivoha, Sv. Miklavž obč. Hoče; Podboč obč. Poljčane; Spod. Gorica obč. Račc; Smolnik obč. Ruše; Skoke obč. Slivnica; Slov. Ristrica obč. i«ta; Studenci obč. ista; Kočno obč. Zg. Polskava. Okraj Maribor L br.s Pesniški dvor, Vukovski dol obč. Jarenina; Metava obč. Košaki; Črešnjevec, Slemen, Vurmat obč. Selnica ob Dravi; Čermlenšak obč. Sv. Rupert v SI. gor.; Dobrenje obč. St. Ilj v SI. gor.; Sčavnica obč. Sv. Ana v SI. gor. Okra) Radovljica: Bled, ežleče obč. Bled; Boh. Bistrica, Polje, Ribčev laz, Savica obč. Boh. Bistrica.
Kuga čebelne zalege.
Okraj Ljubljana: Borovnica, Breg. Dol obč. Borovnica; Vrzdenec obč. Horjul. Okraj Ljutomer! Pristava obč. Ljutomer. Okraj Maribor d. br.: Bre-zule, Podova, Spod. Gorica obč. Rače. Okraj Ptuji
Podgorci obč. Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. *
Svicarsko-jugoslovanski plačilni promet. Švicarski obračunski urad objavlja, da lahko po zadnjih ukrepih finančnega ministra jugoslovanski izvozniki prosto prodajo tudi zadnjih 25% svojih deviz na borzah. Zaradi tega se lahko vplačila pri švicarski Narodni boanki realizirajo r.a 80%, ne pa samo s 55% kot dosedaj. Izplačilo v Jugoslaviji za kvoto 30% za likvidacijo švicarskih ter-jaxev, ki obstojajo ie iz prejšnjega kliringa, se nadaljuje še naprej po uradnem tečaju. To omogoča jugoslovanskim iz.voznikom, da dobe za 6\oj izvoz v Švico za 100 švicarskih frankov približno 1190 din namesto dosedanjih 1130 din. Na drugi strani se zniža tozadevni preračunski tečaj za vplačila pri Švicarski narodni banki za blago, fakturirano v dinarjih, od 8.85 na približno 8.10 švicarskih frankov za 100 din.
Radijski nnstaii v Belgradu in Zagrebu bosta prešli v državne roke do konca prihodnnjega meseca. Izdan je že nalog za popis imovine in inventarja.
Prejeli smo: Zal*on o kartelih § 7 določa, da se ima vsaka sprememba cen predložiti ministrstvu v roku dveh dni, sicer da nimajo pravne veljavnosti. Papirni kartel je že pred 16. junijem t. 1. povišal cene vse vrstam papirja kljub temu, da ministrstvo še do danes teh cen ni potrdilo in jih najbrž« tudi ne bo, ker je povišanje brez vsake stvame podlage in ker so že prejšnje cene papirja previsoke.
Papimi kartel pod znano lirmo »Centropapir« torej že kaka dva meseca brez zakonite podlage vzdržuje pretirano visoke cene in diktira vsem veletrgovcem papirja, tiskarskim podjetjem in posredno tudi konzu-mentu najvišje cene papirja, kar jih Evropa sploh^ pozna, samo zato, da nekaj ljudi spravlja mastne dobičke. Vsak odpor s strani kupcev je brezuspešen, ker »Centropapir« kratkomalo odkloni dobavo papirja in si torej hočeš-nočeš primoran plačati nezakonito povišano ceno ali pa zapreti obrat, ker drugega vira za dobavo papirja ni. Čas bi bil, da se oblast zgane in naredi temu samolastncmu početju, te vsemogočne gospode, enkrat za vselej konec.
V Trgovskem listu št. 93 od 21. avgusta t. 1. na: vaia »Centropapir« v članku pod naslovom -Novi cenik papirja« razne podatke, da bi s tem upravičil pred javnostjo svoje početje. Vsi podatki so prikrojeni tako, da se vidi, kakor da so bile papirne tovarne ogrožene v svoji eksistenci zaradi nemške konkurence po priključitvi Češke k Nemčiji. V resnici pa je stvar popolnoma drugačna, ker je papirni kartel že pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji vodil razgovore z avstrijskimi in češkimi papirnimi koncemi za povišanje cen. Prav priključitev teh pokrajin k Nemčiji je začasno prekrižala račune papirnemu kartelu, ker bi sicer doživeli to povišanje že pred enim letom. Zanimivo je to, da je »Centropapir« povišal cene tudi onim papirjem in kartonu, ki se v naši državi niso izdelovali in se tudi sedaj ne izdelujejo ter se torei ni bilo bati nobene inozemske konkurence. S pogodbo, sklenjeno med jugoslovanskim papirnim kartelom in nemško papirno industrijo se je nemški papirni industriji omogočil znatno večji dobiček na račun našega konzu-menta, naše prosvete in na račun naše šoloobvezne mladine. Nemška papirna industrija bo tudi vnaprej dobavljala najmanj iste količine, ako ne več, papirja v Jugoslavijo kakor pred pogodbo, vendar s to razliko, da bo dobila za blago znatno več kot doslej in kot dobiva za tako blago v drugih državah Evrope.
Naša papirna industrija je tako visoko eaščitena z uvozno carino, da bi v primeru, da se zadovoljuje z zakonsko dovoljenim meščanskim dobičkom, lahko preprečila vsak uvoz papirja iz inozemstva, ker znaša ta carinska zaščita v posameznih primerih celo 100% na cene inozemstva. V tem primeru bi naše delavstvo v papirnicah delalo lahko v polnem obsegu, ker bi naročila ostala doma in ne bi država morala letno plačevati za nepotrebno uvožen papir težke deset-milijonske zneske. Poleg tega bi vsa grafična in papirna industrija zaradi zmerne cene papiriu znatno poživcla in veliko število sedaj brezposelnega grafičnega, kartonažnga in knjigoveškega delavstva bi zopet prišlo do kruha, ker bi bile naše knjige in vse
ostalo papimo blago v ceni zmerno, da bi konzum lahko naraščal, Člankar navaja kot primerjavo cene iz leta 1937, pozablja pa navesti, da se je prav v letu 1937, zaradi trenutnega pomanjkanja in podražitve celuloze, podražil tudi papir na svetovnih tržiščih iz čisto špekulativnih razlogov in da so te umetno zvišane cene držale lc nekaj mcsecev in so nato zopet padle.
Če primerjamo cene iz leta 1936, pred ustanovitvijo kartcla, vidimo, da so bile iste najmanj za 15 do 20% nižje, kot jih člankar navaja za leto 1937, in torej tudi za približno toliko nižje, kot so današnje protizakonito zvišane cene, čeprav je danes cena celulozi skorajista, kot je bila leta 1936, in tudi plače delavstva in ostala režija ni bistveno spremenjena. Cen, ki jih člankar navaja, so le vagonske in večje odjeme, medtem ko morajo tiskarnarji in drugi manjši odjemalci, ki plačujejo papir po balah, plačevati popolnoma druge cene, katere so za najmanj 15—20% višje od navedenih.
»Centropapir« terorizira tudi vse veletrgovce v državi in jim predpisuje detajlne cene, po katerih morajo prodajati papir. Vsak prestopek od strani trgovca ima za posledico hude represalije, kakor n. pr. ustavitev dobavljanja papirja itd. Odkar je sklenjena pogodba z nemškimi tovarnami, imajo tudi grosisti Nemčije strog nalog prodajati papir po predpisanih cenah, ki so prilagodene popolnoma našim sedanjim cenam ne glede na to, koliko papir v resnici velja. Tako n. pr. zahtevajo darfes" nemški grosisti Za )>6lklejfen brezlesni papir kar 9.85 RM pri 100 kg več kot pa za polnnklejen papir. Papirni kartel v svojem članku sam navaja, da so proizvajalni stroški za polklejen papir za 15 par pri kg nižji kot za polnoklejenega. Nemške tovarne pa sedaj dobijo kar 1.40 din za polklejen papir več kot pa za polnoklejenega in to vse le zato, da se izigra carinska ugodnost, ki jo predvideva carinska postavka 445, točka 1-b — za papir za tiskanje. Pri polklejenem papirju so morale nemške tovarne^ zvišati svoje prejšnje ccne kar za celih 60% — reci in beri: iestdeset odstotkov. Menda papirni kartel ne bo trdil, da so nemške tovarne preje delale te papirje z izgubo in čeprav so uživale visoke izvozne premije, so te iznašale največ polovico tega, za kolikor so sedaj cene papirju povišale. Popolnoma razumljivo je, da je bila ponudba s strani »Centropapirja« za nemške tovarne tako vabljiva, da je na nio, brez ozira na razne ne-arijske zakone, takoj pristala; saj je »Centropapir« za-sigural nemški papirni industriji poleg tega tudi uvoz skoraj 500 vagonov letno in če upoštevamo zgoraj navedeno razliko v ceni, gre tu za desetmilijonske razlike.
Ako pregledamo bilance naših papirnih tovarn iz prejšnjih let, vidimo, da niso delale papirja izpod lastnih proizvajalnih stroškov, temveč nasprotno, imele so prav lepe dobičke. Razlika je le v tem, da se dela danes v nekaterih papirnicah mnogo manj kot preie, dobiček je pa še znatno večji, medtem ko delavstvo životari. Čas je res, da oblast posveti tej zadevi več pozornosti in napravi končno red.
Borze
Dne 28. avgusta.
Angležkl fant Merniki teki 14.30 Denar
Dane« belgrajska borza zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. Na zagrebiki borzi je znašal promet v devizah 3,997.706 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt...... . 193.40— 196.60
Pariz 100 frankov...... 110.10— 112.40
Newyork 100 dolarjev .... 4408.00-4463.00 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1006.00
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka . * s • • . « 14.20— 14.40
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt . ...... 256.40— 259.60
Pariz 100 frankov ...... 146.04— 148.34
Newyork 100 dolarjev .... 5842.27—5902.27
Ženeva 100 frankov ..... 1318.07—1328.07
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 81.90— 82.60
Curih. Pariz 10.70, London 18.75, Newyork 446, Bruselj 75, Milan 23. Amsterdam 238, Berlin 177, Stockholm 94.50, Oslo 94.
Vrednostni papirji Volna Skodaa
v Ljubljani 461 denar v Zagrebu —
Ljubljana. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99 denar, agrarji 60 denar, vojna škoda promptna 461 den., begi. obv. 85.50 den., dalm. agrarji 80 den., 7% pos. DHB 99 dejar.
Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. posojilo 99 denar, begluške obveznice 86—88.50—86, dalm. agrarji 80 den., 4% severni agrarji 58.50—59 (59), 7% posojilo Drž. hip banke 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 202 blago, Trboveljska 176 blago, Gutmann 61 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Danes borza zaradi praznika nI poslovala.
Živinski se|ml
Cene živine in kmetijskih pridelkov, v Slov. Konjicah dne 24. avgusta 1939. Voli II. vrste din 4.50, voli III. vrste din 4, telice II. vrste din 4 50, telice III. vrste din 4, krave druge vrste din 3.50, krave III. vrste din 3, teleta I. vrste din 4.50, teleta II. vrste din 4, prašiči špeharji din 8, prašiči pršutarji din 7 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 12 svinjina din 14, slanina din 16, svinjska mast din 18, čisti med din 16, goveje surove kože din 8, telečje surove kože din 10, svanjske 6urove kože din 6 za 1 kg. — Pšenica din 175, ječmen din 150, rž din 150, oves din 150, koruza din 175, fižol din 200, krompir din 80, lu-cerna din 60 seno din 45, slama din 20. Jabolka I. vrste din 150, II. vrste din 100. III. vrste din | ,75, hruške I. vrste din 200, II. vrste din 150, III. vrste din 100, pšenična moka din 325, koruzna moka din 200, ajdova moka 250 din za 100 kg. — Drva 70 din za 1 m*, jajca 0.75 din za komad, mleko 1.50 din za liter, surovo maslo 28 din za kg in grozdje 6 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih din 4 do 5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih din 6 do 7 za liter.
Svinjski sejem v Ptuju dne 23. avgusta 1939.
Dogon: 478 prašičev. Prodanih: 62 komadov. Cene: pršutarji 7.75 do 8 din, debele svinje 9 din in plemenske svinje 6.50 din do 7.50 din za ki žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 60 din do 170 din za glavo.
I
Danes nepreklicno zadnjlkratl Ob 16., 19. in 21. uri
Jean Pierre Auraont, Charla Vanel In Marta Lnharr
Telefon 22-21 KINO UNION Telefon 22-21
S. O. S. Sahara |
i
KINO S10GA, tel. 27-30
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
KRIK ULICE
Velika socijalna drama, ki nazorno pokaže miselnost in zablode današnjega časa Razburljiva vsebina! — samo za zelo močne živce!
]
Spremembe na deviznem trgu
Padec angleškega funta na svetovnih borzah, zlasti odkar je angleški devizni sklad prenehal intervenirati v korist stabilnosti funta napram dolarju, je inmel posledice tudi za naše tržišče.
V	svobodnem tržišču je pri nas ostal tečaj funta nespremenjen na 258, toda istočasno je narastel tečaj francoskega franka. Ker se zaradi političnega položaja drži frank napram funtu dokaj stalno. je tudi tečaj francoskega franka malo narastel.
V	večji meri pa je narastel tečaj drugih svobodnih deviz: Newyorka, Ženeve, Bruslja in Amsterdama. Tako je bila danes v svobodnem tržišču na naših borzah notacija naslednja v primeri s petkom:
Newyork
Ženeva
Amsterdam
Bruselj
Pariz
London
25. avdusta 5459.23—5519.23 1236.27—1247.27 2911.53—2982 53 <128.05— 940.05 144.94 147.24 256.40— 259.60
28. avgusta 5842.27—5902.27 1318.07—1828.07 3139.82—3177.82 989.61-1001.61 146.04- 148.34 256.40- 259.60
Curiška borza beleži za zadnje dni naslednje
tečaje glavin deviz:
23. avg. 36. avg. 28. avg.
London
Pariz
Newyork
Bruselj
Amsterdam
20.50 11.76 44«.— 75.25 238.50
19.62 11.20 446— 75.25 238,-
18.75 10.70 446.—
75__
238.—
Iz tečajev na naših borzah je razvidno, da sn je obdržal tečaj funta in da je padec funta prišel do izraza v povišanju tečajev drugih valut.
Licitacije. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni dražbi dne 29. avgusta, v primeru neuspele pa na drugi dne 12. septembra približno 11.445 m" smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa iz šumske uprave v Bohinjski Bistrici.
Dne 22. septembra bo v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine ljudske hrane.
Dne 1. septembra bo v pisarni garnizonske uprave v Ljubljani licitacija za prodajanje raznih sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanskega garnizona.
V naših krajih najbolj razširjene užitne, neužitne, sumljive in strupene gobe si bomo mogli ogledati na jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1939. To do sedaj edinstveno razstavo bo organiziral naš priznani mykolog g. Ante Beg. Razstava bo brez dvoma zelo privlačna za prijatelje prirode, za vse praktične gobarje, za gospodinje, posebno pa za naše šole. Za razstavo pa se bo gotovo zbudilo zanimanje tudi v ostalih pokrajinah naše države, kjer je poznavanje gob še mnogo manjše kakor v Sloveniji.
Zniianje prodajnih cen ia sladkor. Na osnovi čl. 2 uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi in zakona o dri trošarini se s 1. septembrom znižuje drž. trošarina za kockasti in kristalni sladkor od 8.05 na 7.55 din za kg. za ostali sladkor pa od 7.50 na 7 din za kg. Z isto uredbo je tudi predpisano, da se mora s 1. septembrom znižati tudi cena sladkorja v prodaji za ta znesek zmanjšane trošarine. V zvezi s tem je oddelek za davke pri finančnem ministrstvu izdal navodilo na vse finančne organe, da vodijo računa o tem, da znižajo cene sladkorja za 50 par pri kg.
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica vabi svoje člane, da se udeležijo s svojimi proizvodi Zelenjadne razstave na Ljubljanskem velesejmu »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra, na kateri so določeni podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega društva posebni dnevi, in sicer 4., 5. in 6. dan razstave. Razstavni prostor je brezplačen, glavni odbor kmetijske razstave pa bo nagradil razstavljalce z diplomami in event. kolajnami. Prijave je poslati do 25. t. m. Kmetijskemu razstavnemu odboru, zelenjad-nemu odseku na Velesejmu.
Posebna številka Jugoslovanskega Lloyda, posvečena Nemčiji. Zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovanski Lloyd< je izdal posebno številko, posvečeno Nemčiji. Na uvodnem me6tu prinaša zdravici Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in nemškega kanclerja Hitlerja, zlasti podčrtujoč dejstvo, da so sedanje skupne meje med Jugoslavijo in Nemčijo postavljene za vedno, kakor sta to izjavila navedena dva najbolj merodajna Činitelja. Številka obsega lepo število prispevkov nemških gospodarstvenikov, ima mnogo ilustracij ter obsega 42 strani.
Murska Sobota
Radio. V murskosoboškem okraju Je skupno instaliranih 390 radijskih aparatov. Od teh jih je v zasebnih stanovanjih 366, v gostilnah pa 24. Število radijskih naročnikov je posebno poskočilo v zadnjih dveh letih.
Kaj berejo v murskosobškem okraju? V našem okraju ljudje največ čitajo tednike, ki jih prihaja v okraj 2960 izvodov. Polovico tega Števila odpade na domača tednika »Novinec (816 izvodov) in Mursko Krajino (680 izvodov). »Slovenski Gospodarc ima 625 naročnikov, »Domoljube 125, oelali tedniki pa 777. Dnevnikov prihaja v naš okraj vsak dan nad 600 izvodov.
Nesreča pri igri. Joško Glaeer, tretješolec, je na Kapeli pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico. Posestnikov sin Franc Stibler iz Bakovec pa se je med kopanjem na Muri igral okrog mlinskega kolesa. Po nerodnosti je vtaknil roko v kolo, ki mu je zdrobilo orste na levi roki.
Beltinci
F. 0. in D. K. v Beltincih sta priredili dne 27. avgusta v Beltincih telovadni nastop v spomin 20-letnice oevobojenja. V soboto zvečer ob 8 je bila bakljada pa Beltincih, nato se je zbrala pri kresu velika množica ljudi. Pri kresu je govoril župan g. Glavač Franc. V nedeljo, dne 27. avgusta ob 9 je bilo zbirališče, nato sprevod k župni cerkvi, kjer 60 se lantje in dekleta udeležili službe božje. Popoldne je bil telovadni nastop, kjer so sinovi Slovenske Krajine pobarali, da so tudi oni uei organizirane slovenske mladine. Z velikim navdušenjem je potekel ta dan, in delo bo rodilo gotovo obilo sadov.
Velik narodni labor v Konjicah
Slovenci pozdravljamo sporazum
Zmagala so načela, za katera smo Slovenci mnogo trpeli, žrtvovali in se borili
Preteklo nedeljo je bil v Slovenskih Konjicah veličasten narodni tabor, katerega se je udeležilo okrog 5000 ljudi. Udeleženci so prišli iz Konjic, bližnje okolice, iz Maribora, Celja in Savinjske doline. Ob a dopoldne eo 6e začeli pred kolodvorom zbirati udeleženci za sprevod, medtem so se pa zbrali pred občinskim domom gradbeni minister dr. Miha Krek, bivši senator dr. Schau-hach. dosedanji poslanci Mihelčič, dr. Ogrizek. Fr. Žebot, Theuerschuh, Stehlovnik, Marko Kranjc, Kohan. dr. Sevšek, Gajšek, prof. Bitenr, mariborski župan dr. Juvan, celjski župan dr. Voršič, konjiški okrajni načelnik Bavdek, ptujski okrajni načelnik dr. Vidic, mariborski okrajni načelnik dr. Šiška. Poleg njih se je zbrala številna dekanijska duhovščina s konjiškim arbidiakonom g. Tovornikom na čelu.
