PRIMORSKI DNEVNIK Janina plaeana v gotovini /v ,,,, ,, “b mtaio i gmppo - Lena 90 lir Leto XXVHI. Št. 32 (8125) TRST, torek, 8. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Posvetovanja mandatarja z delegacijami KD, PSI, PRI, PSDI in SVP JUTRI SESTANEK ŠTIRIH STRANK LEVE SREDINE Z ANDREOTTIJEM Danes se sestane socialistično vodstvo Vedno bolj realna možnost predčasnih volitev , 7. — V sredo zjutraj se bodo predstavniki štirih strank leve »» ki6 ses*a'* 1 niandatarjem Andreottijem. Kaže pa, da na sestanku n . . toliko na dnevnem redu vprašanje programa nove vlade, ki •ed Andreotti sestavi, ter referenduma kot ključnega problema •»l*a trenutka, pač pa, da bo predvsem govor o predčasnih De-' Vah' Prevladuje namreč mnenje, da je razpust parlamenta postal (med strankami vladne koalicije nasprotujejo tej možnosti no"10 *oc'al*iemokrati). Zato je os-- v, v,no vprašanje, kakšna naj bo | nosti obnove levega centra dokaj v.,.,a' k' naj pripravi predčasne pičle glede na to, da štiri stranke to 'Ve‘ Najbolj verjetno je, da bo Enobarvna demokrščanska vlada, J P* še dokončno izključena mož-pji' vlade v treh med KD, PSI in • 3 brez republikancev. , akšna je približna slika polo-J®. ki si .jo je lahko ustvaril ‘®®datar Andreotti po današnjih .letovanjih s predstavniki strank Dr ® sredine in Volksparteia. Naj-jo Po6 mantlatar sprejel delegaci-I » %,, • v kateri so poleg tajnika in še Bucalossi. Reale , ufarelli. Po srečanju, ki je nrii0 6110 uro- 'e Malfa podprl sre? • 0 klicanju štiristranskega reCan.ia, poudaril pa je, da so mož- ..m predlagajo za posamezne probleme zelo različne in nasprotujoče si rešitve. Zato je republikanski tajnik izrekel mnenje, da je treba izvesti predčasne volitve. Pogoji za njihovo izvedbo in vprašanje vlade, ki naj jih skliče, bodo osnovne teme štiristranskega vrha. Na vprašanje nekega časnikarja je La Mal-fa izključil, da bi med pogovorom z Andreottijem omenili možnost vla de z liberalci. Andreotti se je nato pogovoril z delegacijo PSDI, ki so jo sestavljali tajnik Ferri. Tanassi. Cariglia, Ianneili in Orlandi. Tudi Ferri je po sestanku podprl zamisel o skli- Ulitiitili m mul m iiiihiii ll m il ,n,niinnuiinullligiigilllllllllulmulliiliummuu SEJA PREDSEDSTVA IN 10 RK SZDL SLOVENIJE Sprejeta program in nova sestava slovenske vlade ^°v° vlado, ki šteje 19 članov, bo še naprej vodil Stane Kavčič (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. - Na današnji U^Pni seji predsedstva in izvršne-ij2Di°di)ora republiške konference seri -i ^ovenije je spregovoril pred-0 dl *zvrsneSa sveta Stane Kavčič jOelovrii usmeritvi in novi sestavi venč ®a sveta skupščine SR Slo-dfn ■' gre za to, je dejal med fcyjgltn Stane Kavčič, da bi dolo-sko ne^° celovito politično program-črt ^meritev, ker je ta že za-c0aJa še posebej z drug0 konferen-tyj. IvJ. Ta usmeritev je že znana s ‘na podlagi mnogih dosedanjih Več^6^*1 ^epil' in odločitvah. Naj-darit Poz°rnost bo veljala gospo-8ostwiU' ^re')a l*0 obnoviti kriterije ted»^arske reforme, razbremeniti racijo in napraviti določeno d-,,Jstitev znotraj samega gospo-p0s;tva. da bo vidno kako bo treba sjp^^ezne probleme reševati. Na-^ nJi prol)lern je politično ozračje, (^nnaJ pospeši razvoj samoupravnih os°v na vseh ravneh. Naslednje Ugašaj Bi^^c glede zmanjševanja social ^nje, ki izhaja iz že sprejetih ga r&zločkov pa je izdelava jasne-bo ,s°eialnega programa. Ponovno biva^ba Pregledati pogoje za prido-diza Je ^'^ka gospodarskih orga-a^aij, analizirati bo treba dehtev jp^nih dohodkov in samoupravne ^ azume na podlagi sklepnih ra-davzV' ^Prejeti bo treba tudi nov ti 1 . sistem, ki naj bi začel veljata^' Januarja. Urediti bo treba po-šani Proclaje zemljišč, rešiti vpra-du, . razvoja kmetijstva in nadalj-Ifeh ^dustrializacije. Izdelati bo spre^ t-načrt razvoja Slovenije, it> kJet* ■nov zakon o pokojninskem V ^fPetijskem zdravstvenem zavaro Zalto 0 socialni pomoči in urediti 1o i °da.io s področja stanovanj. ž k? samo nekaj odprtih in najbolj vprašanj s področja socialne g0vanedaje. Stane Kavčič je nadalje Vrjni^l 0 možnostih, ki jih ima iz-gov’ ,SVet pri medrepubliških do-tdrn -anjih m sporazumevanjih. Pri ig^ai ie .dejal, da mora Slovenija bo l.atl iz lastnih razmer, potrebna f^.eeslednost v boju za nadaljnji Usu^J družbenega sistema v duhu *’■ g.® in gospodarske reforme. atl Pa bo potrebna tudi dovzet- dkti lioj za probleme v vsej Jugoslaviji. itor0. Se do treba zavzemati še tavni Za samoupravljanje na vseh fšzv • 23 nadaljnje utrjevanje in Vso®! socialistične demokracije, ob stile djm pa seveda imeti trdno dar Povsod tam in takrat, ka-• se morali srečevati s po-$Pra idejami, ki se ne bi dale sanfV*d v sklad z razvojem sistema ^Pravljanja. Boarie Kavčič je govoril tudi o jo /d sestavu izvršnega sveta in je ^razložil kriterje, po katerih se * ,ravnal pri izbiri. Predsedstvu iu c love B . . listo 19 članov novega iz-ic4a?ga sveta: predsednik Stane č6vVClč. podpredsedniki France Ho-sand’ ^one Tribušon in dr. Alek-Vfš^a Komhauser. Za člane iz-T^ga sveta pa so predlagani tjjdaz Bizajl kot republiški sekre-Ij0] Za kulturo in prosveto, Marjan jJfdc. sekretar za gospodarstvo, Co Florjančič, sekretar za finan-jA>l Gantar, sekretar za delo, Kocijančič, član izvršnega sve-v' generalpodpolkovnik Fran Hoče-tj ’. sekretar za narodno obrambo, Jo*;s Umikaš, sekretar za urbanizem, Kjf®. Novinšek, direktor za plan, n. rian Orožen, sekretar za notra-k zadeve, Franc Razdevšek, član j''*v(iai pri izbiri. Jrredsedslvu ce prsnemu odboru rep. konferen-sie^. L Slovenije je pradlagal na- tar za pravosodje, Miloš Šulin, član izvršnega sveta, Zora Tomič, sekretar za zdravstvo, Franjo Turk, sekretar izvršnega sveta, Milovan Zidar, sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. Predlog Staneta Kavčiča o programski usmeritvi izvršnega sveta in pa sestav izvršnega sveta sta predsedstvo In izvršni odbor republiške konference SDZL Slovenije soglasn0 sprejela. Tako bo Stane Kavčič v četrtek v republiški skupščini lahko poslancem posredoval programsko usmeritev izvršnega sveta kot tudi novo sestavo 19-član-skega izvršnega sveta. DRAGO KOŠMRLJ Zvišanje draginjsk« doklade za 3 točke RIM, 7. — Kot poroča osrednji urad za statistiko, se je draginjska canju štiristranskega vrha ter izrazil pripravljenost svoje stranke, da sodeluje v koaliciji leve sredine s programom in akcijskimi obvezami, ki bi ustrezali vprašanjem države in časovnim omejitvam glede skorajšnjega izteka zakonodajne dobe. Glede referenduma je Ferri opozoril, da je to inštitut, ki ga predvideva ustava ter da bi država lahko prestala to preizkušnjo, ne da bi to prejudiciralo življenje vladne koalicije. Ferri je tudi zanikal, da bi z Andreottijem govorili o možnosti vlade v dveh. namreč med KD in PSDI. Neka agencija je namreč objavila vest o telefonskem pogovoru med Andreottijem in Sa-ragatom, ki naj bi bdi posvečen tej možnosti. Sam Andreotti pa je dal objaviti noto. v kateri pojasnjuje, da sploh ni vedel, da je Saragat v Rimu. ter da ga nikakor ni klical po telefonu. Za socialiste so Andreottija obiskali tajnik Mancini, De Martino, Bertoldi in Piaraccini. Bertoldi je po srečanju dal kratko izjavo: «V poročilu poverjenega predsednika niso prišli na dan konkretni elementi, ki bi v sedanjem trenutku o-mogočili sestavo orogramske vlade. Za preučitev položaja smo za jutri sklicali strankino vodstvo*. Bertoldi je nato na zahtevo časnikarjev pojasnil, da bo vodstvo PSI preučilo položaj «v luči novih elementov, ki so se pojavili v zvezi z možnostjo sporazumnega razpusta zbornic.* Mandator je nato sprejel predstavnika SVP posl. Mitterdorferja, ki je izrazil nasprotovanje svoje stranke predčasnim volitvam. Poslanec je dejal, da bo Volkspartei zavzela do nove vlade stališče glede na način reševanja vprašanj nemške manjšine Končno je Andreotti sprejel še de-mokrščansko delegacijo, v kateri so bili tajnik Forlani. Zaccagnini, Gul-lotti, Spagnolii, Zanibelli in Morli-no. Tudi Forlani je bil v svoji izjavi po pogovoru zelo kratek: «Se-veda ima posl. Andreotti — je dejal — popolno solidarnost KD v poskusu, da sestavi vlado, ki naj se loti najbolj perečih vprašanj dežele. Mislimo, da bi bil ta cilj dosegljiv z obnovljeno politično obvezo in jasno programsko linijo. S tako voljo se bomo udeležili sestanka štirih strank*, je zaključil Forlani. DUBROVNIK. 7. - V soboto sta prispela z letalom iz Rima v Dubrovnik visoka dostojanstvenika Vatikana kardinala Franjo šeper in Jože Wight, ki sta se včeraj v Du-doklada zvišala za tri točke. Ukrep i brovniku udeležila glavne proslave velja od 1. februarja 1972 za tri- tisočletnice ustanovitve cerkve Sv. mesečje februar - april. * Vlaha, patrona Dubrovnika. NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE IN SLOVENSKE PROSVETE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Proslava Prešernovega dne simbola naše enovitosti Praznik, ki si ga je slovenski narod izbral in utemeljil v odločilnih trenutkih boja za svoj obstoj V nedeljo popoldne so tudi tržaški Slovenci slavili svoj kulturni praznik: v Kulturnem domu je bila osrednja Prešernova proslava, ki sta jo pripravili Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta ob sodelovanju Slovenskega gledališča, Glasbene matice in Radijskega odra Radia Trst A. Poleg koncertne izvedbe «Velike noči 1833» Mihaela Jerasa, recitacij članov Slovenskega gledališča ter nastopa pevskega zbora «Jacobus Gallus* sta kot slavnostna govornika spregovorila Klavdij Palčič in dr. Zorko Ha rej. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič je v svojem govoru spregovoril o Prešernovi proslavi kot o «praznik:i, ki si ga je slovenski narod izbral in utemeljil v odločilnih trenutkih boja za svoj obstoj» in je zato Prešernova proslava «simbol naše enovitosti». «Na ta dan — je nadaljeval Palčič — se Slovenci, povsod koder živimo, zberemo, da proslavimo svojega du- hovnega genija in se s tem zavemo visokega pomena umetnosti in kulture v naši zgodovini». Klavdij Palčič je nato nadaljeval: «Mali slovenski narod, ki je prehodil težko zgodovinsko pot poniževanja, zatiranja in omalovaževanja, je kljub vsemu znal oblikovati svo jo bit in kulturo: od pionirskih začetkov, od prvih korakov naših kulturnih ustvarjalcev v znamenju ljubezni do slovenske besede in slovenskega človeka, do zavestnejše Prešernove vizije naroda, do Cankarja in do velike epopeje narodnoosvobodilnega boja, ko smo se iztrgali iz smrtnega obroča uničevalnih apetitov mračnjaških sil, epopeje, iz katere danes slovenski narod črpa svoje ideale in razvija svoje strukture in na račun katerifi moremo tudi mi, kot del slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine v drug orodni državi, ki pa je prav tako zrastla iz protifašističnega boja, dobiti svoje pravo mesto, svojo pravo dimenzijo.» •iifmiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiii Kulturni praznik širom po Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo po vsej Sloveniji več prireditev. Tako je bila sinoči v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru premiera predstave «Prešemu z ljubeznijo* v režiji Voja Soldato-viča. V ptujskem gledališču je ob kulturnem prazniku govoril Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter obiskovalcem orisal Franceta Pče šema in poudaril njegovo vlogo pri narodnostnem prebujanju. V Slovenj Gradcu pa so odprli razstavo »Likovni umetniki 72». V umetnostnem paviljonu je razstavljenih 70 novejših likovnih in kiparskih del desetih avtorjev. Ha večer pred slovenskim kulturnim praznikom je bil v unionski dvorani v Mariboru šesti abonmajski koncert. Pred Jutrišnjim praznikom slo venske kulture je bilo nocoj v Murski Soboti dvoje kulturnih prireditev. V razstavnem paviljonu so odprli razstavo likovnih del 11 ustvarjalcev, ki se predstavljajo v Pomurju prvič pod imenom »Gorenjska skupina 72». Ta čas pa razstavljajo v Kranju tudi štirje pomurski likovniki. V Trbovljah je bila proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes popoldne. Z današnjimi prireditvami so počastili tudi 35-letnico smrti slovenskega skladatelja Emila Adamiča. V Kopru so v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli prvo pionirsko filatelistično razstavo, na kateri imajo posebno mesto znamke, na katerih je upodobljen naš veliki pesnik. V Tolminu pa Je bila dopoldne prireditev, na kateri so recitirali pesmi in proze Prešerna, Cankarja, Župančiča, Ketteja ter drugih slovenskih pesnikov in pisateljev. Proslave in prireditve ob Jutriš njem prazniku slovenske kulture pa so pripravili tudi v številnih drugih krajih Slovenije, da bi tako počastili spomin velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V Kranju, kjer Je dolga leta živel France Prešeren in kjer Je tudi umrl, so proslavo v njegov spomin združili s posebno prireditvijo slovenskih gledališč pod naslovom: Teden slovenske drame. Od danes naprej pa vse do 13. februarja se bodo v kranjskem gledališču, ki nosi ime po velikem slovenskem pesniku, zvrstila vsa slovenska poklicna gledališča z izjemo celjskega, ki Je sodelovanje odpovedalo iz tehničnih vzrokov. DRAGO KOŠMRLJ BELFAŠKE OBLASTI ZAOSTRUJEJO USTRAHOVALNO POLITIKO 30 voditeljev gibanja za civilne pravice prijavljenih sodišču zaradi pohoda na Newry LONDON, 7. — Belfaška vlada nadaljuje s svojo ustrahovalno politiko. Ker so ji demonstranti v nedeljo v Newryju zadali velik političen poraz z množično udeležbo na pohodu za civilne pravice in s svojim zadržanjem, se danes oblasti skušajo maščevati nad najvidnejšimi predstavniki gibanja za civilne pravice. Izvedelo se je namreč, da so začeli sodni postopek proti tridesetim osebam, med katerimi so tudi poslanci v londonskem in belfaškem parlamentu, ker so se udeležile pohoda na Newry, čeprav so ulstrske oblasti izrecno prepovedale to manifestacijo. Obtoženci bodo v kratkem dobili pozive, naj se predstavijo na sodišču v Newryju, kjer bo 16. februarja proces. Sodnik lahko kaznuje obtožence s šestimi meseci zapora ali pa jih lahko oprosti zaradi olajševalnih okoliščin. Neko ulstrsko sodišče je lani že obsodilo mlado poslanko Bernadetto Devlinovo na zaporno kazen, ker se je udeležila podobnega pohoda. Devlinova .ie že odsedela šest mesecev v zaporu. Predstavniki gibanja za civilne pravice so izjavili, da bodo v sredo priredili velike protestne manifestacije, s katerimi bodo skušali paralizirati Severno Irsko. Poleg splošne stavke, bodo z zasedbo cest skušali ustaviti promet in z radijskimi oddajami onemogočiti telefonske zveze. V nedeljo pa bodo priredili protestni pohod v mestecu Enniskillen, ki je oddaljeno komaj 16 km od meje z republiko Irsko. V nedeljo je ulstrsko napredno prebivalstvo z mogočno manifestacijo odklonilo angleško nasilje v Severni Irski. Kljub vojaškemu, ustrahovanju se je protestnega pohoda udeležilo nad 30.0000 ljudi (po nekaterih ce- s sat jim zadržanjem onemogočili ponoven pokol. Manifestanti so prišli iz vseh ulstrskih mest, kljub cestnim blokom angleških vojakov. Med množico so bili tudi nekateri vidni predstavniki odporniškega gibanja IRA. Danes je prišlo v Ulstru do ponovnih spopadov med britanskimi vojaki in odporniškim gibanjem. Kaže, da so vojaki med spopadom ranili enega gverilca. Levičarska struja odporniškega gibanja «Provisionals» je priznala, da sta bila mrliča, ki so ju našli na brodu za prevažanje peska, dva gverilca, ki sta se smrtno ponesrečila pri pripravljanju eksplozivnega naboja. Ulstrski minister za notranje zadeve je sporočil, da je danes zbežal iz zloglasnega taborišča v Long Ke-shu eden izmed glavnih voditeljev odporniškega gibanja. Prejšnji teden je policija s preiskavo preprečila večji poskus pobega iz tega taborišča. Vršnega sveta, Bojan Škrk, sekre- ‘ nitvah celo nad 50.000 ljudi), ki so Študijska delegacija italijanske KD zaključila obisk v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Z obiskom Zagreba in z razgovori s člani republiške konference SZDL Hrvaške je študijska delegacija italijanske demokrščanske stranke končala danes večdnevni obisk v Jugoslaviji, med katerim je poleg Beograda o-biskala Skopje, Ohrid, Ljubljano. O-patijo in Zagreb. «Naši vtisi po sedemdnevnem bivanju v Jugoslaviji so zelo pozitivni. Odkrili smo deželo, ki je do- slej nismo poznali. V geopolitičnih, j Danes se je v Rimu sestala vla- gospodarskdh in drugih oblikah smo videli realnost jugoslovanske federacije in to v fazi njenega nedvomnega razvoja*, je danes izjavil v Zagrebu voditelj oddelka za mednarodne zadeve KD Angelo Bernas-sola. V razgovorih v Zagrebu, katerih so se med drugim udeležili predsednik republiške konference socialistične zveze Stjepan Ivic in zastopniki izvršnega sveta sabora Hrvaške, so izmenjali misli o delu in delovanju socialistične zveze in razvojnih perspektivah Hrvaške. Bernassola je po razgovorih izrazil posebno zadovoljstvo članov delegacije zaradi zanimivih sestankov in razgovorov v Beogradu in drugih mestih. «Ob tej priložnosti, je poudaril Bernassola, smo mi z jugoslovanskimi voditelji in voditelji posameznih republik potrdili pripravljenost za krepitev medsebojnega prijateljstva in sodelovanja. B. B. da pod predserstvom Colomba, da bi preučila položaj v Anconi. Ministrski svet je odločil, da b0 notranje ministrstvo skrbelo za finančno pomoč prebivalstvu v Anconi. Predsednik občinske skupščine Split je poslal brzojavko županu Ancone in mu je izrazil sožalje za naravno katastrofo, ki je prizadela mesto, ter je ponudil pomoč za prizadeto prebivalstvo. «V teh dneh — je poudaril Klavdij Palčič — ko smo bili priče sodnemu postopku v Leobnu proti koroškemu fantu, ki je hotel opozoriti oblasti na neizpolnjene obveznosti do narodne manjšine, m ko beremo po zidovih našega mesta hujskaška in grozilna, gesla prenapetih mazačev, se nam vsiljuje misel, da še vedno nismo tako blizu mesta v tej družbi in vloge, ki vam pritičeta. Vendar se moramo zavedati, da za vsem tem stojijo le tisti, ki bi nas hoteli konfinirati — ne v koncentra cijska taborišča, ker nas več ne Predsednik SPZ Klavdij Palčič morejo — pač pa v kulturni geto zaprtega in ogroženega narodnoobrambnega tabora, kar bi pome nilo, odrezati nas od resničnih kulturnih interesov natega časa, kar bi pomenilo kulturno obubožanje, neživljenjskost in obsodbo na počasno, vendar gotovo narodno smrt.