PoStnlna plačana v gotovini Leto XXI., št. 238 Ljubljana, petek 11. oktobra 1940 Cena t Difl Upravnistvo. ujuDijana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 In.stiainj oouelek: ljudi jana, Seien-burgova uL — Iel. 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Akademski narašča} Študij socialne strukture slovenskega dijaštva bi bil gotovo zelo potreben in najbrže tudi zelo zanimiv. V marsikako smer, ki je danes nevidna ali zamrače-na, bi se odprl pogled in mnoge nove misli bi se rodile, če bi analizirali in pretehtavali značilne pojave v socialni sestavi in v življenju našega dijaštva, ki je bodočnost vsega našega življenja. Ta slika bi nam pokazala, v kateri smeri gre razvoj našega razumništva, kateri miselni tokovi valove v teh mladih množicah, kam segajo korenine njih moralnega in razumskega potenciala in kje so razpoke, skozi katere sili morda nezdrav veter. Ekonomizacija vsega življenja _ je važna in utemeljena zahteva sedanjega časa. v katerem je konkurenčna usposobljenost najzanesljivejše jamstvo za obstoj in napredek. Veliki narodi, ki so bogati na gmotnih in duhovnih dobrinah. delajo tako, da vse sestavine svojega občestva do dna in do vseh končan najskrbnejše proti če in potem vsako deice postavijo na pravo mesto. Ni potrebna ekonomizacija, tajlorizacija, stahanizacija ali kakor se že imenujejo sistemi zboljšanega materialnega gospodarskega ustvarjanja samo v surovem gmotnem uveljavljanju, temveč tudi za duhovno življenje, morda za to stran narodnega življenja še mnogo bolj, ker so duhovne sile občutljivejše in jih je težje spraviti v ekonomično in kolektivno skladnost in ustvarjalnost. Duhovne sile je težko vkleniti v sisteme dirigiranega gospodarstva; pri njih preveč močno prihaja do veljave individualna posebnost posameznika. Vendar so trezni narodi tudi duhovno življenje, ki se zlasti izraža v ustvarjanju razumništva, morali spraviti v okvir enotne politike za splošni narodni napredek in ustvariti tudi za duhovno gospodarstvo sistem in red. Razsipavati duševne sile ali iste napačno uporabljati je bolj negospodarsko kakor izgubljati vodo čez jez ali električni tok iz daljnovodov. Oceniti in pravilno mobilizirati duhovne sile je mnogo bolj važna zahteva časa kakor ustvarjati letne gospodarske načrte. Mnogo truda si damo, da v gospodarske poklice spravimo take llade delovne moči, ki so za konkretne naloge najbolj telesno in duševno usposobljene. Zavedamo se, da moramo gospodarsko ustvarjanje visoko kvalificirati. Prav je, ako skušamo uveljaviti pravilo, da moramo na vsako mesto postaviti pravega moža. Pravilen razpored narodnih sil je za izid življenjske tekme med narodi osnovne važnosti. Pri svojih hotenjih in spoznanjih, da je tudi za narodno življenje potreben sistem gospodarnosti in premišljenosti ter najvestnejša izbira najučinkovitejših sredstev za obrambo življenjskih potreb in zahtev, pa često prezremo eno n;:\jpomembnejših postojank naše narodne armade: dijaštvo. Ne bomo zgrešili, ako trdimo, da dijaštvo prihaja v naše srednje šole in s tem tudi na visoke šole brez načrta in reda, po goli slučajnosti, le redkokedaj po trezni preudarnosti. Oni lepi časi, ko sta učitelj in duhovnik na vasi odločila, da je fant nadarjen in naj gre »naprej študirat«, so — tako izgleda — že davno za nami. Prišli so do veljave drugi momenti, med katerimi celo strankarski uplivi ali načrti ne igrajo zadnje vloge. Za zagrebško univerzo je profesor dr. Štampar sestavil zelo zanimivo statistiko, s katero je povedal, da delavski in kmetski stan nič več ne dajeta naraščaja za narodno razumništvo, to je za narodno višjo kulturo, znanost in politično življenje. Na visoke šole ne prihaja več duh iz vasi in iz delavnic. S tem je rečeno, da visokih šol ne oživlja miselnost, ki bi znala pravilno ceniti probleme kmetskega in delavskega življenja ali ki bi bila sposobna, da v svojo notranjost pravilno napelje tokove novih socialnih gledanj na svet in ljudi. Kar velja za zagrebško, velja v veliki meri tudi za obe ostali univerzi. Razumništvo dobiva svoj naraščaj iz enostranskih virov. V resno nevarnost prihaja zdrava demokratizacija javnega življenja, ogrožen je tok onih socialnih misli, ki naj obvladajo moderno življenje. Trajno in stvarno vsebino nove socialne miselnosti ne more dati mlada intelektualna generacija, če v njej ni dovolj zastopan delavski in zlasti kmetski element. Nad socialno strukturo visokošolskega dijaštva morajo skrbno skloniti glave vsi poklicani, da narod očuvajo pred razvojem, ki ni v skladu z osnovnimi težnjami, pretežno kmetskega in delavskega naroda. Zna se zgoditi, da razumništvo zaide v nenarodne vrtince. Znakov za take zablode ni malo. Ekonomizacija narodnega duhovnega življenja je ogrožena, regulacija duhovnega gospodarstva je površna, če ne v celoti zanemarjena. Narodu ni nudena koristna poklicna izbira, ker kmetski in delavskih narod ne črpa duhovnih sil v potrebni meri iz samega sebe in iz svojega naravnega bogastva. Manjka duhovna poklicna izbera. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Naloga nemških čet v Rumun Informacije ameriške agencije o nemškem stališču: zaščita važnih industrij m spo- polnitev rumunske vojske — Rezerviranost angleške vlade Berlin, 10. okt. s. »United Press« dozna-va na merodajnih mestih, da bo nemška vlada v kratkem uradno objavila sporočilo o odhodu nemških vojakov v Rumuniji. Nemško poročilo bo navedlo, da bodo nemški vojaki ščitili važne industrijske objekte v Rumuniji. Ista agencija javlja, da navajajo nemški krogi, da bodo nemški vojaki v Rumuniji služili tudi kot inštruktorji za rumunsko vojsko. V to svrho bodo poslana v Rumunijo tudi nemška vojaška letala, nekaj letal pa se že nahaja tam. Vlade držav, ki so z Nemčijo v prijateljskih odnošajih, so bile, kakor dalje do-znava »United Press«, o odhodu nemških čet v Rumunijo predhodno obveščene. V nemških merodajnih krogih izjavljajo, da bodo ostale nemške čete v Rumuniji samo toliko časa, kolikor bodo to zahtevale prilike. Bukarešta, 10. okt. br. (SDA). Nevtralni opazovalci v Rumuniji ugotavljajo, da zavzemajo nemške čete, ki prihajajo v Rumunijo, vedno več strateških točk po vsej državi. Nemške čete so se pojavile predvsem na področjih rumunskih petrolejskih vrelcev in njihovih zvez z glavnimi prometni napravami ter še posebej z Duna-vom, poleg tega pa tudi v raznih drugih rumunskih krajih. Podrobnosti o njih številu in opremi še ni mogoče dognati. London, 10. okt. s. (CBS). Med tem ko so angleški listi, zlasti »Daily Express«, prinašali zelo alarmantne vesti v Rumuniji, so v anglfeških vladnih krogih glede položaja v Rumuniji za enkrat še dokaj rezervirani in izjavljajo samo, da vlada še nima vseh potrebnih informacij. V angleškem poslaništvu se pripravljajo na odhod LOnaon, 10. okt. br. (SDA) Angleški poslanik v Bukarešti Hore je imel snoči ponovno daljši razgovor z rumunskim ministrskim predsednikom generalom Antone- scom. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so angleški diplomatski krogi v Bukarešti mnenja, da v diplomatskih odnošajih med Veliko Brit a ni io in Rumunijo tudi po tem razgovoru niso nastopile nikake spremembe. Prekinitev diplomatskih odnošajev bo postala neizbežna, če rumunska vlada v najbližjih dneh ne bo izpolnila zagotovil, ki jih je dala angleškemu diplomatskemu zastopniku, da bo angleškem;; poslaništvu in drugim angleškim zastopstvom v Rumuniji omogočila nadaljnje redno delovanje in rumunska pošta ne bo ovirala njihove korespondence z Londonom. Bu^rešta, 10. okt. s. (C. B. S ) V tukajšnjem angleškem poslaništvu zažigajo važne dokumente = • - "" —1'=no prtljago. Izgleda, da se osebje poslaništva pripravlja na odhod. V tukajšnjih diplomatskih krogih osnih d: - -o. č-> ie pre- kinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rumunijo samo še vprašanje nekaj ur. Bukarešta, 10. okt. AA- (Štefani) Po nalogu britanske vlado se britanski državljani pripravljajo, da zapuste Rumunijo. širijo se i? «■»"*« *iini britanskega poslaništva prav v kratkem zapustili Bukarešto. Razni dipl :...<•>»■» ~'o->Vr> industrijo, pa tudi svoje kmetijstvo, sama pa ji bo stavila na razpolago vse svoje industrijske proizvode. Napetost z Madžarsko London, 10. okt. br. (SDA). Davi so prispele v Rumuniio nadalinie nemške čete. Rumunska javnost se v največji meri zanima za razvoi nove hude napetosti z Madžarsko. ki ie prišla do izraza tudi v si-nočniih govorih madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekiia in podpredsednika rumunske vlade Horie Sime. ki sta si medsebojno očitala, da Madžari, odnosno Rumuni preganiaio obe narodni manjšini, ki sta do dunajski arbitraži ostali še pod oblastjo ene ali druge države. Bukarešta. 10. okt i. (A. R.) V svoi°m radijskem govoru je vodja rumunske Železne garde Horia Sima razDravlial tudi ga v USA, Rangun ali pa Cungking čez Birmo. Društvo šanghajskih Američanov namerava sklicati shod, da se pošlje ameriškim oblastvom zahteva, da pošljejo v Sanghaj več ladij, ker so. vs" —rta na ladjah, ki vozijo po voznem redu, že za mesec december razprodana. Ravnatelji ameriške trgovinske zbornice so sklicali za petek sejo. Razpravljali bodo o problemu prevoza siromašnih ameriških državljanov. Kitajske nade Washiiig-~n, 10. okt. or. (Pr. Ass.) Sklep angleške vlade, da zncva dovoli promet s Kitajsko preko Birme čim poteče 17. oktobra tromesečni sporazum z Japonsko, ie vzbudil v kitajskih krogih največje zadovoljstvo. Iz Cungkinga, kjer se je to že nekaj dni pričakovalo, so v smeri proti ju-gozapadu že krenili veliki transporti blaga, ki bo izvoženo preko Birme v Zedinjene države in drugam. Politični krogi v Cungkingu označujejo sklep angleške vlade kot dokaz neomajne odločnosti Veliko Britanije, da skupno z Zedinjenimi drža- o razmerah v odstopljenih predelih Transilvanije ter ie omenjal preganjanje Ru-munov. ki so prišli pod madžarsko oblast. Sima ie dejal, da s takim ravnanjem Madžarska nikakor ne dela v interesu m ru v tem delu Evrope. Budimpešta. 10. okt. AA. (MTI). Izgon Madžarov iz Erdeljske in iz ostalih delov Rumunije se nadaljuje. Izgnanih .ie bilo tudi 150 duhovnikov in menihov Na mejo ie prišlo 450 beguncev iz okolice Ara-da. pričakujejo oa še večie skupine izgnanih beguncev. Begunci *>otriujeio. da se v rumunskem delu Erdeljske nadaljuje slabo postopanje z Madžari. Demantirana vest o Titulescovi akciji Bukarešta. 10. oktobra. AA. (Rador) Rumunska vlada je izdala demanti raznih tujih listov, češ da misli bivši zunanji minister Titulescu začeti akcijo proti sedanjim razmeram v Rumuniji. Poostritev brezmesnih dni BuKarešta, 10. okt. AA. (Štefani) Oblastva so prepovedala prodajo in uživanje slanine in prekajenega mesa v treh brezmesnih dneh, ki jih je vlada že poprej uvedla. ★ Rusija ne zahteva od Nemcev zasedene Poljske Moskva, io. okt. (Tass) Tuji listi, predvsem angleški list »Daily Telegraph«, agencija United Press in grški list »Ka-timerini« so nekajkrat objavili vesti o dozdevnih pogajanjih, ki jih vedi Sovjetska Rusija sistematsko, češ da sovjetska vlada zahteva, da se tisti predeli Poljske, ki jih je Nemčija dobila, odstopijo Rusiji Te vesti tudi trde, da so se pogajanja že začela in da še teko. Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da te vesti niso resnične, da so od začetka do konca izmišljene in da se morejo označiti kot izzivanje. vami in Kitajsko ustavi nadaljno japonsko ekspanzijo na Kitajsko. V svojih poročilih iz Cungkinga beležijo ameriški listi, da si je Kitajska v poslednjem letu ustvarila velike zaloge bencina in drugih vojnih potrebščin, a tudi žetev je bila v zapadni Kitajski tolikšna, da je nadaljevanje vojne omogočeno- Kitajska vojska doslej še ni bila odločilno premagana, a za Japonce se pojavljajo vedno nove težave, kolikor globlje prodro v kitajsko ozemlje. Tudi v notranjepolitičnem pogledu se je Kitajska v poslednjih letih samo ojačila, tako da v državi nikoli prej ni bilo toliko slcge in trdne odločnosti. Bombardiranje cungkinga CungKing, 10. okt. s. (Columbia B. S.) Na današnji kitajski narodni praznik je nad sto japonskih bombnikov napadlo Cungking. Vrženih je bilo več tisoč eksplozivnih in zažigalnih bomb, in sicer predvsem na predmestja. Središče mesta ni trpelo. Posveti v Beli hiši Neprestane Rooseveltovo konference — Ameriška zastopnika iz Rima in Berlina prideta poročat Za slovensko visokošolsko dijaštvo nimamo statističnega gradiva. Njegova socialna struktura ni tako točno ugotovljena, kakor je to storil dr. Štampar za hrvatsko akademsko mladino. Toda gospodarski, socialni in tudi politični vplivi, ki so odločali in odločajo v socialni sestavi hrvatskega dijaštva, so pomembni tudi za slovensko univerzo. Potrebno je, da univerzitetne oblasti v zvezi s prosvetno upravo to stran slovenskega kulturnega življenja resno pregledajo. Vedeti moramo, kako je pri nas urejen razvoj v duhovnem življenju dijaštva in če so te naše kulturne sile zadosti globoko vsejane v zemljo kmetskega in delavskega ljudstva. V tem problemu je zakopan problem dobre narodne politike, ki hoče ljudstvu ustvariti razumništvo z zdravo kmetsko-delavsko socialno in kulturno miselnostjo. Napačno je, ako je dotok na visoke šole prepuščen prosti in divji slučajnosti, ako je dotok neopazovan in brez vpliva one politike, ki naj narodno življenje vodi. Pametno in smotrno narodno gospodarstvo mora natančno vedeti koliko n. pr. ključavničarjev ima možnost zaposlitve v gospodarskem svetu in pa kakšne umske in telesne sposobnosti in lastnosti morajo take delovne sile imeti, da bo zaposlitev koristna in ustvarjalna sila večja. Tudi za dijake moramo ugotoviti, koliko jih naše narodno življenje potrebuje in pa, kar moramo posebno podčrtati, kakšne miselne posebnosti in lastnosti značaja morajo hraniti v svoji notranjosti, da bodo kot pravi možje postavljeni na pravo mesto. Washington, 10, okt. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je za nocoj sklical v Beli hiši konferenco, ki sta se je udeležila zunanji minister Hull in podtajnik za zunanje zadeve Welles. Novinarjem je sporočil to vest tajnik predsednika Roosevelta Early. Na vprašanje, če se konferenca nanaša na položaj na Daljnem vzhodu, je odgovoril Early: Ne vem. Posvetovanja se vrše skoro neprestano. Washington, 10. okt. s. (Ass. Press.) Nocoj je bilo objavljeno da sta bila odpravnika poslov Zedinjenih držav v Rimu in Berlinu poklicana na poročanje v VVashington. Na merodajnih mestih pa izjavljajo, da temu dejstvu ni treba pripisovati posebnega pomena. Odpravnik poslov v Berlinu Cirke se sploh ne bo več vrnil na svoje mesto. Začasno bo vodil posle poslaništva v Berlinu prvi svetnik poslaništva, bivši generalni konzul na Dunaju. Povečanje ameriških dobav za Anglijo Washingt©n, 10. okt. br. (U. P.). Snoči je imel ameriški finančni državni tajnik Morgenthau dališo konferenco s šefoma generalnega štaba ameriške voiske generalom Marshallom in predsednikom nacionalnega odbora za oboroževanje Knud-senom. Nato ie spreiel zastopnike angleške komisije za nakupovanje vojnega materiala v Zedinjenih državah. Kolikor je bilo mogoče izvedeti v poučenih diplomatskih krogih, sta se oba razgovora nanašala na povečanje ameriških vojnih dobav Veliki Britaniii. ki ga je naoovedil tudi prezident Roosevelt v svoji izjavi novinarjem. ki iim io ie dal pretekli petek. Ameriški kongres bo zasedal permanentno Washington, 10. okt. AA. (DNB) Dasi kongres zaseda brez prestanka že devet mescev, je vodstvo demokratske stranke sklenilo, naj parlament dela še naprej. Senat je sklenil, da prav tako ne bo prekinil s sejami, le od četrtka 18. novembra naprej bo imel tri dni na teden počitnice. Posebna zamorska vojska v Zedinjenih državah Washi;:;;-on, 10. okt. AA. (Štefani) Vojni minister je sklenil ustanoviti posebne oddelke zamorskih vojakov pod poveljstvom zamorskih častnikov. Willkiejeva vprašanja predsedniku Rooseveltu New York, 10. okt. j. (CBS) Sinoči je imel republikanski kandidat za predsednika Zedinjenih držav Wendell Willkie v newyorški četrti Bronx govor, v katerem je izjavil: »Korakoma nas vse bolj pehajo v vojno. Želim zaradi tega nasloviti na predsednika Zedinjenih držav naslednje vprašanje, na katerega upam od njega tudi čim prej dobiti odgovor: Ali obstoji kak mednarodni dogovor o našem vstopu v vojno, o katerem državljani Zedinjenih držav ničesar ne vedo?« Fotografiranje v temi? Washington, 10. okt. s. (CBS.) šef ameriške kopne vojske je izjavil danes, da razpolaga ameriška vojska z novo iznajdbo, ki omogoča enako dobro fotografiranje v temi kakor pri dnevni svetlobi. Iznajdba bo predvidoma še zelo velikega pomena za vojaške svrhe. Pomanjkanje gumija na Danskem Kjobenhavn. 10. oktobra. AA (DNB| Iz pristojnega vira se je zvedelo, da proučujejo možnost izrabe gumijastih koles vseh tistih motornih vozil, ki niso več v prometu zaradi omejitve prometa motornih vozil zaradi varčevanja. Danske tovarne mislijo ta stara gumijasta kolesa predelati. Angleško vo}no poročilo Nočni poleti bombnikov nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami — V Londonu je bila zadeta tudi katedrala sv. Pavla London, 10. okt. j. (LEF) V minuli noti je London doživel letalski alarm, ki se je po dolgotrajnosti uvrstil med največje dosedanje. Nemški napadi so trajali skoraj neprestano do jutra. Namenjeni so bili vsemu londonskemu pomeriju in je bilo precej prizadeto tudi središče. Razen Londona so nemška letala napadala tudi nekatere druge distrikte zlasti na jugu ter severozapadu Anglije in v južnem Walesu. Neposredno po nočnih napadih je prišlo nad južno obalo Anglije do zračnega spopada med nekim nemškim dvomotornim težkim bombnikom, ki je v spremstvu štirih Messerschmittov napadel neko mesto »a južni obali, ter med angleškimi lovskimi letali. Nernškl bombnik je bil s svojim spremstvom vred po ljuti borbi, ki se je razvijala večinoma v oblakih, prisiljen k povratku. Sodeč po dolgi vlečki črnega dima, je bil nemški bombnik zadet. Sestreljeno je bilo tudi eno lovsko letalo njegovega spremstva. V zgodnjih dopoldanskih urah sta dve močni formaciji nemških letal ponovno skušali prodreti do Londona, toda sta bili slednjič po hudi borbi z angleškimi lovci zavrnjeni. Med važnimi stavbami, ki so bile v Londonu pri zadnjih napadih zadete od nemških bomb, je treba omeniti v prvi vrsti znamenito katedralo sv. Pavla, dalje univerzitetni kolegij v Doverstreetu, kjer so zažigalne bombe padle v knjižnico ter uničile ali poškodovale nad 100.000 knjig. Pri tej priliki sta bili dve osebi ubiti, 8 pa ranjenih. Boji nad Kanalom London, 10. okt. j. (Reuter). Tekom današnjega dneva so skupine nemških letal ponovno preletele Rokavski preliv v smeri proti Angliji. Pri tem ie prišlo z angleškimi lovskimi letali do hudih spopadov, ki so traiali več ur. Nekai letalom se ie posrečilo prodreti tudi nad izliv Temze, kier pa so iih že pričakovala angleška lovska letala ter se zapletla z niimi v nova borbe. Le maihnim skuninam se ie posrečilo predreti do Londona. Žrtve na morju London. 10. okt. j. (Reuter). Admirali-teta iavlia. da ie zahtevala potopitev ladje »Sappho«. o kateri ie bilo že poročano. tudi več človeških žrtev. V celoti pogre-šaio 8 častnikov in 24 mornariev. ki so bili verjetno ori katastrofi ubiti. Škoda v cerkvi sv. Pavla Lonaon 10. okt. j. (Reuter) Ob zadnjih nemških letalskih napadih na London so »rgla nemška letala bombe tudi na slav- || >o katedralo Sv. Pavla. Bombe so prebile JLrcho ter obok na skrajnem vzhodnem de-)u stavbe ter porušile glavni oltar. Navzlic tem zadetkom pa glavni del katedrale ni bil prizadet ter tudi kor ni bil poškodovan. K sreči bombardiranje tudi ni zahtevalo nobene človeške žrtve. Večerni londonski komunike London, 10. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Tekom današ- njega dne so sovražna letala napadla več mest ob obalah v Kentu, Sussexu in ob ustju Temze. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na neki del Londona. Povzročena škoda je majhna in človeških žrtev je zelo malo. 4 nemška letala so bila tekom dneva sestreljena. 4 angleška lovska letala so izgubljena, vendar je en pilot rešen. Streljanje preko Kanala London, 10. okt. s. (Reuter.) Nemški težki topovi so nocoj v mraku preko Kanala zopet obstreljevali Dover in okolico. Streljanje je trajalo približno pol ure. Po dosedanjih podatkih škoda ni bila povzročena in tudi žrtev ni bilo. Nad Nemčijo London, 10. okt. j. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška bombna letala tudi včeraj ter v noči na četrtek bombardirala vrsto važnih objektov v zasedenih pokrajinah ter v Nemčiji. Med drugim so angleška letala bombardirala petrolejske rezervoarje v Hamburgu, ladje, vlačilce in mostove na prekopu Hyphen na Holandskem. Dalje so bila zadeta železniška izogibališča v bližini Warendor-fa in Homburga. Bombardirano je bilo tudi letališče Texel. Podnevi so angleški bombniki metali bombe na naprave v francoski luki Le Havre. Eno izmed angleških letal se z dnevnih poletov ni vrnilo na svoje oporišče. V minuli noči so angleški bombniki navzlic neugodnemu vremenu izvršili nadaljnjo vrsto napadov na važne industrijske in vojaške objekte v Nemčiji ter v zasedenih pokrajinah. Med industrijskimi napravami so bili od bomb zadeti bencinski rezervoarji ter neka municijska tovarna v Koelnu, dalje tovarne aluminijevih izdelkov v Grevenbrucku. Bombardirane so bile Kruppove tovarne v Essenu in električna centrala v Reischolzu, železniške naprave ter proge, kakor tudi tovorna skladišča so bila bombardirana v Koelnu, Diisseldorfu, VVeselu, Bruslju. Izvršeni so bili napadi na vrsto aerodromov. Ponovno so bile bombardirane tudi luke ob Rokavskem prelivu ter so se napadi raztezali od Amsterdama do Le Havrea. Letala vojne mornarice so skupaj s kopenskim letalstvom ter edinicami obalne službe bombardirala pristaniške naprave in delavnice v bivši francoski vojni luki Brest. Nekaj bomb je zadelo sovražne rušilce. Eno izmed angleških letal se ni vrnilo. Poškodbe v Nemčiji London, 10. okt br. (Reuter) Po službenih podatkov, ki so bili snoči objavljani, je bilo v poslednjem času o priliki ponočnih angleških napadov na Nemčijo fiudo poškodovanih več velikih industrijskih naprav in drugih objektov, ki doslej v komunikejih letalskega ministrstva niso bili podrobno obeleženi. Tako so bile v Hamburgu razdejane Blohm & Vossove tovarne, dalje Borsigove tovarne in Lanz-ove strojne tovarne ter neka tiskarna v Berlinu. V Berlinu je postalo deloma neuporabno tudi znano Tempelhofsko letališče. Civilni promet ima že nekaj dni svoje izhodišče na nekem drugem letališču v neposredni bližini mesta. uročila Letalski napadi na Anglijo se nadaljujejo dan in noč Potopljene angleške ladje Berlin, 10. okt br. (DNB) Vrhovno po-ve.jsu.-v nemške vojske poroča: Od zgodnjih jutranjih ur pa vse do mraka so se včeraj nenehoma nadaljevali povračevalni napadi lahkih in težkih bombnikov na angleško glavno mesto. Neposredno nato so se znova začeli nočni napadi težkih bombnih letal ki so trajali davi do jutra. Najhujša škoda je bila prizadejana dokom ob loku Temze. Eksplozije oomb so povzročile hudo razdejanje tudi na železniških napravah in tirih v središču mesta. Ponoči je bilo opaziti velike, razsežne požare. Posamezna bojna letala so v južni Angliji z bombami težkega in najtežjega kalibra uspešno napadla pristaniške naprave, vojaška taborišča, železniške objekte in tovarne orožja. V južni in srednji Angliji je bilo bombardiranih tudi več letališč. Uspelo je z bombami razdejati hangarje in druge objekte ter uničiti letala, ki so bila na vzletiščih. Na morju je več bomb zadelo neko sovražno 4000 tonsko trgovinsko ladjo. Ladja se je ustavila in se močno nagnila na stran. Na njej je izbruhnil požar. Neka podmornica je potopila dve sovražni oboroženi trgovinski ladji s skupno tonažo 7000 ton. Sovražna letala so ponoči priletela nad zapadno Nemčijo in zasedene dežele ter bombardirala posamezne kraje. Povzročene je bilo le malo materialne škode. Nastali požari so bili pogašeni. Nekaj stanovanjskih hiš je bilo razdejanih, neka kmetija pa je pogorela do tal Nasprotnik je včeraj izgubil 10 letal. 4 nemška letala se niso vrnila na svoja oporišča. Zračna bitka nad Kanalom Berlin, 10. okt. j. (DNB) Sinoči je prišlo v bližini francoske obale v Rokavskem prelivu do spopada med nemškimi lovskimi letali ter med angleškimi bombniki tipa Bri-stol Blenheim, ki so poskušala bombardirati francoska pristanišča. Nemška lovska letala so tri angleške bombnike sestrelila. Množinski napadi včeraj podnevi Berlin, 10- okt. br. (ii^cl-u-ski napadi nad Anglijo in še posebej na London so se tudi danes že na vse zgodaj obnovili. Na stotine bombnikov se je v večjih in manjših formacijah, ki so jih spremljale skupine lovcev, zvrstilo pri teh napadih, ki so trajali ves dan. Vojaški in industrijski objekti ob ustju Temze t-r vse tja do Londona so bili zasuti z bombami. Mnogo. frnjinfr je padlo tudi na osrčje Londona. Protiletalska topniška zapora danes ni mogla zadržati niti celih formacij, da ne bi v sklenjenih vrstah dosegle svojih ciljev in jih bombardirale. Napadeni nemški sanitetni letali Berlin, 10. oktobra AA. (DNB) Včeraj so britanska lovska letala napadla dve nemški sanitetni letali in ju zbila v trenutku. ko sta vršili svojo visoko človekoljubno nalogo z reševanjem nemških in angleških pilotov iz morja. Žrtve v Liegeu Liege, 10. oktobra. AA. (DNB): V noči od torka na sredo je britansko letalstvo bombardiralo s težkimi bombami belgijski mesti Liege in Herstel. V Liegeu so bombe zadele daleč od vsakega vojaškega objekta štiri hiše in jih porušile do tal. Iz- pod razvalin so potegnili 8 mrtvih in mnogo ranjenih. Tudi v Herstlu so bombe porušile neko stanovanjsko hišo. Na srečo pa hi bilo človeških žrtev. Ta ponovni napad angleških letalcev je zbudil med prebivalstvom veliko ogorčenje. Nad Berlinom Berlin, 10. oktobra. AA. (DNB) V noči od 9. na 10. oktober so posamezni angleški bombniki leteli nad Nizozemsko in hoteli prodreti nad zahodno Nemčijo. Ta poskus pa je bil preprečen. Maloštevilnim angleškim letalom se je posrečilo približati se Berlinu. Bombe, ki so jih letala vrgla, niso napravila nobene škode na vojaških napravah. Napadi na Nizozemsko Berlin, 10. okt. j. (DNB) V noči na 10. oktobra so posamezni angleški bombniki preleteli preko Holandske na nemško ozemlje. Učinkoviti nemški protiletalski obrambi se je posrečilo, da je sovražna letala prisilila k umiku že nad zapadnimi nemškimi pokrajinami. Angleškim bombnikom je uspelo le tu pa tam vreči nekaj bomb, ki pa niso naredile nikake škode na objektih vojaškega značaja. Rim, 10. oktobra. AA. (Štefani) »Popo-lo d' Italia« objavlja članek o napadih angleških letal na Nizozemsko. V tem članku se ugotavlja, da je bombardiranje napravilo veliko škodo po nizozemskih mestih, zlasti pa v Amsterdamu ln Rotterda-mu. Podrtih je bilo več sto poslopij. List poudarja, da trpi zaradi tega civilno prebivalstvo, med katerim so žrtve velike. Bombardiran prevoz kanadskih čet Berlin, 10. oktobra. AA. (DNB) Kakor poroča agencija Reuter, v Ottawi uradne zanikajo, da bi bil potopljen transport kanadskih čet, kakor je to trdilo poročilo nemškega vrhovnega poveljstva. V zvezi s tem DNB izjavlja z merodajne strani: To podtikanje je neresnično. V poročilu nemškega vrhovnega poveljstva, izdanem 9. oktobra, je bilo sporočeno le to, da je neko nemško bojno letalo izvedlo napad na močno zavarovan konvoj s petimi velikimi ladjami, s katerimi so se prevažale čete, in da je zadelo eno ladjo. Transportna ladja, ki je imela prihližno 20.000 ton ni mogla nadaljevati poti. Kakor se vidi. v poročilu ni bilo niti besede o Kanadi ali o kakšnem potapljanju. Zahvaliti se je treba Reuterjevi agenciji za njeno nepazljivost, pa tudi za njeno odkritost v tem primeru. če se na nemških uradnih mestih omeje na vest, da je bila angleška ladja samo zadeta, se lahko iz sedanjega odločnega zanikanja vesti o njeni potopitvi, vesti, ki jo je izdala agencija Reuter. že zdaj zaključi, da je bila prevozna ladja vendar težje poškodovana, kakor je to predpostavljal nemški letalec. Za nemško oboroženo silo je zanimivo tudi nehoteno odkritje, da je bila med transporti čet angleškega konvoja tudi prevozna ladja s kanadskimi četami, kar se je zvedelo šele zdaj. Očitki švedskim listom Berlin, 10. oktobra. AA. (DNB) »Volkischer Beobachter« polemizira z nekaterimi švedskimi listi in pravi, da so si ti listi zadeli nalogo, očitno po nalogu Anglije, da skalijo odnose med Švedsko in Nemčijo. »Volkischer Beobachter« poudarja, da navajajo listi zmerom samo angleško nazi-ranje in angleške komentarje o raznih vprašanjih in sploh pri objavljanju svojih poročil. Nemški list misli, da hočejo dotični listi s takšnim pisanjem spraviti Švedsko v nemogočo avanturo. 