Oh pol 10 se je razvil veličasten »prevod, v katerem so bili konjeniki, fantje in dekleta v narodnih nošah in številni drugi v civilu. Sprevod se je pomikal mimo občinskega doma, kjer so udeleženci sprevoda navdušeno pozdravljali tam
zbrane odličnike, na trg pred fupno cerkvijo. Udeleženci sprevoda in ostalo občinstvo, ki je delalo špalir, je dajalo duška svojemu zadovoljstvu, da so se Jugoslovani povezali med seboj v slogi, in je neprenehoma navdušeno vzklikalo kralju Petru II., knezu-namestniku Pavlu, narodnemu voditelju dr. Korošcu, predsedniku vlade DragiM Cvetkoviču, novemu sporazumu, naši hrabri vojski in naši domovini Jugoslaviji.
Po končani sv. maši je dosedanji poslanec konjiškega okraja dr. Maksim Sevšek začel zborovanje. Najprej je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Brzojavki sta bili z velikim navdušenjem sprejeti. Pozdravne brzojavke so bile poslane predsedniku vlado Cvetkoviču, našemu voditelju dr. Korošcu in banu dr. Natlačeno.
Po pozdravih, ki jih je naslovil na zbrane odličnike in vse ostale udeležence predsednik zborovanja poslanec dr. Sevšpk, je spregovoril minister dr. Krek, ki je izvajal:
Govor ministra dr. Kreka
Knez-namestnik — naš knez miru
Današnji konjiški slovenski narodni tabor ima v popolnem in najlepšem pomenu značaj pravega velikega in zgodovinsko pomembnega narodnega tabora, kakor smo jih vajeni iz naše narodne borbe. Dogodki so se tako razvrstili, da na konjiškem narodnem taboru moremo govoriti, razmišljati o najpomembnejših rečeh, ki bodo trajne v naši zgodovinL
Grozeč položaj v Evropi
Ker smo tu na meji in da težje in žalostnejše poglavje poprej odpravimo, obrnimo oči po svetu okoli nas, na našo zunanjo politiko. Niso nikake tajnosti, da tam zunaj marširajo kolona za kolono, vozijo se topovi, vlaki so polni tovorov, municije in orožja, bencina za civilno uporabo ni več dobiti, telefoni se čez mejo ne odzovejo. Evropa trepeta in se boji, da so vsi napori za ohranitev miru med narodi zastonj in brezuspešni. Največji besedniki sedanjega sveta so se oglasili z obupnimi klici k pameti in spoštovanju življenja za ohranitev miru. Sv. oče je rotil svet pred nekaj dnevi, naj se obrne k Bogu, pravici in miru. Ameriški predsednik je že drugič brezuspešno prosil prizadete stranke, naj v miru izravnajo svoje spore. Nič ne pomaga, vojaške priprave za vojno se žali-bog nadaljujejo. Tam zunaj je hudo. Zadnje tedne se je v mednarodni politiki mnogo premaknilo. Osnove, na katerih so ohranjevalci miru gradili svojo stavbo, so se zrušile. Razmerje sil se je izpremenilo, strastne zahteve pa so se povečale. Kot strela je razklal evropsko politično nebo nov dogovor med boljševizmom in hitlerizmom. ki sta se zbližala, dogovorila in sporazumela na medsebojni nenapad ter obrambo. Ta strela je udarila v srce Poljske, ki se boji, da bo z ognjem in mečem morala braniti svojo narodno in državno samostojnost. Vojna med Nemčijo in Poljsko grozi. Njenih posledic se vsa Evropa boji. Preveč so povezane usode evropskih držav, da bi bilo v ospredju upanje, da bo ta vojna, če bi se začela, mogla ostati omejena. Jamstva, ki jih je dobila Poljska, so zelo konkretna in najnovejšega datuma, tako da bi vojna na njenem ozemlju in za njene interese skoraj neizbežno vpletla druge sile naše uboge celine.
Jugoslavija želi mirno sožitje z vsemi sosedi
Tam zunaj je torej zelo hudo. Zdi se, da razdiralne sile komunizma, bolje boljševizma, in drugi hujskači, ki jim je na tem. da vržejo plamen v Evropo, uspevajo in da hi sedanji rod moral postati žrtev njihovih naklepov. Jugoslavija želi ohraniti mir. Terja nedotakljivost svojih meja. spoštovanje svojih državnih in narodnih interesov v okviru svojega ozemlja, je s svojimi gospodarskimi in kulturnimi silami v okviru možnosti vsakomur v pomoč in za sodelovanje z vsemi, zlasti za mirno, prijateljsko in dobro sožitje z vsemi sosedi. Jugoslavija želi mir sebi, želi mirno rešitev vseh sporov. Ne bo se dala izzvati iz svoje mirnosti, vse žrtvuje za ohranitev največje vrednote v sedanjem trenutku, vse potrpi, dokler kdo. kar Bog ne daj, ne bo segel po tem. kar je naše. Mi mislimo, smo prepričani, da mirna Jugoslavija more samo koristiti v vsakem primeru, vsakomur, da mirna Jugoslavija ne more biti nikomur v škodo. Zato sodimo, da ho naše stališče stroge nevtralnosti našlo razumevanje na vseh straneh in toliko opore, da bo zmagalo tndi v kaki hudi nri. Kakor pa je trdno to naše upanje, tako je velika in nezlomljiva odločno«! Jugoslavije (Rnrno odobravanje.)
Naj bo pri tem dovoljeno omeniti neprecenljive zasluge našega ljubljenega kneza namestnika ki v imenu mladega kralja Petra II. bdi nad usodo Jugoslavije in vestno ter previdno nadzoruje vsak korak njene zunanje politike. Knez namestnik, naš knez miru, nam mir ohranja in čuva v vseh nevarnostih in težavah mednarodnih zapletov, da nikjer ne zadenemo. Njegovo mirovn« delo vzbuja najgloblje občudovanje, najjvda-nejšo hvaležnost vsega naroda ter tako vedno novo ljubezen vžiga za kralja, kneza in ves vzvišeni kraljevski dom. (Navdušeni klici kralju, knezu-namestniku in vsej kraljevski hiši.) Vi že komaj čakate, da bom kaj rekel o naši notranji politiki. Vesele,jše poglavje je to in I mnogo, mnogo srečnejše. Na konjiškem narodnem taboru danes proslavljamo zmago ideje sporazuma v Jugoslaviji, sporazuma med Belgradom in Zagrebom in praznujemo uresničitev načela popolne pravične enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za ta načela smo se borili v vseh teh dvajsetih letih političnega življenja v Jugoslaviji. Zaradi te in take naše politiko smo veliko trpeli, preganjani bili in zaničevani. Zato je današnji praznik, kot političen datum, praznik tudi naše zmage In naših uspehov. Veste, da so včeraj bile uzakonjeno uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske, in uredba, s katero se daje zakonita možnost, da dobe tudi ostale banovine iste kompetenco.
Premislili bomo, kaj je praktično za Slovence sprejemljivo in koristno
Tedaj smo tndi mi dobili pravico do enakih kompetene. V praktičnem izvajanju in prenašanju kompetenc bomo mi premislili in določili, katere so za Slovence koristne in sprejemljive.
Vidim pa že tiste stare naše nasprotnike, kako stikajo glave, kako sikajo njihovi jeziki med vas opazke, češ, danes samo Hrvati dobe, kar so želeli, o nas ni govora. Ti ljudje ki so dvajset let zaničevali vsako misel hrvatskega in slovenskega naroda, ki po politično živeli od tega zaničevanja, bodo zdaj hoteli razburjati naše vrste. Zato poudarjam na tiste odstavke protokola sporazuma, ki pravijo: »Z novimi enotami bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi.« In ponovno poudarjam, da se »predpisi uredbe o Hrvatski banovini morejo s kraljevimi uredbami razširiti tudi na ostale banovine.« Hrvati so z novo uredbo dobili enotno upravno ozemlje, ki je združilo v banovini Hrvatski vse kraje, kjer kompaktno žive in tvorijo večino prebivalstva. Mi to enotno ozemlje že imamo v dravski banovini, ki stvarno predstavlja zedi-njeno Slovenijo. Zato, le pokonci glave, nič ni opuščenega in nič ni zamujenega, kar bi moglo koristiti svetu in naši narodni borbi, a da ne škodi enotni moči in skupni sili vse Jugoslavije, celotne države, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.	... . J i 11 Razni politični branjevci bodo še godrnjali, češ zgubili sle enega člana vlade, slabše smo zastopani kot poprej, razpuščeno je narodno zastopstvo in senat. Tem nasproti bomo rekli: Za velike cilje, ki jih imamo v svoji politiki, branjevska misel ni na mestu. Ce je v teh zgodovinskih odločitvah kaj naših žrtev, smo nanje ponosni, smo srečni, da jih tudi naši nasprotniki opazijo, te žrtve naj dokazujejo, da so nas veliki trenutki našli na višini v popolni pripravljenosti delati to, kar je dobro za naš narod, kralja in domovino.
JRZ nosilka politike sporazuma
Naša stranka Jugoslovanska radikalna zajednica je nosilka in sonosilka politike sporazuma tudi v novi situaciji in novi vladi. Ker pomeni nova vlada tudi široko koncentracijo vseh sil, je morda njena številčna udeležba v vrhovni državni upravi manjša, ali zato ne manj važna in odločilna. Važna pa je volja in duh vseh članov nove vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev, da najiskreneje. na najbolj bratski način izvajamo politiko narodnega sporazuma in popolne enakopravnosti. Ta skupna volja se popolnoma enako nanaša na Srbe in Slovence kakor na Hrvate.
Bistvena zasluga dr. Korošca za sporazum
Tn je naša dolžnost, da poudarimo, da »mn Slovenci in naši zastopniki v političnem in javnem življenju bistveno mnogo pomagali do zma;e teh načel. S tem in takim programom smo šli iz volitev v volitve, s temi načeli smo zmagovali in dobivali slovensko narodno zaupanje. S takim programom smo šli tndi v zadnje državnozborske volitve in dobili popolno zaupanje celega naroda. Zaradi tf svoje politike smo prenašali irtev ia žrtvijo. Naj omenim samo najnovejše.
Naš voditelj g. dr. Anton Korošec, veste, da je kot notranji minister prenašal težke napade prav zaradi tega, ker je dosledno
izvajal politiko narodnega sporazuma, posebno med Hrvati in v hrvatskih krajih ves čas svojega ministrovanja in se ni dal s te linije premakniti ne v dobrih, ne t težkih časih, ne v miru in ne v »olivnem boju. Naši zastopniki so na vprašanju sporazuma s Hrvati dajali ostavke in isto tako h programom sporazuma stopili znova pred naš politični svet t deklaracijo sporazuma kot nova vlada pred narodno skupščino in senat kraljevine Jugoslavije. Poleg predsednika Cvetknviča je bil na naši strani voditelj dr. Korošec najvztrajnejši pospeševalec ideje sporazuma, najspret-nejši njen zagovornik, ki nad njo nikdar ni obupaval, tudi kadar so jo klevetali in kadar so že mnogi ohupavali, da bo zastala in se izjalovila velika misel obnovitve popolnega bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci. Zaradi veličine dela voditelja našega dr. Antona Korošca smo politiki sporazuma Slovenci dali daleko več kot bi bil normalen naš delež in naša dolžnost. Zato je zmaga sporazuma ludi naša zmaga.
Zato mi poleg vseh drugih moremo in moramo najiskreneje želeti, da bi včerajšnji datum v zgodovini Jugoslavije pomenil zlato srečo in dober začetek za najsrečnejšo bodočnost vseh nas, cele kraljevine. (Viharno pritrjevanje.)
V sporazumu bo močna Jugoslavija
Daj nam ljubi Bog miru in pomirjenja okoli nas, pa bomo prav kmalu vsi veseli in navdušeni znova volili svoje narodno zastopstvo z našimi narodnimi pesmimi na ustnih in narodnimi sim boli na prsih, vsi veseli, da je prestol našega kralja ožarjen v novi ljubezni vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da beli orel Karadjordjevičev (viharni vzkliki kraljevskemu domu) veselo in ponosno dviga notranje utrjeno Jugoslavijo, ki odmeva pesmi veselja in sreče bratov, ko so
OBVESTILO.
Pri objavi izida žrebanja efektne loteri.e Gasilske zajedniee dravske banovine v nedeljski Številki Slovenca dne 20. t. m. so bile pomotoma Objavljen« kot izžrebane nekatere številke srečk in sicer v sledečem:
Mesto	Št.	44635	ie	pravilno	34653
n	Št.	24892	je	pravilno	24829
tf	št. 22466		je	pravilno	2246
»»	št.	10016	ie	pravilno	10061
H	št	4096	ie	pravilno	4069
M	št.	43677	ie	pravilno	43877
••	št.	15143	i«	pravilno	15543
KONGRESNI ODBOR
GASILSKE ZAJEDN CE DRAVSKE BANOVINE
V LJUBLJANI, TYR$EVA CESTA 29
našli pot k izravnavi vseh prepirov in sporov in način novega bratskega življenja, ki temelji na bratskem sporazumu in pravični enakopravnosti.
Naj zakličeni in pnnovim: Molimo za mir. ljubimo kralja in delajmo za slovenski narod in njegovo pravico! (Dolgotrajno odobravanje.)
Ko je minister dr. Mika Krek končal svoj govor, so ga navzočni zl>orovalci navdušeno pozdravljali. Nato je govoril dosedanji poslanec g. Marko Kranjc o delovanju slovenskega dela JRZ, o vladi, banovini in raznih drugih važnih vprašanjih. Bivši senator dr. Schaubach je govoril o narodni vzgoji, katera nam je potrebna zaradi nalog, ki nas čakaio v bodočnosti.
Shod je zaključil predsednik dr Spvšek, nakar je množica skupno zapela »Hej Slovenci*.
Blagoslovitev prosvetnega doma v Voklem
V nedeljo, 27. avgusta, je bila blagoslovitev novega prosvetnega doma v Voklem pri Kranju. Danes velja ta novi dom kot lep spomenik požrtvovalnosti in delavnosti članstva prosvetnega društva »Slomšek«. Ob dveh popoldne se je razvil veličasten sprevod mimo tribune v cerkev k lita-nijam. Na tribuni so se zbrali boter novega doma g. bivši narodni poslanec B rod ar, botra gospa U m n i k o v a, okrajni načelnik g. Lipovšek z gospo. Župan g. U m n i k, dekan g. Skrbeč iz Kranja, župnik iz Šenčurja gosp. Vavpotič, ravnatelj g. Jagodic, ekonom g. Marke ž, iz-seljeniški duhovnik g. švelc, g. dr. M e g u š a r z gospo in drugi. Po litanijah je bil sprejem pokrovitelja g. bana, ki mu je mala deklica izročila lep šopek nageljčkov.
Slavnost pred novim domom je začel šolski upravitelj K u h a r i č iz Voklega, ki je pozdravil g. pokrovitelja in nato je povzel besedo g. dekan Skrbeč, ki je v lepih besedah opisal smisel novega doma, poudaril smisel prosvetne in kulturne vzgoje spioh. V smislu katolicizma in slovenstva se mora vzgajati naša mladina. Nasproti pa se kaže, kakšne so posledice tiste vzgoje, s katero so hoteli zastrupiti našo mladino. Tako vzgojo mi odklanjamo, ta dom, ki bo sedaj blagoslovljen, bo pa žarišče krščanske omike in vzgoje. Nato je gospod dekan ob asistenci blagoslovil novi dom. Po blagoslovitvi je spregovoril g. ban. Čestital je društvu za tako požrtvovalno delo, da se danes, ko se zbirajo oblaki nad Evropo, gradijo domovi. Izrazil je željo, da bo ta novi dom hiša, kjer se bo vzgajala naša mladina v slovenskem duhu, da bo ljubila slovensko besedo, slovensko pesem in bo tudi pripravljena svetinje svojih dedov braniti. Pri tem pa naj ne pozablja, da bo ljubila tudi svojo državo Jugoslovijo. da bo ostala še nadalje inočna. Po hanovih besedah je spregovoril zastopnik Prosvetne zveze in slavnostni govornik gosp. prof. dr. B rum en iz Ljubljane. Po govoru, ki je bil zelo globoko zamišljen, se je pričel telovadni nastop, kjer je članstvo izvajalo krasne točke pod vodstvom g. prof. Dobovška in ge. Elze. Nastopila je tudi lepa skupina narodnih noš ziljanskih,
ki so izvajale stare slovenske plese. Pri prireditvi je igrala godba iz Šenčurja. Po telovadnem nastopu je bila prijetna domača zabava z bogatini srečolovom. Vsa prireditev je potekla v najlepšem razpoloženju.
Zborovanje M JRZ v Brežicah
Preteklo nedeljo je bilo v Brežicah veliko zborovanje mladinske jugoslovanske radikalne zajedniee za krški in brežiški okraj Zborovanja so se udeležili tudi minister na razpoloženju Franc Snoj. bivši narodni |>oslanci Tratnik, Smersu in Vehle, predsednik okrajnega odbora JRZ notar Lesar, kostanjeviški župan Inž. Likar in tajnik banovinskega odl>ora M.IRZ ('ešnevar. Pred. zborovanjem je bil lep sprevod Članov M.IRZ s konjenico in godbo na čelu ter številnimi državnimi zastavami. Mladina JRZ je z navdušenim vzklika-njem našemu mlademu kralju, domovini in voditeljem dala duška svojemu čustvovanju.
Zborovanje je vodil predsednik okrajnega odbora za brežiški okraj Havelka. Za začetek je godba zaigrala državno himno. Pomemben govor je imel g. minister Snoj, ki je obširno raztolmačil potek zunanjepolitičnih dogodkov in sedanji položaj. V svojih izvajanjih o notranjem političnem položaju, ki je nastal v zvezi s sporazumom med Srbi in Hrvati, je naglasil posebno to, da se kompetence in pravice, ki jih je dobila hrvatska banovina, morejo prenesti tudi na ostale banovine S tem smo dobili tudi mi Slovenci zakonito pravico, da dobimo vse to. kar so dobili Hrvati. Ko se bo uredba o prenosu kompetenc začela iz vajati, bomo tudi mi Slovenci dobili vse, kar na šim prilikam, težnjam in potrebam odgovarja.
Govor g ministra so številni zborovalri ponovno prekinjali z navdušenim pritrjevanjem ter vzklikanjem naši državi, kralju in našemu voditelju dr. Korošcu. Za ministrom g. Snojem sta govorila še bivša poslanca gg. Tratnik in Smersu. Tudi ta dva govora sta izzvala med zborovalci veliko navdušenje. Po govorih je bilo politično zborovanje končano z narodno himno, ki so jo peli vsi navzočni člani M.IRZ.
Tudi to zborovanje je pokazalo, da je velika večina slovenske mladine zvesta svojemu narodnemu voditelju in da je moč naše stranke predvsem v mladini.
25.000 dolarjev je bilo razpisanih na njegovo glavo, pa se je zločinec prijavil sam
Pred kratkim smo poročali, da je policija v New Yorku razpisala veliko nagrado v znesku 25.000 dolarjev za tistega, ki bi ji — živega ali mrtvega — izročil v roke nekega roparja in večkratnega morilca z imenom Louis Lepke (z drugim imenom Buchhalter). Razpis te nagrade je Sel v več tisoč izvodih po vsej Ameriki in vsa policija je bila na lovu. da ujame zločinra, ki je bil tudi uradno proglašen za »sovražnika države štev. 1«.