* Nato je Klavdij Palčič svojo misel takole razvijal: *Najti smisel našemu manjšinskemu življenju pomeni hkrati obogatitev nas samih in celotnega slovenskega naroda. Ker se temu osmiš-Ijanju upira vrsta bolj ali manj gro bih, pdkritih ali prikritih nazadnjaških sil, morajo biti naši napori usmerjeni v zahtevanje vseh *tistih pravic, ki nam bodo zagotavlj. a narodni in kulturni razvoj. To bomo veliko lažje dosegli z enotnim nastopanjem, kot se je izkazalo prav v zvezi s skupno spomenico vseh Slovencev predsedniku v’ade Colombu. obenem pa moramo razvijati vse možne oblike odprtega kulturnega dialoga z vsemi naprednimi in demokratičnimi sodržavljani. Skozi naše vrste se morajo pretakati življenjski sokovi aktualnosti. Skrbeti morarpo, da bo naš korak sinhroniziran s časom, ki po zdravi pa meti ne more dopustiti, da si kdo lasti pravico do rasne ali mcional- (Nadaljevanje na 4. strani) Predstavnik SP Zorko Harej PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD V LJURLJANI Nagrado Prešernovega sklada je dobil tudi tržaški slovenski skladatelj prof. Pavel Merku (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — Pred 27. leli, na dan L februarja je Slovenski narodnoosvobodilni svet izdal odlok, da se 8. februar, vsako leto praznuje po Sloveniji kot kulturni praznik v spomin na največjega pesnika in vidca, kar jih je rodila slovenska mati, Franceta Prešerna. Od tedaj vsa Slovenija slavi osmi februar kot svoj največji kulturni praznik. Letos bo tako že osemindvajseta zapovrstna proslava Prešernovega dne, ki bo zajela sleherno slovensko vas in mesto, saj bodo poleg mnogih proslav raznih društev in organizacij osmi februar proslavile tudi vse slovenske šole. Osrednja proslava je bila nocoj v Ljubljani v poslopju opernega gledališča. Proslave so se udeležile najvidnejše osebnosti iz političnega, kulturnega in znanstvenega življenja Slovenije, med njimi predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Krajgher, predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič s člani sveta, predsednik CK ZKS Franc Popit, članica fede racije Lidija Šentjurc, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar in drugi. O pomenu Prešerna za Slovence in o njegovi večno živi dediščini je spregovoril akademik dr. Bratko Kreft. Nagrade je izročil predsednik Prešernovega sklada Boris Ziherl. Po razdelitvi nagrad je nastopil Slovenski oktet, dvakratni nagrajenec s Prešernovo nagrado za njegove izredne zasluge pri širjenju slovenske kulture po svetu. Po koncertu Je predsednik republiške skupščine Sergej Krajgher priredil v čast nagrajencem slavnostni sprejem v prostorih repub liske skupščine. Sprejema so se prav tako kot proslave udeležili poleg nagrajencev vsi vidni predstavniki slovenske kulture in javnega življenja. Letošnje Prešernove nagrade so prejeli naslednji zaslužni slovenski umetniki: Nagrado za življenjsko delo na področju likovne umetnosti je dobil slikar, grafik in kipar Tone Kralj. Umetniška osebnost, ki že pet desetletij tvorno posega v likovna in kuduma dogajanja na Slovenskem, eden izmed utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma, ki je odpiral naš prostor v svet, in kasneje ustvarjalec polnokrvnega osebno obarvanega realizma. Njegova dela so prežeta z iskrenim socialnim čustvom, predvsem pa ga je zanimal slovenski kmečki človek, ki ga je dvignil v simbolične višine. Njegovo delo ie postalo eden najdragocenejših dosežkov slovenske umetnosti. S svojim delom v ekspresionističnem obdobju pa si je že pridobil sloves enega od utemeljiteljev slovenske moderne u-metnosti. Za uspehe na področju dirigentske dejavnosti je letošnji Prešernov nagrajenec Bogo Leskovic, vidna o-sebnost slovenskega glasbenega življenja, ki ga pozna in ceni tudi tujina. Grand Prix, ki ga je prejela gramofonska plošča s posnetkom opere Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže, v izvedbi Ljubljanske opere pod Leskovčevo taktirko, ;e najvišje mednarodno priznanje, ki je bilo doslej podeljeno slovenski glasbeni reprodukciji. Bogo Leskovic je znan v tujini po svojih številnih gostovanjih ali z ansamblom Slovenske filharmonije ali s tujimi ansambli. Posebej velja poudariti njegove interpretacije glasbenih del iz slovanske literature, zlasti slovenske. Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju plesne umetnosti sta letos prejela Pia in Pino Miakar. Z njunima imenoma je neločljivo povezan razvoj slovenske plesne umetnosti in prav letos mineva 40 let, kar sta s svojim prvim plesnim večerom na ljubljanskem opernem odru prinesla v slovensko plesno umetniško življenje novega, resnično umetniškega duha. Čeprav sta živela t) tujini, sta prav v desetletju pred drugo svetovno vojno med drugim ustvarila celovečerni plesni kompoziciji tVrag na vasi» in «Lok», ki bosta po svoji obče slovenski vsebini in po obliki, v katero sta na visoki umetniški ravni vpletla jugoslovanski folklorni melos preživeli čas in prostor. Po vojni sta prevzela umetniško vodstvo Ljubljanskega baleta. V dva- Čeprav potresni sunki pojemajo Položaj v Anconi še vedno težaven ANCONA, 7. - Položaj v Anconi se počasi normalizira, čeprav še veliko ljudi spi izven mesta. Danes zjutraj so trgovci 'riprli trgovine za nekaj ur, ve- ’ ■ ,• tovarne še ne obratujejo. ’ po večini pridejo zjutraj v n zvečer pa se vrnejo na dež , Kaže, da je začel prir- najemati, ker so danes zah ožili le trideset manjših sunkov, vendar ljudje se še vedno bojijo, da bi ponovno prišlo do močnejših tresljajev zemlje. Pogled na del občinstva v Kulturnem domu ob nastopu zbora «J. Gallus* pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca Pomembno priznanje tržaškemu skladatelju Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada (beri podrobno poročilo o včerajšnji osrednji proslavi v Ljubljani in o razglasitvi nagrajencev) je tudi naš tržaški glasbenik skladatelj prof. Pavle Merku. Nagrado je prejel za svoj Koncert za violino in orkester. Prof. Pavle Merku je v zadnjih letih že tretji nagrajenec Prešernovega sklada iz slovenskega zamejstva v Italiji. L. 1969 je tako nagrado prejel pisatelj prof. Alojz Rebula, 1. 1968 pa gledališki igralec SG Jožko Lu-keš. V prejšnjih letih sta nagradi iz Prešernovega sklada prejela tudi v Trstu rojena toda v Sloveniji delujoča slovenska umetnika operna pevka Ondina Ota-Klasinc in dirigent in glasbeni pedagog prof. Danilo Švara, Prešernovo nagrado pa so prejeli 1. 1964 bivša članica SG Štefka Drolčeva. tržaški skladatelj Karel Pahor, v mladih letih v Trstu delujoča velika slovenska igralka Elvira Kraljeva in arh. Edo Mihevc, ki je izdelal načrte za naš Kulturhi dom. Prof. Pavlu Merkuju k lepemu priznanju za njegovo bogatitev slovenske glasbene zakladnice iskreno čestitamo. najstih letih sta postavila dvanajst baletov, med njimi štiri slovenske novitete. S svojo tehniško in umetniško zahtevnostjo sta vtisnila ljubljanskemu baletu svoj osebni pečat in dosegla, da je postal slovenski balet resnično del slovenske gledališke kulture. Prof. ing. arh. Marjan Mušič je dobil Prešernovo nagrado za živ-lienisko delo na področju arhitekture. Kot prvemu slovenskemu arhitektu je uspelo s polno osebno do-živetostio ovrednotiti arhitektonske kvalitete. Njegovo delo temelji na izredni prefinjenosti in občutljivosti. Prof. Mušič je odprl vrata modernemu konceptu spomeniškega varstva v Sloveniji. Velikanska publicistična dejavnost prof. Mušiča ne zajema zgolj neposredne vzgoje povojnih generacij arhitektov, temveč vse kulturne javnosti. V eseju «Kozn!ec» iz leta 1970 doseže njegova visoka arhitektonska strokovnost vrh v sožitju med znanostjo in umetnostjo. Sava Severjeva je nagrajena s Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ta dramska umetnica sodi med pomembne interprete številnih odrskih likov iz domačega in svetovnega slovstva v slovenskem gledališču, hkrati pa si je pridobila velik sloves tudi v jugoslovanskem kulturnem prostoru. Svo ie naivečje predvojne uspehe je dosegla v Stu-pičzvih režLah med leti 1935 in 1938 na odru Ljubljanske drame. To so bila hkrati njena najplodnejša igralska leta. V zrelih letih se je igralka najtrdneje uveljavila z dramskimi značaji Miroslava Krleže, pri čemer je sprostila svoje ustvarjalne sposobnosti do najvišje mere. Izredna sugestivnost, intelektualni pečat in osebna očarljivost so dvignili Savo Severjevo v prvo vrsto slovanskih dramskih igralk vseh obdobij. Nagrade Prešernovega sklada so dobili: Zvest Apolonio za slikarsko in grafično delo. Alenka Bartelj -Prevoršek za kostumografsko delo. Aci Bertoncelj za pianistične dosežke, Peter Božič za roman «Jaz sem ubil Anito*. France Forstnerič za pesnitev «Pijani kurent». dr. Kajetan Gantar za prevod dveh Plavto-vih komedij, ing. arh. Peter Kerše-van za realizacijo trgovske hiše Mercator v Idriji, Franci Križaj za režijo Eliotove drame, šUmor v katedrali* v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču. Peter Levec za pesniško zbirko «Brezkončni marec*. Pavle Merku za koncert za violino in orkester, Radko Polič za vlogi Baltazarja v Hiengovem tOsvajal-cu» in Bobana v Lebovičevih *Pad-lih angelih*. Staš Potočnik za režijo televizijskih otroških oddaj. E-mil Smasek za radijsko dramaturško delo, Jože Snoj za roman 'Negativ Gojka Mrča* in Marlenka Stupica za dosežke na področju mladinske ilustracije. DRAGO KOŠMRLJ TRŽAŠKI DNEVNIK POSVETOVANJA ODBORNIKA STOPPERJA Za luški kompleks na Jadranu potrebna tudi državna pomoč Od Benetk do Trsta enotni luški prostor - Poseben naftovod v smeri Portogruaro-Benetke? Odbornik za delo in načrtovanje Stopper se je v zadnjem času sestal s predstavniki pristanišč iz Furlanije - Julijske krajine, da bi z njimi obravnaval vprašanje integracije med lukami in slišal njihova mnenja v tej zvezi Gre kakor znano za tesnejšo povezavo med deželnimi lukami, za kar naj bi dala na razpolago država potrebna finančna sredstva, in sicer v okviru drugega »sinjega* načrta za italijanske luke. Stopper se je sestal s predsednikom in glavnim ravnateljem Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. FranzUom oziroma ing. Colauttijev ter s svetnikom za luška vprašanja pri ministrstvu za trgovinsko mornarico ing. Morelluem. Vprašanje medsebojne povezave med deželnimi lukami se uvršča tudi v glavne smernice »načrta 80». ki predvideva ustanovitev luškega kompleksa na severnem Jadranu. Kompleks naj bi se raztezal od Benetk do Trsta in naj bi sčasoma zadobil konkurenčno sposobnost na mednarodni ravni, zlasti kar zadeva evropsko zaledje od Švice do Balkanskega polotoka. Uresničitev te zamisli pa je povezana z velikimi naložbami, ki spadajo prej v domeno države kakor pa dežele Furlanije - Julijske krajine. Med razgovori so prišle na dan zlasti naslednje smernice: specializacija tržaške luke za kontejnerski promet in v tem okviru za promet s kontejnerji - hladilniki, potrebnimi za poslovanje razpečeval-nega središča za sadje In povrtnino na pomolu VII; okrepitev prometa s petrolejem tudi s speliavo novih odcepov Čezalpskega naftovoda in morda tudi s speljavo novega naftovoda iz Trsta v Porto-gruaro in Benetke; specializacija luških površin in naprav za posamezne vrste tovora. Izven strogo pristaniškega območja se poslovni krogi zavzemajo za tesno povezavo med Trstom in Tržičem, ki razpolaga z obsežnimi površinami. pripravnimi za skladiščenje blaga, in pa za neposredno železniško zvezo z gariško postajo, tako da bi blago v tranzitu lahko brez zamude potovalo čez mejo. O teh vprašanjih je bil govor tudi na sestanku, ki ga je imel ing. Mo-relli s predsednikom goriške trgovinske zbornice Lupierijem in s predsednikom tržiške industrijske cone Romani jem. Y sredo stavka uslužbencev ONMI V sredo se bo začela vsedržavna stavka uslužbencev ONMI, ki bo trajala dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev, ki zadevajo zmanjšanje delovnega umika, normativno enakost med uradniki in delavci ter preosno-vo karier. • Danes se bodo začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev občinskih plinskih podjetij. Sindikalni predstavniki bodo predsta- REZERVACUA MIZ ZA NOVINARSKI PLES VSAK DAN OD 17. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI vili točke svojih zahtev. Gre v glavnem za vprašanje delovnega urnika in preureditev mezd. Danes skupščina na pedagoški fakulteti Danes se bodo študentje zasedene pedagoške fakultete zbrali na skupščini, kjer bodo skušali najti nove oblike borbe za dosego svojih pravic, tako da ne bi oškodovali tiste svoje kolege, ki bi morali v teh dneh o-pravljati diplomske in predmetne izpite. Kot znano je akademski svet fakultete ukinil februarski rok izpitov, češ da ti ne bi mogli potekati v umirjenem ozračju, ker je poslop- je v Ul. Tigor zasedeno in je nemogoče priti do zapisnikov, študentje so na te argumentacije, ki stremijo za tem. da bi razbili študentovsko fronto, odgovorili, da bi izpiti lahko bili v stari univerzi v Ul. Universita, po zapisnike pa lahko pridejo profesorji kadar hočejo. Fakultetni svet je včeraj pozval študente, naj prenehajo z zasedbo fakultete ter vzpostavijo konstruktiven dialog. Svet je proučil, pravi sporočilo, ki so ga objavili sinoči, zelo delikaten položaj, ki se je ustvaril na fakulteti, predvsem zaradi vrste nesporazumov. Obenem poziva študente, naj imenujejo kvalificirano zastopstvo. ki naj bo izraz večine, da bi začeli konstruktiven pogovor o DANES PO VSEM TRŽAŠKEM PREŠERNOVE PROSLA VE PO SLOVENSKIH ŠOLAH Šolska proslava za višješolce bo v Kulturnem domu • Tudi v nižjih srednjih šolah bodo proslavili naš največji kulturni praznik V teh dneh je bilo že več Prešernovih proslav, da nam ni treba še enkrat poudariti pomena tega osrednjega slovenskega kulturnega praznika. Poseben pomen pa imajo proslave, ki bodo danes na vseh slovenskih šolah na Tržaškem saj je na vsak način najbolj potrebno, da prav novi rod mladih dijakov spozna, kaj vse sta pomenila Prešeren in njegovo pesniško ustvarjanje za naš narod. Glavna šolska proslava obletnice Prešernove smrti bo danes v Kulturnem domu z začetkom ob 11. uri. Udeležili se je bodo vsi dijaki slovenskih višjih šol; klasičnega in znanstvenega liceja, trgovske akademije, učiteljišča in strokovnega zavoda, ter dijaki nižje srednje sole iz Ul. Frausin. Dijaki sami bodo imeli priložnostne govore, člani ustroju fakultete. niiiiiHiiiiiiiiiniriiiiiiiiMiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiMimiiiinttiiiiiiiMmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiNiiiiimiifiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiMuiimiiiiiiiiiiiiiiN VČERAJ NA FAKULTETI ZA TUJE JEZIKE V VIDMU Nastopno predavanje prof. dr. Rotarja o vprašanjih slovenske književnosti Uglednega slovenskega znanstvenika sta sprejela in pozdravila ob njegovem nuslopnem predavanju dekan fakultete prof. dr. Valussi in prof. dr. Arduino Agnelli - Prisoten je bil tudi predstavnik gen. konzulata SFRJ v Trstu Na videmski fakulteti za tuje jezike, ki spada v sestav tržaške univerze, je včeraj imel nastopno predavanje prof. dr. Janez Rotar, ki je bil doslej profesor na pedagoški akademiji v Mariboru. V predavanju, s katerim se je predstavil, je obravnaval vprašanje slovenske književnosti v soseščini drugih književnosti. Za mesto predavatelja na fakulteti za tuje jezike v Vidmu ga je kot svojega kandidata predlagala ljubljanska filozofska fakulteta. Ob nastopu službe v Vidmu, kjer bo imel predavanja trikrat na teden sta uglednega slovenskega znanstvenika sprejela in pozdravila dekan fakultete prof dr. Valussi in redni prof. dr. Arduino Agnelli. Prisoten je bil tudi kulturni ataše gen. konzulata SFRJ v Trstu Saša Gruden. Prof. dr. Janez Rotar se je rodil v Brezovici pri Ljubljani leta 1931. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti L 1956;-na isti fakulteti pa je leta 1964 dosegel tudi znanstveni doktorat iz slovenske literarne zgodovine. Prof. dr. Rotar je doslej izdal dve knjigi: «Družbeno-politični nazor Franja Maslja Podlimbarske-ga» in «lz prispevkov» (l. 1971), kjer so zbrana besedila, v katerih obravnava literarno esejistično in zgodovinsko, literarno in jezikovno stilna ter kulturnopolitična in na-rodnostnopolitična vprašanja. Bil je urednik mariborske revije rDialo-gi>, polnih sedem let pa je deloval tudi v Zadru na filozofski fakulteti kot predavatelj slovenskega jezika in literature. Na videmski fakulteti za tuje jezike je za slovenščino prijavljenih okrog 15 slušateljev. Delovanje prof. dr. Janeza Rotarja na fakulteti za tuje jezike v Vidmu spada v okvir vedno bolj razvijajočih se italijansko - jugoslovanskih odnosov tudi na znanstvenem področju. Pri njegovem nadvse pomembnem in koristnem delu, ki služi globljemu poznavanju slovenskega jezika in književnosti med našimi italijanskimi sodržav- ljani, mu želimo kar največ uspehov. Uspela nočna akcija organov javne varnosti V noči med soboto in nedeljo so v okviru splošne akcije, ki je po nalogu notranjega ministrstva in krimi-nalpola zajela skoraj vse pokrajine severne Italije, vključno tržaško, policijski organi in karabinjerji sprožili splošno ofenzivo za preprečevanje kriminalnih dejanj. Tisto noč so bile na cestah vse razpoložljive sile tudi cestne policije. Med drugim so pregledali 61 javnih lokalov, med dvema preiskavama so odkrili orožje, pregledali so sezname oseb, ki so prenočevale v hotelih ali drugih prenočiščih, »obiskali* so 14 oseb, ki so pod policijskim nadzorstvom in 4 osebe, ld so pod' strožjim režimom, 5573 osebam so pregledali osebne dokumente: 3 so aretirali, 7 pa so pridržali zaradi preiskave. Organi javne varnosti so nadalje ustavili in pregledali dokumente 2264 avtomobilistov, 7 tujih državljanov so izgnali iz države, 6 so zaradi kršitve predpisov o bivanju kaznovali z globo, 4 osebe, ki so jih z izgon-skim Ustom poslali v rojstne kraje, a so jih zajeU v našem mestu, so prav tako kaznovali z globo. Med nočno akcijo so kaznovali 48 avtomobiUstov z globo, za 7 pa so predlagaU odvzem šoferskega dovoljenja. Osebje letečega oddelka pa je aretiralo 27-letnega Giuseppa Puglieseja iz Ul. Soncini 42, ki bo moral pre-seti v zaporu 5 let in 10 mesecev zaradi obtožbe nenamernega umora, ker je pred leti zakrivU v Ul. Bat-tisti trčenje, pri katerem je priletna ženska umrla v plamenih taksija. Slovenskega gledališča v Trstu pa bodo recitirali nekaj Prešernovih poezij. Tudi na slovenskih nižjih srednjih šolah bodo primemo proslavili 8. februar. Vsaka šola je pripravila svoj spored z recitacijami Prešernovih poezij, govori in dramatiziranimi prizori iz pesnikovega življenja. Nekatere šole pa so letos vpeljale zanimive novosti, ki bodo poživile proslave. k> se včasih ponavljajo iz leta v leto s preveliko enoličnostjo: na srednji šoli v Ul. Caravaggio bodo recitirali poleg slovenskih izvirnikov Prešernovih poezij tudi nekaj prevodov v angleščini; v nabrežinski srednji šoli bodo recitirali daljšo igro v štirih dejanjih: na Proseku bo proslava v kinodvorani Iris, tako da bodo lahko po proslavi predvajali film o šolskem smučarskem izletu: na Opčinah pa poudarjajo, da so vso proslavo priredili otroci sami. Šolska vprašanja na zborovanjih konzulte za Kolonjo-Škorkljo Rajonska konzul ta za Kolonjo -Škorkljo prireja dve javni zborovanji, na katerih bodo razpravljali o dveh temah: o otroškem vrtcu in osnovni šoli na prvem, ter o srednji šoli in rekreatorjih na drugem zborovanju. Prvo zborovanje bo v sredo, 9. t.m. ob 20.30, drugo pa v četrtek, 10. tm. prav tako ob 20.30 na sedežu konzulte v Ul. Co-logna 20. Vabljeni so vsi prebivalci rajona. Ugotavljanje športnih društev in naprav Danes ob 19.30 bo na sedežu