Stev. 49.
POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.

V Lijubljani, v torek, I. marca 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine^gi6MlW^a Bia&uje se vnaprej.

.-A*
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. j. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — 1 n s e r atl se računajo enostopna petilvrsta (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat S h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 24 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust
Upravniškega telefona Stev. 188
Ižina	I
ikrat	I
vrsta	I
pust.	1
Avstrija, Nemčija, Italija.
Včerajšnje naše poročilo o namenih Nemčije, kakor se zdi prvi hip pre .senetljivo, vendar ne obsega ničesa, kar nam ne bi bilo že davno znano. Nemčiji se gre naravnost za to, da odttga severni del avstrijskih dežela. Čehi bi sicer Prusom obležali v želodcu, a upajo, da bi jih prebavili s časom. S tem se Nemčija razširi na jug, ker drugam se itak ne more več širiti. Angleška in Francija sta proti zapadu zajezili nemški vpliv, proti vzhodu sa Nemčija ne upa dramiti ruskega kolosa, na severu nima kaj ukati. Ostane jej torej le še jug, in ti — se najmanj ustavlja, je najbolj mehak.
Nemčija išče za svojo cgrcmno industrijo trga. Za ta trg si je izbraia Balkan in Malo Azijo, odkoder hoče prodreti dalje na Vzhod. Potovanje nemškega cesarja po Orientu je bila pet trgovskega agenta. Velik del orien t a 1 s k i h železnic je ž e v n e m -ških rokah in ima nemško uradništvo. Zato pa teži celo cesar fltvo z elementarno silo proti jugu.
Kaj je torej bolj naravno, nego da reče Nemčija Rusiji: Tebi Azijo, ako ti meni pustiš razširjati se po južni Evropi!
V istem času pa sili 11 a I i j a čez Jadransko morje. Trident in Trst — to je premalo. Milanski »Secolo« je priobčil te dni sledeče obravnave med Avstrijo in Italijo glede Albanije in trdi, da so te nje gove vesti tako gotove in trdne, da jih ne umakne pred nobenim dementijem.
Italija je v zadnjem času stavila Avstriji lormalni predlog glede rešitve albanskega vprašanja. Prej sta se bili obe državi zavezali, da nobena ne stopi na albanska tla. V Italiji pa raste agitacija za zase-denje Albanije, in vsled tega je italijanska vlada predlagala izpremembo te pogodbe. Italija naj ima svobodo, vzeti Valun in Drač, največji albanski pristanišči, a Avstrija naj ima prosto roko v OBtali Albaniji. Italija bi bila pustila Avstriji tudi, da bi se razširila do Soluna.
Avstrijsko zunanje ministrstvo je bilo že izpočetka zoper ta načrt. N e m č i j a je pa še posebno odvračala Avstrijo od te pogodbe. V odgovoru do italijanske vlado pravi Avstrija, da bi zasedenje Drača in Valu n a smatrala za casus belli.
Gotovo je v prvi vrsti pretežni vpliv Ru sije na Balkanu oni činitelj, ki zadržuje, da posamezne države v dejanju no pokažejo svojih želja. Zato pa je nemška taktika, Rusijo potisniti na vzhod, Avstrijo na jug, da dobi sama prostora za svoje debele komolce.
Zato pa je nejasnost političnega položaja od dne do dne večja.
Živinorejci, pozor!
(Spisal posl. Povšo.)
Dunajski mesarji so naročili v daljni prekomorski Argentiniji svežega govejega
mesa, ki je bilo že došlo na Dunaj.*) Vlada pa je prepovedala porabo tega mesa, in sicer iz zdravstvenih ozirov, ker nihče ne ve, ali so bile zdrave dotične živali, od katerih se je dobilo to meso. V Argentiniji sploh nimajo takšnih zdravstveno-polioijskih uredeb, kukor pri nas da veščak ogleda vsako zaklano žival. Da je ministrstvo sploh prepovedalo porabo tega mesa, je vsaj začasno zabranilo naši avstrijski živinoreji občutno konkurenco. Zato mu moramo avstrijski kmetovalci biti hvaležni, ker s tem varuie interese itak skrajno obremenjenega kmetijstva, katero pa tudi more domači mestni trg z mesom povsem oskrbeti.
Toda velika mesta, kakor Dunaj in tedaj tudi že Praga, hočeio vpeljati ameriško svežo meso, ker imajo baje tam bolje ure jeno zdravstvene-) policijsko nadzorstvo, seveda najraje bi vpeljavah živo živino, toda prevožnja je predolga, krmljenje drago in živali bi na prevožnji dokaj trpele. Zato hočejo v ledu zmrzlo meso prevažati v daljne kraje.
Dejstvo je, da na milijone kilogramov svežega mesa dobivata iz Amerike Angleška in Nemčija, ker v ledu zmrzlo meso ostane na mesece užitno. Treba je razmišljati o tem, kajti če naraste našemu kmetijstvu še konkurenca v živinoreji na mestnem trgu, potem je popolni propad našega gospodarstva gotov.
Tudi pri nas v Ljubljani so c ne mesa zelo narasle. Ne bom se spuščal v pretre-sovanje, v koliko so te visoke cene utemeljene ; za to so drugi faktorji, ki imajo v to ne le poklic, ampak tudi dolžnost in oblast. Ce sem se namenil, ta članek spiaati in ob javiti, povod mi daje osobito to, da sem sedaj marsikaterega slišal, ki odobruje Dunaj-čane, da skušajo z vpeljavo tujega mesa dobiti si cenejega mesa. Hočem pa to razpravo povsem mirno spisati, ker le tako je mogoče, to resno vprašanje pravično reševati. Nihče ne more oporekati, da je dolžnost dobre skrbne državne uprave, skrbeti za zadostno množino raznih živil po primerni ceni za ljudstvo, in da je meso prevažen del živil za hrano ljudstva, je jasno. Tu nič ne pomaga prestroga agrarska pristranost, ki kaže, da je cena žita, oziroma moke tako izredno ugodna (nizka), da ima ljudstvo v tej ceneni moki pač veliko oporo cenenega živila. Prav tako, pa tudi meso mora biti ljudstvu na razpolago po primerni ceni.
Sedaj pa nastane dolžnost dokazovanja za me kot zagovornika kmetijskih interesov. Ali so te primerno visoke cene opravičene? Rekel sem, da se nočem spuščati v raz pravo, v koliko so cene mesa v L ubljani utemeljene; postavim se sploh na širše stališče vse države.	(Konec prih.)
Trgovinske pogodbe.
Avstrijski in ogrski ministri so 28. m. mes. v posebni konferenci v Budimpešti da ločili način, kako bodo postopali pri sklepanju carinske in trgovinske zveze z Nemčijo in Italijo. Pogajanje z nemškimi in italijanskimi diplomati se jutri sopet začne. Razen carinske zveze so bo šlo za novo pogodbo glede obojestranskega živinskega prometa, torej za novo votorinarno pogodbo. z,akon, s katerim so vlada pooblasti za sklepanje pogodb, bo ogrski mi ristrski predsednik v kratkem predložil par lamentu in bo tvoril podlago predstoječih carinskih posvetovanj za novi avtonomni carinski tarif, dogovorjen med avstrijsko in ogrsko vlado.
V Berolinu imajo, kot je sporočil ta-mošnji avstrijski poslanik, jako dobro voljo glede nove carinske zveze, a parlament bo povzročal težkoče.
*) Ta Članek je bil pisan 2e pred 14 dnevi- — Op. ured.