Zločinec pa očividno nikomur ni privoščil visoke nagrade in se je prijavil sam. Načelniku ameriške tajne policije Edgarju H oo ver ju je tajen kraj. kjer ga lahko dobi. Ta je res z nekaj detektivi šel ob napovedanem času na tisti kraj — v Manhattanu — kjer se mu je zločinec prostodušno izročil. S tem je bil končan največji »človeški lov v zgodovini Amerike«. Lepke je z nasmehom pripovedoval načelniku taine policije, da se je že pred dvema letoma naselil v New Yorku, kier je vse do zadnjega nemoteno in Se dokaj udobno živel. Sedaj je Sel v roke Hooverju. da načelnik newyorškp policije Dewey, ki je na njegovo glavo razpisal nagrado, ne bi iz tega koval politične reklamp, čp bi se mu morda lov 1p posrečil. Druga poročila, ki np izvirajo naravnost od zločinca sampga, pa pravijo, da si je LepkP med tem Že vse pripravil za svojo ohrnmbo in da so je izročil oblasti špIp, ko jp smatral, da ie prišel tudi za lo ugoden trenutpk — bolj ugodpn kot Sp nadalje izmikali sp tiralici. Oovoriio o vplikih vsotah, s katprimi ie pričp pripravil do tpga. da bodo molčalo, in Sp o večjih, s katerimi si je najel množico branilcev.
1
$25,000 REWARD
DEAD OR ALIVE
Twrwr»-nv« tMOUSMVS OQIUMMIHNN»ttiCli,«ltM .I i..n..„..	KCMUTI«	OU«
aucHunn. u>wi» »uciurovu. U>V» «*««*, loui» *AUV»^ AM COHC*. UMI« »trmI. lOUK —oo»mr
W*NTED TO* CONSPIRACV ANO EXTOBTION
i UMU, «• i*.	n«*aJ
■ i... — • ■ •
H m mW
iprv
% 01-KI ® 4
JL.UJW» i. VAI.RNTINH, fnficr Cmm.™*««,
Letak, ki ga je policija dala razširiti po vsej
Ameriki in vsebuje tiralico in raipin nagrade.
2}hoJ&*ie novice
Koledar
Torek, 29. avgusta: Obglavljeni« Janeza Krst-nika. Sabina. Ščip ob 23.09. Herschel napoveduje lepo vreme.
Sreda, 30. avgusta: Roza Limanska, devira; Pa mahi j.
Novi grobovi
f Milan Pa c
V nedeljo popoldne so v Ljubljani pokopali 25 letnega keramika g. Milana Puca. Rajni je že več let bolehal za jetiko, dokler ji ni po trimesečnem hudem trpljenju podlegel. Bil je izmed vidnejših naših mladih keramikov. Njegovi izdelki, prefinjeni s posebno, čisto njegovo intimnostjo in nežnostjo, so se odlikovali po originalnosti. Zadnja leta je prav zaradi bolezni opustil ta dela. Nenadomestljiva vrzel je nastala z njegovo smrtjo zlasti na naših prosvetnih odrih, kjer se je do zadnjih moči udejstvoval. Bil je duša in srce Rokodelskega odra v Ljubljani. Ko se je pred leti po poslu naselil v Belgradu. se je z velikim navdušenjem in požrtvovalnostjo vrgel na delo v tamkajšnjem prosvetnem društvu, ki je prav po njegovi zaslugi zaživelo, kakor še nikoli prej. Nepozaben je njegov »Osburne« v »Koncu poti« in njegova uprizoritev misterija »Anima«, dana v čast novoimenovanemu belgrajskemu nadškofu msgr. dr. Ujčiču. Rajni Puc »e je odlikoval kot režiser in preizkušeni igralec velike umetniške sile in velikega znanja. Mlad se je moral posloviti in pustiti mnogo načrtov in naših upov neizpolnjenih. Umrl je poln vere v Boga in globoko vdan v Njegovo voljo.
Kako priljubljen je bil pokojni Milan Puc, Je pričal njegov pogreb. Udeležilo se ga je izredno mnogo občinstva in dolga vrsta članov rokodelskega društva z društveno zastavo. Pevski zbor mu je pred Zavetiščem sv. Jožefa in ob grobu zapel žalostinke pod vodstvom g. Lavriča. Pogreb je vodil mestni župnik g. Janko Barle. Ob odprtem grobu se je od blagega pokojnika poslovil predsednik rokodelskega društva g. kanonik Alojzij Stroj. Poudarjal je zlasti njegovo požrtvovalno delavnost za vsestranski napredek društva. Zaradi svoje velike ljubezni do obrtne organizacije bo ostal blagi g. Milan Puc. vsem v trajnem spominu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala
gdč. Frančiška Učak. Pogreb bo izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 danes popoldne oh pol 5. — Med nebeške krilatce je poklical Bog 6 letno hčerko-edinko fipelco Ljubico H a m. Pogreb bo danes popoldne ob 5 iz hiše žalosti Šmartinska cesta 11 na pokopališče k Sv. Križn.
+ V Žalni pri Višnji gori je umrl g. Anton Kasteli.c, posestnik, bivši župan občine Žalna in odbornik Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico. Pogreb bo danes ob 9 dopoldne v Višnji gori.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše sožaljel
Osebne novlee
= Imenovani so za uradniške pripravnike v IX. pol. skupini diplomirani tehniki Zvonimir Kos, Anton .lakaš, Edvard Kikelj, Franjo Žemba, Henrik Fideršek in Franjo Trinajstič.
= Napredoval je v IX. pol. skupino drž. mojster Mirko Brežnjak.
= Za učitelja glasbe na klasični gimnaziji v Ljubljani je nastavljen g. Danilo Cerar.
= Izstopil je iz državne službe uradniški pripravnik v IX. pol. skupini Andrej Armand.
Na potovanju in doma ne pridete v zadrego, če
ste založeni s siamiževimi konzervami.
—	Dr. A. Korošec v Vratih. Lepo zadnjo nedeljo avgusta je naš narodni voditelj dr. Anton Korošec, ki letuje v Begunjah, porabil za izlet v romantična Vrata pod našim očakom Triglavom. Novica o tem se je hitro raznesla po Mojstrani. Ob povratku Iz Vrat je g. dr. Korošca namreč pri slapu Peričniku pričakala strumna Četa slovenskih fantov in naraščajnikov ter zastopnikov prosvetnih organizacij. Našega voditelja je pozdravil g. župan iz Mojstrane Viktor Janša in mu v imenu občine želel dobrodošlico, mala deklica v narodni noši pa mu je izročila šopek planinskih cvetlic. G. dr. Korošec se je z vsemi prijazno pozdravil in pogovarjal.
—	Državno priznano Trgovsko učilišče R o -bi da s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15., vpisuje v enoletni tečaj v« a k dan. Dijaki zavoda imajo ugodnosti rodbinskih dofklad, žel. voznih kart itd. kakor dijaki državnih šol.
—	Na taboru bojevnikov bomo dne 3. septembra vsemu svetu povedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno proti vojni. Toda priti morate vsi rodoljubi na tabor, da bo glas čim mogočnejši.
—	Na jugoslovanskih železnicah Imajo obiskovalci Ljubljanskega velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko dobe potrdilo o obisku velesejma. imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 28. avgusta do 11. septembra, vračajo pa se od 2. do 16. septembra.
—	Na uršulinski meščanski šoli v Mekinjah so popravni izpiti 30. in 31. avgusta ob 9. Vpisovanje je 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 in od 14 do 18. V vpisovanju naj prinesejo učenke zadnje šolsko izpričevalo in s 5 din kolkovano, točno izpolnjeno prijavo. Učenke, ki se vpišejo na novo, naj prilože tudi krstni list. Otvoritvena služba božja bo 1. septembra ob 8. Takoj nato se začne pouk. Gojenke morajo biti v zavodu 10. septembra do 17.
—	Napredek mlekarskega zadružništva na Gorenjskem. Mlekarstvo je že od nekdaj važna panoga v gospodarstvu gorenjskega kmeta; tudi mlekarsko zadružništvo na Gorenjskem je staro že več desetletij. Da se gorenjskim mlekarskim zadrugam omogoči še večji razmah in napredek, se je lani osnovala v Kranju Gorenjska mlekarska zadruga, ki bo s pomočjo kr. banske up*ve dravske banovine zgradila v Kranju novo mlekarno, ki bo ustrezala tako rekoč potrebam vse Goren'ste. Mode! in načrte te nove mlekarne si boste lahko ogledali na mlekarski razstavi na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra. i
—	Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavode — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska eesta
15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izveatja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena stroiepisnic« s 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od miniatrtsva, ima pravico javnosti (veljavnost iz-
Eričeval, rodbinsko doklade, Železniške karte), olnina zmerna. Zahtevajte prospekt.
—	Sprememba Imena pošte. S 1. septembrom t. 1. se spremeni naziv pošte »Videm pri Krškem« v »Videm ob Savi«.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, Se na prazen islodec en kozarec naravne »Franz-Josct« grenčice.
—	Za planinski tabor, katerega priredi Slovensko planinsko društvo dne 3. septembra t. 1. na Plešivcu, je generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu s svojim odlokom z dne 24. avgusta 1939 Br. 78505-39 vsem udeležencem odobrilo 50 odstotni popust od normalne cene na državnih železnicah za vožnjo do Slovenjega Gradca in nazaj do izhodiščne postaje. Kupljena cela vozovnica in železniška legitimacija K-13, ki jo dobite s predložitvijo za letošnje leto overovljene članske izkaznice SPD, velja za brezplačen povratek. Navedeni popust velja do Slovenjega Gradca za potovanje v času od 1. do 3. septembra 1939 in za povratek iz Slovenjega Gradca za čas od 3. do 5. septembra za vse razrede osebnih In brzih vlakov. Obrazec K-13 mora biti potrjen od vodstva planinskega tabora na Plešivcu dne 3. septembra 1939. Planinci, izrabite ugodnost znižano voznine ter se udeležite planinskega tabora v čim večjem številu. Iz Ljubljane bodo imeli udeleženci šo posebne ugodnosti v tem, ker vozi v soboto, dne 2. septembra t. 1. ob 14.30 izpred evangeljske cerkve poseben avtobus do vnožja Plešivca do Suhadola. Povratek od Suha-dola je v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 19, tako da prispejo izletniki v Ljubljano okrog 22. Prijavite se za avtobusni izlet čimprej v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
—	Drž. meščanska šola v Žalcu. Završni izpiti bodo v sredo, dne 30. avgusta, popravni izpiti za ostale učence pa 31. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, naj prinesejo s seboj zadnje letno izpričevalo, potrdilo o davkih za odmero šolnine in krstni list. Služba božja bo dne 9. septembra, pričetek rednega pouka pa 11. septembra. Podrobnejša navodila so objavljena v letnem izvestju in na razglasni deski v šoli.
—	Družba sv. Mohorja izda ▼ prvih dneh septembra prvi del Modcrndorferjeve Slovenske začetnice.
—	Za letošnji kongres Zveze planinskih drn-štev kraljevine Jugoslavije, ki bo dne 8. in 9. septembra t. 1. v Nišu in ki je zvezan z izleti v okolico Niša in v Bolgarijo, je generalno ravnateljstvo državnih železnic odobrilo polovično voznino s svojim odlokom z dne 24. avg. 1939 Br. 78696-39. Udeleženec kongresa mora kupiti na odhodni postaji cel vozni listek in železniško izkaznico K-13 na podlagi za leto 1939 overovljene članske izkaznice svojega planinskega društva. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek, ako ima udeleženec kongresa na obrazcu K-13 potrjeno, da se je udeležil kongresa Zveze. Ugodnost znižane voznine velja za potovanje v Niš v času od 6. do 9. septembra t. 1., a za povratek iz Niša do izhodišča postaje za čas od 9. do 16. septembra t. 1. Podrobne informacije o izletih po kongresu Zveze v Nišu dobite v pisarni Zveze planinskih društev v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1., tel. 40-56.
—	Na meščanski Soli v Mežici bodo popravni izpiti v četrtek, dne 31. avgusta od 8 dalje. Vpl-Rovanje pa bo 1., 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8 dalje. Novinci naj pridejo k vpisovanju V spremstvu staršev oziroma odraslih svojcev. Učenci, ki prestopajo z ljudske šole na meščansko šolo, morajo pri vpisu predložiti izpričevalo. (Dijaška knjižica oziroma šolski izkaz ne zadostujeta.) Ostale podrobnosti so priobčene na uradni deski.
—	Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje za I. razred dne 1. septembra od 8 dalje. Prinesti je treba s seboj zadnje šolsko izpričevalo o položenem sprejemnem izpitu, krstni iist in potrdilo davčno upravo za odmero šolnine. Dne 2. septembra se l>odo vpisovali učenci za ostale nižjo razrede, dne 4. septembra pa za učenci V. in VI. razreda. Vnanji peto- in šesto-šolci dobe oskrbovalnino za znižano ceno. Dne 5. septembra se vpisujejo dijaki z drugih zavodov in zamudniki.
—	Važno za učence trgovskih akademij in šol. Založba »Stroka« v Ljubljani je založila učno knjigo prof. ing. V. Č r n e t a »Trgovska aritmetika« I. in II. del, ki je odobrena kot učbenik od pristojnega ministrstva za trgovske akademije. dvorazredne trgovske šole, abiturienlske in druge enoletne trgovske tečaje. Knjiga ie natisnjena in izide pravočasno za začetek šolskega leta. Založba opozarja učence, da je ta knjiga edini odobreni učbenik za naštete šole; druge podobno knjige se pri pouku ne smejo uporabljati.
—	V. Vodopivec: Devet blagoslovnih pesmi 7.a mošan zbor Izdal in opalografirsl Roman Pahor. Čeprav Vodopivec v svojih skladbah ne izraža kakih globljih misli, vendar jih naši zbori radi pojejo. Lahke so, pa kljub temu glasbeno neoporečne; melodije skladatelju lepo tek6, tudi v harmoniji ne čutimo nlkakih nasilnih prehodov in skokov. Tudi te blagoslovne pesmi imajo vse značilnosti Vodopivčevega sloga, zato se jih bodo cerkveni zbori, ki imajo zaradi lahke in pevne skladbe, z veseljem oprijeli.
—	Litijska krajevna Kmečka zveza je s svojimi člani priredila kmetijako-strokovno potovanje po Gorenjskem. Tega potovanja se je udeležilo 72 članov. Na tem potovanju smo si ogledali naprednejša gospodarstva gorenjskih posestnikov, kakor:
gosestvo g. Brodarja. g. Strcina in g. Burgerja. Na rezjah smo imeli skupno sv. mašo. Ker nam je čas dopuščal, smo si ogledali tudi Bled in okolico. Z vidnim zanimanjem so si naši člani ogledali vse praktične gospodarske naprave gorenjskih kmetov. Z zadovoljstvom nad tako lepim sprejemom smo se z veseljem vračali na svoje domove, zavedajoč se, da nam bo to potovanje mnogo koristilo za naše lastno bodoče delo. Izrekamo najlepšo zahvalo vsem onim gg. gospodarjem, ki so nas tako prisrčno sprejeli in razkazovali svoja posestva.
—	Opozarjamo na Izredno ugodno priliko potovanja s posebnim vlakom v Belgad na dan 2. septembra t. 1. Cena 145 din po osebi. Vse prijave in informacije sprejemajo vse biljetarnice Putnika.
—	Samo do 31. avtfuita vpisujemo za tridnevni izlet v Gorico-Tret ali pa v Padovo-Bcnetka (v
tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze) od 8. do 10. septembra. Avto bo vozil skozi Vipavsko dolino. Romanje na Svato goro in na grob sv. Antona, izlet v zanimive Benetke. Spotoma obiak vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivoati. Brezplačna podrobna navodila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra napis 17.
—	Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SANOPEDOM, da jih ohraniš zdrave. • Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Hud p«a f« popadal 8 letnega Mirka Habiga, sina tovarniškega delavca iz Gradca pri Litiji. Pe6 je fanta pošteno ogrizal v levo nogo.
—	Previdno ravnaj z živino! Tudi žival lahko nehote povzroči hudo nesrečo. Posestnik Slefan Donša iz Ivanjec v Prekmurju 'je gnal živino v hlev. Med vrati ga je krava tako hudo pritisnila k podboju, da mu je zmečkala prste na roki. Štefan Kerčmar, 16 letni posestnikov sirfiz Pužavec pa bi na paši skoraj prišel ob življenje. Telica ga hudo z rogom sunila v prsa in mu odprla tako veliko rano, da 60 se pokazala pljuča. Odpeljali so ga brž v bolnišnico v Mursko Soboto, kamor so pripeljali tudi posestnika Antona Vogrinčiča iz Bakovec. Ko je na njivi oral. so se mu iz neznanega vzroka sprašile krave. Orač jih je hotel zadržati, pri tem pa je padel pod plug, ki eo ga krave potegnile čeženj in mu povzročile precej hude poškodbe.
—	Na vile jo Je nabodel. V Markišavcih pri Murski Soboti se je posestnica Karolina Franko prepirala e svojim sosedom. Beseda je dala besedo in ko je razsrjeni posestnik menil, da v besedah ne more biti kos svoji sosedi, se je hudo spozabil in zabodel Frankovi vile v obraz, pri čemer ji je prizadejal nerodne poškodbe, da je morala v bolnišnico.
po cUžovi
*	Strahovita avtomobilska nesreča pri Novem Sada. Na mednarodni cesti v bližini Novega Sada se je predsinočnjkn pripetila strahovita avtomobilska nesreča, ia je zahtevala doslej dve človeški življenji, dve osebi pa sta tako hudo poškodovani, da visi njuno življenje na nitki. Avtomobil, v katerem sta 6e vozila major Stevan Gjurovljevič in profesor Blaž Puljevič iz Subotice, je hotel prehiteti avtomobil ,v kaleram sta se peljala polkovnik Gjurič in njegova soproga. Major Gjurovljevič, ki je vozil prvi avtomobil, pa ni bil dosti vešč šoiiranja, ker ja šele pred dvema mesecema položil šoferski izpit. Avtomobila sla se zadela in oba razbila. Major Gjurovljevič in prof. Puljevič sta ostala na mestu mrt"a, polkovnik Gjurič in njegova žena pa sta pri nezgodi dobila smrtnonevame poškodbe.
*	Cisti almnini) iz baukaita je pričela izdelovati tovarna aluminija v Lozovcu pri Šibeniku.
*	Tudi ▼ Slavoniji imajo vampirja. Zdi ie, da so
v naših južnih krajih prišli vampirji vseh vrst že kar v modo. V okolici Bjelovarja že dclj časa straši najbrž kakšen nenormalen človek, ki nadleguje mlada dekleta pa tudi odrasle ženske. Med ženstvom v okoliš Bjelovarja je zaradi tega zavladal velik popi ah, tako da se nobena ne upa sama na polje, niti biti sama doma. Neka ženska je šla predvčerajšnjim Iz Granice v Požego na sejem. Med potjo je opazila, da se iz koruze ob cesti motovili strašna postava. Bi! je to z brado in brki močno poraščen moški v rdeči srajci in črnim klobukom čudne oblike. Ko ga je ženska zagledala, je takoj pričela na vse kriplje bežati. Posrečilo se ji je, da je »vampirju« ušla. Orožništvo vneto išče »vampirja«, toda le-ta se ana uspešno skrivati.
*	Nova palača Borze dela ▼ Skoplju je bila te dni dograjena. Stavbni stroški so »lašali dva in pol milijona dinarjev. Sredi septembra bo nova zgradba izročena svojemu namenu.