občinske izpostave za Sv. Soboto -Naselja S. Sergija na Stari Istrski cesti 43 srečanje predstavnikov športnih in rekreativnih društev, ki imajo svoje sedeže na področju občinskih izpostav Sv. Jakoba, Skednja - čarbole in Sv. Sobote - Naselja S. Sergio. Na sestanku bodo začeli z ugotavljanjem števila obstoječih in delujočih društev na teh področjih ter vseh ustreznih naprav, kakor je odredilo deželno odbomištvo za šport. Mladinski krožek — Trst vabi danes, 8. t. m. ob 20.30 na predstavo Slovenskega gledališča LeRoi Jones ČREVA. Z JAVNO MANIFESTACIJO V KINU GRATTACIELO g. -g'-"’ ■ ■ .. ■»' ...... Z analizo položaja v državi zaključen kongres tržaške KPI Podal jo je ilan vsedržavnega vodstva stranke Calluzzi Posl. Škerk o vlogi KPI v boju za pravite Slovencev ■miuiuiiiiiiamiiiiiiHitHHmmHmniiiiiiiitiamHiiHHmmmmiiiimiiiimiiiiiiiiiiimimiiMiiiiiimiiiiiiii NA OSNOVI MINISTRSKE OKROŽNICE Navodila finančne intendante za prijavo dohodkov Vanoni 72 Od prihodnjega leta dalje ukinjene olajšave za delodajalce Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanti je objavil besedilo ministrske okrožnice štev. 1/501653 z dne 10. januarja 1972, ki se nanaša na prijavo dohodkov (Vanoni) v letu 1972. Okrožnica pravi, da je ministrstvo za finance v preteklih letih izdajalo posebna navodila, ki naj bi olajšala prijavljanje dohodkov kat C/2 (odvisno delo) in sicer tako delodajalcem kakor tudi delojemalcem. Po omenjenih navodilih so smeli delodajalci navajati globalno vsoto izplačanih plač in mezd, ne da bi pri tem navajali imena posameznih delavcev (kakor je sicer predvideno po členu 25 enotnega davčnega zakona štev. 645 z dne 29. januarja 1956; delodajalci, ki imajo obrate v različnih davčnih okrožjih, pa so smeli prijavljati le globalne vsote, izplačane odvisnim delavcem po posameznih okrožjih. Delojemalci, ki bi morali po čle; nu 28 enotnega besedila priložiti prijavi delodajalčevo izjavo o prejemkih, so se lahko izognili temiu, če so na lastno odgovornost prijavljali točen iznos odtegljajev za da polnilni in dohodninski davek na prejemke kat. C/2 v vsakem posameznem letu. Ministrstvo je 3edaj sklenilo odpraviti omenjene olajšave, vendar pa le od prihodn jega leta dal je Delodajalci bodo torej smeli še letos navesti v prijavi dohodkov le glo-hafrn izplačane vsote, na morebitno zahtevo pristojnih davčnih uradov pa bodo dolžni predložiti tudi poimenske spiske zaposlenih delavcev in vse druge podatke, ki se nanašajo na njihovo obdavčitev. Delodajalci so nadalje dolžni postreči delavcem, kolikor bi to zahtevali. s podatki o višini odtegljajev v njihovo breme. Davčni urad pa ima pravico zahtevati od delavcev delodajalčevo izjavo o izplačanih vsotah in o ustreznih odtegljajih. V zvezi s prijavo dohodkov 1972 poudarja davčna intendanca naslednje: 1. V primeru zakoncev, ki imata oba dohodek od odvisnega dela. je odpis 240.000 lir pri dopolnilnem davku dovol.jen samo enkrat, medtem ko je za ženo dovoljen predvideni odpis v višini 100.000 lir; 2. Skrb za odbitek stroškov, ki nastajajo pri ustvarjanju dohodka (plače, mezde, pokojnine) v višini 20 odstotkov do največ 360.000 lir na leto, je prepuščena posameznemu davčnemu obvezancu ki mora v ta namen navesti ustrezne postavke v obrazcu G. črka c) davčne prijavnice. Delodajalci, ki imajo obrate v različnih davčnih okrožjih, so dolžni navesti v prijavnici ločene spiske zaposlenega osebja in navesti posamično dohodke zaposlenih uradnikov. Delodajalci morajo nadalje navesti v prijavnici za vsakega urad nika: 1. vse izplačane vsote, na katere niso bili izvršeni odtegljaji in 2. skupen znesek obveznih dajatev v breme delodajalcev z navedbo ustreznih vplačil. Peti kongres tržaške federacije KPI se je zaključil dejansko v soboto zvečer z izvolitvijo novega vodstva, formalno pa v nedeljo zjutraj z javno manifestacijo v kinu »Grattacielo*. Moramo zapisati, da je tudi ta shod nekaj novega, kakor dejstvo, da je kongres federacije KPI bil prvič popolnoma odprt in javen. Ves čas so mu sledili aktivisti in predstavniki PSI, PSIUP, pripadniki nekaterih levičarskih skupinic, simpatizerji in tudi nasprotniki stranke. »Kljub temu ni bila razprava nič manj živahna in poglobljena. Smo pa dokazali javnosti, kako je komuni stična partija v svoji notranjosti enotna, koliko novih, mladih kadrov imamo in kako novo pokolenje obnavlja partijo in v duhu nadaljuje izročilo prejšnjih*, je v svojem pozdravu delegatom in gostom, ki so napolnili kinodvorano, dejal tajnik tržaške federacije KPI inž. Antonino Cuffaro. Posebno pa je podčrtal v svojem pozdravu dejstvo, da ni šel kongres mirno tržaškega političnega življenja. Nasprotno so predstavniki SKGZ in vseh strank ustavnega loka dokazali s svojo prisotnostjo na kongresu, da cenijo stališča in pomembno vlogo komunistov. To sta dokazala s svojimi brzojavkami Spaccini in Ribezzi, kakor tudi predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih komunistov. S ploskanjem je dvorana pozdravila v svoji sredi tajnika sežanske ZK dr. Mirošiča. Cuffaro je v svojem govoru dal pozitivno oceno tesnejših odnosov s socialisti in socialproletarci, ni pa podcenjeval nujnosti sodelovanja z levimi silami v KD, ki se čedalje bolj nagiba proti desnici in s tem ogroža demokratični napredek tudi v našem mestu. Opozoril je na obnavljanje klerofašističnega zavezništva, ki ima v Trstu ustaljene tradicije in se oblikuje ob agitiranju za »cono B», protijugoslovanski in protislovenski mržnji. »Pot Lina Sardosa-Albertinija in Geftherja Wondricha vodi nazaj k časom, ko so gorele krematorijske peči v Rižarni in tega ne gre pozabiti!* O vlogi KPI v boju za enotnost slovenskega prebivalstva v boju za svoje pravice je v slovenščini spregovoril posl. Albin škerk, ki je nato predal besedo članu vsedržavnega vodstva KPI Carlu Galluzziju. Ob njegovem posegu se bomo zadržali tudi zato. ker je spregovoril o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo zaplet vladne krize v Rimu in perspektivah njenega reševanja. Kot član ožjega vsedržavnega vodstva medtem ko se tržaški občinski svet KPI je Galluzzi nujno seznanjen z najnovejšimi dogodki v rimskih političnih krogih in je torej njegova ocena dogodkov sama po sebi zanimiva. Tako je najprej označil premik na desno v politični osi KD, PRI in PSDI kot poskus zaviranja reform. Forlani govori celo o novih referendumih za odpravo že sprejetih reform (stanovanjska, kmetijske najemnine). Govori se o gospodarski krizi, katero naj bi zakrivili preveč plačani delavci. Res pa je, da je Italija na prvem mestu v Evropi, ko gre za brezposelnost, emigracijo, nizke plače. nesreče na delu. Izhod iz gospodarske krize lahko omogoči le razširitev notranjega trga. predvsem pa zares demokratični red, kar pomeni globoke reforme v državni strukturi, od sodstva do policije. Nezaslišano je, da lahko trpi nedolžni Valpreda v ječi, medtem ko svobodno diha bivša nuna Diletta Pagliuca. Predvsem pa je nezaslišana potuha fašistični dejavnosti. »KPI zagotavlja vsem desničarjem, ki bi kakorkoli poskusili prevrat v državi, da jih bo skupaj z delavskim razredom — tokrat drugič in dokončno — odpravila iz politične arene*, je dejal med ploskanjem, nato pa prešel k referendumu: »Gre za nevarnost, ko bi vsejali razkol med prebivalstvom in ga odmaknili od stvarnih vprašanj*. Dejal je, da se KPI pripravlja — spričo novih dogodkov, kot je Andreottijev poskus, — na predčasno razpustitev parlamenta in nove politične volitve. Na teh volitvah bo morala levica zadati klerifašistični fronti odločilen udarec. S tem v zvezi je Galuzzi zadnji del posvetil vprašanju, ki je bilo ves čas v ospredju kongresne razprave, vprašanju Slovencev. »V tem okviru je častna dolžnost vseh komunistov, da na družbeni ravni razvijajo enotne vezi, ki so potrebne za rešitev perečih vprašanj slovenske narodne manjšine, kateri je treba — po odpravi pogojev, ki so omogočili zatiranje in diskriminacijo — zajamčiti svoboden razvoj, tako na individualni ravni, kot za celovito skupnost.* Ploskanje se je pomešalo z notami Internacionale, ki so jo delegati in gostje poslušali stoje. Pred kinodvorano je lepak opozarjal, da so se istočasno zbrali v gledališču »Verdi* predstavniki desnice KD skupaj s posl. Bologno na »Istrskem shodu*. Politični vrvež se torej nadaljuje, pripravlja na novo rundo sej, ki bodo posvečene upravnim vprašanjem. Sinočnji koncert Koncertnega društva Komorne zasedbe so v sporedin tržaškega koncertnega društva prav pogoste. Če prezremo praktične razloge, ki pritrjujejo taki izbiri spričo prožnosti in skromnejših stroškov, ki take skupine odlikujejo pred večjimi orkestri, je vendar tudi mimo tega taka poteza v luči glasbeno kulturne tpolitike» priznanja vredna. Poprečnemu sodobnemu poslušalcu velja namreč komorna glasba za nezanimivo. To pa verjetno zato, ker ne popušča virtuo-zizmu in se torej ne sklicuje na tiste usedline romantičnega oboževanja umetnika - junaka, ki se v sodobnem poslušalcu še ohranjajo, po eni strani, a po drugi ne prizanaša blišču mamutskega simfo-nizma in njegovim prepogostim retoričnim primesem. Zato smo z zanimanjem in zadovoljstvom pričakali sinočnje goste koncertnega društva, ki so se v glasbeno skupino zbrali šele pred borimi sedmimi meseci, dasi so se v svetu lepega zvoka že prej ločeno uveljavili. Gre za trio, ki ga sestavljajo mlada pianistka Anna Maria Cigoli, flavtist Giorgio Zagnoni in fagotist Virginio Bianchi. Prve se spominjamo, kako je pred par leti ob orkestru gledališča Verdi zaigrala prvi Beethovnov koncert in navdušila občinstvo tudi s svežim glasom ob nedavno, pri samih 16 letih odlično opravljenem diplomskem izpitu in o nagradi na mednarodnem natečaju, ki jo je spremljal. Sinoči smo lahka ugotovili, kako je občutno napredovala: tehnična je briljantnejša, zanesljivejša in zrelejša, kar temperamentno samozavestna. Zlasti jo odlikuje čut za izrazito in okusno speljano dinamično dialektiko. Flavtist Zagnani je prikazal sproščeno muziciranje ter čisto in natančno igro. Le včasih bi moral biti pozornejši do nevarnosti, da preglasi fagot, ki se po prodornosti zvoka težko meri s flavto. Odlično igro fagotista Bianchija pa je komaj včasih skalil tehnično in ritmično nezanesljiv prehod. Spored je obsegal dela Beethovna, Ravela, Pou-lenca, Gličra, Tansmana ter von Webra. Ravel Kodrič Danes, 8. februarja ob 20.30 bo dr. Kafko Dolhar govoril o temi ČLOVEK IN CESTA ob spremljavi barvnih diapozi tivov. Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni I SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Danes, 8. t. m. ob 15.30 Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom — Mali oder Danes, 8. t. m. ob 20.30 LeRoi Jones ČREVA (The Dutchman) Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi danes, 8. februarja ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO (Dan slovenske kulture) Pri programu sodelujejo člani Slovenskega gledališča Livij Bogateč, Jožko Lukeš in Zlata Rodošek. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Ul. Ginnastica 72, Vas vljudno vabi v sredo, 9. februarja 1972, ob 20. uri na Prešernovo proslavo Po kulturnem sporedu do 22. ure družabni spoznavalni večer. Prosvetno društvo »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu priredi v sredo, 9. februarja ob 21. uri v društveni dvorani Ulica Mon-tecchi 6, gostovanje mladih članov amaterskega odra »Prosek-Kontovel* z veseloigro Pera Bu-daka v treh dejanjih « KLOPČIČ* Vabljeni člani in prijatelji društva! Včeraj - danes Danes, torek, 8. februarja JANEZ Sonce vzide ob 7.19 m zatone ob 17.20. — Dolžina dneva 10.01. — Luna vzide ob 2.08 in zatone ob 10.44. Jutri, sreda, 9. februarja POLONA Vreme včeraj: naj višja temperatu ra 9,8 stopinje, najnižja 7,6, ob 19 uri 9,6, zračni tlak 1022,9 pada, vla ga 92-odstotna, nebo pooblačeno, mor je mimo, temperatura morja 8,6 sto pinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. in 7. februarja se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 25 oseb. Umrli so: 58-letni Giovannj Vidah, 84-letna Ida Nordio vd. Berzin, 83-let-na Luigia Vrabec vd. Krizek, 83-let-na Angela Rossini, 67-letna Uugliel-ma Colenz por. Bozzola. 54-letna Leandra Maurich por. Facchini, 81-letna Irma Mur vd. Ciani, 64-letni Renato Bremini, 89-letni Valentino Cusma, 73-letna Maria Manzin por. Smogliani, 71-letni Luigi Tell. 79-Jetni Giovanni Martini, 77-letni Polidoro Novak. 88-letni Antonio Valente. 69-letni Giovanni Dolich, 72-letna Paola Obrsnel vd. Srebotnjak, 76-letni Giovanni Rabusin, 83-letni Antonio Ie-len, 1 dan stara Silvia Baxa, 87-letni Antonio Trucci, 61-eltni Mario Persi-ni, 66-letni Mario Saksida. 87-letna Anna Kalin vd. Merlak, 62-letni Giuseppe Skorepa in 103-letna Beatrice Fonda vd. Lamberti. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1, Croce Verde. Ul. Settefontane 39. Alla Giustizia, Trg Libertš 6. Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Uoyd, Ul. Orologio 6 Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmau-ra 11. ŠPORTNO ZDRU2ENJE UNION priredi veliki tradicionalni PUSTNI PLES v soboto, 12. februarja, v obnovljeni dvorani stadiona I- MAJ Od 21. ure do jutra bodo igrali The Fox in New Ogam Rezervacije sprejema UNION — Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr. tel. 794-530, v večernih urah. ŠZ BOR priredi na pustni torek tradicionalni pustni ples Igral bo priznan orkester. Stadion I. Maj, 15. februarja 1972 ob 21. uri. Rezervacija miz vsak dan na tel. štev. 37808 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU HOP ! Starši in otroci in babice in dedki ! V življenju srečni dnevi so vselej strašno redki 1 Zatorej hitro in zares vsi na... OTROŠKI PUSTNI PLES V nedeljo. 13. t. m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu Zabavni program na odru se prične ob 15.30. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC V SKEDNJU vabi svoje člane in prijatelje društva na DRUŽABNI VEČER ki bo v četrtek, 10. februarja, od 20.30 naprej v društvenih prostorih. Za naše malčke bo v soboto. 12. februarja, ob 16. uri OTROŠKO RAJANJE vabi |-4 člane in prijatelje . ' na PLES V MASKAH v nedeljo, 13. i. m. od 17. ure dalje na stadionu »PRVI MAJ* Zaželene pustne šeme ! Pokrajinsko združenje rejcev v Trstu organizira v dneh 8., 9.. 10. in 11. februarja ob 18.30 v dvorani občinske kopalnice re pentabrske občine strokovno pre davanje. Predavala bosta dr Sergio (Leo) Kralj in dr Mano Gregorič o najvažnejših proble mih sodobne živinoreje in o de želnem zakonu za razvoj kmetij stva, še zlasti živinoreje. OBVESTILO KRAŠKI PUST 72 PUSTNI TEDEN Obveščamo občinstvo, da openski gostilničarji sodelujejo v pustni prireditvi s posebno kra-ško kuhinjo (jota, klobase, ajdova polenta, kisla repa, štrau be, krofi, fanclji itd.). Vabimo meščane in vaščane, da si privoščijo vsaj enkrat v letu v tem veselem času pristno hrano naših prednikov. Spored sodelujočih gostiln: Danes, 8. t.m. — Društvena gostilna Jutri, 9. t m. — gostilna Pri Fabčiču Četrtek, 10. t. m. — gostilna Veto Petek, 11. L m. — gostilna Pri Simoniču. Odbor za Kraški past 72 V SOBOTO, 12. FEBRUARJA. BO HA OPČINAH VELIKO TRADICIONALNO PUSTNO SLAVJE s sprevodom, alegoričnimi vozovi, godbami, maskami itd. Letošnja senzacija je skupina halubajskih zvončarjev, 40 originalnih mask z lastno godbo, ki bodo izvajali stare kastavske plese. Zadnja točka bo kronanje kralja. ZAČETEK OB 14. URL ZVEČER OB 21. URI MAŠKA-RADNI PLES V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH. Pridite vsil SPD BARKOVLJE vabi svoje člane in prijatelje M pustno zabavo, ki bo v društvenih prostorih v nedeljo, 13. t.m-Začetek ob 18. uri. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 8. februarja ob 15.30 Saš® Škufca »Trnuljčica*. Danes, 8. februarja ob 20.30 1* Roi Jones »Čreva* — Mah oder. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V četrtek, 10. februarja ob 20. ul* v Kopru: Tennessee Williams »Trari' vaj poželenje*. V petek, 11. februarja ob 18. U" v Kopru: Tennessee Williams: »Tram-vaj poželenje*. „ V soboto, 12. februarja ob 19” v Kranju: Jaka Štoka »Trije tičld*' VERDI Danes ob 20.30 za red A v v84® prostorih prva predstava Belliniifv® opere «Puritanci». Opero bo dirigira Cristopher Keene, v glavnih vlog**1 pa bodo nastopili slavna nizozem88? sopranistka Cristina Deutekom, b*0’ tonist Renato Bruson, tenorist B®" berto Grilh in basis Paolo Washifl8' ton. Nastopih bodo še Gianna JenC0' Raimondo Botteghelli in Vito Susc*' Režija Dario Dalla Corte, scen® Jurgen Henze, kostumi Anna Anni v opernega gledališča v Bologni. Zbori" vodja Gaetano Ricitelli: Koreografu Femanda Succo. Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic. POL1TEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri tretja abonmajsl1® predstava Ariostove »La Lena* z L®*" ro Adani v naslovni vlogi. Nastop8 Stalno gledališče iz Bočna pod v0° stvom Maurizia Scaparra. Predstave se bodo nadaljevale u® nedelje. Razstave V umetnostni galeriji Torbaos^ lja Francesco Soncini iz Coma. ***’’ stava bo trajala do 25. t.m. V občinski galeriji na Trgu U*‘ dTtalia bo od 7. do 18. t.m. razsta del slikarke Miele Reina. Nazionale 15.30 »Grand Prix», ^ Montand, E. M. Saint, James “ ■ ner. Barvni film. . Fenice 15.30 »Africa ama*. ReP*^ Grimaidi predstavlja barvni do*® mentarni film o Afriki. Prepove®* no miadinj pod 18. letom. , Eden 15.30 »I piacevoli giochi dl "L nique — ragazza alla pari*. Bare" film. Prepovedano mladini pod letom. Joan Alcom in Sibilla . UP* P Grattacielo 16.00 «Unico indizio* sciarpa gialla*, Faye Dunaway Frank Langella. Barvni film- . Excelsior 15.30 »Gli sposi dellaUj secondo*. Barvni film. Jean-P® Belmondo in Marlene Jobert. Ritz 15.30-22.00 »Viva la muert^; tua*. Horst Janson. Eduardo FaJ®* do. Marilu Tolo. Franco Nero-Alabarda 16.30 «Aiuto! Mi ama vergine*. Barvni film. Sexy. Ve nique Vendell, Rudolf Mttller. P1 povedano mladini pod 18. letoI*'’inj Aurora 16.30 »La mortadella*. Bare" film. Sofia Loren. Impero 16.30 »La coda dello scofPj^ ne*. Barvni film. Prepovedano 1,1 ciini pod 14. letom. G. Hilton Cristallo 16.30 »...e dopo le ucci% Rock Hudson. Prepovedano ni pod 18. letom. Capitol 16.30 »La controfiguf* Barvni film. Jean Sorel, Lucia , se. Aulin. Prepovedano ml®® pod IR letom. Moderno 16.30 »Una lucertola cor> , pelle di donna* Florinda Bol^j Stanlev Baker. Jean Sorel B'ir ^ film. Prepovedano mladini coč letom. Vlliorio Venelo 16.30 «L'uomo d® dne nirhre* Barvni film s Pha1" som Rronsonom ^ Idenle 16.00 »Una messa per Br® !a». Cristopher I,ee. Linda HaV® j Barvni film Prepovedano ml® pod 18. letom. »j. Astra 16.30 «L’uomo che uccise beriv Valance* James Stewart. ra Miles. John Wayne. Ahbazia 16 00 »Intrigo a Stoccolri Paul Neumann in Elke Somri Barvni film. VINO «|RfS» PRO0 predvaja danes ob 19.30 barv®* film L’UOMO DALL’OCCHIO Dl VETRO Edgarda VVallaca Igrata: Hort Topert in K®1*1 Hunger. ^ Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob dr. Sd _^0 Križmančiča daruje Stanislav ; 3000 Ur za šolo spomenik NO*8 Cerknem. Angela in Štefan Bolobicchio jeta 5.000 lir za spomenik padkri Skednju, na Kolonkovcu in P1^ Ani. . V počastitev spomina pok- * ^ Jankoviča ob prvi obletnici smrh ^ ruje družina Portograndi 5000 h* Glasbeno matico. ^ Namesto cvetja na grob £U|i Kralj darujeta Evgen in Zora ^ 2000 lir za pevski zbor »Prim°reCj je ne za pevski zbor »Primorje*. ^Ojj. bilo pomotoma objavljeno v oe° ski številki. PRIMORSKI dnevnik g_T_RŽAŠKIH SODNIH DVORAN Trije kazenski «tihotapstva» brata Graziano in Elio Valenta iz Ul. Forti 58 in seveda omenjeni Marino Grison. primeri cigaret Za skupno 96 zavojčkov cigaret so sodniki prisodili obtožencem 62 tisoč lir pogojne denarne kazni Tržaško kazensko sodišče, ki mu 119-letni Luigi Lokatos iz Ul. Matteot-* Predsedoval dr. Corsi (tož. Ta-1 ti 19, 19-letni Giuseppe Zacchigna a. zapis. Corrado) je včeraj iz Ul. Giuliani 25, 17 in 19-letna Uravnavalo kar tri kazenske pri-.tihotapstva cigaret. Primer je zadeval 40-letnega je*? Kratlija iz Bergama, ki se J che 23. avgusta predlanskim pri-"bal s svojim fiatom 124 do mej-JSj* prehoda pri Škofijah in na “°*cajio vprašan.je dežurnega fi-rlpH^ri3, če mora kaj prijaviti, -j®*' nič. Ko je financar po-j™®* v prtljažnik avtomobila pa tetakrul dve steklemci žganja, steklenice likerja ter 29 zajčkov cigaret jugoslovanske pro-»vodnje. . sako Kratiijevo opravičevanje, so mu pijača in cigarete služile rabo, je bilo zaman. Na razpravi je bil obtoženec j/s°ten. Javni tožilec dr. Taveila lWedlagal zanj 15 tisoč lir de-kazni, uradni branilec odv. Pa najnižjo kazen. Sodniki obsodili Kratlija pogojno in brez u?1®? v kazenski list na 7 tisoč denarne kazni. tudi 37-letnega Petra Vižintina Izole so financarji dne 24. okto-® Predlanskim ustavili na mejnem V/rpdu Pri Škofijeh in v prijavi v?