Staroeelii.
Shod zaupnikov starofiaške Btranke bo 13 marca. S smrtjo dr. Riegerja se je izpraznilo mesto načelnika v eksekutivnem odboru stranke in do danes je bilo vodstvo začasno v rokah dr. Mattuša, gosposke zbornice. Na shodu bodo iz-tki načelnika ter se bo razprav-inem političnem položaju in pred-[mentarni taktiki čeških poslan il bo pri tem sklep skupnega ^jjenih Čeških strank, ki je odob-mladočeških poslancev. Raz-pra*^ato pa se bo, ali bi ne bilo mogoče ublažiti opozic jo, ker utegnejo ogrske ne-vzdržljive razmere vplivati na avstrijski no tranji položaj in bi moglo priti do parlamentarne krize. V tako resnem prehodnem času ima staročeška stranka dolžnost, da poskusi odvrn ti škodljive dogodke.
Pet gluhonemih delegatov.
Iz Z a g r e b a , 28. febr.
Na Hrvaškem vlada veliko nezadovolj stvo Droti hrvaškim poB'ancem v delegaciji. Pet Hrvatov sedi v hrvaško-ogrski delegaciji in letos se ni niti eden oglasil, ko so vendar imeli toliko važnih razlogov, da spregovore glede Hrvaške same in glede Bosne. Da ni bilo poslanca B i a n k i n i j a v avstrijski delegaciji, ne bi se niti znalo, da žive tudi Hrvati v tej državi. Glasovali pa so ti poslanci za vse brez vsake rezerve in brez vsake pritožbe ter so na ta način odobrili vse krivice, ki so jih storili Hrvatom v zadnjih letih. Temu ponašanju hrvaških delegatov se nobeden ne čudi, ker so tudi oni ostanek nesrečnega Khuenovega zi stema. Take može treba izključiti iz javnega življenja.
Ce kateri poslanci, so imeli gotovo hrvaški kaj omeniti v delegaciji; saj ima Hrvaška vendar svoj posebni državnopravni položaj v monarhiji. Hrvaški poslarct niso nikdar ugovarjali v delegaciji, da se ta položaj prezira na celi črti. V celem letošnjem zasedanju se ni v hrvaško ogrski delegaciji niti enkrat omenilo hrvaško ime. In doma na Hrvaškem so ravno letos zahtevali vsi Hrvati brez razlike političkih strank hrvaške vojaške šole ter učenje hrvaškega jezika v vojaških šolah in izo-braževališčih. Tedaj niti za to se ti ljudje niso zavzeli, kar zahteva ves hrvaški narod. Sicer pa so morali zahtevati, da vojaške oblasti dopisujejo s hrvaškimi oblastmi hrvaški, da domobranci prisegajo hrvaški, a ne mažarski, da se ne mažarizirajo hrvaška imena vasi in mest v vojaškem šematizmu in na zemljevidih, ki jih izdaje vojaška oblast, da se hrvaški polki ne zovejo uradno »ogrski polki", kar se godi v najnovejšem času, da se dosluženim vojakom hrvaških polkov ne izdajejo certifikati v mažarskem jeziku in da se ne mažarizirajo imena teh dosluženih vojakov, kar dela v najnovojšem času mini strstvo skupno vojske. Tudi so morali hrvaški poslanci ugovarjati, da ee vse potrebščine za zajedriiško in domobransko vojsko naročajo na Ogrskem in ne na Hrvaškem; a obenem so morali na ves glas ugovarjati, ker je vojno ministrstvo uvrstilo vsa mesta v najnižje razrede nasproti mestom na Ogrskem. Posebno pa so so morali upreti poslednjemu prt diogu poslanca Apponyja glede materinskega jezika v ogrskih polkih, ker s tem predlogom so odprta vrata nasilni mažarizaciji.
Ravnotako so morali spregovoriti resnobno besedo glede pomorske akademije na Reki, kjer se Hrvati prezirajo. Tudi Burianu bi se morali upreti, ker je uvrstil tudi Hrvate v Bosni med Mažare. Hrvati ne bi bili vkljub vsoj mažarski pre drznosti tako globoko pudli, da so imeli poštene in požrtvovalne peslance na svojih mestih.
Z Balkana.
Iz Albanije prihajajo še vedno mračna poročila; čuje se celo, da je padlo 1000 vstašav (!) in 250 turških vojakov. V Solunu so mnenia, da &aka velesila podpira Albance. — Pri Geogheli je prišlo do boja med bolgarskimi vstaš1, 17 p« številu, in turško četo. Vstasi so pustili na bojišču, kakor se poroča iz Soluna, štiri mrtve. — Sultanov razglas, s katerim daje na znanje splošno pomiloščenje, se razglasi v kratkem. — Komisija za preosnovo orožništva bo morda imela samo še dve seji, s tem bo svojo nalogo izvršila in najbrže odpotovala.
Iz brzojavk.
Berolin. V nemški južni Afriki se je vršila huda bitka. H.-reri so zasedli jako utrjeno stališče. Nemška artiljerija jih ni mogla pregnati, slednjič s< Nemci vzeli z nassokom sovražno pozic jo. Zaplenili so mnopo živine.
Beigrad. Skupščina je vsprejela za-ken glede kovanja novega denarja.
Rusko-japonska vojska.
Port Artur.
Najnovejša poročila govore, da so Japonci pri Port Arturju imeli težke izgube
Port Artur, 20. febr. (Kor. urad,) Vkljub viharju, ki je razsajal prošlo noč, so so se vendar videle na obzorju luči japonskih oglednih ladij. »Courier de Tientsin« poroča: Vkljub vsemu trudu Japoncev, da bi utajili svoje izgube, se je vendar izvedelo, d a s o jim Rusi poškodovali eno oklopnico in dve križarici, ki so jih morali spraviti v Nagasaki.
C i f u , 29. febr. Poroča se, da sta dve japonski ladji šli v Saseho, da jih tam popravijo.
Petrograd, 29. febr. Dognano je, da je v noči od 25. do 26. febr. ena japonska torpedovka zletela v zrak, druga so potopila in da so njen trup valovi vrgli na suho. Boja dne 26. febr. se je udeležilo na japonski strani poleg torpedovk še: šest oklopnic, šest oklopnih križaric, štiri križarice in dve avizni ladji. Ladje so se razvrstile v več skupin in so skoro istočasno napadle ruske križarice, utrdbe in torpedovke. Na ruski strani sta ranjena dva moža.
Niučvang, 28 febr, (Reuter.) Poročevalci, ki so videli zadnji poizkus, Port Artur blokirati, trdijo, da je v sredo prišlo na suho z japonskih parnikov 19 mož v civilni obleki. B li so takoj vjeti. Ruski križanci »Askold« in »Bajan« sta se najprej približali japonskemu brodovju, a sta se zopet vrnili. Ta manever je imel gotovo ta namen, Japonce zvabiti bližje pred ruske topove, a se je ponesrečil. Dve od Japoncev izstreljeni granati sta udarili v mesto. Oklop niča »Retvizan« služi hkrati kot nekaka pomožna trdnjava.
London, 29 febr. Mornarji, ki 00 se rešili s parnikov, potopljenih pri Port Arturju, so silno upehani prišli v Čifu. Pripovedujejo, da so potopljene ladje bilo mnogo premajhne za svoj namen. Rešilni čolni teh parnikov so bili od ruskih granat razdejani vsi razen enega.
Pariz, 29. febr. »Matin« poroča, da so vsak čas pričakuje, da bodo Japonci začeli oblegati Port Artur na suhem.