Tabor kmečke mladine
za Šaleško dolino
V nedeljo, 3. septembra bo v škalah pri Velenju
velik tabor naše kmečke mladine organizirane v MKZ — iz vse šaleške doline
Do pol 10 dop. zbiranje gostov, ob 10 blagoslovitev prapora MKZ v Skalah, nato sv. maša s pridigo. Sledi zborovanje na prostem. Popoldne po večernicah bo v dvorani veseloigra iz kmeč. življenja.
*	Narodna železniška nezgoda se je pripetila te dni osebnemu vlaku v bližini postaje Šolana v Bosni. Ko je vlak vozil čez most v bližini postaje, je iztiril zadnji vagon in se tako nevarno nagnil čez most, da bi se skoraj zvrnil v 35 metrov globok prepad. Strojevodja je takoi ustavil vlak. Potniki, ki ao bili v iztirjenem vagonu, so utrpeli lažje praske. Morali so izstopiti in oditi v druge vagone. Ker iztirjenega vagona niso mogli spraviti nazaj na tračnice, »o ga na licu mesta razdrli ter ga tako odstranili s proge. To delo je trajalo polnih šest ur in je seveda zaradi tega ves ta čas zastal železniški promet.
*	Zborovanje planincev iz vse držav« bo letos v dneh 8. in 9. septembra v Skoplju. Izven zborovanja so predvidene razne skupinske ture v mscedonskc gore in vožnja v Bolgarijo. Udeleženci zborovanja uživajo 50 odstotni popust na vseh jugoslovanskih železnicah.
*	»Leteča lekarna« se imenuje veliko letalo mane nemške tvornice za zdravila »Bayer«. V četrtek je to letalo pristalo v Zagrebu, kjer je odložilo veliko pošiljko raznih zdravil za malarijo za zagrebško zastopstvo Bayerja. V petek dopoldne le letalo odletelo v Belgrad, kjer je prav tako odložilo večjo količino zdravil. Ko se bo vračalo nazaj v Nemčijo, bo vozilo s seboj tudi zastopnike jugoslovanska lekarnarske zbornice.
*	Mandolinist. ki ovira noč in dan. Zagrebški mandoliniet Kamilo Grašič je pred kratkim postavil svojevrsten rekord. Igral je na mandolini nepretrgoma 156 ur. Zdaj se je Grašič odloČil, da ta svoj rekord potolče z novim. To pot si je Izbral Varaždin za evojo »senzacijo«. Pričel ie eviratl v soboto zjutraj ob šestih v varaždinski kolodvorski restavraciji in doslej še ni nehal. Grašič ee odpočije vsake tri ure po štiri minute In takrat tudi kaj malega použije.
*	Drzen roparski napad t Novem Sadn. V soboto ponoči so vdrli v hišo vrtnarja Mija Cvetkoviča v Novem Sadu štirje zakrinkani roparji. Cvetkovič je že ležal v postelji, njegova žena pa je še delala v kuhinji. Roparji eo začeli ženo pretepati, da bi jo tako pripravili do tega, da bi povedala, kje je v hiši denar. Toda Ženska je trdovratno molčala. Ko je od pretepanja padla v nezavesl. so odšli rooarii v sobo. kier so ori-
Ljubljana, 29. avgusta
Gledališč«
V ponedeljek 4. septembra «e bodo začeli •prejemati abonenti za novo gledališko sezono. Razpisani so: Premierski, Sreda, Četrtek ter A in B. Lanskim al>onentom so rezervirani njihovi lanski sedeži do sobote 9. septembra opoldne. Zaključek abonmaja bo v soboto 16. septembra. Cene iste kakor lani. Vse prijatelje našega gledališča vabimo, da vstopijo v krog 6talnih gledaliških al>onentov. Abonma je največja sigurnost, da vidi vsak ljubitelj gledališča vse predstave in najvažnejše uprizoritve celo sezono, poleg tega pa še po tako ugodnih in nizkih cenah, kakor jih nudi naše gledališče 6vojim abonentom. Aboneriti se bodo spejemali v veži dramskega gledališča dnevno od 10—12 in od 15—17. Abonma, se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
Radio Ljubljana
Torek, 29. avgusta: 12 Znane koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kmečki trio — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Ob 90letnici južne železnice (Ludvik Mrzel, Ljubljana) — 20 Rossini: Viljem Teli, fantazija (plošče) — 20.10 Tujci — naši gostje (g. prof. E. Boje) — 20.30 Koncert lahke glasbe izvaja Radijski orkester, vmes poje plesne pesmice g. Mirko Premelč — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Mojstri harmonike (plošče).
Drugi programi
Torek, 29. avgusta: Belgrad: 20 Nar. pesmi
—	20.30 Čelo in klavir — 21 Simf. konc. — Zagreb: 20 Zab. konc. — 21 Luzem — Praga: 20.10 Nar. pesmi — 21 Simf. konc. — Bratlsava: 20.10 Igra — 21 Simf. konc. —.Sofija: 19.15 Nar. gl.
—	20 Kvartet — 20.50 Ruske romance — Varšava: 19.30 Ork. in solisti — 21.05 Luzem (Simf, konc.)
—	Budimpešta: 19 40 Puccinijeva opera »Tosca«
—	22 Jazz 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Kom. gl. — 21 Opera »Miranda« — Rim-Bari: 21 Simf. kone. — 22.20 Violina — Dunaj: 19.15 Zbor — 20.15 Sedmograška spevoigra — Berlin: 19 Operna gl. — 20.15 Plesna gl. — Hzmburg: 20.15 Čaj-kovskega konc. — Lipsko: 20.15 Vojaške pesmi
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Poizvedovanja
Damskl dežnik se je našel v nedeljskem vlaku. Naslov v upravi lista.
Zavitek, koc in steklenica ča|a so bili najdeni v bližini glavnega kolodvora. Dobi se na Miklošičevi cesti 6 Foto Studio.
čeli na satanske načine mučiti Cvetkoviča. Toda tudi ta jim ni hotel izdati, kje ima skrit denar. Tal^o so morali roparja oditi praznih rok. Cvetkoviča in n;egovo ženo eo prepeljali v bolnišnico, ker so njune poškodbe precej resnega značaja.
*	Prijatelju odgriznil uho. Kmet Stevič v Velikem Gradištu se je zaradi neke malenkosti spri s svojim prijateljem kmelom Mikičem. Ko je ohema zmanjkalo besed, sta se spoprijela in med ruvanjem je Stevič Mikiču odgriznil levo uho. Mikič je od strašne bolečine padel v nezavest. Stevič se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi hude telesne poškodhe.
*	Štiri leta ječe za uboj sina. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici ee je v sohoto zagovarjal premožni kmet Pavel Dorn iz Rume. Obtožnica ga je obtoževala, da je leto« 22. julija v nekem bufetu v Rumi z nožem zabodel svojega sina Matija do smrti. Dorn je na prigovarjanje svoje druge žene razdedinil Matija, sina iz prvega zakona. Zaradi tega so že leta bili v družini na dnevnem redu hudi prepiri. Kritičnega dne sta se oče in sin srečala v nekem bufetu v Rumi ter se spet sprla. Ko je Dom pričel groziti Matiji, je ta razgalil prsa in za-kllcal: »Zahodi!« Dorn je potegnil nož in zabodel sina s tako silo. da je čez pol ure izdihnil. Sodišče ga je po kratki razpravi obsodilo na štiri leta ječe, štiri leta izgube častnih pravic, na plačilo odškodnine vdovi pokojnega eina v znesku 10.000 din in na plačilo 45.000 din kot vzdrževalnim* za tri njene otroke.
*	Soproga poljskega predsednika vlade na poti skozi Zagreb. V 6ohoto ponoči je potovala skozi Zagreb iz Itali je soproga pol skega ministrskega predsednika Sladkovskega. Na kolodvoru jo je pozdravil zagrebški poljski generalni konzul. Gospa Sladkovski potuje preko Bukarešte v Varšavo.
*	Velik ciganski proces v Petrovgradu. V soboto se je pričel pred velikim senatom okrožnega sodišča v Petrovgradu velik proces proti ciganski tolpi, ki Ima na vesti sedem roparskih umorov. Na zatožni klopi sedi 18 ciganov. Obtožnica, ki našteva njihove zločine, obsega 30 strani. Obravnava proti ciganom bo trajala 14 dni.
Anekdota
Slavnega kirurga Rudolfa Vischowa je v neki družbi vprašala neka gospa: »Gospod tajni 6vetnik, ali je res, da ljude lahko žive tudi brez slepega črevesa?«
»Kako to mislite?« vpraša Visc.how. »Bolniki lahko, kirurgi pa ne!«
»V radiu: Sedaj bo doktor Majer ime! predavanje z naslovom: Kako se izognemo prometnim nesrečam.«
Drugo jubilejno romanje na Sveto goro
Tretji vlak romarjev, ki so šli počastit sveto-gorsko Kraljico, se je v nedeljo zvečer vrnil Se malo pred napovedano uro. Počakali so romarje vlaki v vse smeri. Drugo romanje se je vršilo prav po istem sporedu kakor prvo. Ogledali so si najprej Trst in morje ter se dobri dve uri vozili v navdušenem razpoloženju po njem. Spotoma v Gorico so obiskali tudi sedaj veličastno in svojevrstno vojno pokopališče v Redipulji. Italijani z občudovanja vredno spoštljivostjo čuvajo ta njim tako sveti kraj.
Vlak je potem oddrdral proti Gorici ln kmalu smo zagledali naš cilj — Sveto goro, kjer prebiva naša Kraljica na mestu, ki si ga je prav pred štiristo leti sama izbrala. Zdaj je prihajal že drugi tisoč Slovencev iz Jugoslavije, da se pokloni svoji Kraljici in materi, ki je štiristo let z visokega prestola branila svoj narod.
Iz Gorice so avtobusi potegnili 607 romarjev do prevala, nato pa se je zvrstila dolga procesija z gorečimi baklami po vijugasti cesti navzgor. Iz vse dolge vrste je kipela neprestana molitev in petje. Ko so se romarji že približali svetišču, je na Sveti gori zvon zazvonit, prav kakor so peli v procesiji:
»Na Sveti gori zvon zvoni, »	Hite k Mariji romarji.. .<
Procesija je trajala dolgo uro, preden je zadnji romar prispel v veličastno Marijino svetišče. Koj nato je stopil na lečo g. dr. Jerko Gržin-čič in v toplih besedah govoril o dobri naši materi Mariji, ki nas brani in varuje v vseh nevar-
nostih. Po govoru so romarji navdušeno odpevali pri litanijah in še potem so se vrstile pesmi Mariji na čast do pozne, pozne noči. Šele ob dveh so orglo utihnile.
Ob osmih je g. prošt Ignacij Nadrah stopil na prižnico ter v prelepem govoru bodril romarje, naj le pojo Mariji, svoji milostni materi in za mir naj jo prosijo. Ona sama, svetogorska Marija, dobro ve, kaj pomeni vojska, saj je morala bežati s svojega prestola na Sveti gori, njeno svetišče je bilo v razvalinah, griči in hribi okrog in krog pa so s prelito krvjo poškropljeni in napojeni...
Med sv. mašo gospoda prošta se je vse ljudstvo pridružilo pevcem na koru, da je donela pesem za pesmijo pred Marijin prestol. Romarjem bodo ti zadnji slovesni trenutki ostali nepozabni.
Kmalu po sveti maši so se začele gruča za gručo trgati spred svetišča in so se spuščale do prevala, odkoder so jih avtobusi zvozili do Gorice. Popoldne že pred drugo uro pa so se romarji začeli zbirati na severnem kolodvoru, stopili so v velik gost krog in do odhoda prepevali vesele in domoljubne pesmi. K slovesu so prišli tudi Go-čani, kdor je mogel, ter so se s solznimi očmi poslovili od romarjev.
Veselo razpoloženje je trajalo vso pot do Ljubljane.
Romarjem se je toliko čustev in spominov v dveh prekratkih dneh vtisnilo v dušo, da jih bodo le poiagoma razbirali in pripovedovali svojcem, kako lepo je bilo pri Mariji na Sveti gori in kako veselo med potjo.
II. slovenski dan na Kočevskem
Kočevski Slovenci vabijo slovensko ljudstvo na svoj »II. slovenski dan na Kočevskem«, ki bo v
nedeljo, 3. septembra v Mozlju z otvoritvijo in blagoslovitvijo prvega slovenskega Prosvetnega doma na Kočevskem pod pokroviteljstvom narodnega voditelja g. Antona Korošca.
Slovenski dnevi na Kočevskem so se pričeli lani osorej v Kočevju pod pokroviteljstvom in z govorom takratnega notranjega ministra dr. A. Korošca in obetajo biti važni mejniki v prosvetnem in narodnem življenju kočevskih Slovencev. Lani se je obhajal na prvi slovenski dan dvajsetletni jubilej otistoja naše države in napravil načrt za nadaljnje delo, letos pa bo II. slovenski dan v znamenju že ustvarjene ideje z otvoritvijo Prosvetnega doma v Mozlju, ki je prvi na Kočevskem. Slovenski dan privabi domala vse Slovence, živeče na Kočevskem, ki smatrajo ta dan za svoj praznik, 6e ga vesele in so ponosni nanj. Pridejo pa tudi okoličani in Slovenci od blizu in daleč, kar tolažil no vpliva na kočevske Slovence, ki so mnogi tako osamljeni med drugorodci, da zaradi svoje revščine le redko pridejo v večjo slovensko družbo. To pa jim tudi vliva nov pogum in nove moči za težko gospodarsko in narodno življenje. Letos je spored Slovenskega dneva v Mozlju zelo pester. Na predvečer (v solioto) zakurijo slovenski fantje v Mozlju in okolici kresove. V nedeljo ob pol 9 se zberejo udeleženci pri kapelici pod Mozljem, ob 9 slavnostni sprevod skozi Mozelj k. novemu'domu, kjer bo vseučiliški prof. dr. Fran Lukman blagoslovim dom in opravil sv. mašo z govorom. Nato se prične slovesno narodno zborovanje s pozdravi odposlancev s Kočevskega in drugod, in govora glavnih govornikov: urednika g. Terseglava in bivšega nar. poslanca g. Škulja. Ob 2 je telovadni nastop članov in mladcev FO in članic DK, nato »ziljsko štehvanje« na telo-vadišču. Ljudska veselica z godbo in ribolovom zaključi celodnevno slavje, ki ob ob vsakem vremenu!
Pridite — organizacije v krojih, drugi v narodnih nošah, društva z zastavami. Mozelj je tudi lepa izletna točka na cesti proti vinorodnemu Maverlu in Črnomlju. Dohod z vlakom ob 8 v Kočevje, kjer je za prevoz v Mozelj preskrbljeno (9 km od Kočevja).
Pridite, bratje in sestre, da pokažemo, kako Slovenci ljubimo svojo kril
Škofjeloški muzej odprt
Škofja Loka, 27. avgusta.
Danes je bil tukaj slovesno odprt mestni muzej, ki ga oskrbuje posebno Muzejsko društvo v Škofji Loki pod predsedništvom zgodovinarja g. prof. dr. Pavla Blaznika. Ob 11 dopoldne se je v posvetovalnici škofjeloške mestne občine zbralo lepo število predstavnikov loškega javnega življenja, celotni mestni odbor, predstavniki oblasti, predvsem zastopnik bana g. prosv. inšp. dr. Lovro Sušnik, načelnik loškega okraja g. Kaki, zastopnik komandanta polka polkovnik Gladič, ravnatelj Dolenc, dosedanji bivši poslanec škofjeloškega okraja, mestni župan Ziherl, banovinski svetnik Planina ter zastopnika muzejskih društev univ. prof. dr. Kos in dr. Zontar. Vse te je imenoma pozdravil predsednik dr. Blaznik, ki je v svojem govoru podal zgodovino zasnutka mestnega muzeja, ki je bil podan z obrtno razstavo pred leti, dočim je zamisel izšla iz kroga škofjeloških profesorjev. Naznačil je tudi naloge loškega muzeja, ki je sedaj šele začel živeti, ima pa pred seboj še velik razvoj in veliko dela. Za njim je v imenu bana dr. Natlačena pozdravil zamisel loškega muzeja dr. šušnik, na kar jo mestni župan Ziherl v imenu mesta- pozdravil novo kulturno postojanko v mestu in obljubil vso svojo pomoč in naklonjenost mestno uprave. V imenu muzejskih društev v Sloveniji pa je pozdravil otvoritev univ. prof. dr. Kos. S tem je bila slavnostna otvoritvena seja končana ter so prireditelji razkazali gostom in občinstvu zbirko loških zanimivosti, ki so jih razstavili v 4 sobah. O vsebini muzeja smo pa v našem listu že poročali. Kogar zanima razvoj loškega okraja, si bo ogledal mestni muzej v mestni hiši.
^ Litija
Morda bo kdo rekel od naših naročnikov, da Se v časopisih vsega spomnimo, bodi to važno ali ne, le bivšega g. kaplana Ivana Pavlina, ki nas je pred 10 dnevi zapustil pa ne. Odšel je od nas nepričakovano, ker ga hoče imeti Bog na drugem mestu svojega vinograda. Zares, komaj je bil dobro zastavil pri nas, da je šlo delo prav uspešno k napredku, pa je moral iti, ko ni pričakoval ne on ne mi, ki smo ga izgubili. Samo dve leti je deloval pri nas, pa so bili sadovi njegovega dela zelo bogati. To čutimo osobito zdaj, ko ga ni več med nami. Lepo je bilo slovo in prisrčno, ko se je takorekoč vsa župnija poslavljala od njega, ki smo ga vsi tako vzljubili v tem kratkem času. Vedno bo ostal pri vseh v dobrem spominu zaradi marljivega in resnega dela, njegovih naukov in potrpljenja, ki ga je imel z nami v cerkvi, šoli, društvu »'i »«di zasebnem živlieniu. Bog naj povsod, kjer bo deloval, tako blagoslovi njegov trud in prizadevanje. — Dobdodošlico obenem kličemo in božji blagoslov novemu g. kaplanu Francu
Mihelčiču, kf je prišel med nas. Naj bi bil vreden naslednik svojega prednika. — Z avgustom je začela poslovati v prostorih »Ljudskega doma« novoustanovljena »Ljudska posojilnica«, namenjena predvsem za male vlagatelje. Poslovni dnevi so ob sredah od 8.—12. in ob nedeljak od 9.—11. V nedeljo, 27. t. m. je bila blagoslovljena nova zastava dekliške Marijine družbe, katero so po lepih načrtih g. prof. St. Kregarja izdelale šolske sestre iz Ljubljane. — Na letnem telovadišču, ki ima tako lepo lego kot na rivijeri in ki je tako prostrana, bi bilo želeti še več živahnosti in več življenja. — Občina je nabavila nov stroj za konzerviranje in zapiranje pločevinastih pušic »Lanico«. Posluži te se gal
Kranj
Nova ilirska grobišča odkrita. Pri razkopa-
vanju hribčka na Jezerski cesti pri tovarni Pre-šereu za gradnjo novega modernega cestišča, so
delavci naleteli na ostanke starih grobišč iz ilirskih časov. Že lani so v bližini pri Prahovi vili našli sledove teh grobišč in to je dalo slutiti, da morajo na tem terenu biti še večja grobišča. Delavci bi najbrž pri izkopavanju ne polagali nobene važnosti, če jih ne bi na to opozoril kamnosek g. Jeglič Rudolf, ki je po naključju prišel mimo. Dal jo takoj poklicati znanega strokovnjaka g. prof. dr. Joža Zontarja. Na pobudo g. profesorja 'je okrajni načelnik g. Lipovšek posredoval pri sekciji za gradnjo ceste, da so na tem mestu ustavili dela. Odkopali 60 eno popolnoma nedotaknjeno žaro v premeru 50 cm. V žari je bil pepel, nekaj okraskov in fibul. 2ara sama predstavlja edinstven primer v našem muzeju. Ostali grobovi so bili poškodovani in so niso ohranili v celoti. Več odkritij se pričakuje pri nadaljnem odkopa-vanju terena. S to najdbo se odkriva slika stare ilirske naselbine v Kranju.