™®n oblastem pripisali, da ie »zlobno skril na sebi* 48 za-ojckov cigaret. Vižintin ie sKušal j ® Vse načine dokazati financar-da so bile cigarete namen je-r*Watu, ki prebiva v Trstu, a za-Financar ni odjenjal pri oa je Vižintin hotel pretiho-"T1« cigarete v Italijo in ga tako “■'»vil sodni oblasti. odnjki so na včerajšnji razpravi JT?81 Vižintina v odsotnosti. Javni Jrtec dr. Taveila je predlagal za toženca kar 55 tisoč lir denarne medtem ko se ie uradni anilec odv. Santoro potegoval za ^inižjo kazen. Sodniki so razsodili, , ia Vižintin zakrivil pripisano mu tožbo in ga zato pogojno in brez tist^a v kazenski list obsodili na 37 lir denarne kazni, boste prijavili?* . Tako je odgovoril 25-letni Idi Raschani iz Suhe Reke finan-J* ua mejnem prehodu pri Ško-J j • ko mu je zjutraj 10. januar-L tetos pokazal prepustnico, da bi ^ 1 avtobusom odpeljal v Trst. Ker .le financarju mladeničevo vede-zadedo sumljivo, ga ie dodobra T^Stedal in tako iztaknil v žepih ;n hlač 19 zavojčkov čiga-lugoslovanske proizvodnje. udi Raschand ie bil na včerajšnji Pravi odsoten. Tožilec je predla- «al 3F*i denarno kazen 30 tisoč lir, U*.—vkiuu-iio Kazen ou usoe branilec odv. Padovani ' pa 8owIl ■ kazen. Sklep sodnikov:, po-ftj?!0 >n brez vpisa v kazerisld list lir denarne kazni. Med Tržačani in vojaki kolektivni nočni pretep Zaradi 20-letne lepotice j^tetna lepotica je v noči med L ?te in nedeljo vse preveč razvne-. kri enajstim mladeničem — pe-Ij. v&arainsK.m vojaKom m šesuin mladeničem — ki s0 se ^ aoi nje pretepli do krvi, oziroma ^ Posega karabinjerskih izvidnic. Vel S? VSe skupaj prepeljali na po-jstvo v Istrski ulici, tedu .^relePa je prišlo na Drevo-^'Annunzio: zdi se, da se je Kosi 8 ^terentin iz Ul. Forti 58, ju-Pr ,?V8nska državljanka, sprehajala ihjPtetttnku pod Ul. Molino a Vento, Voiau Pa sta stopili skupinici tniadKov^. in «civitistov». Očitno je vSeh £ .iorentln pritegnila pozornost ’ ki so se haj kmalu začeli okrog nje. Pri tem pa si nasprotujeta. Tržačani dolži- Sukatj ____________________________ n^ake, da so ti izrekli nekaj onj ? oosed na račun gospodične, oasti So Po^Bb v «obrambo njene U-a *; .vpjaki pa pravijo, da so jih Vzoniči napadli brez vsakršnega rin0e^tv° ie> da je bil 18-letni Mapo .grison iz Ul. Tonetti 6 ranjen niCQ ete in so ga odpeljali v bolniš-Val ’ kj.er so ugotovili, da bo okrasti, .testih dneh, dva vojaka pa U plčf a znake pesti po očeh. Vseh stv„ ftepačev So odpeljali na povelj-do istrski ulici in jih spraševali bo^ d"8« ko so jih spustili na svo-s°dni’ ?aPisnike pa bodo predali .toasti za morebitni sodni po- Id^tePa so se udeležili vojaki 151. tonj- f^essari* Salvatore Pais, An-gj^. Vontu in Tullio Sanna iz Ca-tj g ® • Coetantino Locci in Giovan-"■"dellinu iz Nuora, ter Tržačani «M€dnarodna cesta* od Cirkge do Trbiža Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je včeraj v Rimu sprejel deželne odbornike De Carlija (Furlanija - Julijska krajina), Falca (Piemont), Santorja (Benečija) in Sonzognija (Lombardija), predsednika družbe Sitraci Fracas-sija in predsednika pokrajine Cuneo Martinija, ki so mu prikazali gledišča štirih dežel glede napovedane speljave mednarodne cestne zveze od Ciriege v pokrajini Cuneo do Trbiža. Minister Giolitti je potrdil obveznosti, ki jih je v tej zvezd svoj čas prevzela vlada v soglasju z mnenjem Odbora za predore in z osnovnimi smernicami državnega gospodarskega načrta. Bonifikacijsko področje na površini 61.450 ha Na svoji zadnji seji, ki je bila v prostorih deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu, je deželni posvetovalni odbor za kmetijstvo sprejel sklep o uvrstitv' -ičevnatega sveta in visoke J ke nižine med bonifikacijska j ja druge kategorije. Področje se razteza na površini 61.450 ha, in sicer pretežno v videmski pokrajini (skoraj 60.000 ha). Tu zajema med drugim občine Neme, Fojda, Čedad, Sv. Ivan ob Nadiži in Čopris - Vizdon, na Goriškem pa obsega deloma ali v celoti občine Medeja, Krmin in Kapriva v skupni površini nekaj nad 1.000 ha. Doslej je na tem področju delovalo le nekaj konzorcijev za kmetijske izboljšave, ki imajo omenjene pristojnosti, v okviru nove ureditve pa bo dežela krepkeje posegla v probleme kmetijstva. GORIŠKI DNEVNIK PROF. MILKO RENER NA PREŠERNOVI PROSLA VI V GORICI Prešernovo kulturno sporočilo pravi: «Smo pripadniki kulturnega naroda!» V Prosvetni dvorani se /e zbralo zelo veliko ljudi - V pestrem kulturnem programu so nastopili tudi goriški združeni zbori in zbor «Lira» iz Kamnika ■ Med prisotnimi je bil tudi črnogorski pisatelj Dimitrije Jovanovič 8. februarja 1972 Nov odbor goriških krvodajalcev Novoizvoljeni odbor goriških krvodajalcev je imel prejšnji večer svojo prvo sejo na sedežu v Ul. Morelli v Gorici. Ob tej priliki so si porazdelili delovna mesta za prihodnje dveletje. Za novega predsednika je bil izvoljen Lucia-no Michelli, uradnik v splošni bolnišnici in dosedanji tajnik organizacije. Podpredsednik je Celin Nevio, blagajnik Giovannj Qualia in tajnik Mario Ros. Novemu odboru in vsem krvodajalcem je prinesel pozdrave deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag in izrekel pohvalo za njihovo delo. Oddaja javnih del. Občinska uprava v Gorici je te dni na dražbi oddala gradnjo teniškega igrišča na Rojcah. Delo je prevzelo podjetje Tagliapie-tra iz Butria za 5,7 milijona. Podjetje Matiroli Giovanni iz Gorice pa je prevzelo ureditev cest pri Rdeči hiši (med Ul. Blasema in Giustinia-ni) za 68,4 milijona. SSEJE ŠOLSKEGA SINDIKATA Prizadevanja za izdajo slovenskih učbenikov Kdaj bo srednja šola dobila ime po Ivanu Trinku? Za poimenovanje osnovnih šol po slovenskih vzornikih Prejšnji teden je bila peta redna seja izvršnega odbora slovenskih šolnikov v Gorici. Predsednik sindikata je v svojem poročilu omenil, da so bili storjeni vsi potrebni koraki, da bi naše šole dosegle to, kar jim pritiče. Sem sodi ustanovitev stolic za italijanščino na gimnaziji - liceju in še eno stalno učiteljsko mesto na osnovni šoli v Ul. Randaccio v Gorici. Tudi v zvezi z bodočim seminarjem, ki bo od 22. do 24. marca t.l., so bile izvršene vse predpisane formalnosti. Glede učbenikov, ki na naših šolah primanjkujejo, ali pa so napisani v italijanščini, je sindikat poskrbel za ciklostilirano izdajo zemljepisne UllllilllHIlkllllllllllllMIIIIlIllIlHIlIMllIllIllll Goriški združeni pevski zbori na Prešernovi proslavi Začasne koncesije olajšale promet Pod vodstvom odbornika Varisca se je te dni sestal v Trstu deželni odbor za..kpordinacijp. prt)meta. V uvodnem poročilu je Varisco naglasil, da se je odbor v zadnjem času ukvarjal predvsem z vprašanji, ki zadevajo tako imenovani «socialni» promet, to je prevažanje delavcev in šolarjev na delovno mesto oziroma v šolo in nazaj. Pri vzpostavljanju novih avtobusnih prog se je deželna uprava izognila birokratskemu zavlačevanju s tem, da .je uvedla tako imenovane «začasne koncesije*, na podlagi katerih .ie bilo mogoče zadovoljiti brez nepotrebnih zamud najnujnejše povpraševanje po novih prometnih zvezah. Prešernova proslava v Rodiku V soboto dne 5. februarja je mladina iz Rodika počastila slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, s primemo proslavo. Vaški mladinski klub so napolnili vaščani, ki so z navdušenjem sleaili pestremu programu. Odrasla in šolska mladina je pod vodstvom Petra Pipana recitirala nekaj Prešernovih poezij. Nastopila sta tudi otroški in mešani pevski zbor prosvetnega društva Josip Jurčič pod vodstvom Edija Raceta, ki sta prireditev s svojim lepim petjem prijetno poživila. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so pripeljali v triiško bolnišnico 63-letnega Ivana Legišo iz Devina 45, ki si je pri padcu spahndl in verjetno tudi zlomil levo roko v zapestju. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Pri padcu zaradi spodrsljaja se je poškodovala na desnem kolenu tudi 62-letna Danijela Caharija vd. Gruden iz Nabrežine 188. V bolnišnici so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Prav tako 10 dni se bo moral zdraviti v bolnišnici 34-letai Bruno Velišček iz Tržiča, Albergo impiega-ti, ki se je pri padcu poškodoval na levem kolenu. Pros vetno dvorano so goriški Slovenci v nedeljo popoldne napolnili do zadnjega kotička, da bi prisostvovali tradicionalni Prešernovi proslavi, ki jo ob slovenskem kulturnem prazniku prireja SPZ. Med prisotnimi smo opazili meščane in okoličane, zastopnike slovenskega političnega in kulturnega ter šolskega življenja. Gost je bil ta dan črnogorski pisatelj Dimitrije Jovanovič, ki se že nekaj dni mudi na Primorskem. Vsi ljudje niso mogli v dvorano, mnogi so žalostni odšli, nekateri med njimi pa so morali ostati v veži. S svojo masovno prisotnostjo so goriški Slovenci še enkrat dokazali, da jim je Prešernova beseda vedno pri srcu. Pozdrav gostom je podal podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Saverij Rožič, nakar je pričela z napovedovanjem dijakinja Anamarija Vižintin. Na odru so se zbrali pevci vseh moških pevskih zborov, ki delujejo v sklopu SPZ. Videli smo može iz Ronk, člane zbora «Srečko Kosovel* ter fante štan-dreškega pevskega zbora «Oton Župančič*, mladeniče doberdobskega i«Jeraza» in strele može zbora «Kras* ter še člane sovodenjskega Noneta in pevce števerjanskega «Briškega grič|S>. Ppgled na to množico pevcev je Bill zares veličasten. Skupno so zapeli dve pesmi: Vrab-čevo »Zdravico* ter Simonetijevo »Vstajenje Primorske*. Prvo je dirigiral Ciril Silič, drugo pa Silvan Križmančič. S harmoniko je pri drugi pesmi pevce spremljal Ivan Klanjšček. Publika je navdušeno zaploskala pridnim pevcem. Priložnostni govor je imel profesor dr. Milko Rener. Po uvodnih besedah je govornik dejal: »Zamejski Slovenci se moramo na ža- Govoniik proi. Milko Rcuer MHSILK [mmE| Tudi po NAROČILU! Po 21. februarja 20°/ lost ob tej priložnosti iz leta v leto potožiti, kaj nas v zvezi z našim narodnim organizmom še vedno skeli. Iz leta v leto moramo obračunavati s še nerešenimi vprašanji, ki so povezana z življenjem in razvojem naše manjšinske skupnosti. Je pa to moment, da se tudi mi spomnimo na naloge, ki nam jih je določil Prešeren se pravi, da tekmujemo z zavestjo popolne odgovornosti s kulturnim svetom.* Med analizo o delovanju v preteklem letu je prof. Rener dejal: «Če se le nekoliko ozremo v našo bližnjo preteklost, lahko ugotovimo. da smo z vero vase in z vztrajnostjo mnogo napredovali. Skupna spomenica je zato že v tem dosegla precejšen uspeh, ker predstavlja za zamejske Slovence dokument, ki priča o naši volji do življenja in vsestranskega razmaha.* Nato je govornik analiziral nacionalne in politične razmere v času Prešernovega življenja. Povezal je to razdobje z današnjim in takole dejal: »Navedel sem le nekaj Podatkov, ki so spremljali Prešernovo življenjsko stisko. Nisem jih navedel zato, da bi se mi zamejski Slovenci danes primerjali s tedanjimi Prešernovimi razmerami. Poudariti sem hotel le to. da smo jih v bližnji preteklosti po vrsti preizkusili v podobni meri. Pa smo le preživeli cenzuro na življenje. Če pa imamo se danes občutek, da smo v marsičem prikrajšani in marsikje zapostavljeni, spomnimo se, da nam Prešernovo pesniško sporočilo po svoji miselni vsebini narekuje, da moramo ohraniti ono moralno pokončnost, ki se izraža v zavesti, da smo pripadniki kulturnega naroda in da imamo kot tak? dolžnost, da po svpjih močeh prispevamo k temu, da bo naš organizem čim bolj čvrsto rasel in kulturno bogatei. »Čutiti se moramo odgovorne pri oblikovanju manjšinskega prostora ne zato, da bi izkoristili možnosti, ki nam jih daje državna ustava, ampak predvsem iz človeške samozavesti. Zato nas naj ne opravičuje občutek manjvrednosti, Id je pogosto le prazen izgovor za osebne koristi, vsekakor pa izraz popolne ne/.načajnosti. Zavedajmo se, da še vedno drži star pregovor »vsak .je svoje sreče kovač* in da bo zato pretežno od nas odvisno, kakšna bodočnost se bo obetala našim o-trokom. »Naše kulturno poslanstvo naj se ne omejuje na občasne manifestacije*, .je nadaljeval govornik, »ampak bodi življenje v najširšem obsegu. Ob vsakem nesporazumu med nami samimi pa pomislimo, da imajo povsod prednost višji interesi, se pravi tisti, ki nam pomagajo živeti. »Živimo v prostoru, kier lahko sprejemamo tudi kulturne dobrine večinskega naroda, če bomo pokazali kaj tvornega duha, bomo znali te dobrine presnavljati in jih posredovati oziroma z njimi oplajati tudi narodno kulturo, v obratnem primeru se bomo vanje zaležali in tako bomo pred narodom in pred kulturnim svetom dali zgled dušev-ne lenobe, če bomo torej Prešernovo duhovno sporočilo tolmačili kot poslanico življenjske radosti in zelje po kulturnem razmahu, ver-jeirate md — nismo »brez dna polnili sode,* je zaključil svoj govor prof. Rener. Priložnostnemu govoru je sledil kulturni spored. Najprej je z izvajanjem Haydnovega kvarteta opus 76 nastopil Godalni kvartet šole Glasbene matice iz Trsta (Črtomir Ši-škovič, Oskar Kjuder, Katja Kralj in Iztok Kodrič). Za njimi sta stopila na oder člana Slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Sardočeva je dovršeno recitirala »Neiztrohnjeno srce*, Starešinič pa je zelo lepo podal »Uvod h Krstu pri Savici*. Dvorana jima je navdušeno zaploskala. Za zaključek so na oder stopili pevci zbora »Lira* iz Kamnika, ki so priredili kar cel koncert. Dirigiral je prof. Samo Vremšak in ko so zaključili svoj program, so mu morali dodati še nekaj pesmi, saj v dvorani ni bilo ploskanju konca. Najprej so zapeli štiri pesmi na Prešernovo besedilo, nato nekaj Gallusovih in nekaj umetnih pesmi, za zaključek pa so zapeli vrsto Maroltovih narodnih pesmi. Ljudje so iz dvorane odhajali zadovoljni in čuli smo, kako so se me seboj pogovarjali: «Takih prireditev si želimo še in še...» Delo filatelističnega in numizmatičnega društva Dr. Carlo Pellis je bil pred kratkim izvoljen za predsednika filatelističnega in nuzmizmatičnega društva v Gorici. Poleg njegove so bile v odboru porazdeljene tudi ostale funkcije. Vsako nedeljo zjutraj od 10. do 12.30 in vsako sredo zvečer od 21. do 22.30 imajo v prostorih Pro Loco na goriškem gradu sestanek člani toga društva; na teh sestankih pride tudi do menjave znamk. 28. maja bo v Gorici četrto mednarodno srečanje filatelistov - menjalcev. Že ob prejšnjih podobnih prireditvah je prišlo v Gorici precej ljubiteljev znamk, prireditelji si nadejajo da bo letos uspeh še večji. OBMEJNI PROMET V JANUARJU 1.456.000 PREHODOV OSEB V OBEH SMEREH NA GORIŠKEM Od tega 720.000 t potnimi listi in skoro 756.000 s prepustnicami - Porast prehodov v primerjavi z lanskim januarjem V mesecu januarju se je obmejni promet na goriškem področju zmanjšal. Skupno je bilo prehodov v obe smeri s prepustnicami in s potnimi listi en milijon 456 tisoč, medtem ko jih je bilo v lanskem decembru nekaj več in sicer en milijon 596 tisoč. S potnimi listi je prešlo v obe smeri 720 tisoč oseb in sicer 547.600 italijanskih državljanov in 172.650 tujih državljanov. Prav tako je prešlo mejo s prepustnicami v obe smeri 755.890 oseb in sicer 547.890 italijanskih državljanov in 188.000 Jugoslovanov Če primerjamo z lanskim decembrom, vidimo torej, da je upadlo predvsem število jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo v Italijo Ledi si s prepustnicami, bodisi s potnimi listi. Število Italijanov pa. ki hodijo v Jugoslavijo se je povečalo. Če gledamo ta pojav v luči zadnjih dogodkov onstran meje, nam bo takoj jasno, zakaj upada število tujih državljanov, ki prihajajo v Italijo. Dinar je z znanimi ukrepi izgi.bil na vrednosti in zato se Ju-gos!ovanom ne izplača kupovati italijanskega blaga v tolikšni meri kot prej. Največji promet so seveda žabe- OD 1. FEBRUARJA DALJE Povišana cena mleku pri kmetu liter 100 lir Novo ceno uvedli v zbirnih centrih v Furlaniji — Brez dvoma bo prišlo tudi v Gorici do podobne odkupne cene — Nujna podražitev cene mleka v maloprodaji Maloprodajna cena mleku se bo verjetno že v prihodnjih dneh povišala, ker so kmetje povišali odkupno ceno mleku na 100 lir. Povišanje cene pri proizvavajalcu bo seveda imelo posledice tudi v maloprodajni ceni, ker trgovci ne bodo hoteli nositi bremen novega poviška. Sklep kmetovalcev je popolnoma upravičen. Za liter mleka so doslej dobivali, seveda je bilo to odvisno od kupca, nekaj več kot devetdeset lir. S to ceno kmetje niso bili zadovoljni, ker niso imeli nikakega zaslužka. Tudi v kmetijstvu so se proizvodne cene povečale, zaradi tega so tudi kmetijski proizvodi danes dražji in končno, tudi kmetje imajo pravico do boljšega življenja. Zaradi tega so se kmetje pričeli že pred časom organizirati in zahtevati višje odkupne cene. Gibanje ni bilo omejeno na goriško pokrajino, pojav je namreč vsedržavnega značaja. V Milanu so n. pr. pred dnevi istočasno povečali odkupno ceno mleku in tudi prodajno ceno tej dragoceni in koristni pijači, ki je še vedno, kljub vsemu, zelo poceni. V prvi polovici januarja so kmetje zagrozili, da po 1. februarju mleka ne bodo več prodajali po stari ceni. Zahtevali so 100 lir za vsak liter. Zdelo se je, da bo ostalo le pri grožnjah, vendar pa smo izvedeli, da so v