1 Vojna v Afriki Medsebojni letalski napadi — Novi spopadi v Keniji Bolgarija in Nemčija Sofija, 10. okt. AA. (DNB) O priliki obiska bolgarskega ministra Bagrianova v Nemčiji piše bolgarski list »Mir«, da bo ta obisk pripomogel k še obsežneišemu gospodarskemu sodelovanju med Nemčijo in Bolgarijo. V zvezi s tem list omenja, da gre že zdai 68% vsega bolgarskega izvoza v Nemčijo. Nobena druga rešitev ne bi mogla nadomestiti tega. kar Nemčija nudi že dolgo vrsto let Bolgarski, namreč velik in stalen trg za nieno blago, trg na katerega lahko vedno računa in na katerega more zasnovati razvoi svoiega kmetijstva. Velik prekop v Rusiji Moskva, 10. okt. AA. (DNB). V kratkem bodo začeli graditi več novih prekopov, ki bodo vezali Volgo z Vzhodnim morjem. Jubilej medicinskega instituta v Moskvi Moskva, 10. okt. AA. (Tass.) Moskovski medicinski institut bo 12. oktobra slavil svojo 175 letnico. Ta znameniti zavod ima tudi svoio bolnišnico s 1800 pesteliami. V teku slovesnosti bosta člana akademije Abrikoskov in Burdenkov orisala histo-rijat zavoda. Pefainov proglas Program za duhovno in materialno obnovo Francije Vicny, i0. okt- Pr. (SDA) Maršal Petain je imel sinoči govor, ki so ga prenašale vse francoske radijske postaje. Uvodoma je opozoril na delo za obnovo Francje, ki ga je doslej opravila njegova vlada. Napovedal je, da bo te dni objavljena poslanica vsem Francozom, v kateri bo podrobno obeležen delovni program francoske vlade. Delo za obnovo se bo oslapjalo na naslednja načela: nacionalna zunanja politika, hierarhični upravni in notranjepolitčni sistem, koordinacija in kontrola vsega gospodarskega življenja ter trdna socialna organizacija vsega naroda. Prvo, kar je potrebno za obnovo Francije, je naglasil maršal Petain, je popolna sloga vsega francoskega naroda in edinost francoskega javnega mnenja. Zopetna otvoritev pariške borze Vichy, 10. okt. j. (Havas). Kakor poročajo pariški listi, bo 14. oktobra zopet pričela poslovati pariška borza, ki je bila vse od začetka nemške ofenzive proti Franciji zatvorjena. Na borzi pridejo najprvo v promet rente, zakladni boni ter državne obligacije. Weygand v Alžiru Vichy, 10. okt. j. (Havas) Kakor dozna-va list »Petit Dauphinois« je včeraj z le- talom prispel v Alžir general Wsygand, ki je bil nedavno imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih čet v Afriki. General Weygand je bil v Alžiru sprejet od generalnega guvernerja admirala Abriala ter od vrhovnega poveljnika alžirskih strelcev. Prostovoljska vojska Vichy, 10. okt. AA. (Havas) Izšel je nov zakon o vojaških-prostovoljcih. Po tem za~ konu se lahko vsak Francoz, ki je sposoben za vojsko in je star 18 let, sprejme v vojsko, če se obveže, da bo služil tri leta. Osebe,'ki še niso stare 20 let morajo pri vstopu v vojsko pokazati dovoljenje svojih staršev ali pa skrbnikov. Potopljena podmornica Vk-hy, 10. okt. AA. (Havas) Ministrstvo za vojno mornarico poroča, da že nekaj dni ni peročil o francoski podmornici »Ajax«. Poročila iz britanskih virov pravijo, da se je podmornica potopila in da se je vse njeno moštvo rešilo. Finančna kriza Pariza Pariz, 10. okt. AA. (DNB) Finančni pon-ložaj pariške mestne občine je resen. Država je bila občini dovolila kredit 600 milijonov frankov. Zaradi evakuacije so dohodki znatno padli, zaradi velike nezaposlenosti so pa izdatki hudo poskočili. Rim, 10. okt. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo naslednje 125. vojno poročilo: V severni Afrik' so sc-viažna letala bombardirala Tobruk. Bili so trije mrtvi in 6 ranjenih, gmotne škode jc bilo e malo. Protiletalsko topništvo vojne mornarice je sestrelilo neko >o/ražno letalo. V vzhodni Afriki so naši prednji oddelki nenadno napadli in pognali v beg sovražne prednje čete, na katere so naleteli pri Degloku v Keniji. Skupine naših letal je napadla področje okrog Kolobatia zapadno od Wahijra ter bombardirala sovražno vojaško taborišče. Druga skupina letal je uspešno bombardirala pristaniške naprave, skladišča in ladje v luki Adenu. Sovražna letala so bombardirala Keren, Buno, Dekamere, Guro in Mai Edago. Ni bilo ne škode ne žrtev. Napaden je bil tudi Asab, kjer sta bila dva mrtva in štirje ranjeni. Afrika postaja glavno bojišče Ciermont-Ferrand, 10. okt- A A. (Havas) »Figaro« prinaša članek Romierja, ki pravi, da se sme pričakovati, da bosta državi osi v kratkem izvedli odločilen napad na Veliko Britanijo. Romier misli, da je ta napad pričakovati v severovzhodni in vzhodni Afriki. Tudi »La Croix« misli, da je napad ciržav osi pričakovati v Afriki in da bo vojna v Egiptu stopila v odločilno faz». Istih misli je tudi »Action Francai-se«. Drugi listi pišejo, da se mora Francija čimbolj prilagoditi novim razmeram v Evropi, čeprav v škodo svoje politične in gospodarske neodvisnosti. Italijanske izgube Rim, 10. oktobra. AA. (DNB.) Glavni stan italijanske oborožene sile je danes objavil peti seznam izgub na zapadni fronti (v Alpah, op. ur.). Po tem seznamu je pet vojakov podleglo dobljenim ranam. V bojih v severni Afriki je meseca septembra padlo 136 častnikov in vojakov, 13 jih pogrešajo, ranjenih pa je bilo 380 častnikov in vojakov. Iz vrst italijanskih letalcev je bilo v septembru 27 mrtvih, 61 ranjenih, 77 pa jih pogrešajo. Izgube doma-činskih čet v severni Afriki so znašale v omenjenem mescu 209 mrtvih in 207 ranjenih. Kairo se ne evakuira Kairo, 10. okt AA. (Reuter) Pristojni krogi demantirajo glasove o izpraznitvi Kaira. Evakuacije ni. nasprotno se je nekaj ljudi, ki so v začetku vojne zapustili Kairo in Aleksandrijo, spet vrnilo. Sabotaža na Cipru Kim, 10. okt. AA. (DNB) Rimski listi poročajo, da je na otoku Cipru preteklo noč na zelo skrivnosten način zgorelo neko veliko podzemsko skladišče bencina. Isto noč je bomba razdejala najmodernejši, šele pred kratkim dosrraleni petrolejski ved za direktno oskrbo ladij. Za saboterji ni niti sledu. Straže so aretirali in jih izročili vojaškemu sodišču. Britanska policija zasleduje neko protibritansko organizacijo na Cipru in je razpisala nagrado 800 funtov za onega, ki bo odkril sled za voditeljem te organizacije. Gibraltar evakuiran Algeciras. io. okt. br. (DNB). V Gibraltar je sinoči prispel večii potniški parnik. na katerega se ie takoi vkrcalo nad 1000 žena in otrok. Ponoči je parnik spet zapustil gibraltar^ko luko. 2ene in otroci, ki so se z njim odpeljali, so bili poslednji evakuiranci iz Gibraltarja. Potopljena grška ladja Lizbona. 10. okt. AA. (Štefani). Izvedelo se je. da ie bil ob portugalski obali tc*r-pediran grški 8.000 tonski pamik »Anioni us Cantria«. Posadko so rešili. Mussolini na zboru mladine v Padovi Padova, 10. okt br. (Štefani) Z velikimi svečanostmi se je danes tu zaključil tako zvani pohod prostovoljne mladine, ki se ga je udeležilo več bataljonov fašistične mladinske organizacije. Marš se je pričel pred nekaj dnevi. Bataljoni so prehodili po 450 km. Vsi so se davi sešli v Padovi. Za to priliko so bile povabljene v Padovo tudi delegacije mladinskih organizacij prijateljskih narodov. V Padovo je prišlo nad 270 članov nemške narodnosocialistič-ne mladine, 180 Bolgarov, 120 Rumur.ov, 200 Spancev in 170 Madžarov. V Padovi se je poleg njih zbralo 22 bataljonov fašistične mladine, skupno okrog 24.000 mladeničev v starosti 18 do 22 let. Vsi so ! bili v polni bojni opremi. I K svečanosti je prišel tudi predsednik I vlade Mussolini v družbi generalnega taj-j nika fašistične stranke ministra Mutija. Fašistični paradi so nadalje prisostvovali veleposlaniki Nemčije. Španije in Japonske, poslaniki Rumunije, Bolgarije in Madžarske ter vojaški atašeji teh poslaništev. V mestu se je zbrala ogromna množica ljudstva. Ob 11.15 je prispel v Padovo Mussolini. ki se je z letalom pripeljal iz Rima. Najprej je obšel razvrščene oddelke fašistične mladine, nato pa s posebnega odra prisostvoval defileju, ki je trajal celo uro. Množice so mu ves čas prirejale navdušene ovacije. V komunikeju, ki je bil objavljen o tej manifestaciji, je bilo naglašeno, da je Mussolini s tem zaključil pregled italijanskih oboroženih sil na področju padske armijske oblasti. Vesel dogodek na italijanskem dvsru Rim, 10. okt. AA. (Štefani). Nj. kr. Vis. princesa Mafalda. žena princa Hessenske-ga. ie včerai rodila hčerko. Prince- a :n dete se počutita zelo dobro. Rimski odgovor Churcfci Kakšen Je bil položaj, ko je Italija stopila v vojno Rim, 10. okt. AA. (Štefani.) Včeraj je izšla prva številka lista »Agenzia Romana di Informazioni«, .ki izhaja v okviru agencije Štefani. V svoji prvi številki piše »Agenzia« med drugim tudi o Churchillo-vem govoru in pravi, da je angleški ministrski predsednik potvarjal dejstva, in to se mu ne more šteti v čast. Nato piše »Agenzia« o tem, da naj ti bila vojna morebiti io.ga aii pa celo zelo dolga, ln pravi, da je Churchill nenil, da lahko zopet govori o »bodočih dogodkih«, ki jih Mussolini ni predvidel. Ko je Italija napovedala vojno, je Francija že oila v agoniji, je dejal Churchill. Rabil je celo besede »udarec z nožem v hrbet«. Z drugimi besedami rečeno, je Churchill hotel poudariti, da je bil izvršen zločin nad mrtvim človekom. Dasi so dogodid, ki so v zvezi z italijanskim posegom v vojno, še tako blizu, teh Churchillovih besed ne morejo razumeti niti tisti Angleži, ki so že po tradiciji znani kot najbolj zaslepljeni, četudi bi ne bilo treba, pravi dalje Ust, vendar hočemo še enkrat opozoriti na stanje, kakršno je bilo, ko je Italija stopila v vojno proti Franciji in Veliki Britaniji. Francija v tistem trenutku še ni bila zlomljena, ampak je bila zapletena z vsemi svojimi silami v borbo. Na severu francoska armada še ni bila načeta in je bila pripravljena na borbo, angleška propaganda pa je Weygandovo črto proglašala za nepremagljivo. V sredini je bila še nedotaknjena Maginotova črta, na jugu pa so bile na Alpah utrdbe, ki so bile prvorazredne. V teh utrdbah so bile posadke še nedotaknjene. Dodati je treba, da je Italija v severni in vzhodni Afriki imela proti sebi ogromne sile, ki so jih podpirale francoske kolonialne čete od Tunisa do Džibuti-ja. Italija je morala računati z borbami med Italijo in Francijo na eni strani in na boje med Italijo in Anglijo na drugi strani in sicer na suhem, na morju In v zraku. Letalske bitke in bombardiranja so se raztezala od Ligurije do Bologne in od Korzike do Bizerte. že 21. so se začele borbe, ki so zavzele ogromna razmerja, ko se je začela slavna štiridnevna bitka na Alpah, kjer so italijanske čete dokazale izredno junaštvo. V prvih dneh junija v Italiji In v Angliji nikdo nI mogel predvideti hitrosti, s katero bo brez primere v zgodovini izsiljen zlom Francije. Vedelo se je za strašno moč nemških armad in za osebne odlike nemškega vojaka, toda nikdo ni mogel predpostavljati, da bo armada tretje republike, ki so jo v svetu označevali kot najpopolnejšo, položila orožje in da se bo v množicah in v milijonih predajala sovražniku. Ko je Italija stopila v vojno, je bila prepričana, da bo Francija premagana, vendar pa ni mislila, da bo poraz takšen ln da bo prišel tako hitro. Prav tako je bila Italija prepričana in je tudi sedaj mnenja, da bo Anglija doživela zlom in da bi se to uresničilo, Italija ne bo zmanjšala svojih naporov, prav tako pa ne bo štedila žrtev, ko se vojuje na strani Nemčije. »Agenzia« zaključuje: »Churchilla smo že prosili in sedaj ga tudi mi prosimo, da nam pove, ali veruje to, kar govori. Ali je res prepričan, da so angleške vojne sile, podprte od »svobodnih Francozov«, nepremagljive. če je o tem prepričan, tedaj bi lahko proglasil vstop Italije v vojno kot drzen, če pa tega sam ne verjame, o čemer govori, tedaj je že od začetka vojne verjel, da je njegova domovina izgubljena.