Pariz, 29. febr. »New York Herald« poroča, da so pri zadnjem napadu na Port Artur japonske granate naredilo veliko šk
v mestu. Stolna cerkev in novi doki so baje razrušeni, zaloge premoga z a p a 1 ) o n e in skladišča blaga so uničena
»Retvisan« je obtičal in Rusi so že obupali, da ga spravijo zopet na mor|e. Pustili ga bodo, kjer te, in rabili za pomožno trdnjavo. (To amerikaneko poročilo je tro tovo pretirano in od nikoder potrjeno. Op. ured.)
Boj na življenje in smrt. - Dnevni ukaz generala Stosselna.
Petrograd, 27. febr. Poveljnik portirturski, general S oisel, je izdal dnevni ukaz, v katerem opozarja branivco trdnjave in prebivalstvo, da smatrajo Ja ponoi kot zahtevo svoje na rodne časti, da via mejo Port Artur. Is trdovratnih napadov brodovja in nepreatan ga izkrcavanja vojakov sklepa, da namerava sovražnik začeti obleganje Port Artura t u d i n a s u h e m. Ča bi se mu to po nesrečilo, pa bi razdrl ž Veznico in ba umak nil. General alossel nadaljuje: »A s o vražnik se moti. Naši voiaki vedo in jaz naznanjam prebivalstvu, da so ne bomo umaknili. Mi se moramo boriti do skrajnega, kajti jaz, poveljnik, nikdar ne bom dal ukaza za umikanje. Naj si to za pomnilo zlasti oni, ki imajo manj pogumne krvi! Poživljam V&s vse: Bodite prepričani, da je potrebno, da se borimo na življenje ali smrt. Niveč iz hoda. Od treh strani nas ob daja morje, na četrti so bo kmalu pokazal sovražnik. Ostaja nam le eno: Boj!«
Vojska na suhem.
Petrograd, 29. febr. (Ruska brzoj. ag.) V Inkau bivajoči inozemci poročajo, da je dobilo japonsko brodovje ukaz, dne L marca na vsak način nas jo-č i t i P o r t A r t u r in gavzeti, naj stane karkoli. Jako sumljivo je, da se kitajske čete zbirajo zapadno od M u k d e n a v okrajih Kupanet<e in Hsin mintun. Kita ske četa pomnožujejo sprednje straže, dovažajo orožje in vojne priprave. Prebivalstvonizanes-1 j i v o. General Miščenko je prišel s koza žkimi konjeniki v Kazanjo in ga pričaku jejo v Isioji. Moštvo jo zdravo, konji dobro ohranjeni. Čete so prgumne. Preskrbo vanje je zagotovljeno. Korejski uradniki so zbežali iz krajev, kamer so prišli kozaki Kozaki so ao polastili brzojavne zveze v severni Koreji.
Petrograd, 29. febr. (R. brz. ag) Kor ruskih pešcav se pomika za kozaki v severno Korejo. V L'aojang dohajajo neprenehoma ruske čete. Pri sinem mrazu divja velik vibar. Zeleznični promet ni oviran.
T i e n t,8 i n , 29. febr. V Gensanu je 60.000 japonskih vojakov. Kitajske čete odidejo na inejo 5. marca.
London, 29 Iebr. Kozaki so pregnali dvesto korejskih vojakov iz njih taborišča pri A n d ž u in so se polastili njih orožja. Del Korejcev je bežal, a so ga kozaki zajeli in uklonili.
London, 29. febr. Pol milje severno od Fongjanga so opazili oddelek ruske pehote, ki se je umikala pred japonskimi streli.
Pariz, 29. bbr. »New York Herald« iz S^ula: Praska med ruskim konjeništvom in japonsko pehoto je bila za Ruse neugodna. Po kratkem boju so se umaknili.
London, 29. febr. Korejsko prebivalstvo v severni provinc ji Kolo je prepla leno. Japorci so se zakeBnelž. Rusi pa trdo ravnajo s Korejci.
Čifu, 29. febr. Japonci so se doslej utrdili. v črti Čemulpo-Soul-Gen-s a n. Število japonskih vojakov, ki so zbrani okoli Soula ali so na poti proti severu, se ceni na 110.000 moi. Od teh je samo kakih 4000 konjenikov. Na vsej tej črti prodirajo Japonci počasi preti severu. Na vsak način hočejo Japonci izsiliti odločilno bitko, preden prideKuropatkin na bojišče. Odločilna bitka, ako se ji Rusi ne ogDejo, se pričakuje torej prve dni marca meseca, in sicer v okolici Y6ngpiong. Proti 10 000 Rusom, ki so do-Blej prekoračili Jalu, stoji v Gensanu 30 000 Japoncev. Ako bi Japonci neprenehoma pro dirali proti severu z vsemi četami, utegnejo do 10. ali 12. marci potem priti do reke Jalu, kjer je glavna črta ruskih čet
London, 29. febr. »Daily Chronicle Glede japonskih vojnih operacij je rekel neki japonski državnik: »Dokler ne pade odločilni udarec, ne bo svet prav ničesar iz vedel o načrtu, po katerem se mislijo Ja ponoi bojevati. Dobro je preskrbljeno, da ostane vse tajno do konca. Dokler ni vse narejeno, ne bo izvedel noben vojni poroče valeč resnice niti o stališču niti o sestavi japonskih čet".
Na morju.
S u e z , 29. febr. Dva angleška in en norvefiki premogovi parnik, ki so jih Rusi vzeli, so na povelje carjevo morali dati nazaj.
S u e z , 29 februarja. Ruska kriiarica „Aurora" z dvema torpedovkama je prišla sem
S a n g h a j , 29. febr. (Rautar.) Vae vlasti so se baie zedinile v tem, da mora moštvo »M a n d ž u r j a« odložiti oroiie in bo moralo v Pekingu čakati konca vojske.
Druge države.
Petrograd, 2<J. febr. (R brz. ag.) Princ Čng je japonskega poslanika v Pe-kingu opozoril, da na Kitaiskem živeči Japonoi preveč bujskajo kitajsko prebivalstvo zop^r Rme, ter zahteval od njega, noj proti temu kaj ukren«
P r a g n , 29. febr. Ruski konzulat na Dunaju obravnava s praškimi tekstilnimi z a 1 a g a t e I j i , da bi poslali perila itd. naravnost v vzhodno Azijo.
London, 29 fabr. Nemški parnik „Thetis" je odpotoval z nemško posla-niško straži iz Stiula v Sanghaj v interesu nemške nevtralnosti. D.plomatično zastopstvo nemško v Soulu je pod japonskim varstvom.
S a n g h a j , 39 febr. Od torka so štirje vliiki odšli iz Pactingfu, da spravijo vojake na severno mejo kitajsko. Doslej so Kitajci odtod poslali tie 10 000 mož.
Štajerske novice.
š Sv. Jurij ob j. ž 29 febr. Jutri nam zaprejo 4-a^redno, novo, šele pred desetimi leti sezidano šolo Bijda je velika nevarnost da s« razruši. Preiskoval je celo po opje inženir c. kr. okraj, glavarstva celj skega; našel je velike razpokline na oboku kleti; vsa stavba stoji na starem podzidju. n sedal ukaz: šola se n»j zapre. — Z-sebni mnogoskušani zidarski mojster iz Calja, Go-ogranc. ie mnenja, da se da šoia popraviti — in 40 !"t bi varno stala. — Kaj se bo zgodil.) ? Ž i nekaj časa se šopeta, da tudi razredna dekliška šola ni več za rabo. Te daj nova šola za 80 000 kron za 4'azredno deško in 4-azredno dekliško šolo Lani se je d^z dala 2razredna šola na B^uovm za 20 000 K, sedanja deška šola je stala 32.000 K. n sedaj zopet novo poslopje. Kam pridemo! . .