nekaterih zbirnih centrih goriške Furlanije že pričeli prodajati mleko po sto lir. Tako zbrano mleko odvajajo v zbime centre v notranjost države. V goriški zbiralnici mleka, do katere smo se včeraj obrnili za informacije, so nam dejali, da mleko plačujejo vsakih petnast dni, vendat da ga bodo palčali tako kot drugi. To verjetno pomeni, da bodo tudi kmetje, ki oddajajo mleko v to zbiralnico. dobili za liter mleka sto lir. Seveda se bo potem povečala maloprodajna cena. O tem bo moral odločiti posebni odbor za cene pri goriški prefekturi ležili na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer je prekoračilo mejo skupno in v obe smeri en milijon 13.330 ljudi in sicer 720.172 s potnimi listi ter 293.158 s prepustnicami. Preko meje je šlo tudi 328.158 avtomobilov. , Če primerjamo še letošnji januar z januarjem 1971. leta, opazimo veliko razMko v številu skupnih mejnih prehodov, katerih je takrat bilo nekaj manj kot milijon. Kljub raznim variacijam torej skupno število prehodov oseb stalno narašča na goriškem področju. V Gorici danes pogreb Emilije Prinčič knjige za 1. razred učiteljišča (zemljepis sredozemskih dežel); za podobno izdajo latinskega slovstva na liceju pa sp poskrbeli dijaki 1. razreda liceja. Sindikat bo moral tudi preveriti delo in odločbe posebne komisije pri šolskem skrbništvu. Ta komisija pregleduje pravni in ekonomski položaj šolnikov tudi slovenske narodr nos ti. Sindikat z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so pristojne oblasti v Rimu ugodile prošnji profesorjev gimnazije - liceja, naj se njih zavod poimenuje po Primožu Trubarju: obžaluje pa, da še sedaj slovenska srednja šola nima pravice do uradnega naslova tlvan Trmko», ki ga je že pred časom odobril tamkajšnji profesorski zbor. •V nedeljo* 6. t.n». je na »vojen® domu v Ul. S. Pallico v Gorici za vedno zatisnila svoje trudne oči Emilija Debenjak, vd. Prinčič potem ko je dne 26. preteklega januarja stopila v svoje 96. leto. Pogreb bo danes, v torek ob 14. uri iz hiše žalosti v Ul. S. Pellico v oerkev na Travniku in od tam na glavno mestno pokopališče ob Tržaški cesti. Pokojnica se je rodila v Kozani v Brdih v zavedni briški družini ter se je leta 1895 poročila z inž. Antonom Prinčičem in se ustanovila na svojem novem domu v Gorici, kjer je zaključila svojo življenjsko pot. Z možem sta imela pet otrok, od katerih so štirje Ivan, Natalija, Nada in Elica še živi. Ivan je znan pohištveni industrialec v Krminu. Že leta 1911 pa ji je mož umrl in sama si je morala prevzeti breme vzgoje mladoletnih otrok, kar je napravila na najboljši možen način. Med prvo svetovno vojno je bila družina v begunstvu v Brezah na Koroškem ter se po vojni vrnila v svojo Gorico. Bila je vedno živahna. zavedna in razgledana slovenska žena ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Stalno je prebirala Primorski dnevnik in drug slovenski tisk ter so jo spoštovati in cenili vsi, ki so jo poznali. Zato jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Znand in prijatelji izrekajo sinu Ivanu in vsej družim ob tej hudi izgubi iskreno sožalje, ki se mu pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. ....................mm..in.......................................mn...... TRIJE MRTVI V NESREČI POD SKALNIC0 Avto se je odbil od zidu in zdrknil 16 m pod cesto Hudo ranjeni šofer ostal pri življenju • Avto je v Ločniku povozil 83-letnega pešca Kaznovani profesorji Naravno je, da se je skupno s šolskim sindikatom CG1L marsikdo vprašal, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti šolske oblasti za ravnatelja na trgovski šoti zaradi zlorabljanja oblasti, če so že tako skrajno strogo ukrepale proti prof. Komjancu, ki je napravil prekršek, vendar v dobri veri in nenamerno. Če je za takšno svoje ravnanje prof. Kocnjanc zaslužil kazen, najbrž ravnatelja ni mogoče pohvaliti za njegovo preziranje navodil šolskega ministrstva, da je treba sodelovati s profesorji, chjaki in starši, o katerih je znano — kakor izhaja tudi iz pisma prof. Ko-mjan ca — da so podprli njegovo zahtevo po spremembi umika. Poleg zgornjega pa si zastavljamo še vprašanje, kako je mogoče, da ravnatelj lahko prisili profesorje, da že več kot dva meseca nadomeščajo začasno odpuščenega profesorja, ko pa šolski zakon določa, da smejo nadomeščati odsotne največ šest dni. S tem se kršijo ekonomske pravice profesorjev in šolski zakoni. Dokazi nesposobnosti ati nezanimanja so tudi v tem, da je trgovska šola prav gotovo edina, kjer profesorji niso prejeti plačnih poviškov in tudi ne zaostankov, ki so jih na vseh drugih šolah izplačati že skoraj pred enim letom. To je nedopustno in najbrž ni delovnega kolektiva, ki bi na takšno stanje odločno ne reagiral, saj gre za krivično pridržanje pošteno zaslužene plače. Ker šolske oblasti to dopuščajo, ali — kot izhaja iz zadnjih dogodkov — celo podpirajo, ae nam vsiljuje vprašanje, če nočejo morda s tem kaznovati ves profesorski zbor trgovske šele. Gorica VERDI ob 17.15; »Un pošto ideale per uccidere*. R. Lovelock in 1. Papas. Ital. barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00; »JQ merlo ma-schio*. L Buzzanca in L Antonelh. Ital. kinemaskop v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 16.45-22.00: »Africa ama*. Italijanski dokum. v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00: »I leoni di Pie-troburgo*, M. Damon in E. Schurer. Ameriški kinemaskop v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: »Una vergine di seconda mano*, H. Sommerfeld in J. Offenbach; nemški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. / ržič AZZURRO; danes zaprto. EXCELSIOR ob 16.00: »Un amore particolare*, E. M. Salerno in A. M. Pierangeli. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Alle 7 del mat-tino il mondo 6 ancora in ordine*. Kinemaskop v barvah. S. M1CHELE ob 14.00: «L'acciarino magico*, barvna slikanica, dodatek »Gli allegri passaguai*. Stan Laure! in Oliver Hardy. i\ovu Gorica SOČA (Nova Gorica): »Nekateri so za vroče*, ameriški film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Ukradeni poljubi*, francoski barvni film - ob 18. in 20. PRVAČINA: prosto. RENČE: »Smešno dekle*, ameriški barvni film — ob 19. ŠEMPAS: »Um vlada*, francoski barvni film — ob 19.30 KANAL: danes zaprto. DESKLE: »Burduš*. jugoslovanski barvni film — ob 19.30 Na Soški cesti, ki se odcepi iz Solkana proti Plavem, se je v nedeljo ponoči pripetila v bližini spodnje postaje žičnice, ki pelje na Sveto goro huda prometna nesreča, ki je terjala dve žrtvi. Šofer 25-letni Krizant Podgornik iz Nove Gorice ni mogel zaradi prevelike hitrosti speljati ovinka s svojim mini morisom. Zadel je ob varnostni zid ob cesti, ki je odbil vozilo, da se je zakotalilo 16 metrov pod cesto. Med kotaljenjem je Podgornik padel iz avtomobila in ostal hudo ranjen. Iz vozila je vrglo tudi 30-letnega sopotnika Antona Leskovca iz Nove Gorice, ki je obležal mrtev pod cesto. Do smrti je bil potolčen tudi drugi sopotnik Osman Kajakovič iz Bosne, medtem ko je tretji sopotnik v avtomobilu 30-letni Marjan Pavšič iz Grgarja ostal hudo poškodovan. Sodijo, da je nesreči botrovala tudi vinjenost. V nedeljo popoldne je tudi Pavšič podlegel poškodbam v Šempetrski bolnišnici. Prejšnji večer je v Ul. Udine v Ločniku neki avtomobilist povozil 83-letnega upokojenca Viktorja Jerma na iz Ločnika, Ul. Tasso 22. ko je . Ulice Garibaldi 5. Kogoj, ki je po v večernih urah pešačil po cesti. Z I poklicu natakar, se Je ponesrečil na rešilcem so ga odpeljali v splošno delu v restavraciji Unione. V kopal-gonško bolnišnico, kjer so mu ugo- niči omenjenega hotela se je Kogoju tovili poškodbe na lobanji in zlom le- spodrsnilo, tako da je nerodno pave stegnenice, ter si pridržali pro- del. V bolnišnici so mu zdravniki u- gnozo zaradi visoke starosti ponesrečenca. šofer, ki je zakrivil nesrečo z avtom fiat 500 je 38-letni Savino Savio iz S. Giovanni ob NadiH, ki je vozil v smeri iz Gorice proti Vidmu. Zapisnik so napraviti orožniki iz Gorice. Še en avto ukraden Goriški policiji je včeraj prijavil tatvino svojega avtomobila fiat 500 D 28-letrri Gianfranco Tarantino iz Gorice, Ul. Gozzi 5. V noči od sobote na nedeljo je Tarantino pustil svoje vozilo parkirano na Trgu Mu-nicipio. Ko je prišel v nedeljo zjutraj ponj, ni bilo avta več nikjer. Hud padec v kopalnici V nedeljo ob 18. uri so z rešilnim avtomobilom pripeljali v goriško bolnišnico 35-letnega Severina Kogoja iz gotovili prebitje lobanje ter so si zaradi nezavestnega stanja pridržali prognozo. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto na Korzu Italija 244, tel. 35-38. V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Traču dežurna lekarna »Alla salute* dr. Fabris Ulica Comilich 117 tel. 724-80. S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je v 96. letu starosti za vedno zapustila naša dobra in draga mama, babica in prababica EMILIJA PRINČIČ roj. DEBENJAK Pogreb bo danes, v torek, ob 14. uri izpred hiše žalosti v Ul. S. Pellico v Gorici. Sin Ivan, hčere Nada, Natalija In Elica; snaha Gizela, zet Jože; vnuki, pravnuki, nečaki, sestrične in drugi sorodniki Gorica, 8. februarja 1972 Z NEDELJSKE PREŠERNOVE OSREDNJE PROSLAVE V KULTURNEM DOMU NE SMEMO DOPUSTITI, DA BI Sl KDO LASTIL PRAVICO DO RASNE ALI NACIONALNE MRŽNJE Predsednik Slovenske prosvetne zveze Klavdij Palčič o Prešernovi aktualnosti v našem času in pri nas, predstavnik Slovenske prosvete o Prešernu kot pesniku - Sodelovanje članov Radijskega odra in Slovenskega gledališča - Pevski zbor «Jacobus Gallus» ŽIVAHNA POLEMIKA V FRANCIJI (Nadaljevanje s 1 strani) ne mržnje. V tem pogledu imamo občutek — je poudaril Klavdij Palčič — da se je pri nas čas zaustavil. Mi ga moramo pognati naprej, kajti zavedati se moramo, da je v tem prostoru naša vloga nenadomestljiva. Priti mora čas, ko bo to vsem jasno. Narodnostno mešana področja morajo biti omporij duhovnih vrednot in interesov, mesta, kjer se kulture vraščajo brez umetnih prekinitev.» Svoja izvajanja je predsednik Slovenske prosvetne zveze takole nadaljeval: «V dobi čudovitih komunikacijskih sredstev, kakršna je naša, se ustvarjajo univerzalni duhovni tokovi in oblike življenja. Kulture narodov se ob njih oplajajo ali jih prevzemajo. Mali narodi so zaradi svoje majhnosti. zaradi poznavanja jezikov in drugih objektivnih razlogov še bolj dovzetni za zunanje vplive kot ostali narodi, kar je lahko velika prednost, hkrati pa tudi velika nevarnost, da se kulturni interesi naroda oblikujejo izven njega samega. To pa mu more neizogibno popačiti podobo in ga privesti do izgube lastne zavesti in identitete. Mi kot manjšina smo takšnim vplivom hudo izpostavljeni, vendar se tudi kulturi in načinu življenja dajo začrtati smernice. Kot se spodobi človekovim stvarem, moreta spoznanje in volja tudi na tem področju oblikovati cilje, sprejemati, iskati in ustvariti tisto, kar je v službi osve- ščanja, zavračati pa, kar odtujuje.* Svoje misli je Klavdij Palčič zaključil: «Današnja proslava, ki je v znamenju slovenske enotnosti, naj bo dokaz naše volje, da ohranimo lastno identiteto, in trdne odločnosti, da uresničimo pogoje, ki bodo dopuščali porajanje in razvoj vseh oblik narodnostnega življenja v zamejstvu.» Vtem ko je Klavdij Palčič spregovoril o Prešernovi proslavi in praznovanju slovenskega kulturnega praznika v smislu njegove aktualnosti za današnji dan, je dr. Zorko Harej skušal prikazati Franceta Prešerna kot velikega slovenskega pesnika in ustvarjalca v vsej njegovi veljavi za razvoj slovenske kulture, pa tudi v vseh njegovih težavah, skušal je prikazati Prešerna kot velikana, «ki se iz majhnih razmer in skromnih začetkov nenadno dvigne v postavo svetovnega formata, ki slovenski jezik, ki še ni imel dokončnega alfabeta, usposobi, da zmore izraziti i Valjhunov bes kakor tudi komaj zaznavni ljubezenski vznik v zalem ljubljanskem dekletu*. Potem ko je dr. Harej prikazal Prešernove uspehe, «da je slovensko poezijo dvignil na evropsko raven* in hkrati poudaril vzrok tega in sicer njegovo veliko umetniško osebnost, «ki je ne moreš odpraviti s pavšalno etiketo literata*, je dr. Harej nadaljeval s prikazovanjem Prešernovega lika takole: »Kakor nam poročajo biografi, je bil Prešeren v življenju nesrečen: revščina, ki je bila izvir njegovega gorja, pomanjkanje redne službe, neizpolnjena ljubezen, nerazumevanje in samota. Njegove osebne nesreče so se razlezle kakor velik madež in prekrile v njegovih očeh svet, vesolje. Tako, da so njegove nesreče zadobile kozmični obseg in se spremenile v ontološko zlo, kjer mora človek živeti, kjer ne pomaga skrivati se pred njim v filozofske teorije ali se proti njemu zaganjati v nespametnem besu. Treba ga je sprejeti in vdano prenašati. Prehod iz mikrokozmosa v makrokozmos je pri njem naraven in večkrat sta svetova v njegovih pesmih pomešana.* Ko je nato govornik prikazal Prešerna v tedanji dobi in družbi, je nadaljeval takole: «V slovensko duhovno sredino so silili tedaj razni miselni tokovi predvsem iz Nemčije in Anglije. Kot napreden intelektualec in občutljiv človek je Prešeren čutil valovanje teh miselnih tokov, ne da bi katerega osvojil in si ga postavil za izhodišče naziranj o svetu in človeku. Življenje presoja po naravni pameti in to presojo so motile včasih le njegove osebne nesreče. Prešeren je bil konkreten, naraven in pošten: v njem ni poze, ni patosa, ni nič odvečnega... Zato mu je bilo povsem jasno, da je njegov jezik slovenski, da po naravnem redu pripada slovenski narodnosti in je pro-tislovenstvo ali odklon od njega nekaj protinaturnega Dodisi v smeri ilirstva ali germanstva...* Svoja izvajanja je dr. Harej zaključil z ugotovitvijo, da »Prešerno-va veličina ni le v njegovi dejan- Nastop članov Radijskega odra miHinniiaiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiitHiiiiiiiiiuiiimnimiiiiiBiiniffiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuHUinii France Prešeren pesnik - bojevnik Že dolgo imamo Slovenci v Pre za stvar svobode vseh, ki jim je sernu svojega največjega pesnika. To mesto mu po pravici pripada. Ne samo zaradi njegovega pesniškega genija, s katerim je ustvarjal po obliki in vsebini vrhunska umetniška dela, ampak tudi, ker je ta dela s kot malo komu dano prizadetostjo poplemenitil z žlahtno pozlato svoje velike človeške duše, ljubezni in vere v človeka, v svoj narod in njegovo prerojen je, v pravico majhnih in tlačenih brez izjeme. Prav zato jih je moč smatrati za dragocen sestavni del tistih splošnih človeških prizadevanj in vrednot, ki so postala last ne le Slovencev, temveč vseobča človeška last, last vsakega posameznika, vseh ljudstev in narodov. Poteči pa je prej morala dolga doba, preden se je v slovenskem človeku utrnilo spoznanje o zanj malone življenjski pomemonosti Prešernove besede in njegovega sporočila, ki jim ga je kot človek in umetnik s skoraj preroško daljnovidnostjo posredoval. Toda utrnilo se je vendar še o pravem času, da ni bilo to ljudstvo zbrisano z zgodovinskega prizorišča in popolnoma ugonobljeno, ko se je naenkrat znašlo v takšnih okoliščinah, da je nanj od vseh strani prežala samo smrt. Kaj je takrat, ko smo se zadnji hip prebudili iz stoletne dremot-nosti ter se na življenje in smrt spoprijeli za svoj obstoj, pomenil Prešeren za nas, vemo danes vsi. Bila sta takrat v slovenskih ljudeh velika tema in velik brezup. Kot po nekem pradavnem zakonu so se pred grozečo nevarnostjo nagonsko zgnetli v nekakšno na smrt preplašeno čredo živih bitij, vsak s svojo mislijo, kako bi se rešil pred poginom. A obenem vsi kakor v pričakovanju nekoga, ki bi jim pokazal pot rešitve, spregovoril besedo resnice, da bi se iz teme smrti, ponižanja in strahu spet dvignili do svobodnega, človeka vrednega življenja. Ta nekdo je prišel, pokazal je pot, trnovo in krvavo, a edino, ki je zanesljivo vodila do zmage v novo življenje. Obenem se je začul glas že davno umrlega Pevca, njegove besede so v ljudeh silovito vzdramile novo zavest in pogum, odločnost, upanje in ponos Prešernove besede ljubezni do domovine, o svobodi in pravici, njegova strastna obsodba vsakršnega nasilja in hlapčevstva, žgoči prezir do vsega nizkotnega in podlega, so si prek njegovih edinstvenih stihov utrli pot v srca domala vseh slovenskih ljudi s takšno močjo, da so mogli z dotlej neznanim pogumom opravljati svojo težko zgodovinsko nalogo, da so se lahko borili, trpeli in umirali z neomade-ževano častjo in neugaslimi ideali bila odvzeta. Njegovi nepozabni, srh zbujajoči stihi iz Uvoda h Krstu: »Največ sveta...* in «... manj strašna noč...* — so navduševali, mobilizirali na tisoče borcev narodnoosvobodilnega boja, na tisoče aktivistov, slovenskih ljudi, mladine, zrelih mož in žena, starcev. Dajale so jim moč, da so uvali, vztrajali, da so laže umirali, aa so končno zmagali. Prešerna torej ne gre uvrstiti med največje mojstre rimane beseae zgolj zaradi njegovih ljubezenskih in arugih pesmi, ki so tako dovršeno lepe, da jim v svetovnem leposlovju m z lahkoto najti pogostnega primera, marveč je za nas Slovence še bolj nujno, da ostane njegov spomin med našim ljudstvom za vedno prisoten zlasti kot spomin na pesni-ica-buditelja in pesnika-bojevnika, ki se je v najusodnejšem trenutku skupaj s svojim ljudstvom do konca spoprijel z njegovimi smrtnimi sovražniki do njihovega uničenja. Potemtakem je razumljivo, zakaj so si slovenski ljudje 8. februar, dan, ko je veliki Pevec iz Vrbe mnogo prezgodaj zatisnil svoje utrujene oči, izbrali za svoj narodni kulturni praznik. Po pravici pa bi se na ta dan Prešerna kot umetnika in človeka lahko spominjali, če ne vsi, vsaj nam najbnžji evropski narodi, zlasti soseani, ki so že nad tisoč let naši mejaši. Nekoč bo, upajmo, tudi do tega prišlo, morda takrat, ko se bo uresničila Pesnikova vizija, «... da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, te sosed bo mejak.