Za poduk iu kratek čas. Uzroki potrcsov in- potres v Lizboni 1755. ITčenjaki navaiajo tri glavne urokc potresov in po leli uzrokih razločujejo tndi Iri vrste potresov. Kot prvi uzrok navajajo vodo, katera polagoma izdolbe podzeraeljske jnme in duplino, kalere se sesujeio ia tako pouzroee potres. Taki potresi se vrže Uidi v krajih, kjor rudokopi izpodkopljcjo zemljo, ki se večkrat nscde in udere z velikim ropotom. Taki potresi so vedno krajevni in se ne raztozajo na obsežno ozemlje. Druge vrste potrosi so v zvozi z delovanjem ognjenikov ali gor, ki ogenj plujejo. Take potresc pouzročajio navzgor prodirajoči plini, sopari in izmcli raztopljenili tvarin. Kedar te sile dobo izhod, polem ponehajo potresi. V deželah, kjer so ognjeniki, laki potresi redno naznanjajo izbruh in izmet tch ognjenikov. Takozvani tektonski polresi pa nastajajo, ker sc zemlj;i znotraj polagoma ohlajsi in stiska. Vslcd lega krčenja in stiskanja zemlju. poka v liotranjein tur so seseda, in to pouzroča potrese. Te vrsle potresi so navadno najluijisi, kor z njimi delujejo ognjoniki. .Teden najhuiših. potresov je bil 1. novembra 1755 v Lizboni na Portugalskem, stresal je dvanajstinn zemeijske površine. I/zbona ,[e bila tedaj cvetoče in bogato mesto z 41 corkvarai in mnogimi palačami, kalorih največja je bila takozvana arabska. Na vseh svelnikov dan 1755 jc bilo jasno nebo, solnco je prijazno sijalo, zrak je bil iniren in čist brez vetriča. l^jndjo so bili vcčinoma v cerkvali, kar priene okoli 9. ure grmeti po ulicali, nato močan sunljej in valovito zibanje zemtje, med tem s strašniin ropotom grme cerkve, palače, hiše in koče na tisoče Ijudij, katere žive pokopljejo razvalinc. Nobeno pero ne more opisati strahu in krika prebivalcev, ki so zmedeno dirjali po trgih pod milo nebo ali pa v poslopja, ki so oslala še cela. Prvi sunck je popolnem razrušil kraljevo palačo in pa krasni jezuitski samostan, čcgar prebivalci so bili mrtvi do zadnjega. Na tisoče Ijudij, koprnečih na trgih in ulicah, je pobila opeka, tramovje in z'dovje. Ker ni bilo mogoče hilro odnažati podrtin in groblja, umirali so mnogi žejo, lakote in strahu pod razvalinami. Nesreča jc bila lem večja, ker je reka Tajo narasla v liipu za 40 čevljev in prcplavila mesto. Pogrczali so se nasipi z ljudmi, ki so ondi izkali rcSilve. Ko je voda upala, štrlele so iz valovja skale, katerih pred potresom ni bilo videti. Ob jednem je nastal divji vrtincc, ki je vzdignil črne oblake prahu in zatemriil dnevno svellobo. Ljudje so Irepelali groze, čeS, da se bliža sodni dan. Drugi hujši sunljej je trajal več minot ter zibal še stojeea poslopja, kakor vihar vrhove dreves. Pri Ireijem sunku se Ijudje niso mogli vzdržali na nogah in so popadali na tla. Da je bila nesreea polna, začelo je deževati, mcslo pa goreti. Osem dnij je ogenj divjal po razrušenem mestu. Okoli 40.000 ljudij je bilo ubitih in jih je umrlo vsled strahu, lakote in mraza Takoj so morali iz vsch krajev priti vojaki v Lizbono, da so pogasili ogenj, ranjene nosili iz razvalin, slrahovali razbojnike in Ijudem napravili šotorje. Ko je za silo bilo vse urejcno, dala jo vlada mesio sozldali po novi osnovi tako, du je Lizbona še dandanes eno najlepših mest na svetu. Daj Bog, da se bode isto moglo reči za par lel -tudi o naši loliko skušeni Ljubljani! Sniešnica. A.: »To ni mogoče, da bi vidva bila že pcldeset let oženjena!« — B.: »Kako da nc? Žena inene ima pet in dvajset let in jaz njo pet in dvajset. Ali ni to skupaj petdcsel?«