š Porotno zasedanje v Mariboru sa začne 7. marca in pridejo sledeči (b toženci pred porotnike: Dne 7. m&rca An ton Glavič zarodi uboja, predsednik dvorni svetnik dr Robert Greiatorfai; dne 8 marci Anton Duhait zaradi uboja, predsednik 'jišji sodni svetnik dr. Vousek; dne 9. marca Ste-lan Dukarič, zaradi ropa, predsednik deželni sodni svetnik dr. Pevec; dne 10. marca Martin Ročnik zaradi javnega nasitstva in umora, predsednik deželni sodni svetnik Morocutti.
š Zvita goljufija. V gostilno R e C h b e r g e r v Studencih pri Mariboru je prišla minoli petek elegantno oblečena dama R :kla je gostilničarki, da ie vdova visokega častnika na Dunaju in da išče za otroka nekega poročnika, ki služi zdaj v Mariboru, žensko, ki bi ga vzela na hrano. O rok ie star 4 Ista in dobi ženska za to na leto 200 gld. Gostilničarji a je takoj poslala po neko ženo, ka tera je prišla ter izjavile, da vzame fanta na brano za obljubljeno svoto. Gospa je bila zadovolma ter ji je obljubila, da ji takoj iz plača 200 gld-, ko bo govorila z očetom-poročnikom. Rekla je, da gre z ženo pogledat, kako ima stanovanje. Prišeiši tja, je rekla dama ženici, če nima nekoliko malega denarja, ker ima sam velik denar. Zvečer dobi 200 gld. in svoj denar nazaj. Ženica ji je res dala en bankovec za 10 kron in 5 kron. Na to sta šle obe nazaj v gostilno. Tam je še gospa naročila za obe jed in pijačo. Prosila je še gostilničarko, naj ji da nekaj mesa in klobas, da bo dala gospej, pri kateri stanuje poročnik. Slednjič je se naročila dobro ve čerjo za se, za poročnika in za ženico, ki bo vzela otroka, rekoč: »Naj ima tudi ona enkrat kaj dobrega. Zvečer bom vse plačala. Večerja naj bo ob 8. gotova." Nato je odšla in je ni bilo več.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. marca
Nova volitev dež. poslanca za
kmetske občine v okraju: Kranj, Tržič in Skofja Loka na mesto g. dr. I. Brejca se bode vršila dne 7. aprila v določenih volilnih krajih. Natančnejše odredbo o kraju in uri, kje in kedaj se začne in konča volitev, bodo označene na izkaznicah, ki jih dobe volilci.
Primorski Slovenci pri dr. Koer berju. Včeraj je bila pri ministrskem predsedniku deputacija iz slovenskega Primorja, v kateri se bili dr. Gregorifi, Spinčiu in dr. Gregorin zaradi italijanskega vseučilišča.
Deputacija je izročila ministru posebno spo menico, v kateri se pojasnjene dolgoletne pritožbe in želje glede slovenskega in hrvaškega Šolstva v Primorju. Koerber je izjavil, da je dobro poučen o šolskih razmerah na Primorskem in je deoutaciji zagotovil, da bo rešil Želje in pritožbe v zadovoljnost Slovencev in Hrvativ.
Občni »bor delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani je sprejel po predlogu g. dr. b u s t e r š i č a sledečo resolucijo: »Upravni svet se pooblašča, da prične s projektovano zgradbo hotela „Union" takoi, ako bode oddanih resnično vsaj 500 delnic H. emisije. Kot rok, da se zagotovi še ostalo število delnic, določi se 15. marec t 1. Odvisno je tedaj podjetje od pokritja 500 delnic II emisije do 15. marca t. 1.
Osebna vest. Novoimenovani c. kr. inžerer g. I. Raiai je prideljen okr. glavarstvu v Krškem.
Is Trsta se nam poroča, da je bilo včeraj napovedano zborovanje, na katerem naj bi se osnovalo nemško .kranjsko - primorsko učit. društvo«. R. Peerz iz Ljubljane je delal v pomlajeni „Laib. Schulzeilung« šumno reklamo. Vabil je tržaške nemške učitelje, da iztešejo novo bruno za most od Balta do Adrije. Kaj pa je tebe treba bilo, gmemo reči s posmehom. Gospod je učitelj nemščine na ljubljanski pripravnici in njegova naloga ni, da bi gradil nemštvu pot do Adrije. Ali ao zopet bližajo Ddžman-Pirker-jevi časi? To je tudi sad nemško-slovenske zveze !
Za Vegov spomenik je daroval c. in kr. dvorni založuik in mestni odbornik na Dunaju K. Ahorner 100 K Dilje so darovali: Pešpolk št. 77 25 K, prvi t rolski lovski polk 60 K, podmaršal Thiele 20 K, strelni top. oddelek na Dunaju 10 K, stotnik pl. R ischer 10 K, polkovnik Sattler 10 K, župan Mulley v S jod L gatcu 20 K. trgovec Jaunikar 20 K, (Mstniki 2. bos. polka 60 K, major A. Skrem 10 K, pisarna 11. kora v Lvovu 88 K 80 vin., voj. skladišče v Rzeszovu 5 K, trd. top. polk v Pulji 30 K.
Vegove razglednice. Gosp. stotnik Kavčič je v proslavo 150letnice Vegovega rojstva napravil načrt za razglednico, na kateri je upodobljena Vegova slika, obdana z vojaškimi in učenjaškimi emblemi, Vtgov grb, Vegova rojstna hiša in veličastna mo ravška cerkev. Razglednice sa dobe najmanj po sto izvedov skupaj pri gospodu kapelanu M. Skrjancu v Moravčah. Vegove razgled niče se bodo prodajale na drobno po voeh boljših knjigarnah in trgovinah s papirjem na Slovenskem. Čisti dobiček je namenjen za Vegov spomenik.
— Iz Bohinja, 29. febr. Pretekli ponedeljek popoludne se je v kamnolomu na Ribičevem lazu, kjer lomijo kamen za tunel, nenadoma odtrgala velika skala in zadela laškega delavci Janeza M nin a na glavi in nogi; bil je na mestu mrtev. Zvečer so ga prinesli v srenjsko mrtvašnico. V petek je prišla sodmjska komisija, ki je potrdila, da je bil Minin od skale zmečkan. Pokojnik je bil star nekaj nad 40 let, vdovec, ki je imel doma dva nedorasla otroka. — Prodaja planin. V torek, 23. februarja, je zastopnik verskega zaklada stavil Fuiinarjem in Bitnjanom v Bohinju ponudbo za nakup planin. Fužinarjem se jo ponudilo 2000 ora lov za 100 000 K Imeli so že do zdaj pravico paša na teh planinah. Ziradi varovanja gozdov niRmo mogli te pravice v polni meri izrabiti. Kjer se je kaj posekalo, so se napravili novi zaBadi, svet se je zaklinčal v frate, kamor ni smela živina. S5kalose je le naprej in ljudem vedno bolj paša omejevala. Razmere so postale že neznosne. Razen tega jo oviral razvoj živinoreje regulativ, ki je natančno določal, kdaj in koliko živine smo v planine in koliko tednov sme gori ostati. Cena je precej visoka, ker ljudje obenem odstopijo nekaj pravic v Ukancu, tik izvira Savice in drugod. Upajo vendar, da se bo shajalo, ker je v prodanem svetu še mnogo lesa. Uslužbenci verskega zaklada so našteli 55.000 debel. Pogodba je podpisana, pa do zdaj še ne veljavna, ker jo mora še mini strstvo p-trditi.