* Prešerna se danes z največjim spoštovanjem in ljubeznijo spominjamo tudi Slovenci v zamejstvu. Tembolj, ker moramo spričo naših posebnih okoliščin smatrati za svojo prvo in največjo dolžnost, da smo po njegovem zgledu zlasti mi na tem področju čim trdneje privrženi svojemu narodu, da gojimo in spoštujemo njegovo besedo, razvijamo in krepimo njegovo kulturno bogastvo, dvigujemo ugled, branimo njegovo čast in ponos, pripravljeni hkrati vse to ceniti in spoštovati pri vseh, ki so iskreno voljni enako ravnati z nami. Po zgledu Prešerna, saj je malokdo kot on v svoji «Zdravljici» tako srčno iskreno, preprosto in jasno izrekel veliko misel o bratskem sožitju med vsemi ljudmi in narodi sveta. Bodimo mu hvaležni za vse. kar nam je dal. Ponosni, da ga imamo. A zlasti mu skušajmo dokazati svojo privrženost tako, da bomo kot on zvesti svojemu ljudstvu, svoji preteklosti in svojemu materinemu jeziku, katerega edinstveni oblikovalec in ustvarjalec je bil on sam. D. Furlan ski in učinkoviti predanosti slovenskemu jeziku, v ljubezni do slovenske domovine, do njenih ljudi..., njegova veličina ni samo v njegovem nastopu, ki je pretresel zavest slovenskih ljudi, da so v njem spoznali sami sebe in svojo pot..., da so z njegovo pomočjo uvideli, da je narodnost dragotina, naj se nanaša na velik ali majhen narod, pač pa da to, kar daje pojmu Prešeren posebno vrednost in odliko, je njegova umetnost, ki je použila stiske, vso tesnobo in krhkost, skratka vso človeško revščino in jo povzdignila Davčne olajšave političnim mogotcem «Le Canard enchaine» je objavil davčne obveznosti Chabana Delmasa Na proslavi so bili navzoči vidni predstavniki slovenskega kulturnega In prosvetnega življenja ter predstavnik konzulata SFRJ Zlatko Vidas PARIZ, februar, — Znani humoristični list «Le Canard enchaine* (po slovensko bi rekli «uklenjena raca*) je dvakrat objavil fak-simile ♦davčnih listov* predsednika francoske vlade Jacquesta Chabana Delmasa. Najprej je objavil letošnjega, potem pa še ostala iz 1968 in 1969 leta. Slednja dva sta se nanašala na razdobje, ko je Chaban Delmas bil predsednik francoske skupščine. In tedaj in sedaj so bile Chaba-nove davčne obveznosti zelo majhne, ali sploh nične. To je razvidno iz objavljenih dokumentov Po prvi objavi je zadeva dvignila nekoliko hrušča in prahu, toda vse se je kmalu pomirilo. Zatišje pa ni trajalo dolgo, ker je uredništvo lista ponovilo svoj napad, toda to pot zelo bolj uspešno. Tu ne gre samo za to, da je predsednikova osebnost predmet najrazličnejših a-nekdot in pripovedovanj, temveč tudi, ker je vedno več ljudi v francoski javnosti in tudi v parlamentu, ki resno zahtevajo, da bi prišlo do spremembe francoskega davčnega sistema, ki, kot je rekel neki francoski televizijski časnikar favorizira pet odstotkov kapitalistov na škodo ostalih 95 odstotkov francoskih delovnih ljudi. Pri vseh teh kritikah pa nihče ne postavlja vprašanja poštenosti davčnega obvezanca Chabana Delmasa, saj je on, kot navaja službeno sporočilo predsedništva vlade ravnal v v višji svet poezije, kjer je tudi nemirni Prešernov duh našel mir in srečo, kakor človek, ki mu je bilo zaupano visoko poslanstvo in ga je dobro opravil.* Kakor smo povedali v začetku, je Radijski oder v «Veliki noči 1833* Mihaela Jerasa skušal prikazati Franceta Prešerna v njegovi zreli dobi tridesetih let. Igralci Radijskega odra in sicer Miro Opelt kot France Prešeren, Ivan Buzečan kot Matija Čop, Marijan Bajc kot Prešernov stric Jože, Stana Officija kol pesnikova mati, Matejka Peterlinova kot Julija Primčeva, Marjana Prepeluh kot pesnikova sestra Katra in Franko Žerjal kot Prešernov sodobni slikar Lamgus, so skušali v nekaj slikah prikazati Prešerna in Prešernovo dobo prav v času, ko je Prešerna mučila njegova neizpolnjena ljubezen, ko ga je Julija Primčeva odklanjala, ko so stric, mati in sestra pritiskali nanj, ker je obrnil hrbet cerkvi in veri in ko ga je oficialna Ljubljana preganjala, ker je bil preveč svobodomiseln, prikazati prav v času, ko je Prešeren doživel tudi svojo drugo veliko osebno nesrečo, ko je izgubil Matija Čopa, ki je utonil v Savi. Po četrturnem odmoru, ki je sledil nastopu Radijskega odra, so ob klavirski spremljavi Erminija Ambro-zeta nastopili člani tožaškega Slovenskega gledališča, ki so podali Prešernove Sonete nesreče. Jožko Lukež je zelo lepo recitiral prvi sonet «Vrbi*, za njim je Bogdana Bra-tuževa podala sonet «Popotnik». Bra-tuževi je sledila Leli Nakrstova, ki je recitirala tretji Sonet nesreče, ki se začne z verzom «Hrast, ki vihar na tla ga zimski treščne*, Meje v razvoju kemične industrije Posledice inflacije in ekologije Alojz Milič je tudi lepo podal sonet llt,l>l,,III,,l,rl,llltll|niillllillllllillllliilltliliiliiilininiiMiiiimiililiiitlMlliminiitiimiiiiiiiiiiiiiiilmiiiinii cKomur je sreče dar bila klofuta*, Zlata Rodoškova je zelo lepo reci- VPLIV NOVIH DEJAVNIKOV tirala sonet «Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi*, Anton Petje pa je Sonete nesreče zaključil s šestim sonetom, ki se začne z verzom «čez tebe več ne bo, sovražna sreča*. Zadnji je v programu nastopil mešani pevski zbor «Jaeobus Gallus*, ki je ped vodstvom prof. Ubalda Vrabca kot po navadi zelo lepo zapel osem umetnih in narodnih pesmi, začenši s Prešernovo Zdravljico v Vrabčevi verziji, nakar so prišle na vrsto še Prešernova in Hajdrihova: «Pod oknom*, Vrabčev «Veter», Ukmarjeva TEHTNICA (od 23.9. do 23-1B" Preveč ste nervozni, da bi se v te*\ trenutku lahko odločali. Skušajte * razvedriti v prijetni družbi Prl) teijev. ., ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11:' Skušajte se čimprej sporazume ' ker boste v nasprotnem primeru **r stradali. V čustvenih odnosih ***a napetosti. ii STRELEC (od 23.11. do 20-D® Uspeh vas spremlja v vseh P0® , dih. Bodite previdni za prihodn**® Bodite bolj vljudni z ljubljeno oseb® KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) ^ delu ne predajajte se tesnobi- ‘■ji polno razumevanje v družinske krogu in z ljubljeno osebo. . tj VODNAR (od 21.1. do 19-2.) čisto sebni načrt vam bo dob uspel. Tudi v ljubezni ste na Pra poti. Okrepitev prijateljskih odnos RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z va* iznajdljivostjo boste tudi na del nem mestu prodrli. Novim znance posvečajte čimvečjo pozornost- TOME SVETIMA 304. VIIANA TRETJA KNJIGA Dekle se ni branila. Planila je v jok, z očmi in besedami Je klicala njega in se pustila odvleči na hodnik, kjer jo je mati tepla toliko časa, da so prišli vsi, celo kuharica. česar ni napravil Valjhun, je napravil oče. Strgal je nemočno dekle iz rok besneče žene, sestra pa je prinesla iz Valj-hunove sobe dekličino spalno srajco, da se je oblekla in vsa objokana odšla v svojo sobo. Še sedaj so zvenele v njem materine sramotilne besede. «Tega ne prenesem! Da bi se moj sin pajdašil s kmečkimi deklinami! Jezus Marija, kaj sem morala doživeti v lastni hiši! Takoj jutri poženem vlačugo na cesto! Takšna hvaležnost za dobroto!« ((življenje je blaznica!« je pomislil, ko se je zibal v avtomobilu skozi prazne vasi. Videl je le nemške stražarje in nevarne gozdne robove. Zjutraj, še preden se je bil prebudil, je mati že postavila dekle pred vrata. Preden je odšla, ji je — kot vsem drugim r-lužkdnjam, ki jih je spodila — pregledala ves kovček, da ji ne bi morda česa odnesla. NI je pustila, da bi se poslovila od Valjhuna. Ropot ga je prebudil. Vstal Je, stopil k oknu in videl samo še, kako je mati zaprla za dekletom železna vrtna vrata. Videl jo je, kako se je s sklonjeno glavo in roko z robcem na očeh napotila po sivi ulici in izginila v mrzli zimski megli. Medtem se je ovedel. Naglo se je oblekel. Ko mu je mati prinesla zajtrk v jedilnico in ga ljubeče pozdravila, ko da se ne bi bilo nič zgodilo, sta bruhnila iz njega bes in u-žaljenost. «Sin moj, ne jezi se name!« se Je branila. ((Prihranila sem ti nevšečnosti in storila sem, kar bi slej ali prej tudi ti storil. Si vsaj čist pred njo in ti ne bo treba biti grd in nehvaležen « V njem je prekipelo, čeprav je govorila umirjeno, se je razlil iz njega ves nakopičeni srd. Ni se obvladal. Začel je tuliti: ((Osramotila si me!... Ne priznavam te več za mater!... Morilka si! .. šla bo nazaj domov, dobili jo bodo partizani in jo ubili! Kje je hvaležnost?! Kje je tvoje krščansko usmiljenje?! Ali je to povračilo za to, ker so mi njeni in ona reševali življenje?!... Kaj je greh?« Prebledela je. «To mi očitaš?« Po licih so se ji ulile solze in tresla se je. Tega ni pričakovala od sina, ki ga je že od otroških let ovijala kakor bilko okoli prsta. «To ti očitam in še več! Tudi mojo smrt boš imela na vesti, če bi bil poslušal očeta in ne tebe, bi bil lahko doma. Poročil bi se bil z Ano. Lahko bi bil odšel z njo v Švico ali v Italijo, kjer bi počakala na konec vojne. Tu pa sem se po tvoji zaslugi in po željah tvojih sorodnikov zapredel v mreže, da tičim v njih do grla. Nekega dne me ne bo več nazaj.« «Te ne bo nazaj...» so ji presahnile besede sredi stavka. Obstala je in dvignila roko k prsim. «Srce ... vode... vode ...» Prijela se je za rob mize, da ne bi padla. V sobo je pritekla kuharica z baldrijanovimi kapljicami in za njo oče, ki je naglo zavrtel telefon in poklical zdravnika. Prenesli so jo v njeno sobo. «Le kam nas bodo še pripeljale njene farške komedije?!« se je jezil oče. Pred nekaj dnevi je dobila srčni napad, ko je izvedela, da se njena hči še vedno sestaja s pristaši Osvobodilne fronte, da daje očetov denar za tiste, ki bi jim radi vzeli vse, kar so prigospodarili... Kolona je zavozila v naselje. Valjhun je zagledal golo, črno, razbičano drevje. Cesta je bila posuta z listjem in razbitinami. Tam, kjer sta jih včasih pozdravljala visok bel zvonik in mogočna cerkev, je zagledal kup raztreščenih ruševin. Tu so se ustavili, da bi izvidnice na motorjih pregledale, če i pot do Gorenje vasi prosta. Poveljnik je zaukazal počitek, so izvedeli, da je cesta pred njimi zadelana s podrtimi drevefe Valjhun si je pretegnil od dolgega tresenja razbolele ’ Nekje iz daljave, iz obeljenih gozdov, od tam, kjer se je n.9. zobčano smrečje spajalo s pooblačenim zimskim nebom, 1 odmevalo pokanje. Nemški oficir, ki se je vozil z njim, mu je ponudil cigaret^ Odklonil je. Snel je čepico in se sam napotil k ruševinam °e. kve in zvonika. Nemški vojaki so ga začudeno gledali, ko je na mestu, kjer je bil svoj čas vhod v cerkev, pokrižal. , ((Ruševine cerkva so slabo znamenl«» si i« mislil M . so slabo znamenje,« si je mislil -kamenjem, pomešanim z ometom in opeko, so ležali kosi pov, z ostankov zidov pa so se luščile freske angelov. «SV razpada s človekom vred. Kako strašne in neustavljive sile » krotovičijo! Kakšno kazen za greh sprejema človeštvo!« Spomnil se je napisa iz te cerkve: ((Ljubite se med seb°l\ Le kje tiči kamen, kjer so bile vklesane te besede? Ves je poln sovraštva. Zakaj se ne moremo ljubiti med seboj? ‘ sinovi in matere ne... Spor je celo med očeti in sinovi brati in sestrami. Kako čuden svet! Ne razumemo se. To, * j sebi oproščamo, zamerimo drugim. Kako grešimo! OdPu® nam, Jezus! Pokaži nam pot k zbližanju! ... V prahu slov® skih cerkva, prepojenih s krvjo, ni poti k zbližanju. ruševin drži bela cesta. Toda kam? K zmagi ali v nov P°ra?j)i Njegov duh se je napajal z žalostjo stvari, spremenjeia v prah, s trpljenjem in s strahom v pričakovanju neznane* Hrepenel je po noverh upanju, ki ga ni bilo. t. «Kdo bo pozidal razrušene stene sveta, kdo bo pozidal kve? Kdo bo postavil bogove na njihove oltarje? Kdo zvonove v stolpe, da bodo spet klicali k slovenski maši , Kristusovemu vstajenju? Kdo bo spravil ljudi, da bodo 2**v v ljubezni?« On, Valjhun, ni čutil več moči, da bi bil v vrstah re g niikiov. Svinec je čutil v kosteh. Utrujenost v udih. PraZllaj-v srcu. In razočaranje. Bodočnost je videl samo v sivih čolandh neba, tam, kjer tudi dinamit ne more razbiti $v IZIDI 17. KOLA ^'gliari — Atalanta ‘orentina - Milan Catanzaro ^ventns - Verona j. J124 — Torino Sam^Va ~ Napoti V^oria - Roma ^ — Bologna LESTVICA tuyentus in Cagl iairi jetrna S2? * Roma ASitam Sampdoria $*>Bna CabnZa faCaro * Verona ^IHODNJE KOLO ^anla _ juventus S"3 - Mantova togKiro ~ Cagliari " Vicemza Fbrentina T«%°riav~ NaP°u Varese & Inter JUJj Im. M •feč I^deR° ni bilo ligaških rtv ^ faradi mednarodne tek-tned škotsko in Italijo B. I>nJE kolo 1&? - Catania 5* ' Laz,o Qa- Oenoa -Uivorno N0^a ~~ Taranto PalZ?' Perugia " ^ - Reggina ^ana - Bari jZ^to ^aana K^to - Foggia Modena DLIGA h IZIDI 20. KOLA Tt>o — Alense Mos/inn ~~ Monfalcone Clori^a — Montebelluna — Oltrisarco Ba,.-'" Pordenone Cano ~ Portogruaro ValHa ^rila — San Dona Oagno - Schio jS. LESTVICA ife> ^lodia °°ne in Bassano Oltrt* ^tomaona j, 5C0, Arco $a„ Snia Vit-P1? in Pordenone Matrona t.C° *» Alense Hi« 4&0qnje KOLO Ar^0 ~~ Bassano San rT; .Poizamo — Clodiasottomarina M(wJgP, — Lignano Sc^Hellima - Malo B|triSsr'Mestrina — Monfalcone *\*fi?* - Torvis Snia . sruaro _ Valdagno WWW, c >-> Ajl. ~~ Atalanta - Milan Cata-nzaro KS 'Nerona %nt,? ~~ Torino hZ la ~ R°ma So -T Slogna frevic« ^remonese SScUdinese So Se - Ascoli ^'ornit — Viterbese Titana - pro Vasto >S: 12 ^ 187.900 lir ^•900 lir ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2:0 2:0 1:0 4:0 0:0 0:0 1:0 0:0 28 24 23 22 21 18 14 13 12 11 8 6 1:0 1:1 1:1 1:0 3:1 0:0 1:1 3:1 1:1 31 28 27 24 23 22 19 18 17 16 15 14 13 l||N,*F- ŠPOKTNK VESTI SESTI STRANI NOSOM IT V D LIGI Petagna bo moral menjati taktiko Zdaj pa že ni več jasno, če hoče Triestina res napredovati v C ligo; gotovo je le, da s tako taktiko ne bo prišla daleč, če bo, kljub svoji premoči, zasledovala le gol prednosti, ki bi ga nato krčevito branila proti skromnim nasprotnikom. Arco se je že po 6. min. znašel z golom zaostanka, ko sta Cesero in Vastini s hitrim protinapadom pokazala, kako lahko je prerešetati njegovo obrambo. Verjetno bi padel še kak gol, če bi Petagna ne odpoklical na sredino igrišča gibčnega Marinija. Truant je poleg tega odpovedal, Cesero ostal brez sape, Brusadelli pa je pokazal, da je vedno bolj v krizi. V napadu je ostal sam (odlični) Vastini, ki je moral čakati le na dolge podaje Scichiloneja in šele nato skušati ukrotiti žogo, ki je bila zaradi razmočenega igrišča spolzka. Gostje pa so, kljub očitnim tehničnim pomanjkljivostim, prevzeli pobudo in že v prvem delu pripravili nekaj nevarnih prodorov, ki so v drugem polčasu prinesli izenačenje. Mislimo, da jih je tokrat Petagna nakuhal že preveč. Vsako nedeljo pišemo, da je moštvo utrujeno. Zakaj ni trener poskrbel, da bi v teh lažjih tekmah igrali sveži igralci, ki bi samo z nekaj več dinamike zlahka odpravili Arco in njemu podobne. Taktika je povsem zgrešena, najbolj na domačem igrišču, kjer u-porablja tudi najslabše moštvo tri napadalce. Marini sicer igra vedno bolj na sredini igrišča, se pa večkrat vmešava v napad. Tod. tudi ostala dva naj bosta stalno polno zaposlena, medtem ko vemo, da Cesero zdrži trenutno v najboljšem primeru 30 minut. In glavno: gol prednosti ne more zadoščati nikoli, predvsem tedaj ko ima Triestina očitno možnost, da jih doseže več, če samo malo vztraja. Dvakrat ji je šlo na tujem kot po olju (čeprav tega ni povsem zaslužila), tokrat pa je ta greh plačala z dragoceno točko. Upajmo vsaj, da bo ta spodrsljaj odprl oči Petagni in bomo v nedeljo videli nekaj novih igralcev. Lignano je na papirju slabši kot Arco, za Triestino pa tako eno kot drugo moštvo ne bi smelo biti nevarno. # * • Mestrina in Bolzano sta z naj-nižjim rezultatom osvojila «lahki» tekmi na domačem igrišču. Mestrina je sicer imela z Montebelluno precej težav, odločilni gol pa je padel le 15 min. pred koncem tekme. Lažje delo je imel Bolzano, kj je pravzaprav zaigral kot Triestina, le da je imel več sreče. V splošnem se lestvica ni bistveno spremenila, saj se je kar šest tekem končalo z remijem. Tekmeca za četrto mesto, Bassano in Portogruaro, sta se po ogorčeni borbi razšla s po eno točko, Monfalcone pa tega ni izkoristil in je točko pustil v Lignanu. Tej trojici se je približal Union CS, ki je po dolgem času zmagal. V spodnjem delu lestvice je Schio iztržil dragocen neodločen rezultat- v Valda-gnu (in domačini so s tem zgubili edinstveno priložnost, da bi se dvignili na varfio), Pordenone pa je prav tako uspel v Maloju in je s tem še bolj spravil v zagato domačine. ........ ' uk AVTOMOBILIZEM DAYTONA BEACH, 7. — V drugi dirki za svetovno avtomobilsko prvenstvo v Daytona Beachu sta zmagala Andretti in Ickx s ferrari-jem 312 PB. Drugi je bil tudi fer-rari, tretja pa alfa romeo. NAMIZNI TENIS V. ženski namiznoteniški ligi je v nedeljo Recoaro odpravil Kras s 4:1. V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE ME Po vrsti neodločenih rezultatov Breg končno le prišel do zmage Bor — Virius: zopet poraz v D ligi Staranzano — Breg 1:3 (1:1) BREG: Taurian, Possega, Čuk, Čermelj, Vatta, Race, Zonta (Ro-della), Mikuš, Krmec, Vižintin in Grahonja. STARANZANO: Magrin, Bnoggian I., Broggian II., Mondo, Pacorig, Gergolet, Defendi, Sabbadini, Brai-da, Mari, Colnago. SODNIK: Passalenti (San Gior-gio di Nogaro). STRELCI: v 10. min. p.p. Grahonja, v 37. min. Gergolet; v 8. min. d.p. in v 13. min. Grahonja. Po dolgem času je Breg, pod vodstvom trenerja Kozine izbojeval prvo zmago. Obe točki je namreč o-svoji-1 na igrišču Staranzana, ki je s tem porazom verjetno že obsojen na izpad iz lige. Nasprotnik ni bil kos razigranim gostom, ki so že v začetku tekme pokazali svojo premoč. Takoj v 10. min. so «plavi» dosegli svoj prvi gol z Grahonjo, ki je z glavo poslal v mrežo točen Mikušev predložek. Pobudo so kasneje prevzeli domačini, katerim je uspelo, da so ob koncu polčasa izenačili Edino v tem delu tekme je iiiiiiiiiiii«iiiiiiii«niiiiiaiiniiiiiiii«iiiiiiiiaiiiiiiinniii«iiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiii«iiMiiiiiaiitiiM«iiiiiiMiviiiitiiiiiiiMiii*tMiaiiiMM>*aMiMiMtiaiiMiiiiiiiiiamaaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiifiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiBUtiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii** KOŠARKA V MOŠKI D LIKI Poraz borovcev brez opravičila Virtus — Bor 58:51 (27:16)1 času dosegli komaj 16 točk, kar je BOR: Zavadlal 3, Fabjan 11, Ru- Premalo tudi za ekipe minibaske- des 4, Lakovič 11, Starc 4, Rajmund Kralj, Ambrožič 18, Martin Kralj, Valter Hrvatič. VIRTUS : Calore, Boldrin 10, Giaccon 12, Gambato 5, Marchi 16, Basso, Facco 6, Ticinelli 3, De Nicoloso 6, Gottardo. SODNIKA: Sclauzero in Maniac-co (Gorica). PROSTI METI: Bor 2:12, Virtus 2:14. Borovi košarkarji so tudi v nedeljo na lastnih tleh in proti skromnemu nasprotniku doživeli poraz. In tudi za ta spodrsljaj ni opravičil, kajti ponovno je nastopil A-drijan Zavadlal. Žal, ostaja le dejstvo, da so borovci odigrali eno svojih najslabših tekem v tem prvenstvu in so tako zašli v hudo tehnično krizo, katere se bodo rešili le še z bolj' požrtvovalnim in doslednim delom. «Plavi» so v nedeljo odpovedali na vsej črti. V obrambi, kjer so že itak slabi, so ponovili običajne napake; tokrat pa so bili celo slabši v napadu, saj so v prvem pol- V odbojkarskem prvenstvu mladink je Bor A premagal OMA z 2:0 ta. V napadu se je poznalo, da je zašel v popolnoma črn dan najboljši Borov strelec Peter Starc, ki je dosegel le štiri točke, kar je seveda zanj skromen izkupiček. Pa tudi ostali niso bili boljši, če izvzamemo Silvana Ambrožiča, ki je bil res najboljši mož na igrišču. Ambrožič je namreč dosegel 18 točk in je bil tako v obrambi kot v napadu pri prestrezanju odbitih žog dokaj učinkovit. Žal, pa ni našel ustreznega sodelovanja med soigralci in je bila tako tudi njegova požrtvovalnost zaman. Kronika tekme je seveda žalostna za naše predstavnike. Gostje so namreč živahno začeli in so s preprosto a učinkovito igro kaj kmalu dosegli prednost 10 «Plavim» pa ni šlo in ni šlo od rok. V začetku drugega polčasa so nekoliko odgovorili in so se gostom tudi približali, a le za nekaj minut. Nato pa so košarkarji iz Padove ponovno dosegli razliko 10 točk in tekme je bilo praktično