Na državni mešani meščanski šoli v Kranju bodo popravni izpiti dne 31. avgusta ob 8. Vpiso-vanjo v prvi, drugi in tretji razred bo dne 1., 2., in 3. septembra od 8 do 12. Dne 9 septembra ob 8 uo slu ba božja, v ponedeljek, dne 11. septembra pa so prične redni pouk.
Kamnik
Vpisovanje v državno meščansko šolo v Kamniku bo 1., 2., 3. septembra 1939 vsak dan od 10 do 12 v deški šoli v Kamniku. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali učenci, ki so dovršili kak razred višje ljudske šole. Njihova starost prvega januarja 1939 ne sme presegati 14. leta. K vpisovanju naj prinese vsak učenec zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in davčno potrdilo. Vpisovanje se bo vršilo na deški šoli v Kamniku. O pričetku pouka bo vsak učenec obveščen pri vpisu.
Lisičji eldorado je na Starem gradu. Lovci trdijo, da je tam najmanj 20 lisic, ki pridno hodijo v vas k posestnikom v Podgori in Novem trgu ter jim odnašajo perutnino. Doslej ee je posrečilo ustreliti samo 2 lisici.
Gasilci v Tunjicah bodo v nedeljo, 3. sept. z veliko slovesnostjo praznovali blagoslovitev novega gasilnega doma, ki so ga zgradili .v letoš-i njem poletju.
LJUBLJANA
Uršulinske šole v Ljubljani
Na nršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8—12. Učenke I. razreda, ki so na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj se javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki obiskujejo ostale razrede, naj prineso s 6eboj zadnje letno izpričevalo. Go-jenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in posečajo uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje v penzio-natu. Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. Plačuje se le zavodska šolnina, ki znaša 60 din mesečno. Pri vpisu plača vsaka učenka tudi 50-dinarski kolek za prijavo, 20 din za zdravstveni fond in 30 din za knjižnico in učila.
Na nršulinski meščanski šoli bo vpisovanje
I.	in 2. septembra od 8—12. V I. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole ali razred višje narodne ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku). — Davčnega potrdila ni treba.
Na uršulinski učiteljski šoli bo vpisovanje 1. septembra, na vadnici pa 3. in 4, septembra od 8 do 12.
Na uršulinski ljudski Soli se vrši naknadno vpisovanje v petek, dne 1. septembra od 8—12. V soboto, dne 2. septembra je šolska sv. maša, v ponedeljek, dne 4. septembra se prične redni pouk.
Učiteljska šola In vadnira, realna gimnazija in meščanska šola imajo otvoritveno sv. mašo 11. septembra. Takoj nato se prične redni pouk. — Gojenke, ki ostanejo v zavodu, morajo biti due
II.	septembra že v zavodu.
Kino Kodeljevo m. 41-64
Danes, jutri in četrtek ob 8. uri
MoJa boš I
Odslej redne medtedenske predstave znlSanlh cenah I
Proslava kraljevega rojstnega dne. Vsa narodna, kulturna, bojevniška, telesno-vzgojna, humanitarna in gasilska društva mestno poglavarstvo vljudno vabi. da se njih predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki bo v 6redo 30. t. m. ob 18 v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave kraljevega rojstnega dne 6. septembra, ki naj bo v teh časih res manifestanten izraz skupnosti, ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II.
1 Sv. maša zadušnica za pokojnim Miroslavom Lukanom bo darovana v sredo 30. t. m. ob 8 zjutraj v stolnici pred glavnim oltarjem.
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 31. avgusta izlet v Cerklje in Velesovo. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Priglasiti se je v trgovini Podkraijšek do četrtka ob 11 dopoldne. Avtobus 20 din.
1 50. godovni in rojstni dan obhaja danes v krogu svoje rodbine znani polic, uradnik g. Janko Benedičič, vodja polic, ekspoziture na tuk. gl. kolodvoru. Želimo našemu zvestemu tovarišu in prijatelju k 50-letnici vse najbolje, z željo, da bi ostal v naši sredi še mnogo let, zdrav in čil, kakor je danes.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg S. br. 30474/35._
1 Za mestne reveže je namesto venca na grob v počastitev spomina na svojega ustanovnega in dolgoletnega zveetega čiana dr. Miroslava Lukana, velikega župana v p., Ljubljanski športni klub daroval 300 din. Mestno poglavaretvo izreka da-
Slovenjegoriški
kmečki tabor
»Slovenjgoriški kmečki tabore je stanovska prireditev kmečko stanovske organizacije, manifestacija slovenske narodne in stanovske mieli ob severni meji ter eo vrši v nedeljo dne 3. sept. 1939, po sporedu kakor je bil objavljen. — Okrajna kmečka zveza Sv. Lenart v Slov. gor.
rovalcem najlepšo zahvalo tudi v Imenu podpiranih. Počastiti rajne z dobrimi deli!
1 Skavti s Kodeljevega se vrnejo v torek, dne 29. t. m. z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 6 zvečer. Mamice, pridite, da pozdravite svojo sinčke!
1 Novogradnja sejmišča Ljubljanskega vele-sejma. Poročali smo že, da 1k> Ljubljanski velesejem gradil novo sejmišče, ker so dosedanji objekti, ki so leseni in so bili p/ed 20. leti le začasno postavljeni, že doslužili. Sedaj je mestni gradbeni urad določil regulačno črto za novogradnjo. Velesfliniska uprava je povabila pet arhitektov, da prediože idejne projekte do 1. oktobra fetos.
Specijalistka za ženske bolezni in porodništvo
dr. J. Žitko
zopet redno ordinira
1 Ljubljansko Narodno gledališče bo vprizorilo za časa jesenskega velesejma v drami in v operi 6erijo predstav. Drama bo vprizorila tri najuspešnejše veseloigre minule sezone, in sicer: Neopravičeno uro, Veliko skušnjavo in Upniki, na plan. Prva dramska predstava bo v nedeljo, dne 3. septembra. Operni repertoar bo zasedel sedem večerov, in sicer bo prva predstava že v soboto 2. septembra na dan otvoritve jesenske velescijmske razstave. 5. septembra pa bo v operi slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Na sporedu bodo naslednja dela: Prodana nevesta, Ero, Traviata, Trubadur ter Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo, poteg tega še dve opereti: Vse za šalo in Pod to goro zeleno. Predprodaja vstopnic bo začela v soboto 2. septembra dopoldne ob 10 v opernem gledališču.
1 Šola za moderno plesno umetnost Mete Vid-marjeve se prične 1. septembra. Vpisovanje vsak dan od 18—19, Gajeva 9.
1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljuhljana-mesto priredi v sredo 30. t. m. izlet v Št. Vid nad Ljubljano z ogledom vrta znanega strokovnjaka g. Frida Lenarda in obsežnih sadovnjakov knezo-škofijskega zavoda v Št. Vidu. Uspeh raznih načinov obrezovanja sadnega drevja bo pojasnjeval g. Frido Lenard. Sestanek ob končni tramvajski postaji v št. Vidu nad Ljubljano točno ob 16. — Člani in gostje vabljenil
1 Za izpopolnitev grajskih šane. ki po načrtih mojstra Plečnika postajajo vedno bolj mogočne in flliliovite, je mestna občina pravkar razpisala težaška, zidarska, železobetonska in kanalizacijska dola za zgraditev monumenlalnega stebrišča na južni strani. Stebrišče bo nosilo ploščad, od koder bo najlepši pogled na južno stran mesta in vse Ljaibljansko barje. Pred stebriščem bo pa prostorna terasa, ki bo pač najbolj sončna v vsej Ljubljani in zato v prvih pomladanskih dnevih silno privlačna zlasti za bolj priletne obiskovalce Gradu, predvsem pa seveda za razposajeni drobiž. Odpiranje ponudb bo 7. eeptembra t. 1.
1 Ponedeljski gostje v bolnišnici. Vsak ponedeljek pride v ljubljansko bolnišnico več bolnikov, ki so v 6oboto zvečer ali v nedeljo postali žrtev bojevitih junakov, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Tako je 26 letni Franc Šinkovec, sin kovaškega mojstra iz Zdol pri Moravčah dobil v nedeljo več vbodov z nožem v prsa. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. 39 letni Zidar Jože Zidanek iz Notranjih goric pa je po naključju zašel med bojevite peteline, ki so sc merili pred gostilno in je dobil udarec po levem očesu. Zatekel se je v ljubljansko bolnišnico.
1 V Ljubljani umrli od 18. do 2». avgusta t. 1.: Matija Ba!>šok, 71 let, posestnik, štepanja vas 7; Karolina Hinterlechner, 55 let, učiteljica v p., Resi jeva cesta 30; Jožefa Sterle, 6 mesecev, hči posestnika. Črna vas 147. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Alojzija Plazar, 16 let, dninarica, Hru-šica 10. obč. St. Janž; Peter Zalta, 5 let. sin ključavničarskega pomočnika, Predovičeva 33; Kristo Nekič, 28 let, delavec, Vrhnika; Vera Milost roj. I.etnar, žena ura.lnika mest. pogl., Jesenkova 9; Jakob Polanšek, 55 let, posestnik. Konjski vrh .A obč. Luče pri Gornjem gradu; Franc KocjančiC. 6!) let, posestnik, Dovje 19 pri Mojstrani; Janez Kunšek. 00 let. posestnik. Vranje, obč. Zabukovje pri Brežicah; Slavka Borišek, 1 leto. hči delavca. Tepe 11, obč. Po! 5 ni k pri Litiji; Ivan Strelne 3.) let vrtnar, Goričane 16 pri Medvodah; Ivana Ravnikar, 56 let, gospodinja. Radomlje 38 pri Kam-
Celje
c Dan obsoleljske mladine na Bizeljskem. Številnim prosvetnim taborom in telovadnim nasto pom slovenske katoliške mladine se je pridružila tudi obsoteljska mladina na Bizeljskem. Komaj pred letom ustanovljeni odsek je pokazal uspeh svojega dela in z javno prireditvijo stopil na plan. Dopoldanski sprevod, ki je štel okoli 250 članov fantovskega odseka in dekliškega krožka, izključno samo domače mladine z Bizeljskega in od Sv. Petra pod Svetimi gorami, je krenil mimo župno cerkve na taborni prostor, kjer je bila sv. maša. Na taboru, ki je bil po sv. maši, je govoril predsednik g. Lojze Zorenč in navduševal mladino k zvestobi do Boga, naroda in države. Popoldanskega telovadnega nastopa so je udeležilo še mnogo več občinstva kot dopoldne. Prihiteli so, tudi oddaljenejši odseki iz Brežic, Rajhenburga, Celja in drugod. Telovadni nastop je pokazal uspehe dela naše mladine v dolgih zimskih mesecih in jo prav lepo uspel. Ob koncu je govoril g. župnik Rančigaj, zastopnik celjske podzveze brat Lah ter domači g. kaplan. Tako smo videli lepo uspehe požrtvovalne bizeljske mladine in prepričani smo, da bodo naše vrste ob letu še močnejše in naša borbenost za vzvišene cilje šo večja.
c Vpisovanje v olroiki vrtec v Gaberju bo v petek, 1. septembra.
c Smrt 63 letnega mnia v strugi Savinje. Na Polzeli v Savinjski dolini je utonil v strugi Savinje, ki teče mimo opuščene tovarne 63 letni Ocvirk I.
c Kolavdacija ob/inske ceste Vrbje—Gotovlje —Podlog—Sv. Peter, ki jo je izvršil okrajni cestni odbor v Celju, bo te dni. Cesta meri 6 km in je bila dograjena tekom 5 mesecev. Veljala je ca 200.000 din, v tem pa ni vračunjeno ljudsko delo, ki jo vredno okrog 30.000 din.
c Nove kamnolome porfirja je odprl okrajni cestni odbor v Veliki Pirešici in Socki. Vsa zemljišča, kjer se nahaja kamen, je odkupil.
c Na cesti Vransko—Lipa se je začelo pred dnevi z gradnjo železobetonskega mostu čez potok Merinjšco. Oporni zidovi so dokončani in se je pričelo že z betoniranjem železobetonske nosilne konstrukcije.
c V Zreiah bo v nedeljo, 3. septembra mladinski nastop. Vse prijatelje naše mladine vabimo, da pohite v nedeljo v Zreče in dado tako priznanje naši mladini.
c Avtobusni izlet kongregacije celjskih gospa v Gorico, Sv. goro in Trst bo 8. in 9. sept. Prijave sprejemajo šolske sestre v Celju.
o V celjski bolnišnici sta umrla 47 letna po-sestnica Jožefa Tevž iz Kramš pri Božni in 30 letna Marija Špiler iz Malagaona pri Deseniču. Naj v miru počivata!
c, Smrtna nesreta v Gaberju. Cesta blizu vojaškega skladišča v Gaberju je bila prizorišče smrtne nesreče 30 letne tovarniške delavke Gozd-nik Terezije iz Trnovelj pri Celju. Terezija so je peljala s kolesom po cesti. Nasproti ji je pri-vozil z dvovprežnim vozom 14 letni sin posestnika Moškotevc. I. iz Stopč pri St. Jurju, ki je peljal opeko. Stopal je za vozom. Kolesarka se je zadela v sprednji del voza, padla pod voz tako, da ji je šlo kolo čez trebuh. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je že čez dve uri izdihnila. Pokoina je bila edina opora družini, kajti mož je že dalj časa brezposeln, ima pa tudi dva nepreskrbljena otroka. Vsem dobrim srcem priporočamo ubogo družino. Naj rajna v miru počival
c Smrtna irtev, 33 letnega zlatarskega pomočnika Mordeja Davorina, ki se je ponesrečil z avtomobilom nekje blizu Ptuja, so pripeljali včeraj popoldne v Celje, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Z Mordejem so se ponesrečili tudi Aimoslehner in njegova žena in ga. Wolfova. Vsi so v domači oskrbi. Mordej zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Mordeja, ki Je mnogo deloval pri Prostovoljni gasilski četi v Celju, bomo ohranili v najlepšem spominu. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožaljel
Iz Julijske Krajine
Skoraj 1000 romarjev s Postojnščine na Sveti
gori. Zadnjo nedeljo, 20. avg., nekaj ur po odhodu IfiOO jugoslovanskih romarjev, je dospelo k čudodelni Materi na Sv. gori 940 vernikov iz postojnske, trnovske in jelšanske dekanije. Spremljali so jih številni domači duhovniki. Ostali so na gori vso noč. Po opravljenih pobožnostih so se v ponedeljek vrnili v Gorico, kjer so si ogledali razne zanimivosti. Popoldne ob 2 so se s svojim posebnim vlakom vrnili domov.
Pomembno delo goriškega rojaka. »Da li znate italijanski« je naslov novemu praktičnemu učbeniku, ki ga je napisal naš mladi goriški rojak, delavni g. Dušan Vidmar po svojih lekcijah italijanskega jezika v belgrajski »Politiki«. Knjiga je pravkar izšla in nima nobenih posebnih velikih zahtev, temveč le namen, da bo na kolikor mogoče lahek, jasen in tudi zabaven način pomagala pri učenju zlasti samoukom. Založba Jugo-Istok v Belgradu, cena 50 din.
Suša. V goriški okolici, še bolj pa na Krasu južno od Komna že dolge tedne ni bilo dežja. Suša je močno prizadela vse poljske pridelke, zlasti koruzo in krompir. Tudi otave ne ho. Celo trta je začela ponekod močno trpeti; grozdje je ovenelo in drobno. Zlasti Krašovci se boje za svoj dobri teran. Zadnje dni smo imeli 6icer nekoliko dežja, pa ga je bilo premalo.
Pod orožje! V petek so bili iz previdnostnih razlogov poklicani pod orožje letnika 1900 in 1913. Vpoklicani se morajo zglasiti pri svojih vojaških poveljstvih do 3. septembra. S temi vpoklici ima sedaj naša italijanska armada pod orožjem šest letnikov in še nekaj odstotkov specialistov, ki pripadajo raznim letnikom Mornarica in letalstvo sta od 21, avgusta sem skoraj polnoštevilno v vojaški službi. Milica je vpoklicala 85 bataljonov. Za družine vpoklicanih so od 1. septembra naprej določene sledeče povišane podpore: ža ženo dnevno 6 lir, za vsakega otroka dnevno 2 liri.
niktt; Ivan Trtnik. 78 let. poslovodja toh. tov. v p.. Stari trg 15; Anica Svoljšak, 3 mesece, hči
delavca, Bezenškova ulica 23
KULTURNI OBZORNIK
Jubilejna številka »Etnologa«
Pred kratkim je izšel »Etnolog«, glasnik Etnografskega muzeja v Ljubljani, za leto 1937-1939, knjiga X.-XI., obsegajoča 432 strani. Dva praznika hkrati slavi »Etnolog«: svoj v6top v drugo desetletje in 60 letnico svojega urednika dr. Nlka župa-niča, ravnatelja Etnografsekga muzeja. Slovensko narodoslovje je skupno z narodopisjem (etnologija-etnogralija) ena od mlajših vej naše rnanosti, ki zasluži največje ljubezni, nege in vseobče pozornosti. Slovenski narodoslovni časopis bi moral biti naša najljubša in najdragocenejša knjiga, njen vsakokraten izid bi moral pomeniti prazničen dogodek, ki bi se ga morali vsi, v prvi vrsti seveda slovenski izobraženci in razumniki globoko zavedati. Kajti slovensko narodoslovje odvija najtehtnejše in največje znanje o slovenskem narodu, podaja najbolj resnično, čisto podobo slov. ljudstva g ede na njegov rod, zemljo, pokraiino, umetnost, glede na njegove običaje in navade, vere in uverc, pesmi, pripovedke, plese, noše itd. Slov. narodoslovie kaže na svojstvene narodove značilnosti in obenem na podobnosti, ki ga vežejo in družijo z bratskimi slovanskimi in drugimi evropskimi narodi v veliko človeško družino. Zato je slov. narodos ov|e največji glasnik narodove individualnosti ter skupnosti slovanskih narodov. Slovenstvo in slovanstvo nista prazni besedi, ako se sklicujemo na dognania in izsledke slovenskega in slovanskega narodoslov-ja — Ako pregledamo vse letnike »Etnologa« od začetka njegovega izhajanja (1926), najdemo, da ni bil zgolj tolmač slovenskega narodoslovia, nego v veliki meri srbohrvatskega in ostalega slovanskega narodoslovnega sveta. »Etnolog« je slovensko-slo-vanska narodoslovtia revija, ki je v prvi vrsti antropološko in filološko-etnološko usmerjena, v drugi vrsti šele v ljudsko umetnost ter v versko-du-ševno narodslovje. »Etnolog« je v svojem bistvu podoba njegovega urednika dr. N. Zupaniča. Slovan in etnolog-antropolog. Mimo tega pa daie prvim letnikom »Etnologa« svojstven pečat narodo-slovno delo rajnega dr. Stanka Vurnika. N)egove razprave o slov. avbi in peči, o naši kmečki hiši, o panjskih končnicah ter glasbeni folklori belo-krajinski so obogatile slov. narodoslovje. Ob letošnjem jubilejnem »Etnologu« se tega in marsičesa dobro zavedamo. Zavedamo se končno, da jc delo, ki ga je dr Niko Zupanič s svojim glasilom opravil, veliko spričo današnjih razmer in slabe državne podpore. »Etnologu« ob vstopu v drugo desetletje od srca želimo, da bi bil še nadalje neutrudlpv glasnik in temeljit graditelj slovenskega narodo-slovja. Veliko je še dela, komaj smo na začetku poti. Primerjajmo samo naše narodoslovje z zavidljivo višino narodoslovij drugih narodov. Sle) ali prej moramo pristopiti k osrednje-znanstvenim nalogam slov. narodoslovia. Kajti mi slov. narodo-slovja znanstveno sploh še nismo utemeljili, nismo razne raztresene izsledke, zapiske narodnega blaga, vse naše običaje, noše, pesmi, bajke, pripovedke in pravljice povezali v neko trdno, znanstveno utemeljeno enoto, v knjigo z naslovom »Slovensko narodoslovje«. In kje so potem še druge znanstvene naloge slov. narodoslovja? Na priliko: bistvo, pota in naloge slov. narodoslovja, zgodovina, razni problemi itd. Kakor vemo iz vzgledov pri raznih evropskih narodih, je narodoslovje izvečine prospevalo radi ljubezni narodoslovccv do tega predniCta ter radi mnogih pobud in silne delavnosti narodoslov-nih društev. Kaj bi pomenilo danes slov. narodoslovje, ako ne bi bilo ljubezni in brezprimerne požrtvovalnosti Valvazorja in toliko drugih kulturnih delavcev in popotnikov? Vendar na drugo zasebno pobudo, to je na ustanovitev prepotrebnega Slovenskega narodoslovnega društva, ki bi bilo v veliko oporo Etnografskemu muzeju in v korist slov. narodoslovju, že leta in leta zaman čakamo.