—	I. Okrajna hranilnica in posojilnica v Kamniku je član »Gospodarske zveze« v Liubliani, koja je pri njej izvršila natančno revizijo.
—	Z dežele se nam piše: Stoletna pratika je kriva, da ni bilo ie vlani prestopno leto; zato neki okrajni šolski nad zornik na Kranjskem ni mogel poseliti vseh šol svojega področja, bedaj pa je njegova jeza zadela tiste, ki so vkljub nenavadnemu leta izpolnili dolžnost svojega nadzorniškega — področja.
—	Muzejsko druitvo je imelo sinoči občni zbor, kateremu je predsedoval g. dež. šol nadzornik Fr. L e v e o. Društvo šteje 1 častnega, 2 dopisujoča in 198 rednih članov. Dohodkov <e imelo društvo v niinolom letu 2295 K 58 vin. , troškov 2153 K 80 vin. V odbor sta bila še izvoljena gg. M. P a j k in J. Steska. Uredništvo nemških .Isvestij" prevzame gosp. K o m a t a r.
—	Oporoka. Dne 17. prosinca v Kranju umrla gospa J. Z o r >n » n je tamofinji dijaški kuhinji zapustila 4000 K, bolnišnici za ubožno ustanovo 2000 K in mestni cerkvi 400 K.
—	Za obrtnike. V Polšniku bodo dne 6 eučca, t. j. prihodnjo nedeljo oddajali zidarska, tesarska in mizarska dela za novo eerkev, in sicer popoldne po službi božji. Kdor se zanima, pride lahko na lice kraja. Bližnja postaja je za osebno vlake Sava, za brzovlisk pu Ziigorje. Delati bodo začeli novo cerkev v Mirijmem letu in v večjo meno čast. Vsak dobrotnik, ki je vnet za Miter božjo, dobro došel!
—	Občinske volitve na Reki so se včeraj začele. Hrvatje so postavili 13 kandidatov in upajo, da jih bo več pr/šlo v zastop. Madjari so postavili pet kandidatov in razvili strastno agitacijo.
—	O predavanju dr. Baumgar-tena o živčmh s lah objavimo jutri daljše poročilo.
—	Strah v beli obleki. Piše sa nam: V soboto popoldne je dtčal Codellijev avtomobil skozi Šmarje. Blizu kolodvora je srečal par vprežeuih konj, ki sta se zbala ter krenila v stran. Vendar je še aviomobil zadel cb oje voza ter sa zvrnil v jarek. Nekateri ljudje so mislili, da je strah v beli obleki.
—	Oklopnice križarice in torpedovke v Kranju. Društvo »Kranj« je priredilo v nedeljo, 28. t. m., velezanimivo predavanje v društ/eni dvorani »Nove pošte". Predaval je preč. g. kanonik Iv. S u š n i k u L ubljane o oklopnicah, knžaricah, torpedih, torpedovkah in rušilcih torpedovk. Podal n<im je najprej kratek zgodovinski pregled, Kako so države izpopolnjevale svoje bojne ladje od Napoleonovih časov pa do dane*; kot mejnik « tem razvoju je označil uum.tev inženerja Eriksona. ki je dal v severnoameriški vojski 1. 1865. napraviti prvo bojno ladjo s stolpi in premakljivimi topovi. Po tern principu se razvija vse bojno brodovje. Mncgo so se trudile države tudi, da bi obdai« svoje bojne ladje z nepredornimi pločami; slišili smo, kaj so vse poskušali v tem oziru. G. predavatelj nam je pokazal na dveh slikah eno rusko in eno japonsko oklop-nico („Cj»arjevičB in »Hatsutna«). Pojasnil nam je, kolikor je to mogoče v kratkih potezah, kakšna je vojsia »somov" pod morjem, t. i. s torpedi. Dasi je stvar precej kom pticirana, nam ja predočil z risbo in sliko tako dobro, da smo umeli, zakaj so torpedi tako strašno bojno sredstvo in zakaj skuša vsaka bojna stranka preprečiti v prvi vrsti izpuščanje teh »rib« v morje.— Dvorana je bsla polna. — Udeležili so se predavanja tudi gestje iz sosednjega Stražišča. Preč. g. kanoniku izreka tom potom društvo najtoplejo zahvalo!
—	Hrvaike novice. Ban na Dunaju. Ii Zagreba se nam poroča : Kakor ste že sporočili, je bil ban Pejačevic na Dunaju, Ujer je bil sprejet v zaslišanje od cesar|a. Uradni list zatrjuje, da se je Sel ban zahvalit cesarju, ker so je toliko zanimal za niegovo zdravja, ko je bil nevarno obolel. Drugega ne omenja uradni list ničesar. Govori se pa, da je odšel ban na Dunaj tudi radi drugih važnih stvari. Na Hrvaškem treb3 prememb na višjih mestih. Za varaž-diusko in belovarsko križovsio županijo treba na vsak način novih županov, ker s>cer se narod v teh krajih ne bo pomiril. Rubido Zicby in Kukuljevič gospodarita še vedno v duhu grofa Khuena, a to ne more in ne smo nič več biti. Pred kratkun pa se je ban prepričal, da tudi sedanji predstojnik za bo-g častie in uk. Pavič, ni moi na svojem mestu, ker tudi on tiči šo vedno v Khuano-vem duhu, Hrvaški srednješolski profesorji so prosili vlado, d* jim dovoli profesorsko društvo, šest let so čakali na odgovor. Ban Khuen profesorjev ni trpel radi narodnega prepričanja, pa jih je preganjal, kjer je mogel. Niti jim ni hotel povečati plač niti dovoliti društva. Ko so se profesorji poklonili sedanjemu banu ter ga prosili, da jim dovoli društvo, je odgovoril, da bi mogli profesorji v društvu preveč politikovati. Ko so pa profesorji banu dokazali, da je po pravilih društva izključena vsaka politika, se je izjavil, da je bil slabo poučen. A poučil ga je tako predstojnik Pavič. Ban je bil radi tega jako nezadovoljen, pa ni izključeno, da debimo kmaiu novega predstojnika. Na Dunaju pa je ban gotovo tudi razpravljal z ministrom Tiszo o novi nagodbi. Maiari nimajo nikdar časa za to važno opravilo. Ban mora kar loviti ministra, da se 2 njim vsaj za trenutek posvetuje. Bin dobro v6, da se ne bo mogel vzdržati na Hrvaškem, če Be ne sklene povoljna finančna nagodba v kratkem času. Verjetno ni, ker zmešnjave so na
Ogrskem vedno večje, a razen tega bo Madjari vrgli Hrvatom tri milijone kron, du pokrijejo za zdaj najbolj potrebne izdatke. Tako bi se moglo zgoditi tudi za prihodnje leto. Madjari bodo molčali, kakor po navadi, ali bo ztto narod govoril glasneje, a tega se ban boji. — Umor. Nedavno so našli umorjenega na cesti poleg cerkve v Mali Gorioi IGetnega Franca Bohinca iz Sinca, v okraju otočaškem. B binac je bil znan postopač, ki ga ie sodnija is dalje časi zasledovala. Bržkone ga je kdo z&sičil pri tat»ini in ubil. — Ljudskemu shodu v Županji je prisostvovalo do 5000 lju-dij. Med dtugim je bil govor o združenju z Dalmaciio.