« Nemci o C&urs&Iulovi izvolitvi Berlin, 10. okt. br. (DNB). Kar se tiče izvolitve angleškega ministrskega predsednika Churchilla za predsednika angleške konservativne stranke, pripominjajo v tukajšnjih krogih, da so angleški konservativci s tem potrdili, da so se za vse čase postavili proti Nemčiji, katero so v ostalem že od nekdaj sovražili. Angleška konservativna stranka očitno ni spoznala novega časa. marveč se je postavila na stran Churchilla, ki uničuje v resnici le sam angleški imperij. Danski parlament Kjobenhavn, 10. oktobra. AA. (DNB) Danes se je ponovno sestal danski parlament. Vlada bo predložila več zakonskih predlogov o podporah nezaposlenim delavcem. Švedski vojni proračun Stockholm, 10. oktobra. AA. (Reuter) Vojaški proračun za leto 1941-1942 določa kredite v višini 174 milijonov švedskih kron. Proračun mornarice je določen na 112 milijonov švedskih kron za tekoče finančno leto. Od tega pojde 41 milijonov kron za nove ladje in za nakup municije in vojnega materiala. Vlada je tudi zahtevala nove kredite za ustanovitev novega polka protiletalskega topništva v Stockholm u. Nagrade za prijave avtomobilskih prestopkov Beograd, 10. okt. AA. Naredba o omejitvi prometa motornih vozil doleča nagrade v višini ene tretjine odmerjene kazni za tiste, ki ovadiio prestopke. Nagrada bo izplačana, kakor hitro postane razsodba izvršna. Prestopke ie treba javiti pristojnim policijskim upravam ali pa splošnim upravnim oblastvom. Iz državne službe Beograd, 10. okt p. Premeščen je k pošti Ljubljana I. inšpektor Albert Sonč, doslej pri pošti Ljubljana II. — Za pomožnega davkarja k davčni upravi Beograd II. je premeščen Miloš Subic, doslej v Škofji Loki. Beograd, 10. okt. p. Premeščena sta uradnik našega poslaništva v Bernu Ciril Škerjanc h konzuatu v Celovcu, uradnik našega konzulata na Reki dr. Srdjan Gu-četič - Goče h konzulatu v Pečuju. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v zahodnih in severozahodnih krajih z možnostio nekoliko dežia. V ostalem delu države pretežno jasno. Ponekod jutranje megle. Toodota bo poskočila. a* i kraji in ljudje Sernsc f Celje. 10. oktobra. Iz Ljubljane ie davi nepričakovano prispela vest. da ie v lii.blianskem Leo išču po hudem trpljenju umrl znani celiski odvetnik ter sokoiski in kulturni de avec dr. Gvidon S črnec. Dr. Gvidon Sernec se ie redil 7 j nu-arja 1871) v Celi ; kot sin zasluže- e a narodnega borca dr. Josipa Se.ne a 2e ko'; dijak :n visokc-šo'.ec ie povsed k epkj uveljavil svojo nacionalno zavest Ob ko cj leta 1903. ie odprl lastno odvet iško pisarno v Ormožu Med svetovno vojno ie meral obleči vojaško suknjo in oditi na fronto. Po prevratu se ie naselil snet v Celiu in ie izvrševal odvetniški poklic skupai s svojim očetom, po očetovi smrti pa ie leta 1925. sam prevzel vodstvo odvetniške pisarne. Fokoini se ie kot odiečno nac;onaIen mož mnogo let z vso vnemo udeistvoval v sokolske m življenju. Leta 19'J9. je bil starosta Celjskega Soko'a in ie vcdil to organizacijo v dobi. ko so gradili S koi-ski dom v Gaberju. Bil ie tud; odbornik društva »Sokoiski dom«. Pred voino ie bil tudi nekai časa podstarosta Sloven ke sokolske zveze. Od leta 1920. do 1927 je sta ros to val celjski sokoiski župi in si pridobil nevenljivih zaslug za sokolsko stvar. Kot odličen pevec in glasbeno naobražen mož je sodeloval tudi pri Celjskem pevskem društvu ir. ie bil po prevratu tudi nekai let društveni predsednik. Pokojni se ie uveljavljal tudi na gospodarskem področju in ie do svoje smrti opravljal funkcijo podoredscclmka Celjske posoii1-nice d d. v Celju. Med prebivalstvom je bil splošno spoštovan. Dr. Gvidon Sernec zapušča vdevo gospo Marico, ki se požrtvovalno udejstvuje na dobrodelnem in nacionalnem oodrečju ter se je uveljavila tudi kot pisateljica, dalie sinova Zvonka. ki vodi v Celju vrtnarsko podjetje in Gvidona. ki je absol-viran pravnik, hčerki Ezo. ing. com.. soprogo veletrgovca g. Maira v Ljubljani, in Vlasto. Pokojnikovo truplo so prepeljali iz Ljubljane v Celje. Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti. Gregorčičeva ulica 1. na okoliško pokopališče. Dr. Gvidonu Semeeu bodi ohranjen časten spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Marija Vavrovska f V visoki starosti 95 let je umrla v Gornjem Logatcu gospa Marija Vavrovska, po rodu Šinkova. Spominjali smo se te mm .. . :: : ■y ■■ . ; is :•••*•:. "v : ssgg,v: mgM ipi H fi|L; odlične dame. ko ie 28. maja 1936 v širokem sorodstvenem krogu ugledne rodbine Puppisovih praznovala 901etnico. Puppiso-vim je bila najdražja teta. Bila ie zavedna Čehinja. v Sloveniji pa ie bivala že čez petdeset let in se ie seveda popolnoma poslovenila. Pokojni Vavrovskv je bil trgovec v Lomnicu na Češkem in nazadnje v Wei-tri na Nižjem Avstrijskem. Poročena je bila z njim le 13 let (1875 — 1886). Tri leta po ovdovel osti se ie preselila k svoji sestri Leopoldini, ženi pokojnega trgovca Karla Puppisa v Gornjem Logotcu. Pczneie ji ie sledila še tretja sestra Pavla. Gost a Marija ie obe preživela, umrli sta v častitljivi starosti nad 80 let. Skrbna teta je prevze'a vodstvo gospodinjstva in vzgojo družine. S svojim ttagim srcem si ie pridobila iskreno liubozen nečakov in nečakinj. Lastnih otrok ni zapustila. hčerka ji ie umrla v nežni starosti, sina Ivana ii ie vzela voina. nesreča njene domovine io ie morno potrla. Z doji čas ni imela nobenih stikov več s sorodniki na Češkem. Blago pokojnico bodo jutri, v soboto. ob 16. uri spremili k večnemu počitku. Lep ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Velik praznik ljubljanskih gasilcev V sofesto In nedeljo bodo slavili sedemdesetletnico Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto Ljubljana, 10. oktobra Svet preživlja težke čase vojne. V današnji vojni pa ne odločajo samo čete prve vojne linije, ne samo pehota, topništvo, tanki in letala, ampak odločilno posegajo v to gigantsko borbo tudi gasilci in njihovi pomočniki samaritani. Slovenski narod se je že davno zavedal, kolikšen je pomen gasilske organizacije na gospodarskem in narodnem področju, že pred 70 leti so človekoljubni Ljubljančani ustanovili eno izmed pivih gasilskih društev naše Slovenije, namreč Ljubljansko gasilsko društvo. Jubilej te človekoljubne in samaritanske službe do osebe in imetja svojega bližnjega je še posebno danes, ko preživljamo toliko gorja in nesreč, požarov in povodnji, pri katerih pomaga gasilstvo, tako važno, da je nujno potrebno, da posvetimo našim vrlim in vedno požrtvovalnim gasilcem ne samo spoštovanje in zaupanje, temveč tudi ljubezen in globoko hvaležnost. Leto 30. marca je poteklo 70 let, odkar ljubljansko gasilsko društvo, sedanja Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto. z osebnimi in gmotnimi žrtvami varuje življenje in imovino Ljubljančanov. Kaj pestro zgodovino ima društvo: vse od zaslužnega načeljevanja Frana Doberleta, ki ni mogel razumeti težnje članstva po slovenskem poveljevanju in je zaradi tega odstopil, preko skrajno delavnih in vedno požrtvovalnih voditeljev in prvakov ljubljanskega ga- silstva kakor načelnika Ludvika Striclja in spretnega organizatorja Fran Barleta pa vse do Josipa Turka, navdušenega pro-pagatorja gasilske ideje, so vsi ti zaslužni možje storili za našo slovensko prestolnico več ko svojo meščansko in gasilsko dolžnost. Zato so pa tako oni kakor tudi drugi zaslužni člani ljubljanskih gasilcev želi priznanje in pohvalo državnih oblastev kakor še posebno ljubljanskih županov. Prostovoljna ljubljanska gasilska četa stopa pred ljubljansko javnost z dostojno proslavo 701etnice svojega obstoja šele 12. in 13. oktobra, zakasnelo pa zaradi današnjih razmer, ki niso dovoljevale, da bi se bila svečanost vršila že 30. marca. Spored 701etnice objavljamo na drugem mestu. Tu naj dostavimo le še tole, prepričani, da izražamo čestitke vse ljubljanske javnosti: Prostovoljni ljubljanski gasilski četi želimo v njenem požrtvovalnem, obče koristnem in samaritanskem delu mnogo uspeha. Izrekamo ji v imenu vsega prebivalstva glavnega mesta naše Slovenije iskreno zahvalo za vse žrtve, ki so jih pokojni in živeči člani ljubljanskih gasilcev doprinesli v obvarovanju škode in nesreč naših someščanov. Naj bi ljubljanski gasilci še nadalje skrbeli za našo varnost pred ognjem, povodnjo in pred drugimi elementarnimi nesrečami. K redkemu jubileju toplo čestitamo in kličemo z Vami. naši dragi gasilci, vaš pozdrav: »Na pomoč!: Kam bodo letos romali purani? Vprašanje težkih milijonov za Hrvatsko Zagorje Zagreb. 10. oktobra. Razpravo o plemenu in vzgoji puranov v Hrvatskem Zagorju je v nemškem jeziku napisal g. Jurij Kodinetz. prejšnji upravitelj gospodarstva kaznilnice v Le-poglavi. zdai pa upravitelj gospodarstva kaznilnice v Sremski Mitrovici. Razprava je dobrodošla, ker se pravkar vodijo pogajanja z Nemčijo, da bi ta prevzela zagorske purane, ki so prejšnja leta romali v London. Izvoz puranov v Anglijo se je pričel 1891 iz Krapinskih Toplic in iz Zaboka. Sloves hrvatskih puranov je boli in bolj naraščal in dosegel prednost pred ostalimi. zlasti onimi iz Bosne. Izvoz puranov se prične vsako leto v oktobru n traia do pričetka januarja Največ puranov je namenjenih za božično pečenko, ki bo letos na angleških mizah izostala. Zaradi tega bodo hudo prizadeti tudi gojitelji puranov v Hrvatskem Zagorju. Treba ie vedeti. da je bdlo 1935. kakor pričuje državna statistika, izvoženih iz Jugoslavije 3,817.811 kg puranov, kar ie predstavljalo vrednost 42 miljonov din. Pretežna večina. nad 3,300.000 kg puranov, ie odroma-lo v Anglijo, nad četrt milijona kg pa v Nemčijo, ostanek v Avstrijo. Belgijo. Italijo. Švico in drugam po svetu V Zlatarju ie nekakšna puranska borza, sai samo iz tega okraja izvozijo letno blizu 43.000 puranjih kljunov Verietno se bo letos povišala množina izvoza v Nemč io in Italijo. Tu pridejo vpoštev samo mladi purani od 7 do 9 mescev. V Anglijo so izvažali zaklane purane, vendar ie kri morala ostati v životu, za ostale države pa je bilo treba klati purane tako. da ie kri iztekla. Do izvoza morajo biti zaklani purani shranjeni po hladilnicah pri temperaturi do —5° C in se prevažajo v posebnih. hlajenih vagonih. Kdaj se je puran udomačil v Jugoslaviji o tem ni zgodovinskih podatkov. Je po poreklu iz Amerike, kjer so živeli pradodje in prakokoške po ogromnih gozdovih c^r-žav Ohio. Kentuckv. Illinois in Ind ana. Tam iih imenuieio indijanske k-ko"i V Anglijo so prinesli prve purane 1524 za vlade Henrika VIII. Sest let pozneje so že gojili purane v Nemčiji. Franciji in Avstriji. V naše kraje so prinesli pu ane iz Italije. Literatura priča, da ie b;l prvi puran spečen v Hrvatskem Zagorju leta 1531. in so ga pojedli na sestanku zagor- skih vlastelinov. Pred 60 leti in še prej so hrvatski plemenitaši zlasti cenili fianco-ske purane, ki so črni in imaio slastno meso. Toda uvoz francoskih puranov ni mogel vplivati na zagorsko puran ie pleme. ki ie bilo že tedaj precej ustaljeno. Kmetje najbolj gojijo purane s črnkasto pepelkastim perjem in dobra gopodinia se od leta do leta izkaže z odlično rijo puranj ega rodu. Preden hudir žene polhe past Polšji lov in samostrine so bile že od nekdaj priljubljena in večkrat tudi prav koristna zabava dolenjskega kmetiča. Polhovka je bila v dobi kmečkih uporov znak upornika, pa tudi v poznejši dobi kaj priljubljeno pokrivalo v mrzli zimi, v sedanjem času pa spet dobiva svoj sloves, saj jo vidimo v zadnjem času prav pogosto na glavi ne le preprostega kmečkega očanca, temveč tudi na glavah mestne gospode. že slavni Valvazor je spoznal važnost m pomembnost polšjega lova, ki ga je v svojem velikem delu »Slava vojvodine Kranjske« podrobno opisal. Tudi naš Jurčič je popisal »Jesensko noč med slovenskimi polharji«. A kakor se vsaka stvar polagoma opušča tako tudi lov na polhe ni več tako razširjen kakor nekoč. Moderni čas in drugo življenje je zatrlo marsikatero lepo navado, tako je tudi lov na polhe postal že redek. So pa še med preprostim kmečkim ljudstvom možaki, ki jih ni dosti predrugačila nova moda in jim je ostal lov na polhe še vedno priljubljena, pa tudi koristna jesenska zabava. Lov na polhe se prične kmalu, ko dozori želod, gabrica in bukov žir. ki so priljubljena polšja hrana, čim bolje gozdno drevje obrodi, tem debelejši so polhi, ki se ponoči pridno pasejo po bukvah ln gabrih. Izvedeno oko veščega kmečkega očanca kmalu spozna, kje je dovolj pade ln kje bi najbolje kazalo za dober plen nastaviti pasti ali škatle, samostreline Imenovane. Ob lepih jesenskih večerih, ko zaide sonce, se odpravijo polharji na pot. V gozdu si izbero primeren kraj, kamor nanosi jo suhega dračja in vej, da zakurijo ogenj, ki jim naj razsvetljuje noč in v katerem pečejo krompir ali kostanj, da jim čas hitreje mine. Pasti razpostavijo po gozdnem drevju, bukvah to gabrih, potem ko jih na-mažejo s suhimi tepkami ali s čim drugim, kar privabi živalco, da pride v past, ki se hitro sproži. V noči gredo večkrat pogledat, ali se je že kaj ujelo, in vnovič nastavijo. To se godi do jutra, ko se prične svi-tati in odhite polhi v svoja skrivališča. Tedaj pospravijo svoje pasti in plen ter se odpravijo proti domu. Poljši lov se vrši večer za večerom do sv. Simona in Jude. Pozneje noben polhar, noče več polha, ker pravijo, da takrat »hudir žene polhe past«. — Lov na polhe je še udomačen med mnogimi našimi ljudmi, zlasti po kočevskih gozdovih, kjer je polhov še vedno v izobilju. Tudi Gorjanci so kaj priljubljeno polšje lovišče. Tod je še vedno dovolj spretnih lovcev, zlasti med starejšimi ljudmi, ki jim je polšji lov lepa jesenska zabava. Drzen vlom sredi Kranja Kranj. 