Jubilejni »Etnolog« prinaša 36 raznovrstnih razprav in člankov, ki jih je napisalo 34 sotrudni-kov. Od teh 20 Slovencev, 6 Srbohrvatov, 3 Poljaki, 1 Bolgar, 1 Čeh, 1 Rus, 1 Ukrajinec in 1 Lužiški Srb. Primerno uvodno besedo je prispeval sedanji kuste« Etnografskega muzeja F. K. Kos, ki med drugim poudarja tesno povezanost »Etnologa« z Zupaničevim imenom. Od raznih razprav odličnih slovanskih avtorjev naj omenim v prvi vrsti antropološke: »Antropološka sestava Slovanov v luči izsledkov poljskega proučavanja« (J. Czekanonr-ski), »Preneandctaloidi in postneandertaloidi ter njihovo razmerje do neandertalske rase« (K. Sto-lychwo), »K proučavanju rasnosti Lužiških Srbov« (W. K očka), »Teglo moz'ka v B'lgaritje« (St. Va-tev). Dalje je arheološko - antropološkega značaja razprava J. Skutila: »Avanska najdišča na Morav-skem«. Razne 6rbohrvatske običaje in njih kultno-
Josip Priol: Spravljanje in shranjevanje sadja
Po naročilu Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo je ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru napisal to poljudno navodilo, kako sadje spravljamo, razbiramo, vlagamo, razpošiljamo in shranjujemo. Pravkar je izšla knjiga v drugi, popolnoma predelani in pomnoženi izdaji. Knjigo je g. ravnatelj temeljito predelal ter prilagodil sodobnim zahtevam mednarodne sadne trgovine. Poleg svojih lastnih izkušenj je upošteval novejše izsledke domačega in tujega slovstva, zlasti pa zahteve in predpise nemškega trga, na katerega smo kot izvozna pokrajina prvenstveno navezani. Oziral se je tudi na najnovejše uredbe ministrstva za trgovino in industrijo v Belgradu, ki se nanašajo na kontrolo sadja in sadnih izdelkov ter na vlaganje za izvoz določenega presnega sadja. Popolnoma na novo in izčrpno je obdelal poglavje o shranjevanju sadja in o sadnih skladiščih, saj je prav to vprašanje dandanes v ospredju zanimanja in bo pridobilo v bodoče še večjo veljavo.
Zato upamo, da bodo tudi drugo izdajo naši sadjarji in izvozniki toplo sprejeli. Postane naj jim zanesljiv svetovalec in jih vodi do čim večjih uspehov. Dobro bo pa služila knjiga tudi našim sadjarskim predavateljem, kmetijskim in kmečko-nadaljevalnim šolam, sadjarskim pomočnikom, tečajnikom, sadjarskim zadrugam i. dr.
Opozarjamo vse. da nemudoma sežejo po tej krasni, 134 strani obsegajoči in bogato ilustrirani knjigi, ki jo bodo prav sedaj, ko sadje dozoreva, nujno potrebovali. Cena za člane in podružnice SVD 12 din. — Cena za nečlane in v knjigarnah 15 dinarjev.
• Dr. J. Lovrenčič: Kažipot na Sveto goro pri Gorici
Kažipot na Sveto goro pri Gorici. — Sestavil dr. Joža Lovrenčič. str. 71. Letos je bilo za goriške Slovence jubilejno leto svetogorske Matere božje, njihove zaščitnice. Za to priliko je pesnik
mitološke podlage prikazujejo ter odkrivajo: S. Dušanič (Svatbeni običaji u Prištini, »Boja«), I. T. F ranic (Jugoslovjenska žetva), M. S. Vlahovič (0 nošenju krsta u Ibanskom Kolašinu i pečkoj ni-hiji.). Poznani pisatelj črnogorskih anekdot M. M. Pavičevič razpravlja o »Gorskem Vijencu« kot narodnem delu. Končno so pozdravili 60 letnico dr. Zupaniča še sledeči: V. Ščerbakivskyj g etari-noelovno Tazpravico »O neindogermanskih plemenih na ukrajinskem ozemlju za časa Herodota«, naš stari znanec dr. N. Preobraženski, J. P*U, P. Skok, P. 2. Petrovič.
Številne in različnega značaja so razprave in doneski slovenskih narodoslovcev, zgodovinarjev, antropologov in jezikoslovcev. 2upnik Anton Mr-kun objavlja »Ljudsko medicino v Dobrčpoljski dolini«, ki poleg svoječasne Košir-Moderndorfer-jeve »Koroške ljudske medicine« v ČZN pomeni važen donos k obči podobi slov. ljudske medicine. L Koštial filološko-etnografsko razpravlja »O osel-niku« ter v članku »Kdo je »divja horda«?« dokaže, da take psovke kot 60 udomačene pri Srbih, imajo tudi drugi narodi, predv.em Nen>»* vinar Milko Kos objavlja vrsto srednjeveških stin iz metliškega mestnega arhiva. M. Markič zlasti s kultno-mitološko-filološkega vidika osvetljuje etimologije »Celovec«, »Hrvat« i. dr. Msgr. Viktor Steska, umetnostni zgodovinar, objavlja inventar na Kureščku iz 1. 1757, važen in zanimiv v imenoslovnem pogledu. Prepotreben in nov donos k slovenski ljudsko-umetniški problematiki predstavlja J. Karlovška »Estetika slovenske arhitekture«. I. šašlja narodopisni prispevek »Svetniki in svetnice v slov. pregovorih in vremenskih prislo-vicah «prinaša deloma pregovore in prislovice, objavljene v Mohorjevi knjigi: Kocbek-Šašelj, Slov. pregovori, deloma pa novo, več ali manj nepoznano blago M. Gaspari ugotavlja velike zasluge, ki jih ima za slov. narodopisje Albert Sič. Dr. M. Malnerič je pod naslovom »Črnomaljsko kolo« zapisal nekaj pripomb k narodoslovnim študijam Fr. Marolta in B Orla o belokranjskih plesih. (Izdala Gl. Matica 1936). Dragoceno zbirko gribeljsko-be-lokrajinskega narodnega blaga predstavlja K. 2u-panič »Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini«. Rajko Ložar in Boris Orel sta avtorja razprav o »malem kruhku« in drugih podobnjakih na Slovenskem. V njunih razpravah je »mali kruhek« prvič narodoslovno - znanstveno prikazan in obdelan. J. Glonar dodaja k »Slovenskim narodnim pesmim I., one epske slov. narodne pesmi, ki so njih motivi »incest« in ki jih je Strekelj svoječasno kot »pohujšljive« izločil. B. Saria primerja srednjeveški zagovor iz Stične z raznimi variantami. Božo Škerlj odgovarja v antropološki razpravi na vprašanje: »Ali je Pithecanthropus ereetus predhodnik sedanjih hominidov?« Dr. A. Zdešar objavlja »Nekaj drobcev stare slovenske besede iz stare slovenske besede iz mengeških krstnih knjig«. Urednik dr. N. Zupanič je prispeval dve tehtni antropološko - etnološki oziroma zgodovin-sko-etnološki razpravi: »Problem povzročitve me-tamorfoze možganske lobanje z ozirom na kranjski indeks pri Jugo6lovenih« ter »Značenje barvnega atributa v imenu »Crvena Hrvatska«. Zlasti je važna prva antropološka razprava, ki doprinaša dokaz »za rasno preoblikovanje Jugoslovenov pri njihovem prihodu v Panonijo, Norik in Ilirik po brahicefaliji tamošnjega rimskega provincialnega prebivalstva t. j. romaniziranih in neoromanizira-nih Ilirov in Keltov v kratkoglave Slovence in Srbohrvate,« ter pobija mnenje nemškega antropologa K. Toldta, ki nam »predpostavlja alpske Nemce kot brahicefalno zameno«. Dr. Fr. Štele priobčuje narodno blago, ki ga je zapisal po pripovedovanju svojega 6tarega očeta Tomaža Steleta iz Tunjic. To narodno blago iz kamniškega okraja sestoji iz pripovedk, legend in anekdot, poznanih in nepoznanih, vsekaor pa važnih kot variante v narodoslovno-primerjalnem pegledu. Rajka Nah-tigala »Donesek k zgodovini vprašanja o imenu Hrvat« ter F. Kosa poročilo o paleolitskih najdbah ob Nevljici zaključujeta slovenski del razprav in člankov. Nekatere članke spremljajo številne 6likej Omenimo naj zgolj slike škofjeloškega »malega kruhka« in drugega prazničnega peciva.
Radi omejenega prostora nam ni mogoče vsebine posameznih člankov in razprav izčrpneje podati. Vendar že ta skop in kratek prikaz nas je utrdil v spoznanju, kako 6ilno bogata in narodoslovno vsestranska knjiga je jubilejni »Etnolog«, kako važen nov člen v zgradbi slovenske in slovanske znanosti.	B. Orel.
Joža Lovrenčič že lani napisal lepo legendo o Uršiki Frligojki, kateri se je pred štiristo leti prikazala Marija v Skalnici in zahtevala, da ji tam zgrade svetišče. Tako je Sveta gora izrazito slovenska božja pot. Ob letošnjem jubileju so Slovenci tudi iz naše države priredili več romanj na Sveto goro. Za te predvsem je bil spisan ta kažipot, ki ga je izdal salezijanski zavod na Ra-t kovniku, ki pa vsebuje veliko več, kakor pa bi človek od samega naslova pričakoval. Dr. Lovrenčič spada namreč med najboljše poznavalce slovenske goriške kulturne zgodovine, o kateri je napisal že več člankov in študij ter je zato svoj kažipot od Ljubljane preko Trsta do Gorice napolnil s kulturno politično zgodovino slovenskega naroda na goriških tleh. In prav ta povezanost teh krajev s slovensko zgodovino in s spomeniki slovenske kulturne tvornosti, dajejo temu potopisu veliko vrednost. Tako se človek pouči tu o početkih Postojnske jame ter njeni krasoti, o značaju reke Pivke, o predjamskem vitezu, o trnovskih pesnikih, o tržaškem čitalniškem življenju, o slovenski morski obali pri Devinu, o zgodovini Gorice in njeni pomembnosti za slovensko slovstvo, o grozotah vojne ter končno o zgodovini Svete gore. Na povratku pa gremo čez Sv. Lucijo, ki nam je dala Preglja, na Podbrdo in po Selški dolini v Ljubljano. Tako se je popis romarske poti iz Ljubljane preko Trsta v Gorico in nazaj čez Podbrdo spremenil v kulturno zgodovinski pogled na ta naš kraj ob Soči, katerega naj bi naši ljudje obiskovali s toplim srcem in takimi očmi, kot je gledal nanj pisatelj te knjižice, ki jo vsem priporočamo.
Zgodovinska slika zgodovinskega trenutka: Nem ški zunanji minister v. Ribbentrop in vladar Sovjetske Rusijo Stalin sta si podala roko
0 strahotah povodnji v Tien-tsinu
Povodenj, ki jo je v Tien-tsinu povzročila reka Pai-ho, zavzema vedno večji obseg. Poročila pravijo, da take povodnji Tien-tsin še ni doživel. Begunci, ki v trumah beže iz mesta, pripovedujejo, da je voda uničila cele ulice in da je po okoliških vaseh na tisoče ljudi utonilo v naraslih vodah. Doslej števila žrtev še ni bilo mogoče ugotoviti. Angleški, francoski in belgijski konzul so nujno pozvali svoje državljane, naj Čimprej za-puste ogroženo mesto, ker se je bati, da bi na poplavljenem ozemlju mogla izbruhniti kuga. V angleški in francoski koncesiji love trupla utopljenih živali, ki jih voda vali s seboj, in jih na velikih grmadah sežigajo. Tudi vse vojaške po-
sadke so zaposlene sRoraj izključeno s čiščenjem ulic, kjer odvažajo nesnago in mrtva trupla, da bi se ne zaredile bolezni. Najtežje pa je organizirati transporte beguncev, ker primanjkuje prometnih sredstev. Francoske oblasti so v svoji koncesiji zaplenile vse zaloge riža in moke, vsak izvoz živil iz koncesije je prepovedan. Angleži so pomorski posadki v Vaihaivaju ukazali, da si mora vse ladje čimbolj založiti z živili. Angleške čete so se vse umaknile iz svojih vojašnic, le tu in tam so ostali majhni oddelki, kolikor jih je treba za vzdrževanje reda. Čete, ki hodijo po mestu in ustavljajo prodiranje povodnji, do kolen gazijo v vodi in blatu. Povodenj zavzema silno velik obseg in je za Tien-tsin velika nesreča.
S P O R T
Naše osrednja ognjišča:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Primorje — prvak države v atletiki
Dolgo časa si je zagrebška Concordia lastila ponosni naslov državnega prvaka v atletiki. Ljubljansko Primorje, ki je bilo leta in leta nesporni prvak, je končno, ko so se nevzdržne razmere spremenile, spet poseglo v boj in ponudilo Con-cordiji mateh v dvoje, mateh, ki naj bi odločil, kdo je resnični državni prvak v atletiki. Concordia se je nekaj časa tega boja otepala, letos pa ga je morala sprejeti, saj je vzporedno s Primorjem postala finalist države v atletiki. Srečanje je bilo odrejeno za Ljubljano, in sicer za 26. in 27. avgust, obakrat s pričetkom ob štirih popoldne. Za tekmovanje je vladalo v našem mestu in tudi v Zagrebu precejšnje zanimanje. Že prvi dan je Primorje vodilo s približno 1000 točkami, drugi dan pa je svojo prednost še povečalo, tako da je končno zmagalo kar z 2000 točkami. Zdaj je bilo torej končno na zelenem polju rešeno vprašanje, kdo je resnično v tej državi najboljši v atletiki. Razločno, jasno in učinkovito je dokazalo ljubljansko Primorje, da je klub, ki za zdaj še nima v tej športni panogi resnega nasprotnika. Hkratu pa se je pri tej priliki tudi pokazalo, da je prava mera za to, kdo kaj velja, boj na zeleni trati, ne pa boj za zeleno mizo, boj s peresi in črnilom. V nedeljskem, zaključnem delu tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati:
Skok v daljavo: 1. Dremil (Codcordia) 637, 2. Kosec Primorje) 634. 3. Martini (Pr) 622. 4. Egri (C) 585, 5. Požar (Pr) 584, 6. Bergman (C) 577 om. Primorje 1765 točk. Concordia 1671.
Tek na 110 m preko zaprek: 1. Jurkovič (C) 18.4, 2. Martini (Pr) 19.4, 3. Dremil (C) 19.7, 4. Bergman (C) 20, 5 Skušek (Pr) 20.1, 6. Polak (Pr) 20.2. — Primorje 1180 točk, Concordia 1304 točk©.
Tek na 200 m: 1. Skušek (Pr) 23.6 2. Dremil (C) 24.1, 3. Gaberšek (Pr) 24.4, 4. Poljšak (Pr) 24.7, 5. Hegol (C) 24.7, 6. Kločkov (C) 25 4. — Primorje 1880 točk, Concordia 1730.
Tek na 1500 m: 1. Goršek (Pr) 4:10, 2. Kotnik (C) 4:12.6, 3. Srakar (C) 4:19, 4. Kien (Pr) 4:20.2, 5. Hlebce (Pr) 4:39 6, 6. Kovačevič (C) 4:51. — Primorje 2062 točk, Concordia 1968.
Met diska: 1. Kovačevič (C) 41.07 m, 2. dr. Manojlovič (C) 40.96, 3. Narančič (C) 38.79, 4. Kosec 36.87, 5. Kajfež 34.35, 6. Korče (vsi trije Primorje) 32.25. — Primorje 1696 točk, Concordia pa 2159.
Tek na 10.000 m: 1. Krajcer (C) 35:32. 2. Pere (Pr) 15.53, 3. Vidaf (C) 37.07, 4. Tavčar (Pr) 38:37, 5 Bezlaj 40:47. Zagrebčan Gales, ki je prispel na cilj kot drugi, je bil diskvalificiran.
—	Primorje 1453 točk, Concordia 1229.
Tek na 400 m: 1. Gaberšek (Pr) 52 6, 2. Poljšak (Pr) 53 3, 3. Urbančič (Pr) 54.5. 4. Junek (C) 55.8, 5. Marečič (C) 59.7. 6. Markušič (C) 62.6.
—	Primorje 2053 točk. Concordia 1416 točk.
V	tej panogi si je priborilo Primorje toliko rednosti, da je bilo že računati e sigurno zmago jubljančanov.
V	metu kopja eo bili izredno slabi rezultati. Razlog bo najbrž iskati v naglici, kajti Zagrebčanom se je mudilo priti na večerni brzi vlak. Prvi je bil Markušič (C) 4S.54 m, 2. Kovačevič (C) 48 m, 3. dr. Miloš (Pr) 44.4 m. 4. inž. Marek (Pr) 41.36. 5. Kajfež (Pr) 40.47 m, 6. Martini (Pr).
—	Primorje 1228 točk. Concordia 1600 točk.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje 46.6. 2.
Concordia 46.8. V tej panogi je šele zadnji teka? Primorjaneke sitafete priboril svojemu klubu zma-
C
go. Tekel je odlično. - Primorje 686 točk, Concordia 662 točk.
Skok s palico: 1. Gašperšič (Pr) 310 cm, 2. Kosec (Pr) 3 m, 3. Jurkovič (C) 290 cm, 4. Polak (Pr) 290 cm, 5. Bergman (C) 280 cm, 6. Dolenc (C) 260 cm. — Primorje 1505 točk, Concordia 1261. Ta disciplina ee je končala že v popolnem mraku, tako da tekmovalci niso niti bate več videli.	„ „
Končno stanje točk, ki so jih dosegli po trije najboljši zagrebški in ljubljanski atleti vsak za svoj klub, je: Primorje 31.260, Concordia pa 29.821 točk.