konec. Katastrofalno slabo so igrali borovci tudi pri metanju prostih metov (2:12). Sodnika sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. # * # Borovi mladinci bodo jutri, v telovadnici v Ul. della Valle igrali tekmo proti Servolani, ki so jo pred dvema nedeljama odgodali zaradi burje. Srečanje bo ob 20. uri. * * * Izidi tekem naših mladinskih moštev: NARAŠČAJNIKI: Bor - Italsider 68:56. PRVENSTVO «POMLAD» : Arto - Polet n.o. PRVENSTVO DEČKOV: Polet — Libertas TS n.o. MLADINKE: Polet - Juha n. o. b. 1. NAMIZNI TENIS Znani slovenski namiznoteniški igralec Vecko iz Ljubljane, bo v kratkem nastopil na večjem mednarodnem turnirju v Dublinu na Irskem ★ * * Na jugoslovanskem namiznoteniškem ekipnem mladinskem prvenstvu v Senti je zmagala ekipa Maribora. Olimpija je bila enajsta. V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI V poslednji minuti Olimpija ob točko Virtus — Olimpija 2:2 (1:0) OLIMPIJA: Perosa, Perisutti, Štoka, Starc, Blazina, Metelko (Ukmar), Rebula, Husu, Černjava, Daneu, Nannut, 12. Furlan. VIRTUS: Pischiutta, Scocchi, Protti, Giotto, Capitanio, Gherset-ti, Billia, Popp, Roversi, Fiesoli, Mosetti, 13. Dagri. Strelci: 16. mm. prvega polčasa Fiesoli (V) v drugem polčasu v 31. min. in 40. mm. Černjava (O), 44. min Billia (V). Na blatnem m razmočenem igrišču Olimpija ni šla preko izenačenega izida, čeprav je Oila vseskozi bolj- j sa od nasprotnika, Lanko rečemo, aa je Olimpija ouigraia kljuo sia-bemu igrišču eno svojih najiepsih tekem v tem prvenstvu. Sreča pa točk" ! m bila naklonjena domačinom, saj ' go naši fantje kar štirikrat zaaeti prečno in so napadalci zapravili kor ^tiri odlične priložnosti. O nasprotnikih' lahko rečemo, da sa precej dobra ekipa, ki je izkoristila dva strela v vrata in dosegla dva gola. Zelo dobra je predvsem obramba, kjer nastopajo igralci kot Capitanio (bivši igralec Triestine) ter Scocchi in Protti. Še nekaj besed o Olimpiji. Ekipa je zadovoljila svoje navijače, ki so kljub slabemu vremenu prisostvovali tenmi. Predvsem obramba je danes zaigrala zelo dobro. Najbolj so se izkazali Perisutti( ki je bil tudi najboljši pri Olimpiji) ter Štoka in Starc, blazina je kot običajno zaigral odlično in ima tudi nekaj za-siug za prvi gol unmpije. Dobro je delovala tudi sredina igi.oCd, pod voaoiAOin premetenega Metelka, katerega podaje napad ni znal izkoristiti. Kljub temu moramo pohvaliti tudi napad, ker je bil mnogo odločnejši kot sicer (kljub odsotnosti Živca). Streljal je mnogo, a ni imel sreče. Končno se je po tolikem času vrnil na igrišče Nanut, ki je prava moč v napadu, a mu manjka trening, kar se mu je proti koncu tekme tudi poznalo. Letos je prvič igral Perosa, ki je v eni od nevarnosti rešil svoja vrata z akrobatskim posegom. Gola Olimpije je dosegel Čemja-va: prvega iz porednega strela, potem ko je Blazina preigral nekaj igralcev in bil. nato zrušen v kazenskem prostoru. Sodnik je najprej dosodil enajstmetrovko, nato pa neposredni strel. Drugi gol pa je padel po akciji Ukmar - Perisutti: zadnji je prekrasno podal Čemjavi, ki je realiziral. Nasprotniki so izenačili prav v zadnji minuti, po zmedi v obrambi Olimpije. Počasen strel je šel prav med noge igralcev in vratar je žogo opazil, ko je ta že bila na črti vrat. D. V, Zaradi slabega vremena v nedeljo niso odigrali tekem Libertas Prosek - Union in Esperia - Primorje, veljavnih za 3. amatersko ligo. 1 - 2 — 1. MesopotaiTffT" 2. Cince-tta 1. Tarchezio 2. Elastico 3 — 1. Toledo 2. Ozzola di1 4 — 1. Duroch 2. Druento 5 — 1. Espero 2. Cinqualino 6 — 1. Savary 2. Lelamd KVOTE: 12 - 13.014.712 lir 11 — 333.710 lir 10 — 19.900 lir Jesolo 1 1 X X X X 2 X 2 1 X bil Staranzano enakovreden naši e-kipi, ki se je uspešno branila pred navalom domačinov. V nadaljevanju igre so Brežani prevzeli pobudo in so svojo prednost povečali še z dvema goloma vedno prisebnega Gra-honje, kateremu sta podala najprej Vižintin in nato znova Mikuš. S to trojico se je brežanski napadalec povzpel na čelo strelcev druge kategorije. Izkupiček bi moral biti večji, ko bi ne imel Vižintin smole pri streljanju enajstmetrovke. Tudi Krmec je zapravil vsaj dve edinstveni priložnosti, medtem ko so bili nasprotniki trikrat nevarni pred Taurianovimi vrati. Nekaj pred koncem sta bila zaradi prerekanja izključena Mondo in Rodella. Brežanski igralec Je po našem mnenju po krivici zapustil igrišče, saj ni ust niti odprl. Kvečjemu bi moral iti v slačilnico Grahonja. Brežani so se na splošno dobro izkazali, saj Je spet odlično delovala sredina igrišča, ki je s hitrimi podajami vedno odlično zalagala napad. Dobro je zaigrala tudi o-bramba, ki je po delnem spodrsljaju proti CRDA vedno bolj pazljiva in odločna. Vprašanje je, če bodo -»plavi* znali tako igrati tudi v nedeljo, ko bodo imeli v gosteh Križane, ki predstavljajo vsekakor trši oreh kot pa današnji nasprotnik. IST Juventina — Infer S. Sabba 2:2 (1:1) JUVENTINA: Plesničar, Felidani, Zin Peric, Nanut, Tabaj E., Col-lini, Marvin, Sirk, Ferletič, Tabaj M. INTER S. SABBA: Cossi, Suer, Černigoj, Zoffoli, Olenik, Giovanni-ni, Ispiro, Roberti, Barilo, Bat-tšch, Bazzara. Strelci: v p.p. v 8. min. Tabaj M.: v 30. min. Giovannini iz 11-metrovke; v d.p. v 8. min. Tabaj M.; v 40. min. Giovannini. Nihče ni bil zadovoljen z izenačenjem med Juventina in tržaško ekipo Inter SS. Goričani so vso tekmo napadali in so prikazali boljši nogomet kot pa gostje, ki so izkoristili nepazljivost domače obrambe in so povsem nezasluženo odnesli točko. Pripomniti pa je treba, da je Inter prvi gol dosegel iz enajstmetrovke, potem ko je Juventina že povedla takoj v prvih minutah srečanja z odličnim M. Tabajem. Flaminio — Zarja 1:0 ZARJA: .IteMST.«.. Msk, lika, Marc, Križmančič, V. (kap.), Žagar, Bon, Voccii, Primožič, Gr-&č. KOTI 5:2 za Zarjo. Zarja je tudi v tem kolu doživela poraz. Ne moremo reči, da so Bazovci igrali slabo. Močno jih je oviralo blatno igrišče, kjer se je moral vratar resno potruditi in je nezasluženo prejel gol. Igra je bila ves čas borbena, Zarja je nemalokrat napadala in je resno ogrožala tržaškega vratarja. Zarja se je takoj v prvih minutah pognala v napad, toda v 4. min. je Flaminiu uspelo povesti. Igralec Flaminia je izvedel prosti strel in močno streljal proti vratom. Babuder je bil že pripravljen, da bi ubranil strel, toda žoga je na slabem igrišču spremenila smer in pretresla bazovsko mrežo. Zarja je ves prvi polčas skušala doseči gol, toda brez uspeha. Drugi del igre je bil enak prvemu: Zarja je stalno pritiskala, napad pa ni bil zmožen pripraviti akcije, ld bi Tržačane spravila na kolena. Tako je bil za Zarjo poraz neizbežen. RAAL Vesna - Muggesana (prekinj.) VESNA: Kozlovič, Verzier, Botti, Germani, Skrem, Zudini I., Zudini II., Nicolli, Caharija, Milič, De-grassi. MUGGESANA: Persico, Saro, Caueri, Pribaz, Dudine, Borroni, Donnini, Derossi, Codagnone, Stra-di, Brumat. SODNIK: Blasi (Ronke). Na kriškem igrišču je bila taka megla, da so morali igralci Vesne in Muggesane ponovno v slačilnice že po desetih minutah igre. Stanje je bilo tedaj neodločeno (brez gola). V teh skopih minutah Je Vesna dobro začela in je sprožila nekaj lepih akcij. Nato pa je sodnik povsem pravilno srečanje prekinil. b. 1. ATLETIKA V Coloradu je George Daniels k Gane izenačil svetovni rekord v teku na 60 jardov -rindoor* s časom 5”9. Daniels je že osemnajsti atlet (in drugi letos) kateremu je uspelo izenačiti ta rekord. ODBOJKA Odbojkarska ekipa Brna je v fi: nalni tekmi za evropski pokal premagala Amsterdam s 3;1 (15:1, 13:15, 15:7, 15:5). V srečanju za tretje mesto je italijanski Ruini premagal albansko šesterico Tirano a 3:2. KOŠARKA V okviru jugoslovanskega košarkarskega prvenstva 1. zvezne lige je ljubljanska Olimpija doma prer magala Oriolik s 102:69. OBVESTILA ŠD Breg vabi vse svoje nara-ščajniške nogometaše, naj pridejo danes, 8. februarja ob 19.30 v slačilnico na nogometnem igrišču v Dolini. * # # SPDT organizira v nedeljo, 13. februarja smučarski izlet in tečaj v Žabnicah, Trbižu in Sv. Antonu. Cena izleta 1.500. Cena tečaja in izleta 2.300 lir (za tekmovalce 2.000). Vpisovanje do četrtka dopoldne v Ulici Gcppa 9. Flaminio — Zarja: Bazovci so se često znašli pred nasprotnimi vrati, zadetka pa ni bilo 2a-an-fa- V^lel si je smrti, blaženega pozabljenja v naročju naj-B “Rja. Piščalk so ga zdramili. Kolona se je pripravljala * Vračal se je po cesti mimo razbitin župnišča, kjer ^ kaj,.- utripalo nekaj sveč. Nemški vojaki so se že gnetli hrup v daljavi pa je zamiral. JJ Poldne, ko se je zimsko sonce vzpelo nad gore, se je do-c°Sno razširila. Ob reki so zagledali naselje, obdano s —io d Vrtovi. Sirilo se je na vznožje gričevja, ki se je vzpete .kopa-ste gore na severu. t so med hiše. Povsod vojaki, žične ovire, veliki c^jav t0nski bunkerji po pobočjih. Naselje Je vzbujalo videz ^ UJ(T° ni Črni vrh,» je pomislil Valjhun. «Te postojan-, T0 7*° napadli, če niso popolnoma ob pamet.« te8teeitlJegOV0 1111801 Je potrdil poveljnik domobrancev, ki ga % to161 Pred utrjeno šolo. Veselo mu je segel v roke. Med-^ vau,80 v°jaki iztovarjali municijo in hrano, ga je povelj-u v svoj štab na kosilo. tu0wg0rna se je Blisku vrnila zavest. Najprej je mislil, da U, j, .težke sanje. Sele ko se je skušal pretegniti, je ugo-Js J4 ie zvezan. «Ujet?» je strahoma pomislil. Kolikokrat ža^fj da ne bo prišel živ sovražniku v roke! Kako so 6ai , Vanjih pestili Gorazda, ker mu niso verjeli, da se ni sumničili nekatere druge. Vsem po vrsti so očitali, st°rili vsega, da Jih ne bi ujeli, tatt Se Je skušal spomniti, kaj vse se Je zgodilo od 'Daj *° §a Je Perne poslal s Svobodo na to področje, da bi i bj 5. v°®ovci pospravili belogardistične obveščevalce, pre-napadla. 1 Va^00*^1 Je odšel, preoblečen v nemškega oficirja, v Gore-Wl 8 “dedovat utrdbe in postojanke, on pa je s kurirjem PoGn °> kjer bi se moral sestati s pripadniki VDV. Tedaj začutil je udarec, ki ga je spravil v nezavest, in umazano okno je počasi oblila svetloba novega dne. Kljub bednemu položaju je začel razmišljati, kdo ga je ujel in kako bi se rešil. Skušal se je dvigniti, pa mu ni uspelo. Dobro so ga bili zvezali. Roke so mu zamrle. Kljub temu mu je uspelo dvigniti jih k obrazu. Zatipal je strjeno, sluzasto kri. Od zunaj so prihajali glasovi. Nekdo se je pogovarjal s stražarjem v slovenščini, škripajo so se odprla vrata in v temačni prostor sta stopila dva vojaka. Blisk se je potuhnil. Eden je stopil k njemu in ga sunil s čevljem v rebra. «Ali ni crknil ponoči?« «Kaže, da še ni.» «če še ni, ga zadaviva z žico ali vrvjo, potem pa ga bomo odvlekli v grapo. Ne smemo domačim delati sitnosti, naši so.» «Ne, ne smeva ga kar tako ubiti. Poročnik je naročil, da ga zagotovo spraviva k zavesta, ker bi ga rad zaslišal.« Zdaj je Blisk vedel: če hoče ostati še nekaj časa živ, se ne sme več pretvarjati. Ko se je tisti, ki mu je bilo ukazano, da ga spravi k zavesti, vrnil s korcem vode, je rahlo zastokal. Na obrazu je začutil pljusk vode in se zganili. «Trdo bučo ima,« je dejal eden. «Trdo kot vsi rdeči,« je pristavil drugi. Le-ta je stopil k njemu in rekel: «Vstani, pasji sin!« Spet ga je brcnil in mu odvezal vrvi na nogah. Blisk je molčal in sklenil, da bo poskusil vse, da bi pobegnil. Zdaj, ko sovražnik poginja, ne sme umreti, v njem se je zganilo poslednje vlakno moči. Da bi umri zdaj, ko bo kmalu svoboda?... Ko je Pemc postal komandant divizije, ko bo Ana imela otroka in se bo lahko z Melito poročil? Ne! samo umreti ne, vse bo poskusil... V trenutku, ko je začutil udarec s čevljem v telo, se mu je porodila misel, da bi igral. Dosti ljudi je zasliševal in dobro je vedel, kako človek, preden utone, zgrabi za poslednjo bilko. Mukoma se je dvignil im z očmi ošvrknil tistega, ki ga je brcnil. «Vojak, ne uganjajte surovosti, ko ne veste, koga imate pred seboj!« Domobranca sta se zasmejala. «Ja, koga pa, komunistična svinja?!« «Takoj me peljite na poveljstvo!« Malo sta se zmedla, ker je bil tako samozavesten in ukazovalen. Eden ga je prijel za vrv in odpeljala sta ga v hišo. V izbi je zagledal za mizo domobranskega poročnika, ki je jedel toplo mleko in kruh. V njem je spoznal Valjhuna. O njem mu je mnogo pripovedovala Melita še takrat, ko je lazil za Ano, in pokazala mu ga je na ulici. Mahoma mu je postalo žal, da ga takrat ni počil, saj mu je Melita povedala, da je nemara povezan z neko belo obveščevalno službo. Po klopeh okoli peči je sedelo nekaj domobrancev, ki so pestovali na kolenih puške in ga zvedavo ogledovali. Ob poročniku je zagledal svojo torbico in orožje. Tam je bilo tudi kurirjevo orožje, po krvavih madežih v veži pa je sklepal, da je kurir ubit. To mu je olajšalo načrt obrambe. «Kdo si, od kod in kaj?« ga je mrko vprašal Valjhun, ki Je odložil žlico in si obrisal brčice. Blisk je povedal neko izmišljeno Ime. Dejal je, da je Ljubljančan in da dela v obveščevalnem odseku korpusa. «Kaj si počel tukaj?« ga je spet neprijazno vprašal Valjhun. »Poslali so me posnet utrdbe okoli naselja in dohodne poti.« Valjhunu so se oči utrujeno lesketale. Krvaveči obraz se mu je zdel nekam znan, vendar ga ni mogel opredeliti. Kakšno naključje, da ga je narednik Megrin povabil s seboj v patruljo! Domobranec — faliran študent, lri je hodil z njim vred poslušat ognjevite govore profesorja Ehrlicha in je iz Dolomitov iz vrst četniškega odreda prijadral med bele, je vstad in rekel : «Gospod poročnik, ne zapravljajmo časa z njim. Dajte ga meni, da opravim!« Blisk se za to pripombo ni zmenil. Hladno je rekel: «Gospod poročnik, želim, da bi se pogovarjala sama. Ali Pa me čimprej izročite nemškemu obveščevalnemu oficirju. Ukazano mi je, da se lahko z njim pogovarjam o tem, kar me sprašujete.« Valjhun je vedel, da so Wolfovi agenti v korpusu, zato se je zamislil in dejal: «Kdo vam bi to verjel?« «Ne silim vas, da verjamete, če ne poznate stvari.« «Jaz sem oficir za zvezo z nemškim štabom in mi lahko vse zaupate. V naših rokah ste. Od mene osebno je odvisno, kako daleč vas bomo peljali in kje zatolkli v zemljo.« »Vaša stvar, gospod poročnik. Opozarjam vas, da ne bo ostalo skrito, da sem prišel v vaše roke.« Valjhun se je poigraval s svinčnikom. «Dobro,« je odločil. «Naj bo po vaše.« Potem je ukazali «Narednik, odpeljite vojake iz sobe, da bova ostala sama.« Ostala sta sama. Valjhun ni sedel, živčno si je pogladil brčice in vprašal: «No, kdo ste? Sedaj lahko govoriva odkrito.« «Agent G-15 sem, gospod poročnik.« «čigav?» “Agent majorja Wolfa, če ga poznate.« «Kako ga ne bi poznal? Le kako ste prišli njemu v roke?« je že bolj prijazno vprašal Valjhun in dodal: »Več kakor dobra znanca sva si. Da vam bom verjel, md boste morali povedati, kaj več in upoštevati izredni položaj, v katerem smo vas ujeli.« Blisk se Je rahlo nasmehnil In pretegnil roke, ki so mu rahlo pomodrele. Valjhun je namenoma prezrl ta gib, s katerim je ujetnik protestiral, da je zvezan, in ga zvedavo motril. Blisk se je zavedel, da igra na poslednjo in edino karto. Neprizadeto mu je pripovedoval zgodbo enega izmed agentov, ki so ga odkrili kmalu za Hrastom. O tem človeku so v diviziji’ raztrobili, da je odšel na vojaški tečaj, v resnici pa sta ga s Tomom likvidirala. Ko so ga zlomili, je bil zelo odkrit in povedal jima je brez kakršnegakoli pritiska več, kot sta si želela. Njegova edina želja je bila, da ga spravita s sveta brez bolečin. Njegov življenjepis je povsem ustrezal Valjhunovim predstavam, tako da je začel verjeti, da ima res pred seboj WoIfovega človeka. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. v SFRJ posa- mezna številka 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140— din" Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. februarja 1972 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2^!, «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanfm upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali o*1" 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročsif oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri * Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel namizni mm DOSLEJ NAJVEČJI USPEH NAŠIH IGRALCEV SOKOL V A U0I Dramatičen razplet kvalifikacij - Poleg Košut« in Boleta se je izkazal tudi Fabjan V prihodnji sezoni bedo imela zamejska slovenska društva predstavnika v namiznoteniški A ligi. V napetem in zelo »slikovitem* srečanju Je namreč nabrežinski Sokol v nedeljo premagal Esperio iz Coma. O tem, da Je bilo srečanje zelo napeto, priča sam rezultat. Junak dneva pa je bil tokrat mladi Na-brežinec Fabjan, ki je v kočljivem trenutku dosegel odločilno točko, ko Je v razburljivem srečanju premagal mnogo močnejšega D'Andrio. To je za Fabjana res izreden uspeh saj je prvič premagal drugokate-gomika, ki sodi v tretjo kakovostno skupino, to je v višjo skupino kot Bole. Fabjanova zmaga je bila nujna zaradi nepričakovanega poraza Borisa Košute, ki je z D’Andrio zaigral prelahkotno, kar je moral drago plačati. Zadovoljivo je zaigral Bole, ki je v zadnjem času mnogo treniral in so bili v nedeljo pri njem sadovi tega treninga jasno razvidni. SOKOL - DOP. ESPERIA PT 5:4 SOKOL: Fabjan III/2, Bole II/4, Košuta n/0-2. ESPERIA: R on zoni II/6, Figini n/l, D'Andria II/3. SODNIK: Scaggiante (Mestne). Rcnzoni — Fabjan 2:0 (15, 12) Štiridesetletnik Ronzoni res ni o-betajoč igralec, vendar ima za seboj že kar precej let igranja in seveda izkušenj. Z neprestanim «pim-planjerm ter z igro levo - desno je popolnoma zmedel Fabjana, ki se mu je upiral le v prvem setu. Figini - Bole 2:0 (15, 13) Beletov poraz Je bil pričakovan, saj Je bil Figini najmočnejši nasprotnik. Morda nismo pričakovali tako gladkega poraza. D'Andria — Košuta 2:1 (12, -15, 19) Veliko razočaranje v nab-režin-skem taboru (pravzaprav že gotovost, da bo Soko! še eno leto nastopal v B ligi). D'Andria je odpri posebno poglavje v Borisovih spominih, saj ga ne bo mogel zlepa pozabiti. Figini — Fabjan 2:0 (16. 19) Fabjan se je upiral do zadnjega in vse je kazalo, da bo osvojil set. Po tej tekmi Je Esperia vodila s 4:0. Prava katastrofa! Košuta — Ronzoni 2:0 (9, 10) Seveda je Košuto prejšnji poraz razjezil in se je zato maščeval nad Ronzonijem. Končni izid pa naj bi bil že odločen. Sokol bo zgubil s 5:3. Bole - D Andria 2:0 (13, 19) Da bo Bole premagal D’Andrio smo sicer pričakovali; pričakovali pa smo tudi bolj zagrizen hoj. Boletov nasprotnik je ponovil igro, ki Jo je uporabil proti Košuti, vendar ni mogel ponoviti presenečenja. Košuta — Figini 2:0 (18, 16) Košuta je zaigral Jezno in napadalno kot- malokdaj. Močnega Fi-ginija je odpravil zelo hitro. 