10. oktobra V noči od torka na sredo ie bil izvršen v Kranju drzen vlom ki kaže. da so bili na delu poklicni vlomilci. Vlomfi so v uradne prostore »Kovine« na Vidovdanski cesti in navrtali blagajno, iz katere so potem odnesli okroe 25.000 dinarjev v gotovim. Tvrdka ima prostore v Majdičevi hiši poleg gimnazije. Pisarna tvrdke ie na dvorišču, ki je kroe in kros obd^n s 4 m visokim obzidjem. Nočni gostje so s sosednjega gimnazijskega dvorišča pristavili lestev in so po tem potu prišli na Maj-dičevo dvorišče. Tu so nato z vitrihom odprli vrata od pisarne ki imajo povsem Nj. Vel. kralj Peter IL v spremstvu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneževiča Pavla pri žalni svečanosti dne 9. oktobra na Oplencu običajno ključavnico. Tako so imeli p-ost dostop do železne blagajne, katero so navrtali s svinjsko nogo. V obliki trikota so izrezali zunanjo steno blasaine. pot-m oa še notranio. Iz blagajne so pobrali ves denar v bankovcih in kovancih skupaj okrog 25.000 din. Ravnali so drzno in hitro. Da so bili na delu strokovnjaki in pravdam tički. kaže to. da niso ous ili za seboj nikake sledi, niti prstnih odtisov. Po vlomu so odšli oo isti poti in so se za prehod čez zid poslužili lestve, katero so našli na Majdičevem dvorišču. Ko so zjutraj prišli uslužbenci v pisarniške p-o-store so našli odprta vrata in izprazni. no blagajno Edina sled. ki je o tala vidna, sta bili obe lestvi pri slo-j eni na obeh straneh zidu Šk^da ie krita z zavaroval-nino. Kranjska policija vodi vsestranske poizvedbe. Nered na cestah Vsakdanji vrvež vozačev in pešcev je poln nevarnosti zbili, koliko ie bilo v zadnjih letih na tej cesti zlomljenih in izvinjenih rek in nog. Jesenice. 10. oktobra. O stanju jeseniških cest in ulic smo že mnogo pisali. Temu že itak nevzdržnemu stanju pa se Dridružuie še brezobz rnost pešcev, kolesarjev in šoferjev, ki se v mnogih primerih ne drže cestno-policij-skih predpisov odnosno cestnega reda ki je na naših zelo prometnih cestah tako zelo potreben. Na jeseniških že itak redkih in ozkih pločnikih včasih stoji in se razgovana cel ograbek žena. ki se niti najmanj ne zmenijo za mimoidoče ki se morajo ce tnim klepetuljam umakniti s pločnika v cestno blato, ali pa celo pod kolo voz in pred avto. Po pločnikih se z roko ob roki sprehajajo zaljubljenci, katerim se m rajo umikati s pločnika na cesto mali otroci, stare žene in starčki. Večina pešcev se ne ozira ne na desno in ne na levo sk rai vsi hodijo po eni strani, dočim je hodnik na nasprotni strani ceste največkrat prazen. Najhuje oa ie v železniškem o drm kjer ie včasih tak vik krik in trušč kakor na fronti Otroci kričijo pijanci krulijo. vozovi drdraio po kockastih tleh in avtomobilisti hupajo. da gre ta trušč č'0-veku kar do kosti Ljudje se v več rnib urah preriva io po tem temnem labir ntu sem in tia. da je kar čudno da se v tem prometnem vozlu ne pripeti več nesreč Kadar so ceste na novo nasute ali preveč blatne, takrat vozijo kolesarji kar oo pločnikih, ne meneč se za pešce. ki se jim morajo umikati v cestno blato. Nekateri kolesarji smatrajo nekatere ceste in ulice za dirkališča. Posebno po strmi Prosvetni cesti vozijo navzdol kakor za stavo. Gorje priletnim in naglušnim ljudem če se zaleti vanje na tei strmini kak dirkač. Koliko ljudi so na tej cesti kolesarji že koliko bušk in oteklin so dobili pešci in kolesai ji. o tem ie bo je. da kronika molči. So tudi avtomobilisti in motocikiist;. ki se ne drže točno cestno-po i ijskih predpisov. Dopustna brzina motornih vozil skozi mesta znaša menda 15 km na uro. Toda mnogo iih ie. ki vozijo z brzino no 30. 40 in celo 60 km na uro Celo v cpil-danskih urah ko gredo množice delavcev v tovarno na delo in z dela vozijo nekateri z nezmanišano brzino skozi m ožice delavcev Pri tei hitrosti vozila d.igaio oblake cestnega prahu, ki ea morajo vsrkavati številni mimoidoči. V takih r^rr.e-rah ni čudno, da so avtomobilisti osovraženi med delovnim ljudstvom. V deževnih dneh so naše ceste /elo blatne Izmed vseh sta najbrli blatni Kralja Petra in Cojzova cesta. Pi obeh cestah gre dnevno nešteto nameščencev in delavcev v tovarno na delo a1 i v savsko cerkev k maši. Pa ti pri vozi z bliskovito naglico kak avto in cbrizga vse mim id^-če z blatom od nos do glave. Isto velia za tovorne avtomobile. Nekateri so tako visoko naloženi z zaboji, da se kar gugajo oo močno vzbočenih in vijugastih c^slah. Ce se na ozki cesti srečajo tovarn' avtomobil. kmetski z lesom virozo naloženi voz in kolesarji, je pešačenje po taki cesti kar smrtno nevarno Smrtna nesreča, ki je v minili zimi zahtevala življenje 20-letne mlad nke. ra: 'i bila v resen opomin vcem. ki lahk-miselno vozarijo ali p"ščMo vozove na ozkih in odprtih cestah. Pripominjamo, da se te vrstice ne tičejo vseh pešcev in vozačev. Priznavamo, da se večina koles r-iev in vozačev ravna po cestno policijskih predpisih in da so v manjšini oni. ki mislijo. da cestni predpisi zanje ne veljajo. Sijajna ruska muzikalna komedija v stilu nepozabnega »Pastirja K o s t j e« z isto LJUBO ORLOVO v vlosi- ~ 1811 režlser G. V. Aleksandrov in isti komponist Dunajevski. Last: Merkurfilm — Zagreb. Danes ob 16., 19. in 21. Včerajšnja premiera je navdušila vse navzoče! STALNO RAZPRODANE PREDSTAVE ! KINO MATICA, tel. 22-41 Volga, Volga Nova slovenska slovnica (Slovenska slovnica za 3. in 4. razred srednjih in sorodnih šol. Avtorji: Dr. A. Breznik, dr. A. Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. Mirko Rupel, Anton Sovre m Jakob Šolar. Ljubljana 1940. Založ. Slavistično društvo.) Ko sem 13. julija viclel napoved, da v kratkem izide ta priročnik, sem si rrJslil: s-Ubogi starši, znova trkamo na vašo dro-bižnico.« Po pregledovanju knjige pa sem z zadovoljstvom ugotovil, da so sestavijalci (1 inšpektor. 2 ravnatelja, 3 profesorji) podali snov res nazorno kakor nihče doslej v tej stroki. Denarna žrtev bo torej obiio poplačana z olajšavo, kakršno prinaša novi pripomoček učeči se mladini. Naj mi bo dovoljeno dodati tu pa tam kako podrobnost izvrstnemu učbeniku. Zabavno poglavje o soznačnicah (str. 9) se lahko še razširi, n. pr. gospoda, ne vem, ali poznate tega gospoda? — pijanec se zaveda (opoteka) in se tega ne zaveda, — odkar je kilo dobil, je eno kilo teže zgubil, — ta mož ne mara tuiih mož — siv las si je izpulil iz las — vrata je vrgel z vrata — kozarček izpije kozarček — odšel je na pot in je pot potil — na brvi je postžl in je posta! nezaupen — nekaj me v grlu davi, je rekel davi — kadar odbije sedem, lahko sedem — meč mu sega do meč — plava patrola plava (kino 1939) itd. Na takih primerih moremo ponazoriti različne poudarke. Vendar v podobne podrobnosti se ne spušča naša šesterica: grem pod l! p o stojim pod lipo se zdaj ne loči več (str. 23). Etimološke opazke niso nič manj mikavne: blato — Baltik, zdrav — drevo (neko koroško narečje ima »strav« po progresivnem priiikovanju), stati — steber, itd. Pri izposojenkah bo predavatelj utegnil še kaj pripomniti: goljuf je res iz romanskih govoric, a tja je zašel iz grščine (kelyphos), iz madžarščine vzeta soba je prišla tja od nas, a v zadnji postaji trčimo spet na grščino (typhos). Pri sklanji je n. pl. v rodilniku dobil končnik -ov: dna (dnov). Na Dolenjskem bi bilo: dan, kakor pravijo moji najožji rojaki: dance. Sestavljačem je bolj v ušesu gorenjščina: oknov, ali gradiščanščina: pi-sanjev, društvov. Obrazila (28) so me spomnila tožbe, ki jo je izrekel L. K. v »Jutru« 27. julija 1939: Težko je najti fem. za n a g e c. — V Ple-teršniku dobiš: nagulja, golica. Na str. 30. pripomnim, da »fotoaparat« lahko štejemo za tujko, kakor na primer (kromo)sfera, (Kale)megdan. Izraz mala hčerka (31) priča, da se je nekai omajalo v Breznikovi Slovenski slovnici IV. Na str. 34 omenim tvorbe: krompirjeva hvala, lipova pravda, orehov tat (F. Levstik), ajdovi mlatiči (Erjavec), po bliskovo mu sablja gre (nar. pesem). Tudi v sh. se množijo podobni zgledi: sunčev s.iaj, zala-zak, sunčeva svetlost, grmovo lišče, »Ven-čevi« čitaoci, Drinin tok, vladini brodovi, ladjino ime, zorin sjaj, ružino šibi je, loptin centar. zadrugina izdanja, šljivino cviječe, zemljina mapa, itd. Str. 35. naj prečita ljubljanski velesejmar, ki redno oglaša: vodotesen, plinotesen. namesto neprodušen, nepropusten, ali plino-držen! Reklo »varen pred ognjem« (35 in 158) budi v nas ugovor: zakaj ta predlog ni dober z glago'om istega korena ali istega pomena: sv. Marka varuje dom pred ognjem, drobna žabica hišo čuva nam pred tati (188)? Da je naša materinščina precej težka, razvidiš kar iz enega zgleda: upam si, upam se, upam, t. i. dr nem se (47). Velelnik primi iz prijemi (53), razloži Dolenjcu narečno obliko: priimi. Ob pojavu tcp'ti — toniti se domisliš glagola t6nkati (potopkaM. trepati. pikliati, tipkati, p otipava ti = Tip; f scherei treiben) in zavrneš sum o izposoditvi (tunken). Za Koš'i:Vovo zbirko En^gleiste Bildun?-en navedem r klenjati (odklepati, Kragelj, Kresnico, 89). Str 62 mi ie r>ckl'cala v zavpst izrek iz Novic 1899 (123): porušena Finska. Po nekem 3tav:zmu pa niše S 31. julija 1940: »Estonski, lstiški in litovski narod so se bor li zoper porušenje«. Trditev, da nedovršni sedanjik ne more izr-ž?ti bodočncsfi je ostala v drobno tiskani opomnu. Njei ugovaria stavek na str. 72.: »Ako ne vidim... ne bom včro-val«. Saj no namet: in P'etcr%nlku je videti najraiši nedo-ršn'k Prim. še nar. pesorr, o Ve ikem tednu: V n°dclV> stopim čez kamen in v roki svoji kri^ držim. — Danes in jutri s o So^ke maše, smo č:tali v S. 13. septembra 1940. — Drevi sem nazaj (T. Epih. J. 26. avgusta 1940V — Drugič se ravna m r>o tebi (Z Kveder. Cank. glasnik, juni« 1910) — Jeseni se vidimo, če ne bo voine. — Na svidenje jeseni, če takrat nimamo voine (S. 13. apr. 1939). Vsi jeziki katerih slovstvo nekoliko poznam, izražajo bodočnost s sedanjikom, prav za prav s kakim prislovom ali s primerno razpiredbo dejanj, n. or.: Cras čredo. hod!e nihil (M.Terentius Varro. 116 do 27. pred Kr.). Naslednic latinskega jezika prav tako. Sauer. Ttal. K.-Grammatik 1913: »In der p-evvShnVchen Snrache wird. wie im Deutschen, oft das Presente statt des F u tur o gebracht: Che diri il padre quando sente (= sentiržO ? La posta non viene che domani. Nadaljnje zglede imata Trabalza e Allodoli, La Grammatica deglTtaliani: Sedanjik se sme rabiti za bodočnik, kadar se pomen prihodnosti razbere iz celote: »Ballare non posso che ho nozze diman« (Carducci), Itd. O španščini trdita Bello & Cuervo v slovnici iz 1.1928, da tako izražanje daje živahnost in barvitost, a tudi gotovost bodočim stvarem: »E1 baile d a principio & las oeho«... »Ma-nana voy al campo.« Nadaljnje primere najdeš v Schillingu, Spanische Gram. 1894, zlasti za predlogi: Si no viene Felipe es porque no lo sabe. — V francoščini je v takem pogojniku sedanjik edino mogoč: Je viendrai vous voir, si je p u i s. V glavnem stavku s prislovom: H part 1'annče proehaine (H. Sensine, L'emploi des temps en fr., 1930). Za portugalščino uči G. Kor-dgien. Port. Gram. 1899, str. 301., da se kakor v nemščini često rabi sedanjik za bodočnik. — »Ve čtvrtek 15-čho bfezna k o n d se schfize v odborovčm domfe« sem slišal po radiu 14. marca 1939. — Breznik je že navedel precej domačih primerov take »napačne« rabe iz Stritarja, Erjavca, Mencingerja. Naj bi mlad slavist nabral še več gradiva tele vrste: Jutri vas čakam (2iS, 6. junija 1936, 358). Našel ga bo pri Zorcu, Dolenjcu Jurčičevega kova, ki se mu ne more očitati, da bi jezikovno plat jemal površno. Našel ga bo tudi drugod. In naposled bomo priznali, da se pravilno po naše reče: Jutri pišemo šolsko nalogo (in učenci mi bodo hvaležni, da sem jih reši! debele napake, ki so jo delali, jo delajo in jo bodo delali, dokler se ne razglasi za pravilnost). Sicer pa moram poudariti, da je pričujoča Izdaja precej odnehala glede raznih napak. Na str. 114. ali 143. bi kazalo krepko zavreči takele prav pogostne cvetke lz dnevnikov in radia: »Na Balkanu se ne sme ničesar zgoditi brez Italije (J. 3.febr. 1940). V pravnem stanju se glede lova ni ničesar spremenilo (SN 4. aprila 1939). O takih sklepih ni javnosti ničesar znano (Radio 11. aprila 1939). Ničesar mu ni znanega. — Povsod je treba: nič! Pogreško najdeš v Jurčičevem »Juriju Kozjaku«: ... ljudje, ki jih ne čaka drugega ko smrt (prav: drugo). Onikanje (115) za odsotne osebe je menda slovenska posebnost. Saj če O. Schro-der omenja pretirano vljudnost na temle stavku: des Herrn Hauptmanns Fuchs sind gesattelt, mu gre le za papirnati slog, ne pa za živo resničnost, kakršna je navada naših kmetov pri omenjanju častitljivih ljudi. Ta šega razodeva Slovence za najspoštljivejši narod na svetu. Dedek so pijani (M. Kajč, Odmevi od Mure). Manj znano pa je, da se čast izraža ne samo v povedku, marveč tudi v pristavku ali apo-ziciji: Kdor mi privede vas, žive ali mrtve (= živega ali mrtvega), Zoreč, Stiški tla-čan (104). Dalje v prilastku, vendar le v odvisnih sklonih: kapa naših očeta; srečal sem vaših starih očeta (mater). Kakor v ednini mora biti tukaj tožilnik enak rodilniku, kajpada le moški pridevnik. »V nikalnem stavku stoji predmet v rodilniku« (118). Ta izrek še ne opravičuje naslednje zveze: Brat me ne pusti niti trenutka samega (prav: trenutek, saj gre za prislovno določilo). Glede ominoz-nega nikalnega genetiva se je novotarsko izrazil bohemist Fr. Tršvnlček v »Prftom-nosti« (glej Prager Presse 28. sept. 1938). Zgledi, kakor: Lovec medveda streže, mačka na miš streže (153) mi vzbujajo vprašanje, ali ni morda po tem potu nastala zveza, doslej obsojena kot. germani-zem: čakati na koga (v rabi tudi med Srbi in Cehi). Skoraj vsak dan slišimo, včasih od lepo-aflovcev, nedomače rečenice: Nehaj va z mlatvo prazne slame! — Prenehal je z vasovanjem. — List bo nadaljeval z izhajanjem. — Oblasti so pričele s preganjanjem razSirjevalcev izmišljotin. — V takih stavkih mora največkrat stati nedoločnik: Oomaie vesti Predlog o šolskih kuhinja* Gospod urednik! V »Jutru« 8. oktobra smo brali zahtevo po Šolskih imhinjah in razmišljanje o gmotnih sredstvih, če bomo čakali na proračun in proračunsko leto, da se vnesejo take postavke, bo preteklo še mnogo časa in bo medtem krulilo marsikateremu šolarčku po želodčku. Dovolite tedaj, da napišem, v tej zadevi lastne izkušnje. Bilo je leta 1915. V mračnem jesenskem dnevu se počasi bliža zadnja ura pa se oglasi bleda deklica: »Ali bo kmalu konec pouka?