Avstralija : Jugoslavija 4 :1
Prvi dan se je tekmovanje med Jugoslavijo in Avstralijo v medzonskem finalu Davisovega pokala končalo z 1:1 Punčec je premagal Bromwicha s 6:2, 8:6, 0:6 in 6:2, Quist pa je premagal Mitiča s 6:0, 6:4, 6:3. V doubleju sta Avstralca Quist m Bromwich zmagala nad Jugoslovanoma Punčecom in Kukuljevičem s 6:2, 6:3, 6:3. Veliko zanimanje je vladalo za končno tekmo med posamezniki. Zal za Jugoslavijo ni mogel nastopiti Punčec, ki bi bil prav gotovo premagal drugega avstralskega* igralca Quista. Pri tekmi v dvoje si je bil namreč poškodoval nogo. Namesto njega je nastopil Ku-kuljevič, ki je igral s Quistom. Proti Bormwichu pa je nastopil Mitič. Oba Jugoslovana sta svojo tekmo izgubila v treh setih. Bromwicli je najprej premagal Mitiča s 6:1, 6:3. 6:2. Quist pa je odpravil KukuljeviČa s 6:2, 6:3, 6:4. Na ta način je Avstralija zmagala v medzonskem finalu nad Jugoslavijo s 4:1 ter se bo v dneh od 2. do 4. septembra v Philadelphiji pomerila v izzivalni rundi z Ameriko. Strokovnjaki sodijo, da si bo Avstralija letos popolnoma gotovo končno vendarle že osvojila Davisov pokal. Naši igralci so se držali prav dobro, zlasti Punčec. Letos smo sicer izgubili, če bo pa napredek tako nagel, se zna ob letu osorej zgoditi kaj boljšega. Škoda je le, da nimamo še enega Punčecal
Tekme v hrvaško-slovenski ligi
Včeraj so se pričele tekme v hrvaško-slovenski ligi. V Zagrebu je gostovala Ljubljana, ki je igrala z Gradjanskim. Po obupno slabi igri, ki jo je moštvo prikazalo prejšnjo nedeljo v tekmi s Concordija na domaČem terenu, tudi v Zagrebu ni poželo nobenih lavorik ter temeljito potrdilo slabe prognoze. Izgubilo je srečanje z Gradjanskim prav visoko, z 0:5 Moštvo je danes v taki lormi, da upravičeno vzbuja skrbi vsem prijateljem m podžigačem.
V	prvi tekmi sta se v Zagrebu srečala Concordia in osiješka Slavija. Tekma je potekala zelo ostro in napeto ter je končala z 2:2, kar vsekakor predstavlja prav lep uspeh Osiječanov. Tekmo med Gradjanskim in Ljubljano je zelo dobro sodil g. Macoratti. tekmo med Slavijo in Concordio pa g. čamernik.
V	Sarajevu je bila tekma med Saškom in va-raždinsko Slavijo. Zmagal je Sašk z 1:0.
V	Splitu je gostoval zagrebški Hašk, ki je zmagal nad Splitom s 4:1.
Nemilo presenečenje pa je zadelo Hajduka. Bačka ga je namreč na domačih tleh premagala z 2:1.
Tekme v srbski skupini
V	srbski skupini je bil včeraj prav tako začetek sezone. Origrana pa je bila ena sama tekma, v kateri je zmagalo Jedinstvo na domačem terenij nad sarajevsko Slavijo po težkem boju z 2:1,
MARIBOR
Maribor in dogodki na drugi strani meje
Nemški državljani se vračajo. — Ukinjeni vlaki
Maribor, 28. avgusta.
Obmejni položaj Maribora stopa posebno v ospredje vselej takrat, kadar se odigravajo na drugi strani meje veliki dogodki. Že nekajkrat smo imeli tako v Mariboru priložnost opazovati iz neposredne bližine velike prevrate in vselej nam je pri takih prilikah sama od sebe prihajala na misel prijetna zavest, kako lepo je, da živimo pri nas v takšnem miru. Posebno pa se zavedamo tega sedaj, ko so 6e zbrali nad našimi sosedi grozeči oblaki vojnega viharja, dočim sije nad nami toplo sonce miru. Vsi so zadovoljni in srečni, da živijo v naši državi.
V Mariboru in vzdolž vse meje opazujemo, da se pripravljajo v Nemčiji usodni dogodki. Nastale so velike izpremembe kar čez noč. Snoči ob 22. je bil ukinjen med našo državo in Nemčijo reden promet z vlaki. Ukinila ga je Nemčija, ki rabi za prevoze čim več lokomotiv in vozov. Obratujejo zaenkrat samo lokalni vlaki med Mariborom in Gradcem, in sicer na dan dva osebna in en brzi vlak. Ukinjeni so tudi vsi tranzitni nemški vagoni pri brzih vlakih, ki so poprej vozili v vse centre naše države in v Italijo. Ukinjeni so tudi vsi tovorni vlaki izvzemši dveh nočnih, s katerimi se vsak dah pošiljajo iz naše države v Nemčijo transporti žive in zaklane živine.
Iz Nemčije prihajajo v Maribor danes vlaki skoraj prazni. Dovoljenje za potovanje v inozem-
stvo dobe v Nemčiji samo šo žene, otroci in zelo stari možje. Vse drugo mora ostati doma. Nasprotno pa naši državljani lahko po mili volji potujejo tja, če imajo potni list. Tudi v ožjem obmejnem prometu je ista slika. Naši ljudje lahko gredo gori, iz Nemčije pa prihajajo samo ženske. Nemško mejo je zasedlo njihovo vojaštvo. So to sami starojši rezervisti.
Včerajšnja nedelja je v Mariboru potekla po dolgem času spet brez nemškega obiska. Prejšnje nedelje je prišlo čez mejo na stotine avtomobilov, po deset in več avtobusov, vlaki so bili prenapolnjeni. Nemški nedeljski izletniki so Maribor in okolico vedno kar preplavili. Včeraj pa jih ni bilo.
Pač pa je Maribor poln nemških turistov in letoviščarjev, ki se v masah vračajo iz vse države domov. Nekateri so dobili pozive za mobilizacijo, drugi hite domov s svojimi družinami zaradi negotovega položaja. Brzovlaki, ki so prihajali včeraj iz naših morskih letovišč, so bili natrpani s potniki za Nemčijo do zadnjega kotička. Izpraznila se je tudi mariborska okolica, Dravska dolina, Ptuj in Haloze. V vseh teh krajih je bilo letos izredno veliko letoviščarjev iz Nemčije. Za te le-toviščarje iz mariborske okolice in iz Maribora sta morala biti formirana dva posebna vlaka. Eden je odpeljal včeraj popoldne ob petih, drugi pa danes dopoldne ob 11. Zanimivi prizori so se odigravali pri vlakih. Ljudje so vstopali resnih obrazov.
m Kmetje bodo lakko prodajali sadje po vsem
mestu, V Slovenskih goricah je leto« ogromno lepega sadjja, zlasti hrušk, breskev in dosti tudi zgodnjih jabolk. Ker-pa je prevoz zgodnjega sadja v Nemčijo sedaj onemogočen, so 6e slovenjegoriške občine obrnile na mesto Maribor e posebno prošnjo, naj bi mesto šlo elovenjegoriškemu prebivalstvu na roko ter mu omogočilo lažje vnovčevanje sadnega pridelka v mestu. Mariborska mestna občina je pokazala veliko razumevanje in uvidevnost. Pod vodstvom podžupana Zebota je včeraj dopoldne pregledala posebna komisija, v kateri je bil tudi bivši 6lovenjegoriški poslanec Spindler, vse mesto ter je določilo posamezne točke, na katerih bodo lahko kmetje prodajali sadje z vozov. Vozovi s sadjem ee bodo lahko ustavljali sedaj ne samo na trgu, temveč tudi pred kolodvorom, v Prešernovi ulici, na Trgu Svobode, pred magdalenskim parkom ter še po drugih širših ulicah. Na ta na- I čin bo omogočeno, da bodo kmetje po vsem mestu | prodajali sadje, kar bo konzum nedvomno zelo dvignilo. Na trg, ki je prccej oddaljen, je le ma-lokateri meščan zašel, če pa bo imel plemenito in dobro sadje tako rekoč pred nosom in še tako poceni — saj se dobi kila hrušk in jabolk že za dinar, pa bo gotovo rad 6egcl po njem.
m Ivo Anžiovar angažiran v Ljubljani. Mariborsko gledališče je zadel huda izguba. Operni pevec Ivo Anžiovar, ki je deloval v Mariboru dve leti ter ja v tem času pokazal veliko usposobljenost in uporabnost, je podpisal angažman za ljubljansko opero. V prihodnji sezoni bo sodeloval v Mariboru samo še kot gost
m Znana gostilničaerka umrla. V Stritarjevi ulici It. 7 je umrla v starosti 55 let znana gostilničarka in posestnica F.ma Dolajš. Naj počiva v mirul
m Dr. Rudoli Lovrec, Strossmajerjeva 8 zopet redno ordinira.
m Ravnateljstvo Legatove šole v Mariboru naznanja. da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu podelila Ant. Rud. Legatovemu Enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnosti. Državni uslužbenci, oziroma njihovi otroci dobivajo dra-ginjske doklade kakor na vseh javnih Šolah, vse učenke in učenci uživajo ugodnost glede dijaških vozni kart na železnici, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške prakse v trgovinski obrti. Vpisovanje dnevno, tudi ob nedeljah od 10—12. v šolski pisarni Maribor, Vrazova ulica 4. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat.
m Prepovedana ozka železna platišča na asfaltirani cesti. Na državni cesti Maribor—St. Ilj so na delu, ki je asfaltiran ter vodi od križišča z lenarško cesto pa do meje, strogo prepovedana vsa vozila z ozkimi železnimi platišči, ker preveč razdirajo cesto. Vsi prestopki se bodo zelo strogo kaznovali
m Vlom v tovarno usnja. V skladišče tovarne usnja Kirbiš v Sv. Trojici v Slov. gor. je bil izvršen vlom ter je vlomilec odnesel za 1500 din usnja. Iz Maribora so pripeljali policijskega psa, ki je vlomilca zasledoval poldrugi kilometer daleč, potem pa se je po izhejeni poti sled izgubila.
m Streli na tovorni avto. Prevoznik Leopold Uhl je prijavil policiji, da je v nedeljo, ko sc ie peljal s svojim tovornim avtomobilm iz Selnice proti Fali, streljal nanj nepoznan motociklist. Dohitel ga je na cesti motocikelj s prikolico, oboje rdeče pobarvano. Na motornem kolesu in v prikolici so bile tri osebe. Nekdo izmed njih je tik za avtomobilom oddal pet strelov, ki so vsi prebili gornjo zadnjo desko ter io obtičali v deski šoferjeve kabine. Nato je motocikelj švignil s tako naglico naprej, da Uhl ni imel prilike zapomniti si številke. Policija je uvedla sedaj preiskavo.
m Nevihta in toča v Maribora. Včeraj popoldne je nastala nad Mariborom strahovita nevihta z gromom, hudim nalivom in točo. Ulice so bile zaradi nalivov po nekaj minutah naravnost preplavljene. Potem se je vsula kakor grah debela toča, ki pa k sreči ni napravila mnogo škode. Med nevihto je divjal hud vihar, ki je zelo otresel bogato obloženo sadno drevje.
m Požigaler v Razvanju. V Razvanju pri Ma riboru so dobili nekateri posestniki grozilna pisma, da jim bo imetje požgano. In res je nastal v noči od nedelje na ponedeljek požar na gospodarskem poslopju posestnika Rota. Ogenj se je posrečilo omejiti na goreči objekt in rešiti živino, vendar pa znaša škoda okrog 200.000 din. Gasile so požarne hrambe iz Razvanja, Bohove, Pobrežja, Studencev in Hoč. Požig je povzročil med domačini veliko razburjenja strahu pred nadaljnjimi pofigi.
m Smrtna avtomobilska nesreča. Na cesti med Sv. Lovrencom na Dravskem potju in Hajdino se je pripetila včeraj popoldne usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Okrog 4. popoldne se je pripeljal zlatarski pomočnik Martin Mordej v avtomobilu zlatarske tvrdke Almos Lehner iz Celja. V avtomobilu sta se poleg Mordeja nahajali še njegova žena in gospa Almos Lehner. Na sveže posuti cesti je Mordej naenkrat izgubil oblast nad krmilom ter je voz z vso silo zdrknil v jarek. Voz se je prevrnil in so vse osebe zletele v velikem loku na travo, le Mordeja je avto pritisnil na tla Slučajno se je pripeljal mimo z avtomobilom cestni mojster Štefan Močnik ter pomagal Mordeju iz smrtne pasti. Prepeljal ga je v celjsko bolnišnico. Kmalu po prevozu je pa Mordej umrl.
m Smrt zaradi oofa. Preteklo soboto je bil v Oplotnici zaboden z nožem v pretepu 25 letni Janez Vetrih iz Gorice pri Oplotnici. Rana je bila smrtnonevarna. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včeraj poškodbi podlegel. Državno pravdništvo v Mariboru je odredilo obdukcijo trupla.
m 12 oseb Roganove tolpe so spravili seda že pod ključ. Večino aretacij so izvršili studenški orožniki, ker je bil eedež tolpe v Studencih. Obte-žilni material proti članom tolpe je sedaj skoraj že ves zbran, manjka samo še glavna oseba — vodja Rogan, ki se še vedno »rečno in spretno skriva pred zasledovalci.
Nova razmejitev
banovine Hrvatske
Legenda:
Savska banovina je označena črna
Primorska banovina je črtkana.
Osem priključenih okrajev je črtkanih v drugi smeri.
Skupna površina hrvatske banovine 66.323 lan1
Predsednik Bolivije umrl
German Buseh, po rodu Nemec, ki je v Boliviji napravil državni udar in se postavil za predsednika države, je pred kratkim umrl. O vzrokih njegove nenadne smrti poročajo iz La Paza: Državni predsednik je doma v krogu svoje dru-
žine praznoval svoj rojstni dan. Pri tem je za zabavo vzel v roke revolver, ki pa se je zaradi nerodnega prijema sprožil. Krogla mu je šla skozi desno sence. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki skušali rešiti življenje z operacijo, pa ni bilo več mogoče.
Druga poročila pa pravijo, da je predsednik German Busch zaradi prenapornega dela zadnjih dni veliko trpel na duševni potrtosti. Po neki družinski slavnosti pri njegovem svaku so ga našli v njegovem stanovanju mrtvega, ustreljenega v glavo.
Za njim je vodstvo države prevzel vojni minister general Quintanilla, ki je bil soglasno izvoljen za začasnega predsednika države. V tem svojstvu je že izdal poziv na prebivalstvo, naj ohrani red in disciplino. Vojska in vlada sta dala jamstvo, da bodo državni posli tudi za naprej potekali po smernicah, ki jih je začrtal prvi predsednik nove Bolivije German Busch.
Evangelij sv. Janeza v arabščini
Švedski učenjak dr. Osrar Loefgren, profesor semitskih jezikov na univerzi v Upsali, je pred kratkim v ambrozi janski knjižnici v Milanu med množico 2000 raznih starih orientalskih rokopisov našel tudi evangelij sv. Janeza, pisan v arabšči-
ni. Rokopis ima 270 listov. Evangelij sv. Janeza je bil v arabščino najbrž prestavljen iz sirskega jezika. Strokovnjaki pravijo, da takega evangelija doslej še ni bilo in ta najdba pomeni za zgodovino sv. pisma nove zaveze veliko pridobitev. Rokopis izvira iz 1. 1342. in ima naslov: »Božjo skrivnosti«.
Najsevernejše mesto sveta praznuje 150 letnico obstoja
Norveško mesto Hammerfest, ki je obenem najsevernejše evropsko mesto, praznuje letos
150 letnico svojega obstoja. 2e pred 300 leti je bila tu majhna vasica, kjer so se ustavljali in počivali trgovci s kožami in lovci na severno divjad, zlasti pa je vasica služila kot oporišče kito-lovcem. Norveški kralj je naselbini 1. 1789. podelil mestue pravice. Mesto se je odtlej silno hitro razvijalo in je kmalu postalo važno trgovinsko središče evropskega severa. L. 1890. je Hammerfest pogorel, v nesreči je bila tudi sreča, ker je s tem izginilo preprosto, brez enotnega načrta sezidano mesto. Kmalu je na pogorišču nastalo novo mesto, povsem moderno, s širokimi ulicami in lepimi stavbami, med katerimi sicer Se prevladujejo lesene stavbe. Mesto ima samo 4000 prebivalcev, pa kljub temu vsako leto sprejme do 18.000 tujcev, ki večinoma od maja do julija v vsem udobju uživajo lepoto zamaknjenih pokrajin in čar polnočnega sonca. Hammerfest je najbolj severno mesto na svetu. Leži na 70" 40' 11" severne širine, na zahodnem obrežju otoka KvalčS.
Tudi Bernard Shaw se stara
Bernard Shaw, ki ja doslej tako neutrudno sodeloval pri pripravah za uprizoritve njegovih del, 6e nič več ne udeležuje slavnostnih predstav v Malvernu, ki ae prirejajo prav za prav njemu na čast. V teh dneh baš pripravljajo njegovo najnovejše delo »V zlatih dneli kralja Karia«. Prej si
kake skušnje brez Shawa »koro ni bilo mogoče misliti, vedno ie bil zraven in jc pomagal režiserju s svojimi nasveti, letos ga ni bilo niti k eni. »Saj lahko opravite brez mene,« odgovarja režiserjem, »če še ne bolje.« Zakaj ne hodi več k skušnjam, je sam razložil nekemu prijatelju, ki mu je dejal: »Režije sem sploh opustil. To je trdo delo in jaz sem že prestar za to. Sicer pa itak sam morem vodili komaj 1 odstotek svojih del in mi.ter Aliff, ki že sedem let vodi vse uprizoritve v Malvernu, že pozna vse moje zvijače in je prav tako meroda-1 jen kot sem bil jaz.«
SLEPEC
63
D«l«klivska povest
»No?«
Ta glas je prišel od tistega, ki je bil odprl duri, in ji bil 6koraj kruleč.
»Vse je urejeno. Čoln bo odplul ob oseki
okoli enajstih.«
»Kje pa je zdaj?«
»Čakala vas bo na pomolu in se bova z vami vred vkrcala.«
Tokrat sem prepoznal glas. Njegov naglas je bil sicer drugačen, ampak po barvi in višini je bil Kinlochov Tovariš se je posmehljivo zasmejal.
»Tokrat eem menil čoln,« je dejal. »Ob enajstih.«
»Da; to mii je dalo ravno zadosti časa za to, kar vam imam povedati,« je hlastno odvrnil Kinloch.
»Stopite torej v sobo. Zal, 'da sem v temi. Toda saj vam je seveda znan vsak kot v hiši.« Zapiranje vrat je presekalo ta posmehljivi glas.
tiho ležeč sem premišljeval sam pri sefel, kar sem bil slišal. Ni mi bila mar sovražnost, ki je vladala med njima. Vznemirjala me je samo, da sta Kinloch in ženska že vse pripravila za morilčev beg. Ona se bo nekje z njim sečla — ime tistega kraja je pravkar ušlo omenitvi — ter jo bo z njim popihala. Kako? Gotovo ne s poštnim parnikoni, ker ti niso odvisni od plime ali oseke. S kakSnim majhnim čolnom pa tudi ne iz islega razloga. To mora bržkone biti kakšen nestalen parnik, ki je ta čas zasidran v kakžni notranji luki tega ali onega jiižnovzhodnega pristanišča. Katerega neki? Saj jih je kakšnega pol tucata v razdalji tridesetih milj. Trenutno eem bol radoveden, koliko ima Kinloch tovarišu povedati. Če mu je preostajalo samo toliko časa, da mu bo tisto povedal, tedaj bi se utegnil zločinec skoraj na mah odstraniti, še preden bi bil McNab tu. Ta možnost me je pri priči spravila na noge. Za vsak primer sem moral kaj več dognati, bodisi glede od hodne luke ali pa kakor koli že preprečiti zločincu dohod do nje.