— Drobne novice. Požar v R o • ohestru. škoda, ki jo je povzročil požir v Rochestru, znaša 7 mil. dolarjev. Zgorel je oel mestni okraj, kjer ao se nahajale najimenitnejša trgovine. 5000 oseb je prišlo ob krub. — Obesil se je n* Dunaju v r.aučnem ministrstvu podtajnik R. p 1. M i 11 e r ; xmeš3lo sa mu je. — U m r 1 je na Dunaju ieldcajfirmajBter vitez Braunmtiiler, star 79 let. Rojen je bil v Gilovcu. — O g e n j. Iz Madisona v Ameriki se poroča, da je v kapitolu driave Viskonzin v soboto izbruhnil ogenj, ki ie upepelil vse poslopje, rikode jo do 800.000 dolarjev. — Goljuf M e y e r. V Barolinu so zaprli špekulanta Meyerja. Ogoljufal je stranke za tri in pol milijona mark. Borolinska borza je prizadeta za blizu dveh milijonov.
Ljubljanske novice.
Veliki koncert »Glasbene Matice" v soboto, 12. marca, bo velepomemben za razvoj naše domače, izvirne slovenske glasbene produkcije; izvajala se bodo v koncertu večinoma domača, najnovejša in izvrstna umetniška dela slovenskih skladateliev!
Sestanek »Leonove družbe". Jutri cb pol S. uri zvečer predava v »Rokodelskem domu« gospod profesor dr. Janez Ev. Krek o italijanski pesnici Adda N e g r i.
Tatvina, v Predovičevo kaoelo v Vod-matu sa je v noči od 24 na 25. t. m. priplazil tat, vlomil v nabiralnik m ukradel iz njega okoli 16 K. Tatvine sumljiv je neki postopač, ki se je klatil po Vodmatu. — Delavčevi ženi Mariji Dolenec, atan. na Tržaški cesti št. 24, je včaraj zvečer neznan tat pobral z dvorišča nekaj parila.
Saje se unOle. V Miličevi hiši v Rebri so se včeraj zvečer unele v dimniku saje in je nastal ogenj. Na lice mesta došla požarna bramba ie ogenj takoj pogasila.
Društvena godba priredi jutri zvečor ob 8. uri druUveni koncert v restavracijskih prostorih g. Miholiča (Črni orel), Gosposke ulice. Č<ani so prosti, nečlani plačajo 40 v.
Izgubila je na poti od Miklošičeva do Bleiwoisove ceste služkinja Mirija Mifeič, stanujoča na Bleiweisovi cesti št 20, ban kovec za 10 kron.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 17 Slovencev in 53H-vati>v. L Reke je odšlo v Ameriko 133 izseljencev.
Policija je zaprla dva fanta, ki sta kradla Tereziji Novotny na Dunajski cesti štev. 9 sveče in jih prodajala po mestu.
Književnost umetnost.
* Repertoir slovenskega gledališča. Danes se if/ra velika drama »Vstajenje« po L Tolstega slavnem romanu. Glavni vlogi igrata gdč. R ti c k o v a in g. Conski j. — V četrtek se poje tretjič komična opera Iv. Straussa »Cigan b a r o n «. — Prihodnja opera* novitata bo Auberjeva »Nema iz Portičev«, drama pa se uči Simačkovo znamanito, tudi v Berolinu sijajno uspeio dramo » J i n y v z d n e h «.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodiiča.
Žepna tatica. Lansko leto 25. okt. je prišla Marija Neuhold, rojena Bokal iz Velikega vrba pri L tiji, na Brezje, kjer je v romarski cerkvi izvršila več ž«pnih tatvin Marija Brodnik jo je zaBačsla ravno v tre nutku, ko je njeni teti Frančiški Sporar s-'gla v žep, a jo je ta po roki udarila. Kolikor se je tisti dan poizvedelo, izvršila je obtoženka več žepnih tatvin, kajti pri žepni preiskavi so našli pri tatici 99 K 11 v. gotovine, nadalje denarnico, katero je ukradla z vsebino 5 K Mariji Nadižar. Kolikor se je moirlo po-izvedeti, je bilo tisti dan ukradenih 23 kron 99 v. Neuhold pa je imela pod obleko spravljenega papirnega denarja za 60 K, po raz nih žepih se je pa našlo drobiia za 39 K 11 v. Mariia Neuhold je kradla že v navadi; od leta 1875. do 1903. je vživala samo dve leti prostosti, sicer je bila vedno v zaporu ali pa v prisilni delavnici v Linkoviču; samo
zaradi tatvine ie presedela 15 let. V Ljub nem na Gor. Štajerskem se je poročila b tovarniškim delavcem Nauholdorn, a ta jo je zapustil, ko je izvedel, kakšoo žem-ko je do bil. Pri aretovanji je izpovedala obtoianka napačno ime, rekla je, da se piše J hana Fabjan. Kakor vselej popre', tako je tudi pri včerajšnji obravnavi brezuspešno in trdo vratno tajila svoje kaznjivr. dejanje; porotno sodišče jo je obsodilo na 5 let težko z 1 postom «a m«sec piojstrene ječe.
Zaradi hudodelstva oskritmbe je bil v t«ini razpravi obsoien A .tinŠnid Žagar v Smolovi. na 4 mes-ca težke jače, po ojstrene z 1 trdim ležnčam na meste.
Izpred deielnega sodi&fa.
i> kleščami je udaril Franca Pečni* v Zapuiah svojo ženo po glavi in jo močno ranil. Sodišče mu je prisodilo 6 mesecev ječs. — Brez vzroka ga na padel. V gostilni v Stepanji vasi sta pilo na novega leta dan Jožef O tra iz Zgornje Hrušice in Jakob Draksler iz Spod. Hrušice. Oltra je brez povoda z žepnim nožem sunil tovariša. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. — S steklenico je v noči 27. dec. v gost lni v Starem trgu Joie Zibusovec udaril po glavi Fr. Turšiča in ga poškodoval. Sodišče ga je obsodilo na 4 meseca ječe — Brata pretepel. Franca Premrov v Ložu je dne 1, februarja t. 1. tepel svoja dva brata. Dobil je 8 mesecev ječe. — N i k o g a r s e ne bojim, tako je zatrjeval Franc Ogrinec, čevljar v Zalogu, na pripombo Jerneja Sterna, da naj se s pijancem ne prepira. Stern ga je z roko udaril po glavi, Ogrin pa mu je a nožem obrezal dva prsta in ga pretepel. Obsojen je bil na štiri mesece teike ječe.
Razne stvari.
NajnovejSe od rasnih strani.
R i m. »Italie« poroča, da pride francoski predsednik L o u b e t 23. aprila v R m. L njim pride tudi njegova soproga. V Neapolju ju pozdravi sredozemska eskadra.
Belgrad. »Beogradske Novine« po ročajo, da se diplomatiČni razpor v kratkem poravna in da se v malo dneh diplomatje zopet povrnejo v Bilgrad.
Pariz. Revizijska obravnava pred ka sacijskim sodiščem v zadevi Dreyfusa se začne 3 marca in bo trajala tri dni.