4:3, torej! Fabjan — D’Andria 2:1 (-14, 14, 14) Po izidu v setih bi lahko sklepali, da je bila Fabjanova zmaga lahka. Vendar pa lahko trdimo, Sokolova moška namiznoteniška ekipa je gotovo opravila podvig, kakršnega v slovenskem zamejskem športu ne pomnimo: v samih treh letih se je povzpela od začetnega delovanja do A lige. Ta uspeh so nabrežinskemu slovenskemu društvu priborili (od leve proti desni): Edi Bole, Just Fabjan in Boris Košuta Čanje dneva. Oba igralca sta se borila za vsako žogico. Na izid pa Je seveda vplivalo tudi občinstvo, ki je (s sodnikom vred) navijalo za Fabjana. Prijateljski odnosi med Sokolom in društvom iz Porto Marghere so torej obrodili sadove. Glavno besedo pa je seveda imel Fabjan, ki je zaigral kot običajno zelo mirno in prav ta njegova lastnost je bila odločilna. Bole — Ronzoni 2:1 (18, -16, 12) Ronzoni je mnogokrat ukanil Boleta. ki ni mogel razviti svoje napadalne tehnike in je zato moral prepustiti set. To srečanje Je bilo prav tako napeto kot prejšnje. Bo le Je tako privedel svojo ekipo v A ligo. Če nekoliko analiziramo ta rezultat lahko ugotovimo, da je uspeh Sokola dozorel zelo hitro. V treh letih je ta ekipa prišla iz C lige v A ligo. Doprinos Košute in Boleta je bil seveda odločilen, še buli pa sta ta dva igralca pomagala društvu kot trenerja. Mnogo zaslug imata namreč za to, da je Fabjan premagal D’Andrio in prav toliko, da ima Sokolov namiznoteniški odsek danes 35 članov. Kaj pa prihodnje leto? V tej postavi bo prvenstvo zelo težko in bo treba vložiti dosti truda za zagotovitev obstanka v ligi. Možnosti, da bi se društvo okrepilo je mnogo; dvomimo pa, da bi Sokol sprejel med svoje tekmovalce tujega igralca, ki bd zamenjal Fabjana: predvsem zato, da ohrani značilnost slovenskega zamejskega društva in tudi zato, da s prisotnostjo povsem «domačega» igralca v ekipi zadovolji domače občinstvo. Ne- PRVAKI ZOI 1972 Vedenin (tek 30 km moški) Schenk (drsanje 1500, 5000 in 10 tisoč metrov moški) Nadig (smuk ženske) VVehling (nordijska kombinacija) Keller (drsanje 500 m moški) Zimmerer in Utschneidcr (dvosedežni bob) Lundback (tek 15 km) Rnssi (smuk moški) Kulakova (tek 10 km ženske) Schuba (umetnostno drsanje žen.) Kasaja (skoki 70 m) MuDer (sankanje ženske) Schcidel (sankanje moški) ■iiiiiiiuimmniiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminimmmimiiimiiimiiimmiiimiiiiiiiiimmiiimiiiiimmiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiH da je bilo to najbolj borbeno sre-1 dvomno bo društveno vodstvo, ki je bilo organizacijsko vedno kos tako zahtevnim nalogam, sprejelo sklep, kii bo v celoti zadovoljil našo športno javnost. S. J. ODBOJKA V nadaljevanju ženskega odbojkarskega prvenstva B lige je Pri-mavera Marzotto premagala Sokol s 3:1, z enakim izidom pa je Breg odpravil CUS iz Padove. luiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiitiiniiii KOLAJNE Z Vzhodna Nemčija 3 Nizozemska 3 Švica 2 Sovjetska zveza 2 Zahodna Nemčija 2 Norveška 0 Japonska 1 Avstrija 1 Švedska 1 Finska 0 ZDA 0 Kanada 0 11. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE r ^ L J * Smuk: Švicarji drugič v črno Besson (It.) prvi po polovici proge - Zlato še za Lundbacka in Schenka (tretjič) Švedska izsilila remi s SZ - Sani NDR najhitrejše - Beatrix Schuba varno do cilja SAPPORO, 7. — Skoraj neverjeten uspeh Švicarjev v moškem smuku s hriba Eniwa. Svetovni prvak Russi Je (tudi po zaslugi svoje telesne teže) prehitel vso konkurenco kot se Je predvidevalo že pred igrami. Veliki poraženci so Francozi, ki niso niti najmanj posegli v borbo, ne samo za kolajne, temveč niti za prvih 10 mest. Duvil-iard — trenutno vodeči smučar v svetovnem pokalu — je zgrešil nekaj zavojev, na lahki japonski progi pa je bil zaradi drobne postaje že vnaprej izločen. Duvillard se je celo poslužil taktične poteze s tem, da je zamenjal startno številko s slabšim Charvimom. Star-tal je komaj 27. v drugi jakostni skupini, ker je upal, da bo medtem proga bolj zglajena. Očitno se ta «strateška» varianta ni posrečila. Italijani so dosegli manj kot so pričakovali, skupinsko pa so drugi za Švico. Mladi Giuliano Besson bi celo kmalu poskrbel za senzacijo. Nekaj pred polovico proge, kjer so merili vmesne čase, je bil celo najboljši od vseh, 16 stotink pred Russijem. Nekaj napak v drugi polovici ga je pokopalo. Najhitrejši od «azzurrov» je bil Va-rallo. Vrstni red: 1. Russi (Švica) 1’51”43 2. Collombin (Švica) 1’52"07 3. Messner (Avstrija) 1’52"40 10. Varallo (Italija) 1’53”85 11. Anzi in 12. Besson (Italija) 1’54”15 DANAŠNJI TEKMOVALNI SPORED Japonski čas Naš čas 09.00- 11.40 01.00-03.00 Bialton (posamezno) 09.00- 16.30 01.00-08.30 Umetnostno drsanje (obvezni liki moški) 13.30-15.00 05.30-07.00 Smučanje (veleslalom ženske) 18.00- 21.30 10.00-13.30 Umetnostno drsanje (prosto drs. dvojice) 13. G. Thoni (Italija) 1’54”37 Jugoslovan Marko Kavčič je v zadnjem trenutku zaradi lažje poškodbe udeležbo odpovedal. Pričakovan, vendar nedvomno izreden podvig NDR v sankanju. Vse tri kolajne pri dekletih, za fante pa je zanje ena zmanjkala. NDR je namreč osvojila tudi četrto mesto! Zmagovalka Annemarie Muller je študentka farmacije, stara je 23 let. V zadnjem spustu je zabeležila najboljši posamezni čas 44”32. Kljub relativno slabemu zadnjemu spustu je prvo mesto pri moških, obdržal Scheidel. Hitrejša od njega sta bila tako Ehrig kot Diedler, malenkostne razlike pa niso mogle več vplivati na končni izid. Ženske: 1. Muller (NDR) 2’59”18 2. Ruhrold (NDR) 2’59”49 3. Schumann (NDR) 2'59”54 8. Felder (Italija) 3’02”90 Erika Lechner je pred startom odstopila. Moški: 1. Scheidel (NDR) 3’27"58 2. Ehrig (NDR) 3’28”39 3. Diedler (NDR) 3'28”73 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slov. pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Vozilo Francetu Prešernu; 19.00 Veliki mojstri jazza; 19.20 Otroci pojo; 19.45 Pesmi in plesi iz Que-beca; 20.00 Šport; 20.35 Opera: Poganski kamen-, TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot jukc box; 16.30 Jazz sek-stet Tony Zucchi. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Orkester Suisse Re-mande; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor Lino Mariani iz Pulja; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Ljubimo Prešerna; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Med primorskimi pevci; 17.10 Orkestri; 17.30 Plošče; 18.00 Popoldanski Koncert; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Prenos iz Sappora; 8.40 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Ital. balade; 14.00 Veselo popoldne: 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.10 Protiparada; 19.30 Neapeljske popevke: 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Rossini: Seviljski brivec. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 18.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, TOREK, 8. FEBRUARJA 1972 22.30, 24.00 Poročila; 7.15 Prenos iz Sappora; 7.40 Pojejo, Bob Dy-land in The New Trolls; 8.40 Orkestri ; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Prenos iz Sappora; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 »Supercampionissi-mo»; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Mednarodna tribuna skladateljev 1971. FILODIPUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Rahmaninov koncert; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Vzporedni motivi; 11.00 Medigra; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Jože Falou igra rog; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvokii z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Recital mezzosopranistke Eve Novšak-Houško-ve; 16.00 «Vrtiljak*: 16.40 Z orkestrom Raimondo; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Pota sodobne medicine; 20.00 Prodajalna melodij; 21.28 Koncert lahke glasbe; 22.15 Večer pri skladatelju Mi hovilu Logarju; 23 05 Literarni nokturno — Dr. France Prešeren; Pesmi; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola in 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Prenos iz Sappora; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 14.30 Prenos iz Sappora; 15.00 TV v šoli, ponovitev; 17.00 TV za najmlajše: Skrivnost stare farme; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prostor in 18.15 Risanke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Detektivka: Sodnik in njegov krvnik, II. nad.; 22.10 Sodobna fotografska reportaža; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola; 21.00 Dnevnik; 21.15 Habitat - človek in okolje; 22.10 TV film: Tony in profesor. JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Krog in krožnica, Uspešno poslovanje, Matija Gubec; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 11.30 Angleščina; 14.00 Sapporo 72: Drsanje, biathlon; 15.30 Propagandna oddaja; 15.35 Sapporo 72; Veleslalom za ženske; 17.40 M. šuš-mel; Južna morja; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka: Puška; 19.05 Delo z računalniki: Nadroben načrt; 19.30 Mi-kroekonomika: Angažiranje ino- zemskih sredstev; 20 00 TV dnevnik; 20.35 Na klancu — slovenski film; 22.05 Sapporo 72; ...Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Prenos iz Sappora; 20.00 Dokumentar: Singapur; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Jezdeci Apokalipse; 21.20 Odiseja miru; 22.00 Prenos iz Sappora. Japonci so vse tekmovalne naprave načrtovali izredno natančno funkcionalno. Tak je tloris strelišča za biatlon Po kvalifikacijskih hokejskih tekmah sta stekla oba turnirja, v prvem dnevu brez presenečenj. Rezultati: Češkoslovaška — Poljska 14:1 Sovjetska zveza — Finska 9:3 švedska — ZDA 5:1 V nadaljevanju je prišlo do dveh velikih presenečenj. ZDA so enostavno pregazile enega treh velikanov, Češkoslovaško, Švedi pa so v zadnji tretjini talko pritisnili na Sovjete, da so izsilili neodločen izid in so zamudili nekaj zrelih priložnosti. Rezultata: ZDA — Češkoslovaška 5:1 Sovjetska zveza — Švedska 3:3 Finska — Poljska 5:1 V B skupini je Jugoslavija, žal, zabeležila dva poraza in si je zapravila vsako možnost za boljšo uvrstitev. Najprej je z 2:5 izgubila proti Norveški, dan kasneje pa 2:6 z Zahodno Nemčijo. ČSl Tekmovalni pogoji za tek na 15 km so bili odlični in sneg zelo hiter. Borba je potekala v prvih kilometrih med Lundbackom, Simače-vim, Skobovom in 37-letnim Nem- cem Demlom. V zadnji tretjini je švedski predstavnik silovito potegnil in Sovjet Samačev, ki se je najdlje upiral, je na cilju zaostal za več kot pol minute. Glede na razdaljo je razlika znatna. Italijanski tekači so se tokrat odrezali še slabše kot na 30 km. Favre je bil 24., Biondioi 27., Steila 28., Nones pa kar 40. Vrstni red: 1. Lundback (Švedska) 45’28”24 2. Simačev (SZ) 46’00”84 3. Formo (Norveška) 46’02”68 Po predvidevanju Schenku v drsanju na 10.000 m ni ušla zadnja kolajna moškega sporeda. Nizozemec je trenutno odločno najboljši. Nizozemski uspeh je dopolnil prvak iz Grenobla Verkerk. Vrstni red' 1. Schenk (Nizozemska) 15’01”35 2. Verkerk (Nizozemska) 15’04”70 3. Stensen (Norveška) 15’07 ”08 16. Toniolli (Italija) 16'14"52 17. Gloder (Italija) 16’21”42 Avstrijka Schuba je zmagala v umetnostnem drsanju. Njene proste vaje niso bile izredne, prej zbrana prednost pa jo je ubranila pred Kanadčanko Magnussen, ki je v zadnjem trenutku odvzela Američanki Lynn srebro. Italijanka Tra-panese je v prostih vajah odpovedala in zdrsnila še za eno mesto nižje. Vrstni red: 1. Schuba (Avstrija) 2751,5 2. Magnussen (Kanada) 2673,2 3. Lynn (ZDA) 7. Trapanese (Italija) 2663,1 2574,8 DANES NA LEDU IN SNEGU ....................: Annemarie Proll ponovno favoritinja Vloga sodnikov ob ledeni ploskvi 6. DAN Maže (Naš posebni dopis iz SapP°jJ V olimpijskem naselju so V dneh najmanj živahni prav 8° vo Francozi. Na Japonsko s° potovali kot glavni favoriti ** svajanjc alpskih smučarskih1', lajn, zdaj jim jih pa odna izpred nosa tekmovalci °st8. držav drugo za drugo. Njihov "J uspeh je seveda povzročil vfl komentarjev ter bolj ali ^ strokovnih ugibanj o vzrokih’ so Francoze izločili iz samega ha lestvice. ., Vsekakor je verjetno vzroL več. Proge niso tehnično PrC’ težke, zato samo osebna Pr]P.-, ljenost ne igra vedno odIočllJ0‘ vloge. Zelo pomembne so oh kih priložnostih tudi mani ne podrobnosti iz «zakulisja»-vse kaže, drži »nitke* Švica*1* Podelili bodo zlate kolajne v treh panogah. V ženskem veleslalomu, parom v umetnostnem drsanju in posameznikom biatlona. Začelo bo tudj tekmovanje posameznikov v umetnostnem drsanju. V biatlonu se predvideva ponoven spopad med sovjetsko in skandinavsko šolo. Norvežan Hogberg, že zmagovalec v Grenoblu je nezgrešljiv strelec, 25-letni Sovjet Ti-honov pa izreden tekač. V Grenoblu si je na primer Tihonov z dvema napakama pri streljanju zapravil dve minuti naskoka v teku. Skupinsko je SZ zelo močna. Možna zmagovalca sta tudi Mamatov in Ušakov. .....................................................................m.,....,................................................................................. OB PREMOČI JAPONCEV Peter Stefančič odličen deseti Naslovi za Kasayo, Kulakovo in Schenka Novoletna skakalna turneja po Avstriji in Nemčiji je pokazala velike odlike japonskih skakalcev, logično pa je bilo predvidevati, da se bodo Evropejci do olimpijskih iger toliko popravili, da bodo domačinom enakovredni nasprotniki. Slika po prvi seriji skokov je bila za staro celino katastrofalna, z vsemi štirimi Japonci na prvih mestih in le malo se je spremenila v nadaljevanju. Japonci so skakali lepo in predvsem daleč. Morda je njihov naprede!: anatomske narave. Japonci so namreč drugače «zgrajeni» kot mi, s krajšimi nogami in daljšim telesom, kar o-mogoča, da zajamejo več zraka in letijo dlje. Sicer so k popolnemu zmagoslavju prispevali tudi sodniki. Aoči je drugi skok izvedel slabo. Pod vplivom občinstva pa so sodniki izrekli zelo milo obsodbo. Raška in Napalkov sta pokazala največ napredka, presenetil pa je mladi Poljak Fortuna. Štirje slovenski skakalci so dosegli s Štefančičem res odlično 10. mesto, njihova preskušnja pa je bila v celoti nezanesljiva. Štefančič si je 10. mesto priboril v drugi seriji, Danilo Pudgar pa si je morda še boljše v drugi zapravil. Njegov brat Drago in Mesec sta po daljavah zaostajala. Slabo se je uvrstil tudi Italijan Damolin, ki je sicer specialist v kombinaciji. Vrstni red: 1. Kasaya (Japonska) točk 244,2 (84 - 79) 2. Konno (Japonska) 234,8 (82,5 - 79) 3. Aoči (Japonska) 229,5 (83,5 - 77.5) 10. Štefančič (Jug.) 218,1 (77 — • 77,5); 27. DartHo Pudgar (Jug.), 35. Drago Pudgar (Jug.), 37. Mesec (Jug.), 55. Damolin (It.). Sl Gallna Kulakova, 29-letna Sovje-tinja, je tokrat osvojila zlato kolajno v smučarskem teku. Na isti progi je bila že druga v Grenoblu, medtem pa je leta 1970. postala na Češkoslovaškem svetovna prvakinja. Olimpijski naslov je o-svojila z relativno lahkoto. Povedla je od samega začetka in je po 5 km proge imela prednost 8 sekund pred rojakinjo Olunino. Položaj se bistveno ni spremenil do konca, le časovne razlike so postale občutnejše. Naskok 37 sekund je zelo dober tehnični rezultat. Tek na 10 km je bilo pravo zmagoslavje za Sovjetsko zvezo, ki je osvojila še četrto mesto. Štafeta 3x5 km, kj bo na sporedu v soboto je verjetno že vnaprej oddana. Kot druga ženska velesila se je izkazala Finska, ki je vsaj delno popravila slab vtis moških in jim seveda naložila moralni dolg. Vrstni red; L Kulakova (Sov. zveza) 34’17”82 2. Olunina (Sov. zveza) 34’54”11 3. Kajosmaa (Finska) 34’56”45 Drugo (pričakovano) kolajno je osvojil Schenk, korenjak (190 cm — 90 kg) iz Nizozemske. Na stadionu Makomanai je led baje pretrd in ne omogoča največje hitrosti. Rezultati so slabši, zmaga pa seveda najmočnejši. Schenk je bil po nesrečnem padcu pri startu na 500 m nekoliko slabe volje, čeprav je vedel, da je v sprintu startal z občutno manjšimi možnostmi. Zamujeno je nadoknadil na 1500 metrov b zelo jasno zmago nad dve- ma Skandinavcema. Na splošno je celotna nizozemska ekipa drsala tu nekoliko slabše kot je bilo pričakovati. Zadovoljiva sta bila rezultata obeh italijanskih drsalcev. Vrstni red: 1. Schenk (Nizozemska) 2’02”96 2. Gronvold (Norveška) 2’04”26 3. Claesson (Švedska) 2’05”89 18. Toniolli (Italija) 2’10”24; 27. Gloder (Italija) 2’14”07. <8? «1 like Brundagen. Letake s takim napisom so delili švicarski bobisti. S tem so hoteli povedati. da so popolni amaterji in se s Brundageom strinjajo. V OBJEKTIVU Beatrix Schuba doma z Dunaja je zlata drsalko 11. ZOI. Ko ie zaključila svojo serijo obveznih vaj, serijo v ledu zarisanih nerazumljivih hieroglifov, je tako-rekoč imela zlato kolajno že v žepu. Obvezni liki imajo pač 50-odstotno težo za dokončno točkovanje. Tu je Schuba nedosegljiva, kakor je v prosti vaji malone poprečna. V prosti vaji je gledalce očarala prikupna Janet Lynn, ki je ob zelo posrečeni glasbeni spremljavi podala svojevrstno izvedbo drsalne sestave s skoki, figurami in sploh z bogato koreografijo, zajeto iz klasičnih baletnih variacij, kar se že poredkoma vidi. Docela pa ni očarala sodnikov (osvojila je le bronasto kolajno), ki so v u-metnostnem drsanju na ledu še posebno nepodkupljivi in «hladni». Selma Micheluzzi V OBJEKTIVU Sovjetska zveza ima povsem zagotovljeno zlato v parih pri u-metnostnem drsanju. Na drugem mestu smo že omenili odlike mlajšega para Smirnova — Surajkin, sodniki pa bodo po vsej verjetnosti pod vplivom treh svetovnih naslovov podelili prvo mesto Rodnini in Ulanovu, tudi če bosta prejšnja dva bolj navdušila gledalce. Obe dvojici pripadata dvema različnima šolama: moskovski in leningrajski. Na ledu bodo tudi posamezniki, kjer pa konkurenca ni tako ostra kot pri dekletih. Cirkus alpskega smučanja se je v celoti preselil južno od Sappora, na pobočja hriba Teine. V veleslalomu bodo tekmovala dekleta. Favoritinja: A. Proll. Veleslalom bi moral dati jasnejšo sliko razmerja moči v ženskem alpskem smučanju, ker je proga težja od smuka iz Eniwe. DANES NA TV ITALIJANSKA TV 12.30 — 13.25 (prvi spored) veleslalom ženske, 14.30 — 15.00 (prvi spored) u-metnostno drsanje za dvojice (proste vaje). SLOVENSKA TV 14.00 - 15.30 umetnostno drsanje (moški obvezno), biatlon (posamezno) 15.35 - 16.35 veleslalom ženske 22.00 - 23.00 ponovitev veleslalom ženske — umetnostno drsanje oz. biatlon ekipe nad vse uspešno v f®* Kasper Fahnner. Z rcprczcn*® se sicer ukvarja že 15 iet i* j to verjetno zanj nima skrb"0 Ta možakar je osebno n8“*®lf val izdelavo smuči za svoj®, f rova.nce ter varovanke in uf.j vi «rossignoli» so res hitreJs* vseh ostalih «plohccv*. Kef ima vmes svoje prste tudi, f mazanju smuči (in to mazani® , je izkazalo na Eniwi kot izfCa pomembno) ni nič čudnega, so njegov pomen za švicarsk® kipo nekateri «stari mački« % nili že pred današnjim stan ( v smuku. Francoz Killy, ki Sapporu kot radijski komen*8 je progo prevozil za poskus * J ni - smučkami in je kar napovedal: «Dva Švicarja a0', na prvih mestih!* In njegova", poved je res obveljala. To j tem lažje, ker se Švicarjem*' ( bilo treba otepati — ScW*^ Jože Pogatfa* illllliiiiii|miiium... Pogovor preko 793-8* «Halo, je tam Sonja ^ «Da». «Kako slediš poteku iger'*/ //Dn iv, Dol 1 ** O o o o o o o o o o o o o o o o o o u o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o «Po radiu in tisku. Bolj Po televiziji*. «Kaj si videla po televizG' sedaj?* «Hitrostno drsanje*. , -«Ti bolj ugaja drsanje ali Čanje?* *