Vrata eo bila za »poznanje odprta. Kazalo je,
da so se odpirala v vežo, kajti ko sem jih oprezno odprl, sem slišal glasove nekoliko proč odondod. Njuno glasno govorjenje mJ je i zgledovanje precej olajševalo, ker 6em mogel tako brez skrbi stopati naprej in mi je po drugi strani pregluševalo lahen Sum, ki sem ga morda delal, ko sem si tipajoč utiral pot po veži. A tokrat je kazalo, da sta možakarja vso svojo jx>zorno»t vrgla na veter, vsaj, glede svo,ega glasu. Bila sta vse bolj podobna besnečima psoma in na misel mi je prišlo, da je to bržkone njun prvi sestanek, vsaj prvi, pri katerem nd bilo ženske zraven. Vesel sem bol vsekakor, da ni bilo ženske tukaj. Ona bi me bila nedvomno slišala. Kakor hitro sem prišel z«dosti blizu, je bilo prvo, kar eem sližal, ime mojega nekdanejga prijatelja.
»Za Boga, to pa je le preveč,« je vzkliknil drugi. »Preveč od družabnika Ponsonby Pageta. Rečem vam, da mi ni bilo nič kočljivejše spraviti ga s sveta, kakor ubiti podgano. To je napravilo iz Anglije prijetnejšo in varnejčo deželo.«
»Za ljudi vaše vrste.«
»Vidite, z vami bi bilo prav tako, če bi ne bila vstopila ona ter vas slišala cviliti.«
»Cvilitil Cviliti, pravite?«
»Tako je. Stari izsiljevalec je hil mrtev, njegov zaveznik pa je cvileč prosil za življenje Tako je bil po mojih mislih položaj.«
V tiSini, ki je za tem nastopila, sem slišal nekakšen čuden glas — nekakšen pridušen glas. Nato je Kinloch dejal mirno:
»Preneumni »te, da bi si mocli ta trenutek misliti, pri čem sem bil tisto noč. Saj vam je va&a žena gotovo povedala, da sem bil v tisti sobi zgolj po naključju.«
»Moja žena mi je marsikaj povedala. Samo tega ml ni povedala, kako ste ml mogli odtujiti njeno srce.«
»VI podlež! Najboljfte je, da že odidete, ce sploh mislite iti.«
Moža sta skočila pokoncu. Kazalo je. kakor da »ta hotela drug drugemu skočiti za vrat. Ampak nič gotovo nI bilo, da jo zločinec, ni mislil nonihati. Kal je hilo v Kiolochovem glssu nekaj iakega, kar bi bilo utegnilo drugega skloniti, da
bi se bil res odločil za izvršitev nasveta, ki ga je bil prvi izustil. Zato sem se jel hrbtoma umikati po veži. Na ta ali drug način sem moral preprečiti njegov beg. Na ta ali drug način sem ga moral zadržati do McNabovega prihoda. In najzanesljivejše sredstvo, ki sem se ga mogel domisliti, se mi je zdelo to, da bi mu napravil avto neraben. Kakor hitro sem prišel ven, sem vrgel vso opreznost na veter ter stekel proti garaži. Z nožem v roki sem se zmuznil skozi vrata z namenom, da hi bil prerezal pnevmatiko pri kolesih. A kakor hitro eem položil roko na pnevmatiko, sem sprevidel. da je to nemogoče, ker je bila iz polne gume. Moral bi se bil s|>omniiti, kar mi je bid povedal McNab o tem svojevrstnem tipu avta.
Kaj bi še mogel ukreniti? Res, o ravnanju z motorji mi je bilo kaj malo znanega, ampak moralo je le biti Se na tucate načinov, kako je mogoče onesposobiti mehanizem. In nujnost hitrega dela mi ie ovirala mišljenje. Ko sem se tako skušal kaj pametnega domisliti, sem zaslišal izpred hišnih vrat nekakšen pok, kakor strel, in mrzlično sem začel tipati v temi, da bi bil našel kaj težkega, e čimer bi bil mogel razbijati po avtu, pokvariti mehanizem, razbiti armaturno ploščo ali pa krmilni vzvod. A preden so moje roke kaj našle in skoraj na mah, sem zaslišal zunaj stopanje nog. Hip nato pa je nekdo na stežaj odprl vrata garaže. Objel me je val brezupnosti kakor povo-denj. Ali bo zločinec že enkrat pobegnil? Zgrabil eem za avto, kakor da sem mu holel preprečiti odhod iz garaže. Tedaj pa sem dobil bliskovito navdihnjenje. Stopil sem z eno nogo na stopalnico, skočil na sedež zadaj in smuknil nalo v avtu na tla pod kožuhovinasto preprogo, ki je ležala na eedežu. Tam sem se nizko čepeč pohulil.
Seveda sem že prvi hip, ko je stroj začel delati, sprevidel, kaj bi bil mogel storiti. Čeprav sem bil nevešč v zadevi motorjev, sem le imel nekaj znanja o elektriki, pa sem se domislil, kako hitro in tiho bi bil mogel onesposobi« baterijo na podnožniku. A bilo je ie prepozno, da bi bil mogel popraviti svojo neumnost, pa sem »e skuftal potolažiti z mislijo, češ: vozi, kamor te je voija, od mene je ne boš popihal.
Samo v enem trenutku sem se bal, da me bo odkril. To je bilo tedaj, ko je stopil na tla, da je zaprl za seboj vrata garaže, ko sva 6e odpeljala. Na srečo pa vendarle ni bil prižgal žarometov spredaj, pa zato ni od hiSnega zidu odsevala luč, po kateri bi me bil mogel prav dobro opaziti žde-čega v temi. Ko sem ga slišal pri delu z vrati, sem potegnil kožuhovinasto preprogo preko sebe. Zdaj sem se čutil precej varnega, kajti prostor med sedeži je pri tistem tipu avta ozek in tla so v njem zadaj dosti nižja kakor spredaj, tako da sem bil precej globoko pod sedežem.
Brez luči sva se peljala preko občinskega sveta in drsela po travi za čuda tiho in gladko. A ko sva prišla skozi vijugasto ulico ven na dolgo ravno Rimsko cesto, je prižgal luči in pospešil brzino. Da so gorele luči, sem opazil po drobnem žarku, ki je prihajal zadaj tik nad sedežem skozi luknjico, pripravo, ki jo imajo ti avti nalašč za to, da more voznik videti ali gori luč zadaj.
Potegnil »eni eno roko izpod preproge ter na tistem osvetljenem mestu pogledal na svojo zapestno uro. Videč, da je bila 10.33, sem sklepal dvoje — prvič, da se je moralo McNabu nekaj zgoditi, in drugič, da nepoznana luka, proti kateri sva bila namenjena, ni mogla biti posebno daleč Kaj mi je bilo storiti? Moja odgovornost za McNa-bovo odsotnost je bila težka in mi ni ugajala Medtem sva naglo brzela po ravni prazni cesti in že zdavnaj sem začutil, da se spuščava z obronka nizdol. Vse niže in niže sva brzela z vratolomno naglico. Skrito sem pogledoval ob strani iz avta, medtem ko so številne vijuge in ovinki nedvomno zahtevali od voznika polno pozornost.
Ko «va spet hitela po odprtem ozemlju nimo samotnih temnih hiš, sem sodil, da vozi proti Folkestonu. Po pravilno povračajočih »e pobliskih sem polagoma sprevidel, da se voziva mimo svetilnikov. Brzina je poetala enakomerna. Na tihem sem se ukvarjal z močnim vprašanjem, kako spraviti zločinca v roke folkestonske policije, preden se bo zavedel, kaj je z njim. Neznansko rad bi bil videl, da bi bilo moje delo opravi|eno dobro in lepo, brez zmede in hrupa, kakor bt bila to McNabcva ialja.
Prodamo
Pouk
Vnajem
iluibodobc
Dijaki
Vajenci
Kupimo
Otroški kotiček
SLOVENEC
Sedlarsko obrt
dobro vpeljano, proda I. Kralj, Železniki.
Dekliški pensionat »NADJA«
bo otvorjen 1. septembra. Konverzacija v tujth Jezikih. Ljubljana, Cesta v Kožno dolino 14. Gojenke bodo Imele v penslonatu stanovanje, hrano, sodobno vzgojo In konverzact-Jo v angleščini, francoščini ln nemščini. Zahtevajte prospekte. - Vsak torek ln četrtek (Izvzemal praznike) se gojenke od 10—11 dopoldne lahko vpišejo ln osebno dobe vse zaželene Informacije.
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
šolske torbice
tn aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravo«, Maribor, Aleksandrova 13. (1
(11) S stisnjeno pestjo Je v svoji divji jezi udaril Samba po rilcu. Ni slišal, kako ga je Jan posvaril: »Pazi se, Filip!« In že je bil Sambo divji...
za žganjekuho — vsako množino — vagonsko alt z avtom, lahko dobavi po najnižji cent Franc Mast-nak, trgovec v Sv. Juriju ob. Juž. žel.	(1
»ŠIK« trikotažno perilo
Sveže bosanske češplje
prave, debele, za vkuha-vanje ln marmelado, kg po 2.60 din, košare 45 kg, franko prevoz, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1
dobite po tovarniških cenah na Gosposvetski cesti št 13 (Kolizej) Ljubljana.
X. št. 12428-1974, 1939.
Razpis o licitaciji
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo pečarskih, slikarskih, tapetniških in parketnih del ter opremo trezorja in dobavo tehtnic za gradnjo carinarnice v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
12. septembra 1939 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna za
1.	pečarska dela , . din 13.266.20
2.	slikarska dela , , din 15.969.2?
3.	tapetniška dela . , din 4.185.—
4.	parketna dela . . din 52.055.78
5.	opremo trezorja . ■ din 75.000.—
6.	dobavo tehtnic . . din 56.000,—
Predpisana kavcija	znaša	za:
1.	pečarska dela ...	din	1.500.—
2.	slikarska dela , ,	din	2.000,—
3.	tapetniška dela . .	din	500,—
4.	parketna dela . ,	din	6.000.—
5.	opremo trezorja . .	din	8.000.—
6.	dobavo tehtnic . .	din	6.000,—
ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10 na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi koleki za:
1.	pečarska dela , . , . din 50,—
2.	slikarska dela , , , din 50.—
3.	tapetniška dela . ■ , din 50.—
4.	parketna dela . . , , din 100.—
5.	opremo trezorja . . . din 100,—
6.	dobavo tehtnic . . . din 100.—
in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11 .uro.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni de6ki mestnega poglavarstva mariborskega.
Mestno poglavarstvo mariborsko dne 16. 8. 1939.
Predsednik: dr. Juvan L r.
(12) Sambo je Filipa zgrabil z rilcem in ga je stresal sem in tja. Filipa je bilo strah in groza. In Jan je stal zraven in ni vedel, kako bi prijatelju pomagal. Te-dajci je Sambo s Filipom v rilcu zdrevil iz živalskega vrta.
Pedikiranje
IŠČEJO:
V Novem mestu
Iščem takoj 2—3 sobe s kuhinjo, visoko pritličje, z verando, ali prvo nadstropje z balkonom. Naslov v podružnici »Slov.« v Novem mestu pod 14218
odstranjevanje kurjih oče« brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalte v kopališču hotela »Slona« v novem lokalu izvrševal g. Dckanič, odličen strokovnjak, za 9 din.
▼ malih oglasih velja vsaka beseda t din: Cenitovanjakl eclasl t din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši snesek (a ma!t oglas U din. • Mali eglast »i plačujejo takoj prt naročilo. • Pri oglasih reklamnega snačaja ae računa enokolnnska, S mm visoka petltna vrstica po I din. • Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba prllollU snamko.
Gospa z enim otrokom
v okolici LJubljane, takoj sprejme zanesljivo dekle. vajeno nekoliko kuhe. Zglasltl se pri Ber-nik, Kariovška 15. (b)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam takoj. Rlharjeva 6
ODDAJO:
Delavnico
preko 80 mi, oddam. Pojasnila -. Ljubljana, Hra-nllniška ulica 3-1. (r
na lepem prostoru, po možnosti z vrtom. Prevzamem takoj, izplačam v gotovini. — Ponudbe z opisom in ceno pod »Gotovina« na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9.
Vrtnar
mlad, dobro izvežban v vrtnarstvu in sadjarstvu, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pomočnik« 14034. (a
štirisobno stanovanje
se odda za oktober. — Frankopanska 21. Poizve se pri hišniku.	(s)
z meščanskošol. izobrazbo, vojaščine prostega, iščemo za skladišče barv. Drogistl tmajo prednost. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Slovensko - nemško« št. 14214.	(b)
z lepim stanovanjem ln vrtom ter veliko kovaško tn sedlarsko delavnico tn hlevom itd., se odda v najem. — X. Kralj, Železniki.	(n)
mineralno in blatno kopališče
Radioaktivni termalni vrelci 38—60° C Zdravljenje revmatizroa. išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse informacije daje	Uprava kopaliila.
Dvosobno stanovanje
s pritiklinaml, se odda takoj s 1. septembrom ali s 1. oktobrom. Zvezna ul. št. 21, Zelena jama. (č)
za mesto sluge, avtopre-voznika ali kaj »ličnega.
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14262.	(a)
Nova hiša
z velikim vrtom In sa-donosnikom, naprodaj za 26.000 din, polovico na obroke. Neposredni kupci vprašajo : Robek, Meljska št. 22, Maribor.
Služkinja
začetnica, išče službo pri krščanski družini. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Služkinja« 14255.
Rentabilno hišo
v Ljubljani z 56.000 din čistega donosa, poceni proda realitetna pisarna Tribuč, Tržaška 42, telefon 2605.	(p)
vpeljan, dobi takojšnjo zaposlitev. — Ponudbe z navedbo dosedan. službovanja ln zahtevkov na naslov: Osrednja vinarska zadruga, Ljubljana, Kongresni trg 2.	(b
Krasno stanovanje
oddam takoj boljši družini v Ljubljani: dve sobi, kabinet, kuhinja, kopalnica, pralnica, vrt In garaža. Plačljivo 100.000 din za deset let. Naslov pove uprava »Slov.« pod 14232
Posorl Dolgoletna in poznana tvrdka Trlgla»-$lo-vesat v Beogradu ima na razpolago: PalaJe in hiše za rento, trii« za najem in stavbišča v vseh krajih Beograda Zato je v interesu vsaketra kupca, da se ored nakupom obrne na tvrdko Trtglav-Slotrenac v Beogradu, ki da vsakemu kup<u na razpolago avto za ooled stavb brez obveze nakupa G. g., kupci ne pozabite pred nakupom obiskati tvrdko
TRIGLAV-SLOVENAC, Hartvigova 3/1.
Tal. 2S728 v Beogradu
Sončna parcela
pri tramvaju naprodaj Wester, Hradeckega cesta 8.	(p)
Gostilna
z lepim gostilniškim vrtom in pritiklinaml v Zg. Radvanju pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji proda alt odda v najem. Natančnejše informacije daje Mestna hranilnica v Mariboru.	(p)
Malo posestvo	Velika trgovska hiša
pri Mariboru, pripravno	dvonadstropna, v sredini
za upokojenca, naprodaj	mesta Celja, s trgovskimi
za 18.000 din. Pismene	lokali ln velikimi skla-
ponudbe z znamko 3 din	dišči naprodaj. Ponudbe
za odgovor na upravo	podružnici »Slovenca« v
»Slovenca« v Mariboru	Celju pod »Kapital« štev.
pod »Sončna lega 1264«.	14.078. (n)
Natakarico
resno, pošteno, približno 30 let staro, dobro lzvež-bano, z znanjem nemščine, takoj sprejmem. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Poštena« St. 14.077. (b)
Pridno in pošteno dekle
za k živini in za poljska dela išče takoj gostilna Gabrijelčič, Brezje. (b)
sprejmem na stanovanje ln vso oskrbo. Koroščeva št. 8-II, desno, Maribor.
Pekovski pomočnik
mladoletni, z dežele, se sprejme takoj. .- Pekarna Henlgman, Toplice št. 31. Dolenjsko.	(b)
aL Umrla nam je po dolgem, te/kem ■ trpljenju naša nepozabna, dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
Frančiška Učak
Dve služkinji
dobrega obnašanja, potrebujem takoj. — Plača, stanovanje, hrana, polovico potnih stroškov po prihodu In mesečno 150 din. - Pismene ponudbe: Kiršner Milan, hotel Evropa, Bijeljina.
Hrano in stanovanje
pri katoliški družini Išče višješolka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Višješolka« št. 14054. (D
Prikrojevalka
prvovrstna moč, z daljšo prakso, zmožna voditi večjo šivalnico, se takoj sprejme pri tvrdkl Gort-čar, Ljubljana.	(b)
Pogreb drage pokoinice bo v torek, dne 29. t. m. ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 31. t. m. ob 9 dopoldne v župni cerkvi Mar. Oznanjenja.
V Ljubljani, 28. avgusta 1939.
Globoko žalujoče rodbine: Učak-Smolc-Pavšič in ostalo sorodstvo
sprejmem na hrano in stanovanje po ugodni cent. Za nižje šole pomoč pri učenju. Bitenc, Gosposka 10, drugi vhod. D
Razpis
Občina Novo mesto, okraj Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega računskega uradnika. - Šolska Izobrazba: višji tečajni Izpit. Prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini.	(b)
Vzgojiteljico
najraje učiteljico, z znanjem nemščine, resno, zdravo, sprejmem takoj k otrokom v starosti 6 do 9 let. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Vzgojiteljica« štev. 14.073.	(b)
Dijaški dom v Kočevju
sprejema s 1. septembrom 1939 kot gojence dijake prvih 6. razredov Državne realne gimnazije v Kočevju. Solskoletna oskrbnina 6000 din. Pišite po prospekt. Nadzorstvo profesorjev.	(r)
Zahvala
Ob težki ločitvi od naše srčno ljubljeno
iz poštene hiše, z entm razredom mešč. šole, se želi Izučiti v trgovini. -Ima posebno veselje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14200.	(v)
učiteljice v pok.
se zahvaljujemo vsem, ki so predrago obiskovali in tolažili za časa njene bolezni, ter onim, ki so jo spremili na njeni poslednji poti in ji nasuli na tiho gomilo toliko lepega cvetja. Prisrčna hvala za vse opravljene molitve. — Posebej smo dol/ni se zahvaliti preč. p. dr. Jos. Demšarju, ki je našo ljubljenko spremil v zadnjih urah v pobožni molitvi do praga večnosti ter njenim ljubim tovarišem, tovnrišicam in znancem iz Poljčati in ostalih krajev, ki so zadnjikrat pohiteli k njej kakor tudi vsem čestitim sestram v Ljubljani. Hvala /a vse izraze sočustvovanja v tej ali oni obliki. — Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi Srca Jezusovega ob osmini njene smrti, t. j. v sredo, dne 30. avgusta ob pol 7.
Njeni žalujoči svojci: Hinterlechner-čončevi.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V VIŠNJI GORI
SPOROČA, DA JE UMRL DNE 27. AVGUSTA T. L.
ANTON KASTELIC
NJEN ODBORNIK IN BIVŠI ZUPAN OBČINE ŽALNA
POGREB BO 29. AVGUSTA OB 9 DOPOLDNE V VIŠNJI GORI NJEGOVI RODBINI NASE SOZALJE! V VIŠNJI GORI, DNE 28. AVGUSTA 1939.
NAČELSTVO
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
po najvišjih cenah
Jos. Eberle - Ljubljana
Tyrševa 2 (palača hotela »Slon«)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jož« Kramariž	Izdajatelj: inž. Jože Sodji	Urednik: Viktor CenJiž