K r a k o v o. Vojno ministrstvo je naročilo ravnateljstvu državne železnice, naj ukrene vse potrebno za prevoz 13 C00 vojakov v teku OBmih dneh. Istočasno je vojno ministrstvo vprsšsdo mesarje, koliko iivine bi mogli v določenem roku preskrbeti. Iz Lvova prihajajo podobna poročila.
Praga. G'asiio prslanoa K 1 o f a č a poroča, da bo Avstrija rloe 15 aprila zasedla Mitrovico. (?) N.čit z-i t> je že izdelan ter izbran tudi ža povel|ntk. Tu poročilo je treba sprejeti z vso previdnostjo.
Dunaj: Novoizvoljeni češki poslanec grof Sternberg napada v »N. Fr. Pr.« mladočeško politik;. Pravi, da je izvoljen na temelju gospodarskega programa zoper ob strukcijo Mladočehi in druge češke stranke so ob volitvah se bojevali z umazanim orožjem, d3 vržejo moža, ki je prinesel na Češko duh zapadne kulture (!) Neplodnost in ko rupcija sta bili pri Kraljevem gradcu pora ieni. Absolutistična, špansko vladana (!) Av Ntrija je bila pob.U od kraljevegraških vo lloev.
Pruštva,
(Podporno društvo zašlo-venske visokošolce v Pragi), ki je bilo v prvih dveh letih svojega obstanka mnogemu aiov. viRokošolcu ud tni in najbolj zs nas) ji vi vir dohodkov za skreni to življenje ter mu s tem zagotovilo redno na daljovanje študij, obrača se na slovenske rodoljube z uljudno prošnjo, da mu blago vole namenjene podpore čimprvje ponlali, ker bi bilo sicer prisiljeno radi nedostatka sredstev ustaviti svoje redno delovanje ter prošnje vrednih in potrebnih prosilcev ne ugodna reševati. Redni mesečni izdatki zra š-ijo 150—200 K, dohodki pa so bili v mi nuiih mesecih tako neznatni, da je odbor prisiljen, prijatelje društva m vseučilišču? mlfdino ter bivše podpornike tem petom opo«oriti na sedmje drultvene neugodne gmotno razmere. Za odbor: Fr. Tomšič, predsednik; Jos G e r m , tajnik.
Darovi, poslani našemu uredništvu:
Za družbo b v. Cirila in Me toda: G Ivan Peternel, Žiri, 420 K; po di-uinica na Vrhniki 82 K; za vrtec na Je Benicah po g. S»imku 8 K.
Za Salezijance na Rakovnik u : g. Saje 3 K.
Za dijaško kuhinjo: g. Saje 5 kron.
Za Makedonce: g. Kukman 1 K; g. Jurij S:erk iz Vinice 30 K.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-raska vojska.
Petrograd, 1. marca. Iz Tientsina se poroča, da je v pokrajini Oili, na severovzhodu Kitajske, zbranih £0.000 kitajskih vojakov. Kitajske čete se pomikajo ponoči in v malih oddelkih, da jih je težko zasledovati.
Dunaj, 1. marca. „Katoliško politično društvo" za Leopoldovo mesto je imelo včeraj svoj občni zbor. pri katerem so bili tudi poslanci Gessmann, Bielohlavek in Schnabel. Govorniki so izražali svoje simpatije Rusiji. Slednjič je bila sprejeta z velikim navdušenjem soglasno resolucija : „Jako številno obiskani občni zbor ..Katoliškega političnega društva za Leopoldovo mesto" prosi blagoslova za rusko orožje in želi Rusom sijajne zmage v boju proti rumenemu plemenu". Z burnim odobra vanjem je bilo sklenjeno, naznaniti to resolucijo ruskemu poslaništvu.
London, 1. marca. „Daily Tele-grapli" poroča: Včeraj zjutraj se je 15 japonskih ladij prikazalo pred Port Arturjem, kjer je bil boj z ruskim bro-dovjem. Ruska ladja „Askold" se potaplja, „Novik" je močno poškodovan, ena torpedovka se je potopila. Tudi „Retvizan" je zopet poškodovan. Japonska mornarica se je v popolnem redu umaknila z bojišča, Rusi pa v Golubinji zaliv.
Dunaj, 1. marca. (Kor. ur.) „Ma-tin" ima iz Earbina od včeraj: Dva kozaška polka in en japonski konjiški polk sta po noči zadela skup. Vnel se je boj, v katerem so Rusi pognali Japonce v beg in jim vzeli več konj.
London, L marca. „New. Herold" poroča iz čifu, da je že 120.000 Japoncev v Soulu. V pristanišču pri Čemulpu so Japonci položili torpede, da so varni pred napadi. „Daily Telegr." trdi, da japonske čete prodirajo že proti Kirinu v Mandžuriji; drug japonski od delek je razrušil rusko skladišče v obližju Port Arturja.
London, 1. marca. Japoncem se je posrečilo izvabiti Ruse vun na morje. Ti so naredili pravi lov na nekatere ja ponske torpedovke. Zunaj jih je pa sprejelo veliko japonsko brodovje. Bil je hud boj. Japonci so poškodovali več ruskih križaric. Tudi Japonci imajo ve like izgube.
Menton, 29. febr. Bivši predsednik južnoafriške republike, Krtiger, je na smrtni postelji.
Listnica uredništva:
G—u I. H.: Brezimenih dopisov načeloma ne objavljamo, ako nam dopisaik ni znan ie po pisavi. Uredniška tajnost je vsakemu zagotovljena.
Meteorologiftno porodilo.
ViSina nad morjem 3P62 m, srednji zračni Uak 736 0 mm
Rim, 1. marca. Vladna „Tribuna" dementira obravnave med Italijo in Avstrijo glede Drača in Valuna. (Gl. uvodni članek!)
Dunaj, 1. marca. Ravnatelj žen skega učiteljišča v Gorici je pomaknjen v 6. činovni razred.
Dunaj, 1. marca. Cesar je podelil vojnemu ministru pl. Pitreichu veliki križ Leopoldovega reda.
—v— Zagreb, 1. marca. Uradno pe zatrjuje, da major HaDel ni bil iz Petrinje premeščen k 7. pešpolku zaradi žaljivih besed. Hanel trdi, da do hrvatskega naroda sicer nima „poseb nih simpatij", a žaljivih besed ni govoril. Nu njegovo mesto k 31. lov skemu bataljonu pride major Zim mer marin.
—v— Zagreb, 1. marca. Tukajšnji „Srbobran" je objavil poročilo glasila srbske vi »de „Satnouprava" iz Carigrada, da se Turči ja pripravlja za vojsko, da na srbski in bolgarski meji utrjuje trdnjave ter pomnožuje vojaške čete. Srbski list pravi, da mora biti Srbija pripravljena za vse slučaje.
Petrograd, 1. marca. Bivši vojni minister Vanovski je danes po noči umrl.
Belgrad, 1. marca. Poročnik Gruič eden glavnih zarotnikov proti Aleksandru. ki je bil doslej ordonaneni častnik kralja Petra T., je od službe odstavljen
Belgrad, 1. marca. Vsi vojaki, ne le častniki, ampak tudi prostaki, so do bili vso zaostalo plačo. Tudi prestolo naslednik je dobil 18 frankov.
i SUftJt a Oaa o pa- j b&ro-2 zovanja j metra. t mm	Tampt ntnra CBUSIO	Vetrofi.	! | Nebi*	II? | S" •53
šf<r~" i -3u'ii	—05	sr. j Vili.	obl	_ |
. I . zjutr. 1 727-9 1 —0-8 1 st svzb. 1 | •> *odo1.| 727-1 | lNS 1 sl. jug Srednja včerajšnja temperatura — 0'B*,			n | dež normale	* 1 1 H
Za mnoge dokaze prisrčnega sočirja povodom nenadne smrti našega nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
RIHARD ŠEBER-'ja
lastnika tiskarne,
kako>- tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in zna leem, dalje vsem cenjen m darovalcem /.a prekrasne veuce najiskreaejšo zahvalo.
Zlasti pa se Se zahvaljujemo vsem slav. postonjskim drušNom. katera so se udeležila korpora'ivno z zastavami, ter godbenemu diuštvu in sl. učiteljem za sprems'vo s šol. mladino. Dalje vsem p. n. gg. uradnikom ter gg pevcem za njih giuljivo petje, kakor tudi vsem drugim udeležencem za tako častno spremstvo
Postojna, 1. marca 11)04.
Žaluj odi ostali.
Zahvaia.8,2
' Za mnogoštevilne izraze sočutja za časa bole/.ni iu ob smrti našega in-po-•j zabnega očeta, gosjioda
j Matej Rooss-a,
se s tem cajprisrčneje zahvaljujemo. > Posebno pa si štejemo v dolžnost izreči zahvalo preč. gosp. dekanu, slavni J čitalnici Kranjski, gg. pevcem za ganljivo petje, velecenjen. meščanstvu in ; uradništvu. darovalcem krasnih vencev ' in sploh vsem, kateri so predragega nam pokojnika spremili k večnemn j počitku.
Rodbina Rooss-ova.
Ig
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogaearjev trg.
Ta teden 367 i-1
Visoka Tatra in Galicija. Vabilo
na
VII. redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Zgor. Besnici«
registrovane zadruge z neomejena zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 20. marca 1901 ob 3. uri popoldne v župnišču št. 48
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in računskih pregled-
nikov.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva in računskih pregled-
nikov.
4.	Prememba pravil.
5.	Razni nasveti in predlogi.
K obilni udeležbi vabi
358 i-i	odbor.
Trgovci, obrtniki in za sebniki, kattri luCejo imeti
= prahu proste =
prodajalnične prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, n j upir»hiao milo ,o dolgotramih preizkušnji h f Trezno in kot n»jboi Ae sreii»w> z» prepreče-nje nadležnega prahu pnznM o
olje proti prahu.
Cena kilogramu 80 vinarjev.
AdolfHauptmann
isti 25-3 v Ljubljani.
Prva kranjska tovarnaj oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
I
360 1 - 1
Vabilo.
redni občni zbor
v Slednji vasi
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo iršil
v nedeljo, dne 13. marca 1904, ob pol 4. uri popoldne
v zadružnem poslopju št. 73.
Dnevni red:
1. Porcčilo nadelatva in računskih preglednikov.
2 Prediož tev in potrjenje računa za ). 1903.
3.	Volitev načelstva in računskih pregled-
nikov.
4.	Prememba pravil.
o. Razni nasvtti in predlogi.
K obi! ni u ielt-žbi vabi
0 D B O R.
V abilo
na
redni občni zbor
Slov. posojilnice in hranilnice
v Št. Jerneji,
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil
v nedeljo, 13. sušca, ob 3. uri popoldne v občinski hiši.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev račuticv ja I. 1903
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	S'u?ajno*ti.
K obilni udeležbi se vabijo vsi člani. 36i i—i	Načelstvo.
Oljnate barve razprodajalce in lastno
uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice &24 5 12—5 Vnauja naročila proti povzetju.
Vabilo
na
redni občni zbor
l^reoiloiee in posojilnice
v Št. Rupertu,
reg. zadruge z neomejen o zadrugo. kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 13. marca 1904, ob 3. uri popoldne v kaplaniji.;^
Dnevni red:
1.	Poročilo nače stva in nadzorstva.
2.	Ode br tev računa za 1. 1903.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Sfrememba pravil.
5.	Slučainosti.
363 1_1	Načelstvo.
Ravnokar so izšli
wr zemljevidi
rusko=japonskega
^^bojišcar^^
v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin.
Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah.
t
306 6
Dunajska borza
dnč 29. februarja.
Skupni državni dolg v notah.....99-35
Skupni državni dolg v srebru.....99'10
Avstrijska zlata renta 4 %......118- —
Avstrijska kronska renta i%..... 99 4 1
Avstrijska inv. renta 3l/i£......91-16
Ogrska zlata renta 4%.......116 55
Ogrska kronska renta 4%.....9IV90
Ogrska inv renta 3...... 88 8 )
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 02
Kreditne delnice................626 25
London vista........ . .	240 22'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-271/,
20 mark........... . 23-47
20 frankov...........19 08
Italijanski bankovci........ 94 30
C kr. cekini...........ll 32
Pariz 1900
,Grand Prix'
Najvišjo odllkov.
1
Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji ,u izdelari.
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji	ltlobpS°o.potrel)ni za doma4°ia
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji	XaSb0,j razSirieni v tvorDi5kih
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji	^eZSoslJ,Ti v delo?-možno-'ti iB
Izvirni Singerjevi	šivalni stroji	pri modernem
Urezplačnt učni tečaji za vsa domača Šivalna dela in moderno umetno vezenje, Zalila svile za vez« nje v uajrazličnpjsth barvali. Elektromotorji za posamezne stroje-za domačo porabo.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje.
Ljubljana, Sv. petra cesta št. 4.
v balah po 100 kg prodajamo in raz= "tt* pošiljamo s povzetjem po K 23*—
Zdravo
laneno seme Pri večjih naročilih primeren popust
A. Janekovič & Turčič
Sisek (Hrvaško) 325 4_2
Trgovina z žitom in zemeljskimi pridelki vsake vrste*
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja telč, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačne. 1741 40
Krojaški salon za gospode
Ivan Magrdič
Ljubljana, Stari trg štev. 8.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po H najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tn- in inozemskega blaga.
292 26-3
f + f f + f $
• ULU11IIM f 11M ■••( I ■ 1111111111 ■ 11 f 1111.....1.....II111MIIIIIIIM11 (M111IIHIH (1111IU1H11"
Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povtodi najfinejši in najboljši čaj sveta
NDRA TEA
Melanža iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cej Ionskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. Indra Tea Import Compary, Trst. — Glavna zal< ga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnici.	1252 26-23
Dober, masten
sir
razpošilja
»Kmetijsko društvo y Dobrepoljah"
v celih hkbih v teži «d 20 do 30 ktr, pai tudi v manjših zav j h in sicer dotlei, d. kler le ka) zaloge. 296 6—2
Zavod za mebliranje in dekoracije
FRANC DOBERLET,
Ljubljana, Frančiškanske ulice Št. 10. # Telefon št. 97.
pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega.
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrinjal, 1E08 15:f	preprog. ^^^—
Največja izbera
blaga za pohištvo
Enostavne in*luksuriozne
ženitbene oprave,
solidno in poceni izvršene.
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj, hotelov in kopališč.
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, prt izžrebanju najmanjšega dobitka — Proaaese za vsako Irebanje. Kolantna iavrSitev naroill na boril.
Izdajatelj in odgovorni urednik :jj Dr. Ignacij Žitnik.
Menjarična delniška družba
„M 13 K t 1 IS"
l„ Wollzeil810 in 13, Dunaj, I., Strnbelgasse 2.
Pojasnila	v vseh goapodarakih in finančnih
atvareh, potem o kurznih vrednostih vseh apeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 300
Tisk »Katolike Tiskarne« v Ljubljani.