« — »Zakaj vprašaš?« — »Bada bi šla domov, tako sem lačna!« — »Mi drugi smo tudi lačni!« se oglasi ves razred. Nu, in ta vzklik me je dovedel do premišljevanja, kako ustvariti, šolsko kuhinjo kar brez proračunske postavke. Napisala sem nabiralne pole in poslala otroke po vaneh naj nabirajo prispevke v denarju in pridelkih. Sama sem jim že prej s prijazno besedo u gladila pot pri znancih in drugih dobrotnikih. Nabrali smo toliko, da je šolska kuhinja uspevala vso zimo 1915/16. Na pomlad 1916 pa smo dobili brezplačno kos njive, naprosila sem brezplačno gnoj in tudi brezplačnega orača. Posadili smo krompir, fižol peteršilj, korenje, zelje. Sami z otroki smo delali na našem kosn, sami spravljali sadež v šolo. Pa nas je nekdo videl in rekel, da bodo krompir rekvirirali za vojake, še nikdar nisem bila tako huda ko takrat, postavila sem se po robu in že mislila, da me bodo spet zaprli kakor leta 1914. Nu, krompir je vendar ostal za šolsko kuhinjo v zimi 1916/17. Pojedli so ga otroci do zadnjega. Po slabi izkušnji s pridelki pa nisem več obdelovala njive. Nabirali smo poslej samo denar. »Papirja« je bilo dosti. Pa sem šla nad okrajnega prehranjevalnega komisarja. Nisem odnehala, dokler mi ni nakazal koruznega zdroba, sladkorja in masti. Zlasti mast in sladkor mu kar nista šla izpod rok. »Pa vendar ne mislite za otroke kuhati šmaren!« me je nahrulil. »Škodoval jim ne bi!« sem se mu odrezala. A dobila sem vendar karte za zahtevane količine. To je bilo leta 1917/18. Otroci so bili srečni, da so nekaj dobili in trgali so se za čast, kdo sme lonec izpraskati. Sedeli so pred našo hišo, vsak s svojo skledico v naročju, še danes mi je žal, da jih nismo fotografirali. Marsikateri mož ali žena me še danes prijazno ogovori spominjajoč se preprostega, a takrat tako slastnega obeda. Navedla sem tri možnosti za začetek šolske kuhinje ne glede na proračun in proračunsko leto. Samo malo volje je treba pa pojete! Stara učiteljica M. G. Pokončujte ŠKODLJIVCE IN BOLEZNI NA NJIVAH, V SADOVNJAKU, V KAŠCAH IN SHRAMBAH - SKLADIŠČIH, VSAKOVRSTNO GOLAZEN V HIŠAH, STANOVANJIH, NA VAŠIH OBLAČILIH, HIŠNO GOBO itd. izključno s preizkušenimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavlja: poobl. agr. ing. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Ljubljana, Wolfova ul. 3, tel. 34-73. -> Brezplačen od®top vojaške živine prebivalstvu. Ministrstvo vojske in mornarice je v »Službenih novinah« štev. 46-XII z dne 27. februarja 1940. na strani 249 do 254 objavilo pravilnik o nadaljnjem ravna- ' nju z živino in vozili, odkupljenimi za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornar' ce, kadar te živine in vozil ne potrebu je več. Ta pravilnik pravi, da se vsa živina, ki je vojska ne potrebuje več, odstopi brezplačno prebivalstvu. Da bi se moglo te v danem primeru izvesti in takoj odst riti osebam, ki se za to zanimajo, opozarjamo vse zainteresirance, da si v ta namen pravočasno preskrbe potrebne dokumente, ki so predpisani v čl. 9 navedenega pravilnika. Kraj in čas odstopa ter kakšna vrsta živine bo odstopljena prebivalstvu brezplačno, bo objavljeno kasneje. + Prodaja življenjskih potrebščin. Da bi se kupovanje življenjskih potrebščin nor-mr liziralo in da se nekateri ne bi zalagali na škodo splošnosti čez svojo redno porabo ter s tem odtegovali blago potrebam splošnega konzuma, je odredil ban dravske banovine, da morejo producenti in trgovci svojim strankam racionirati prodajo jj-uiga v količuiah, kakor to ustreza njih dosedanji potrebi, ki so jo krili pri produ-centu ali trgovcu. Tudi se racionira prodaja blaga konsumentom, ki niso stalni odjemalci producenta ali trgovca, in sicer primerno količinam, s katerim razpolaga producent aii trgovec, vpoštevaje pri tem dobo, v kateri bc mogel nabaviti novo blago. To ra-cioniranje se nanaša na vse predmete, ki spadajo ali bodo spadali pod kontrolo cen v smislu uredbe o kontroli cen. Trgovci pa ne smejo razširjati med nakupovalci vesti, da bo kakega blaga sploh zmanjkalo ali da se bc podražilo, ker bi jih s tem navajali k čezmernim nakupom. + V višjo pedagoško šolo v Zagrebu so sprejeti učitelji in učiteljice iz Slovenije: Ljudmila Glavnik s Cvena. Frančiška Opeka iz Ajdovca, Bogomila Hude iz Mirne peči, Antonija' žmitek iz Horjula, Alojzij Schubert iz Bučele vasi, Zorana Lampret iz Sv. Miklavža, Oskar Geist z Ojstrice, Stane Horvat iz Podgorja, Leopoldina Peč-nik s Homca, Avgust Kopriva s Polenšaka, Pavle šegula iz Sv. Marjete Danijel Pe-renič s Pristave, Elza Mittelhauer iz Ar-tič, Marija Gosar iz št. Vida, Josip Mihevc s Polja ob Sotli, Mila Koželj iz Krke, Alojzij Pihler od Sv. Urbana. Lidija Primožič iz št. Jerneja na Dolenjskem, Ivan Schwarz iz Razborja, Hilda Skaza iz Velike Nedelje, Viktor Mivšek iz št. Jošta, Branica Ljubič iz Mirne peči, Iva žmavec iz Lehne, Štefan švegel iz Rečice ob Savinji, Franc Hlupčič iz Št. Jurija ob Pesnici, Breda Gaber iz št. Jošta in Anton Zorko iz št. Ilja pod Tinjem. + Trgatev v Priekiji. v teh dneh, ko pridni trgači v Slovenskih goricah berejo grozdje in ko curlja mladi mošt v široke kadi, se bodo v Ljubljani živeči Prleki spomnili svojih domačih krajev. V soboto, 12. t. m. ob 20.30 prirede v ljubljanskem radiu »prleško bratvo«, folkloristično zanimivo prireditev, ki obnavlja trgatvene šege in navade. Besedilo za to prireditev je spisal književnik prof. L. Stanek in vpletel vanj vse znane stare pesmi, ki obujajo poezijo vinskih goric in nekdanjo vedro ve-selost trgatvenih dni. Besedilo je razdeljeno v osem prizorov, ki kažejo trgatveno življenje od jutra do poznega večera V porečju spisane vloge so prevzeli nekateri v Ljubljani živeči rojaki in rojakinje, ki jim bodo skušali dati kar največ krajevne barve in pristnega življenja. Slovenjegoriške rojake v širni domovini bo nedvomno zanimala ta izvirna prireditev, zato opozarjamo nanjo vse, ki imajo radijski aparat. + Novi grobovi. Včeraj popoldne je nastopil v Ljubljani, na Sv. Petra cesti 39, svojo zadnjo pot k Sv. Križu ugledni posestnik g. Adolf Hauptman. — V žičah pri Slovenskih Konjicah je umrla gospa Ana Nagodetova, uradnica Poštne hranilnice. Pokopali jo bodo jutri ob 10. — V Robu bodo danes ob 10. pokopali ugledno zasebnico gospo Marijo Možekovo, po rodu Krampeljevo. — V Ljubljani je umrl g. Drago P o 1 j a n e c, uradnik Hi-drografskega zavoda mornarice v Splitu. Pokopali ga bodo danes ob 16. na Žalah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prvi jugoslovenski jadralski miting bo v nedeljo v Skoplju, ko bodo krstili 12 jadralnih letal na letališču jadralne šole na Zečjem ridu. To bo velik letalski praznik Južne Srbije. Kumovali bodo predsednik vlade, vojni minister, minister za telesno vzgojo naroda, poveljnik našega vojnega letalstva in drugi ugledni možje. * P»licijo na Sušaku je prevzela banovina Hrvatska. Dosedanje izvrševalno osebje ostane v službi banovine, ostali uslužbenci pa bodo še nadalje na breme mestne občine. Banovina Hrvatska bo z novim proračunom od 1. januarja 1941 dalje prevzela tudi policijo v Osijeku, za katero država že 10 let ni prispevala potrebne podpore. + Letalo z ležečim pilotom. Originalna zamisel našega domačega konstruktorja letal je zbudila pozornost v vseh naših letalskih krogih. Prvič v zgodovini letalstva se je pri nas dvignilo letalo, ki ima po proračunu konstruktorja in raznih strokovnja- Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Ogl. reg S. br. 30474/35. , kov važne prednosti pred letalom, v katerem pilot sedi. G. Dragoljub Bešlin je ustvaril letalo z ležečim pilotom, preizkusil pa ga je pilot g. Miloš Aleksič. Ta izjavlja, da ležeče stanje ni neprirodno in tudi ne utrudljivo. Telo ima zadosti opornih točk in ležeče stanje omogoča pilotu, da bolje precenjuje položaj letala v zraku in da lažje ravna celotno napravo. Vsi dosedanji poleti so potrdili, da ima letalo z ležečim pilotom mnogo prednosti in da se bodo mladi piloti kmalu prav dobro znašli v takih letalih. + Predavanja v radiu o obrambi proti napadom iz zraka bodo tudi v tekoči zimski dobi sicer vsak mesec eno soboto od 18.40 do 19. ure. Uvodno predavanje bo v soboto 12. t. m. o temi »Letalska vojna in obramba v medsebojnem odnosu in razvoju«; naslednja predavanja bodo pod za-glavjem »Zaščita dece«, »O namenu in izvajanju zatemnitev«. »Kako se obranimo učinka vžigalnih bomb«, »Propaganda zaščitne službe« itd. * Uredbe v Židih veljajo tudi za banovino Hrvatsko. Zagrebške službene »Narodne Novine« so preteklo sredo objavile dve naredbi bana dr. šubašiča. s katerima se razširjajo na področje banovine Hrvatske uredba o vpisovanju židovskih dijakov na vseučilišča, visoke šole, višje srednje, učiteljske in druge strokovne šole ter uredba o izločitvi Židov iz veletrgovin z živili. * Najvišji policist Jugoslavije ne živi v Beogradu ali v Zagrebu, marveč v Bosanski Dubici. Ni najvišji po službi, pač pa po postavi, ker mu je pri roda dala z ras ti 2.05 m visoko. Piše se Stojan Cazim. Bil je pred vojno v Ameriki, kjer si je pridobil lepo premoženje. Med svetovno vojno je zbral prostovoljce in je prišel z njimi na solunsko fronto, kjer se je boril za svobodo in je bil ranjen. Po vojni se ni vrnil v Ameriko, marveč je ostal v svobodni državi, kjer pa si je komaj priboril službo občinskega stražnika s plačo nekaj stota-kov na mesec. + Po 41 letih se je vrnila v Mostar gospa Fata Gmanovičeva, sedaj ugledna gostilni-čarka gospa Darinka Prijateljeva iz Most pri Ljubljani. Poročali smo svoj čas o po-kretu, ki je nastal v Bosni, ko je Fata Omanovičeva izginila iz Mostarja. Njeni sorodniki so jo dolga leta iskali in ko so že mislili, da je mrtva, se je izkazalo, da je dobra gospodinja in gostilničarka v Ljubljani. Zadnji čas se je gospa Darinka odločila, da obišče svoj rodni kraj Kuti pri Mostar ju in ko se je po 41 letih sestala s svojo sestro Bego ter s svojima bratoma Hali-lom in Ramom, se je domala onesvestila. Okrog nje se je zbrala vsa vas. + Turščica, visoka 5.20 m. O zanimivem pojavu poročajo iz vasi Sikirevcev v Sre-mu. Na posestvu Mateja Zečeviča je zra-stla nenavadno visoka turščica. Stebelce, ki je preraslo druga, se je povzpelo kakor mlada jablana. Doseglo je višino 5.20 m. Na stebelcu sta bila dva koruzna stroka, katerih večji tehta 2.80 kg. Zečevič je ta izredni primerek shranil, da ga bo razstavil na kakšni kmetijski razstavi + V bolnišnico pa ne! V okolici Banjalu-ke je neki motociklist podrl 701etnega kmeta Pavla Miloševiča iz Goleša. Starec je obležal s precej hudimi poškodbami. Ko je prihitela policija z reševalnim vozom, da bi Miloševiča prepeljali v bolnišnico, se je krepki starec odločno uprl. Ne, v bolnišnico pa ne. Kadarkoli mu je doslej kaj nagajalo, se je sam pozdravil z domačimi zdravili pa si bo izcelil tudi te rane. Policija ga ni mogla prisiliti in Miloševič se je sam zavlekel v domačo vas. * Da ®e hrvatsKi narod v pogledu pismenosti dvigne na evropsko kulturno stopnjo, je Hrvatska seljačka stranka zapo-čela obsežen pokret po vsej banovini Hrvatski. Odkar je glavni tajnik HSS dr. Ju-raj Krnjevič izdal zadevno okrožnico, se vrstijo po vsej banovini Hrvatski sestanki pristašev HSS. na katerih sklepajo o poslednjih načrtih, kako naj se nepismenost zniža izpod 10 odstotkov. Zadnja tri leta so na področju banovine Hrvatske potrošili okrog 2 in pol milijona dinarjev za razširjenje pismenosti. Zdaj je za nabavo potrebnih učil treba zbrati najmanj še 1,600.000 din. Posebno pozornost je treba posvetiti hrvatskim ženam in dekletom. Na vasi je možen samo posamičen pouk, ker dekleta iznad 14 let in žene izpod 50 let ne gredo rade iz hiše v tečaj, starši in možje pa pouka v domači hiši ne branijo. Te dni izide knjiga z naslovom »Pokret za pismenost 1937-39«. Namen te knjige je, prikazati v kolikšni meri so posamezniki, tvrdke, industrije, banke, organizacije in zavodi gmotno podprli pokret za pismenost. Ta knjiga bo spričevalo onim, ki so izvršili svojo dolžnost in pobuda tistim, ki GEIONIMO DANES ob 16. uri PREMIERA Močno filmsko delo o mladem Indijancu, ki je bil strah in trepet belili ljudi. Film o veliki ljubezni mlade dvojice iz najburnejšiii časov podjai mijenja indijanskih plemen. — V gl. vlogah: PRESTON FOSTER, ELLEN DREW in indijanski poglavar THUNDER CLOUD. KINO SLOGA, tel. 27-30 Oblasti so pričele preganjati. — Tudi predmet v tožilniku: Gandhi naj preneha gladovno stavko. — Ali prislov: List bo še dalje izhajal. — Prav pa se glasi predlog pri nasprotju dveh dejanj: Pouk smo začeli z matematiko in ga končali s telovadbo. Ta stavek sodi na str. 158. Str. 184 omenja Corneillove tragedije (kornejeve), Lesageov značajski lorr.an (lesažov) inDefoejevega Robinzona Crusoeja poleg p. Merimeja. Kdo si bo trajno zapomnil, da Marimee izgub. svoj e, Defoe in Crusoe pa ne, ali da j vpliva na izreko, ž pa ne? (184) Prav tako boš urno pozabil, da se zahteva: le-ta novica, tele novice ali ka-li. Na splošno povedano: poglavje o glagolu je kaj zanimivo. Prekaša pa ga morda še sklepni odstavek »Barbarizmi«. Vsak pisatelj naj bi ta zaključek parkrat preči-tal. Tega ni napravil neki poročevalec, ki se je v priporočilnih vrstah o naši knjigi na kupa trikrat »ubarbariziral«. Sicer pa meram ugotoviti, da te 5 krat SP pusti na cedilu (prisotnost duha: prisebnost, utrditi: dognati, nadoknaditi: pristoritl, prilike: razmere, neobhoden: nujen). Seveda pa bo težko občinstvu dopovedati, da je »lava« kiedenca. čeprav živi beseda drugod po slovanskem svetu, v Bohinju pa kot »leva«. Tudi niso vsi barbarizmi enako zoprni: fantu so se podale sinje oči — je kar dobro po Breznikovi slovnici IH (IV. izdajo mi je nekdo ukradel poleg 10 drugih knjig!). Misleč na Rensijevo svarilo glede pregnanega jezikovnega purizma moram reči, da gredo nekateri predaleč, tako tednik Slovenija«, kjer 16. IX. 1938. zameta dosti udomačenih izrazov: temnica (ječa), težkoča, učbenik, viden, vrednotiti, zaključek, zahtevati, zanimiv, znak, zločin itd. A. Debeljak Zapiski PREDAVANJE UNIV. PROF. DR. B. ZARNIKA Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani sta dala dober vzgled, ka. ko je tivoa v teh časih združevati kulturno delo :'r. osredotočevati energije, ki se pri nas za tako delo včasi kar potratno trosijo. Prirodoslovno društvo se je namreč sporazumelo z Ljudsko univerzo, da bo poslej prirejalo svoja poljudna predavanja pod njenim okriljem. Prvo tako predavanje je bilo v sredo zvečer, ko je pred številnim občinstvom v maii Filharmonični dvorani nastopil znani biolog, profesor medicinske fakultete v Zagrebu dr. Boris Zarnik. Predavatelj je govoril o eni svojih posebno priljubljenih tem: o dednosti. Na dolgi vrsti izbranih ilustrativnih primerov je pokazal, kako moderna biologija obravnava enega najusodnejših problemov človeškega življenja: dedovanja telesnih in duševnih lastnosti. Predavatelj je prepričevalno dokazoval, da variacije niso dedne, marveč da je dedna samo reakcijska norma, ki jo je razložil na celi vrsti primerov. Razgledani in učeni predavatelj je navajal poslušalce k razločevanju fenotipa in genotipa, potem ko jih je seznanil z osnovnimi pojmi o kromozonih ln o nositeljih posameznih dednih lastnosti, genih, navajajoč pri tem najnovejše izsledke bioloških raziskavanj. Predavatelj je zgradil svoja vseskozi zanimiva in poučna izvajanja na dokazovanju teze, da pridobljene lastnosti niso dedne in da so razne variacije samo minljiv vpliv okolja. Dedna je potemtakem samo takozvana plodna draga, ki jo je vsak posameznik prejel od svojih staršev kot dedščino neznane preteklosti in ki jo izroča svojim potomcem kot nadaljno dedščino za neznano bodočnost. Kvaliteta te dedne snovi, ki se v koncepciji novega bitja združuje z dedno snovjo drugega spola, je v veliki meri odločilna za usodo vsakega človeškega bitja. Ta del svojih izvajanj je predavatelj ilustriral z rodovniki nekaterih rodbin, ki kažejo naraščajoč minus ali naraščajoč plus v dedovanju duševnih in karakternih lastnosti. Posebno zanimiva so bila predavateljeva izvajanja o dednih pojavih pri dvojčkih. Skoraj poldrugourna izvajanja prof. dr. | Zamika so vzbujala napeto pozornost številnega občinstva, ki je želelo, da bi še j večkrat slišalo predavanja iz te panoge biološke vede. Predavanje je torej doseglo popoln uspeh. Predavatelja je pozdravil in prireditev otvoril predsednik Prirodoslov-nega društva univ. prof. dr. A. Košir. Celjska številka Planinskega vestnika. Planinski vestnik je v zadnjem času že nekajkrat presenetil prijatelje alpinistične literature s posebnimi številkami, ki so posvečene posameznim planinskim krajem ali večjim turističnim uspehom našdh alpinističnih prvakov. Pravkar izišla 10. številka »Planinskega vestnika« je posvečena Celju. Uvodno besedo je spisal dr. Milko Hrašovec. prof. Janko Orožen je prispeval oris zgodovine Savinjske podružnice SPD, dr. Fran Tominšek pa obuja v članku »Probud« nekatere zanimivosti iz svojih bogatih planinskih spominov. Branko Zem-ljič razpravlja o prirodnem bogastvu Savinjskega gorskega kota, Fran Tiller piše o Kocbekovi dobi v delovanju Savinjske podružnice, Valentin Stante pa o narodnem parku »Okrešelj«. Slavko Peršič pripoveduje o prazniku pod Ojstrico v nekdanjih časih, A. Kopinšek prikazuje novo, tako zvano Kopinškovo pot na Ojstrico, ki je bila 1. septembra t. 1. slovesno otvorje-na, Josip Wester pa takoj pripoveduje o svojem izletu na Ojstrico po novi poti. Prizadevni urednik »Planinskega vestnika« dr. Josip Tominšek je prispeval v članku »Iz kronike zadnjega poistoletja« svoje spomine na planinske stike s Savinjskimi Planinami, številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo krajše vesti iz peresa dr. M. Hralovca in dr. J. Tominška. Kakor čitamo v opombi ob koncu številke, bo prihodnja dvojna številka Planinskega vestnika priobčila splošno kazalo k planinskemu vestniku od prvega do štiridesetega letnika. To kazalo, ki naj pokaže, kakšno in koliko dela vsebuje štirideset letnikov glasila naših planincev, je sestavil inšpektor Josip W e s t e r. Ta novi bibliografski prispevek je treba glede na važnost »Planinskega vestnika« samo pozdraviti. morajo svojo dolžnost še izpolniti. Knjiga bo pokazala, da je pokret za širjenje pismenosti zajel vse kraje, koder žive Hrvati. * Večerni trgovski tečaj. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje itd. Prijave se sprejemajo vsak dan. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Informacije, prospekte daje trgovsko uči-lišče Chrisiofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. (telefon 43-82). * Nemščina, italijanščina in drugi tuji jeziki. Dnevni in večerni tečaji se pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15. Izbira predmetov poljubna. Posebni strojepisni tečaji Informacije pri ravnateljstvu. (—) * Pogoni na divje svinje. G. Putre Ivan, posestnik, lovski zakupnik iz Turkove drage štev. 4. in vodja oblastveno odrejenih gonj na divje svinje, je določil naslednje čase in kraje sestankov lovcev in gonjačev: v nedeljo, 13. oktobra, v vasi Remergrun-du pri Knežji lipi pri cerkvi ob 8. uri zjutraj. V nedeljo, 20. oktobra, v vasi škrilju pri cerkvi ob 10. uri zjutraj. Dostop iz vasi štalcerjev. V nedeljo, 27. oktobra, spet v vasi Remergrundu pri Knežji lipi pri cerkvi ob 8. uri zjutraj. * Živmskj in kramar«ki »ejem na Veseli gori pri Št. Rupertu, ki pade na nedeljo 27. t. m., bo letos dan prej, v soboto 26. oktobra 1940. Vabimo vse kupce in prodajalce. da se sejma številno udeleže, ker so pripravljeni za živino številni kupci. — Občinska uprava. * Strašna smrt pod lokomotivo. Mladi železničar Vlajko Arandjelovič je bil nedavno premeščen iz Sremske Kamenice v Indjijo. V prostem času je šel v bližnjo vas nakupit živila in se je s polno košaro vračal po progi domov. Veter je vlekel za hrbtom in tako Vlajko ni čul vlaka, ki se mu je bližal od zadaj. Lokomotiva je pre-gazila mladega železničarja in ga strahovito razmesarila, * Ljubezen do poročenih žena lahko rodi mnogo nevšečnosti. O tem zlasti priča razburljiv dogodek, ki se je primeril v torek zvečer v Osijeku in so prizadete kar tri osebe. V šumadinski ulici je stanovala Jerica Crnojlovičeva. čeprav je poročena, se je vanjo smrtno zaljubil 331etni posestnik Anton Ripold iz Vukovara. Nagovarjal jo je, naj zapusti moža in se preseli k njemu. Ta večer je spet prišel k njej in jo nagovarjal. Ko pa je bil ves trud zaman, je besen zarinil Jerici nož v prsi. Na pomoč je prihitel stražnik Mile Banjanin, kateremu pa se je Ripold z okrvavljenim nožem postavil po robu in ga udaril v levo pleče. V smrtni nevarnosti je Milan Banjanin potegnil samokres in zadel Ripolda v srčno stran. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnišnico. Stanje Antona Ripolda je najbolj nevarno. * Razdejano družinsko srečo je našel Vladimir Borjanič iz vasi Bektereža v Slavoniji, ko se je po 8 letih trdega dela v Ameriki vrnil v domači kraj. Njegova žena Marija in hči Anka se ga nista nadejali, žena se v osmih letih ni obnašala najspo-dobneje, hči je rodila nekaj nezakonskih otrok. Nastal je pekel v družini. Razočarani mož se je vdal pijači, žena in hčerka pa sta ga venomer tožarili pri sodišču. Letošnje poletje nekoč, ko so bili vsi na delu, je ponižani in zapiti Borjanič varoval vnuka Marka, nezakonskega otroka svoje hčerke. A da bi zaslužil kak dinar, je še sam stopil k sosedu pomagat pri mlatilnici. Ko se je otrokova mati opoldne vrnila domov, je našla otroka mrtvega. Mati in hči sta nato obtožili Vladimirja, da je otroka zadavil. Te dni je bila razprava pred velikim senatom v Slavonski Požegi. Priče so sko-migovale z nameni, nihče ni mogel povedati kaj določnega, bila so sama ugibanja. Zaradi pomanjkanja dokazov je sodišče oprostilo Vladimirja krivde in kazni. Doma mu ni obstanka. Razočaranemu, zapitemu človeku je odprta samo cesta. Iz Ljubljane u— Proslava 70Ietnice obstoja Prostovoljne gasilske čete Ljubljana mesto. Ljubljanski gasilci so že spomladi dosegli TOlet-nice obstoja svojega društva. Težavne razmere pa takrat niso dopuščale proslave v večjem obsegu. Zato se je upravni odbor Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto odločil, da proslavo 701etnice odloži na poznejši čas. To se bo zgodilo 12. in 13. oktobra t. 1. Spored proslave je: sobota: zvečer ob 20. slavnostna seja upravnega odbora; nedelja: ob 9. sv. maša pri sv. Florijanu za umrle člane, ob 10. pred Mestnim domom odkritje spominske plošče v gasilski službi ponesrečenim četnim članom. Po odkritju spominske plošče bo izredna slavnostna skupščina v veliki dvorani Mestnega doma, nato poklonitev umrlim gasilcem na pokopališču pri Sv. Križu. Opozarjamo naše občinstvo na to proslavo in pozivamo vse prebivalstvo Ljubljane, da s svojo prisotnostjo na proslavi izreče zahvalo našim požrtvovalnim gasilcem za vse njihove napore, trud in žrtve, ki jih doprinašajo našemu prebivalstvu tako v mestu kakor v okolici. Obenem opozarjamo občinstvo na loterijo, ki jo priredi Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto in priporočamo, da Ljubljančani v čim večjem številu kupujejo srečke, saj s tem pomagajo nabavljati prepotrebno moderno orodje, ki je danes res orožje proti nevarnemu sovražniku, ogražajočemu naša imetja in življenje. Ne dvomimo, da se bodo Ljubljančani v kar največjem številu odzvali vabilu gasilcev. u— Dimnikarski pomočniki so zborovali. V nedelio ie bil 19. redni letni občni j zbor organizacije dimnikarskih pomočnikov. katere delokrog obsega vso Slovenijo. Na zboru, ki je bil zelo dobro obiskan in so se ga udeležili dimnikarski pomočniki iz Ljubljane. Maribora. Celja, z Gorenjskega in Dolenjskega, so bili sprejeti važni sklepi za ureditev službenega razmerja in plač s »osebno kolektivno pogodbo. ki nai velia za vso dravsko banovino. Enako se ie razpravljalo o potrebi nove določitve dimnikarskih ametalnh okolišev. Iz soglasno spre i e te resolucije objavljamo važnejše sklepe: Službeno razmerje še ni urejeno s kolektivno pogodbo , in veliko število pomočnikov ne prejema niti določene minimalne mezde. Že več let se odlaga določitev dimnikarskih ome-talnih okolišev, ki je zlasti v Ljubljani. Mariboru in Celiu zaradi velikega prirast- j ka novih hiš in industrije nujno potrebna, j Nai se vendar postopno osamosvojijo tudi I mlajše moči! Pomočniki zatorei želijo kor-iektivno pogodbo aii zaCascio vsaj minimalne mezde ter določitev novih okolišev z doiicsnostio od 75.000 do 90.000 din letno. Nova območia nai se podelijo le po javnem razpisu; vsakih pet let nai se območja v vseh velikih krajih nanovo določijo. Vsi pomočniki v Sloveniji nai takoj pristopiio v svojo strokovno organizacijo. u— Skladatelj Josip Pavčič je praznoval mesca julija t. L 70 letnico svojega ga rojstva. Pavčič je poznan kot izvrsten klavirski pedagog, velike zasluge pa si je pridobil tudi za našo glasbeno literaturo. Napisal je celo vrsto sijajnih samospevov s spremi j evan jem klavirja, dalje različne moške in mešane zbore, več cerkvenih skladb, veliko zaslugo pa si je pridobil za koncertno prireditev naše slovenske narodne pesmi. Važna so njegova dela pedagoškega značaja in učni pripomočki za klavir, izmed katerih je najbolj znan njegov Klavirski album, ki je doživel toliko izdaj in tako častno število naklade, kakor nobena druga naša glasbena edicija. V počastitev njegove 70 letnice bo priredila Glasbena Matica ljubljanska v petek dne 18. t. m. v veliki Filharmonični dvorani Pavčičev večer z najodličnejšimi sodelavci. Podrobnosti prinesemo. Vstopnice bodo od sobote dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Kontrola nad cenami usnja vseh vrst. Ministrstvo za trgovino in industrijo ter ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo uredbo o kontroli cen usnja vseh vrst. V smislu čl. 2. uredbe o kontroli cen morajo vsi proizvajalci usnja in vse trgovine z usnjem na debelo zaprositi za ouobritev prodajnih cen na debelo pri referatu za kontrolo cen pri kr. banski upravi v Ljubljani. Oblast bo strogo nadzirala trgovine z usnjem in usnjenimi izdelki (čevlji), da se prepreči prodaja po višjih cenah, kakor so označene na blagu v izložbah. in j>o cenah, ki bi prekoračile dopustni trgovski zaslužek v smislu uredbe o pobijanju draginje in uredbe o kontroli prodaje na drobno. Kršitve se bodo kaznovale kar najstrožje. u— Prijavljenje primerov brezvestne špekulacije. Dogajajo se primeri, da obrtniki raznih strok in pa trgovci prodajajo kupcem blago, ki ne ustreza zahtevani teži aii količini glede na maksimalne cene ali ki je slabše kvalitete. Zato opozarja mestno poglavarstvo občinstvo, naj vse primere, v katerih gre ah za navijanje cen ali pa za brezvestno špekulacijo, nemudoma osebno, ustno ali pismeno javi mestnemu uradu za aprovizacijo in pobijanje draginje. ki se nahaja v Mahrovi hiši na Krekovem trgu štev. 10/L, ali pa neposredno upravi policije v Ljubljani. u— Drevi ob 20. uri začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Novinci, dame in gospodje se še sprejemajo. Štu-denti(-nje) imajo proti legitimiranju popust. (—-) U— Potek, sobota, nedelja v gostilni pri »Mescu« na Viču — koline. (—) u— Nemška stenografija. Dnevni in večerni tečaji pričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15. Posebni strojepisni tečaji! Informacije pri ravnateljstvu. u— V nedeljo s PUTNIKOM na Ku-rešček! (—) u— Htarokatoliški župni urad v Ljubljani obvešča vse člane in prijatelje, da bo pogreb za pokojnim, zavednim in agiinim članom narodne cerkve g. Dragotinom Poljancem. uradnikom Hidrografskega instituta mornarice, danes ob 4. popoldne z Zal iz kapele sv. Petra, k Sv. Križu. K čim številnejši udeležbi se vabiio vsi člani in prijatelji, da izkaže i o pokojnemu bratu Dosledni o čast. ki se nikoli in nikjer, w tudi ne v verskih stvareh ni sramoval svoie slovanske pripadnosti. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval neimenovan dobrotnik v počastitev spomina svojega blagopokojnega prijatelja Karla Valaška 100 din, g. prof. Simon Mitač z mariborskimi uči-teljiščnlki ob priliki hospitacije v gluho-nemnicl pa tudi 100 din. Vsem prisrčna hvala! u— Francoski institut sporoča, da so se pričeli francoski tečaji za odrasle kakor prejšnja leta na moškem učiteljišču v Ljubliani in da se istotam še nadalie sprejemajo prijave za vpis. Ukovina .ie mesečno 20 din. Podrobnosti na uradni deski moškega učiteljišča. u— Lastniki motornih vozil, ki smejo uporabijati svoja vozila po čl. 2 naredbe štev. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili tudi v času, ko je sicer promet z motornimi vozili prepovedan, se pozivajo, da ss zglasijo dne 13. in 14. t. m. med uradnimi ur?-mi r.a upravi policije, soba štev. 23/III, zaradi prevzema začasnega potrdila o upravičenosti uporabe vozila. u— Pevke in pevce, ki so nastopili pri odkritju kraljevega spomenika, vabimo, da se udelrže drevi ob pol sedmih v veliki dvorani Lfniona kratke vaje in nastopa za zvočni posnetek. Uprava Hubadove župe. u— Plesne vaje S. K. Svobode se vrše vsako soboto ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. (—) u— Žrtve nesreč. Z vlakom so pripeljali iz Logstca 171etnega delavca Vinka Lan-gareta, ki se je pri delu v kamnolomu močno ponesrečil. Stisnil ga je zvrhan voziček gramoza in mu prizadejal težke notranje poškodbe. Reševalci so ga s kolodvora odbijali v splošno bolnišnico. V bolnišnico so pripeljali tudi 271etnega strojnika Stanka Brezigatja z Jesenic, ki ga je para iz lokomotive občutno oparila po rokah. Marija Mohoričev.a, hiralka iz Mengša, je pri obiranju kostanja padla z visoke veje ter si nalomila hrbtenico. Iz Novega mesta n— Slabo vreme onemogoča trgatev in »etev. Pardnevno deževje je močno zadržalo na£e poljedelce, da niso moglJ požetl ajde, kakor niso mogli pospraviti koruze in cstalVh pridelkov. Po vinogradih pa se ni moglu izvršiti trgatev povsem pičlega letošnjega pridelka. Slabo vreme zadržuje ljudi, da ne morejo obdelati njiv in po_ sejati oZhnine. Postani in ostani čtan Vodnikove družbel Poškodovan original 4 X -^niltt cLJ. LUCija V L~ - - Celju. Ogenj se je hitro širil in kmalu se je vnela tudi streha stanovanjske hiše. Sosedi so k sreči opazili ogenj in zbudili stanovalce v hiši, na kateri je že gorela streha. Baraka, v kateri so bila spravljena drva in drugi predmeti, je skoraj docela pogrela, domačim pa se je posrečilo pogasiti ogenj na hišni strehi in rešiti poslopje. škoda znaša okrog 5.000 din. Požar so povzročile iskre, ki jih je veter zanesel na barako s kupa zgorele žagovine, ki so jo bili zvečer zanesli iz peči v hiši na tla blizu barake. e— Velik požar v Trnovljah pri Celju. Včeraj okrog 9. dopoldne se je v Trnovljah 92 pri Celju vnelo gospodarsko poslopje železničarja Cirila Božuna. Božun je stanoval s svojo rodbino v prvem nadstropju gospodarskega poslopja, kjer si je bil uredil stanovanje. Ogenj je nastal v kuhinji, najbrž zaradi slabega dimnika. Plameni so kmalu zajeli vse ostrešje. Na kraj požara so hitro prispeli gasilci iz Celja in Trnovelj. Gasilcem se je posrečilo rešiti iz gorečega stanovanja pohištvo in obleko ter gotovino v znesku 30.000 din, ki je bila shranjena v miznici. Domačini so že prej spravili živino iz hleva na varno, gasilci pa so še re-alli zaiogo žita in nekaj gospodarskega orodja. Požrtvovalnim gasilcem je uspelo ogenj pogasiti in rešiti spodnji del poslopja, ostrešje s stanovanjem vred pa je postalo žrtev požara. Zgorela je tudi zaloga sena in sLamoreznica. Do 13. je bil ogenj pogašen. škoda znaša okrog 100.000 din in je delno krita z zavarovalnino. Iz Marlfesffa a— Spominska svečanost v sredo zvečer v Sokolskem domu je bila po svoji dosto-janstvenosti in obisku nedvomno ena izmed najlepših. Prisostvovalo je izredno veliko število članov oficirskega zbora, mariborskih odličnikov in sokolske mladine. Prostrana dvorana je bila v črnem, sredi odra pa je stal na visokem podstavku bronasti kip kralja Aleksandra, okrašen s cvetjem in zelenjem, nad njim državni grb, ovit s črnim florom. Pred kipom so se razvrstila zastopstva sokolskih društev s prapori, da je tribuna tvorila zaokroženo celoto. Pevsko društvo pod vodstvom g. prof. U. Vrabca je odpelo »Večnaja ti pamjat... «, nakar je članica Narodnega gledališča gdč. Elvira Kraljeva zanosno in s toplim občutkom deklamirala priložnostno pesnitev. Po nadaljnjem pevskem vložku je imel sokolski prosvetar br. dr. Igor Rosina spominski govor, v katerega je nanizal nekaj spominov na kralja Mučenika. a— Sresko učiteljsko društvo Maribor levi breg bo imelo svoi redni letni občni zbor v soboto 12. t. m. ob pol 10. v krče-vinski šoli. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev o lanskoletnem delovanju, pregled obračuna, obravnava proračun in delovnega načrta aa bodoče leto ter volitev skupščinskih delttgatov in društvenega razsodišča. a— S trgatvijo so ponekod že pričeli, zlasti v ptujskem okolišu. Obiast je sicer odredila 15. oktober za pričetek trgatve, vendar pa so nekateri vinogradniki v skrbeh za pridelek pe-b-ireu s trgatvijo. Portugalka je por^rkod že vsa v kleteh, prodajajo jo liter po 6 do 8 din, ostale vrste vina pa po 9 do 12 din. a— Poroka. Tovarnar Ivan Rajhman se je poročil z gdč. Ančko Za vernik ovo. Po pravoslavnem cerkvenem obredu sta se poročila železniški uradnik Jakob Sitar in dipl. gradb. tehničarka Zofija Rebčeva. a— Blizu 100 oseb na mariborskem odru nastopi ob priliki jutrišnje premiere heroične komedije »Cyrano de Bergerac«. Režija je Skrbinškova in Košičeva. Naslovno vlogo igra Skrbinšek, v glavnih vlogah nastopijo Verdonik - Rasbergerje-va kot Roksana, Venišnik kot Christian, Nakrst kot grof Guiche, Košuta kot Le Bret, Košič kot slaščičar Ragueneau, Go-rnšek kot stotnik Carbon. Odrska glasba je J. Jirankova. a — Trgatvena reportaža iz Slovenskih goric in Haloz v ljubljanskem radiu. V okviru stalnega tedenskega turističnega pregleda bo Tujskoprometna zveza »Put-nik« v Mariboru danes v petek ob 14.10 preko ljubljanske radijske postaje oskrbela zanimivo propagandno reportažo o trgatvi v Slovenskih goricah in Halozah. a — Strogi pasji zapor omiljen. Z današnjim dnem se omili strogi pasji zapor tako, da morajo nositi psi nagobčnik brez vrvi ali pa vrv brez nagobčnika. Druge odredbe ostanejo še nadalje v veljavi. a— Mariborski pekovski pomočniki so prijavili mojstre državnemu tožilstvu zaradi kršitve uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, ki ukinja nočno delo. Pekovski mojstri so se obrniil na bansko upravo s prošnjo, da bi izjemno dovolila pričetek dela ob ponedeljkih že o polnoči. Bati se je, da se bodo trenja med mojstri in pomočniki poglobila. Iz vrst pekovskih mojstrov se čujejo glasovi o odpovedi svojčas sklenjene kolektivne pogodbe. a — Kruh je neužiten. Te dni je bilo neki tukajšnji pekarni vrnjenega enotnega kruha v skupni vrednosti okoli 1000 din, ker je bil kruh neužiten. a— Ruška afera pred sodiščem. Svojčas smo poročali o ruški občinski aferi, zaradi katere se je moral ruški občinski tajnik Hrrga zagovarjati pred mariborskim sodiščem. Razprava pa je bila preložena. Obteženi Harga je namreč priznal le delno krivdo Glede nekaterih točk obtožbe se je skliceval na to, da je z vednostjo župana in nekaterih občinskih odbornikov gotove zneske črpal iz drugih proračunskih postavk, kar pa je po zakonu letnih mesecih sezonsKi avig MpuarcuuhU mnogo š«bkejši nego v prejšnjem letu. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila za 16.7 odst. večja nego lani V zadnjih mescih se je precej dvignila povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je znašala letos v aprilu 26.89 din, do julija se je dvignila do 28.63 din, v avgustu pa na 29.30 din (lani v avgustu 25.11 din). Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila v avgustu za 16.7 odst. višja nego lani. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je narasla na 3.232.000 din, t. j. za 510.000 dir ali za 28.7 odst. več nego v lanskem avgu stu. Zaposlenost v posameznih panogah Kakor rečeno, se je od julija do avgust število zavarovancev povečalo za 1112. O tega odpade 529 delavcev na gradber stroko in na industrijo gradbenega n;at< riala. Poleg tega ae je " juliju povečal zaposlenost v gozdno žagarski industri za 237 delavcev, v gostinski foki za 39 in v kovinski industriji za 152, nazadoval pa je zaposlenost predvsem v tekstilni in Zakaj že v začetku oktobra smo poročali, d; je urad za kontrolo cen določil prodajm '.ene za jedilno olje nove produkcije, :n sicer tako, da bo znašala cena fvpnko na membna postaja v vsej drŽavi VKijuviic sod in prometni davek 20.79 din za kilogram. Trgovci na debelo smejo zaračunat do 5 odstotkov kosmatega zaslužka tei eventualne trošarine in krajevne dajatve Urad za kontrolo cen je v tej zvezi poročal, da bodo banske urave v teku treh dn: pregledale kalkulacije trgovcev, nakar bc ceno v nadrobni prodaji določil urad zs kontrolo cen. Prodaja olja je urejena tako da bodo trgovci na debelo kupovali oije iz tvornic preko organizacije predelovalcev oljaric v Beogradu. Tudi smo že v začetku oktobra poročali, da je trgovinski minister glede na pomanjkanje olja odobril, da se da takoj v promet 200 vagonov olja nove produkcije, od katerih bo 80 vagonov dobavila Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu, ki bo poleg Hrvatske oskrbovala tudi dravsko banovino in del vrbaske banovine. Razpoložljive količine pa bodo razporejene na posamezne kraje in trgovce v višini lanske potrošnje v tem času, pri čemer bodo prvenstveno upoštevane potrebe državnih ustanov aprovizacij, bolnišnic in nabavljalnih zadrug. čeprav je vprašanje cene in načina do- Ustanovitev centrale za kurivo Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra izdal uredbo o oskrbi prebivalstva in vojaštva s kurivom. Po tej uredbi se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu centrala za kurivo. Poslovanje te centrale ne bo podvrženo predpisom zakona o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli. Vodil jo bo odbor šestih članov. Po dva od njih določita trgovinsko in gozdno ministrstvo, po enega pa vojno in prometno ministrstvo. Vsak član ima svojega namestnika, ki se določi na isti način. Sklep o ustanovitvi poslovnega odbora izda trgovinski minister. Nadzorstvo nad centralo vrši trgovinski minister preko svojega komisarja, finančni minister pa ima pravico določiti pri centrali svojega delegata, da pregleda njeno računsko poslovanje. Naloga centrale je proučiti možnosti za oskrbo prebivalstva s kurivom in razdeliti kurivo na rejone ter določiti kraje, ki se ne morejo oskrbovati iz svoje okolice. V ta namen sme centrala kupovati in prodajati drva in premog. Na zahtevo centrale morajo upravna oblastva prve stopnje odrediti prijavo zalog drv. Vsakdo, kdor ima več kakor 50 kubičnih metrov drv, je dolžan prijaviti svojo zalogo centrali. Kdor tega ne bi storil, se mu zaloge vzamejo brez odškodnine v korist centrale. Centrala ima pravico pri prodaji drv zaračunavati 2% no provizijo. Podrobnejša določila o poslovanju centrale in o nadzorstvu nad računskim poslovanjem bo izdal trgovinski minister. Uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo »Službene novinec. Nagli razvoj industrije v Srbiji V zadnjih letih smo pogosto opozorili, da nazaduje razvoj industrije v dravski banovini in da se nova podjetja naseljujejo predvsem v jugovzhodnem delu naše države. Kmalu je prišlo do enakih pojavov tudi v sosedni Hrvatski. V letošnjem letu je gibanje industrije proti jugu prišlo še bolj do izraza, ko so se pričela tudi obstoječa industrijska podjetja seliti, odnosno so pričela ustanavljati v Beogradu in v Srbiji svoje oodružnične obrate. O tem vprašanju se je v poslednjem času razvila živahna polemika med Beogradom in Zagrebom. Banovina Hrvatska je pričela resno razmišljati o vzrokih tega preseljevanja in o ukrepih, ki so potrebni, da se tako preseljevanje prepreči. V tem pogledu je zagrebška občina storila marsikaj, da bi privabila industrijo. Prizadevanje zagrebške občine gre pred vsem za tem, da se omogoči industriji nizka cena za električni tok in da se industriji nudijo primerna cenena zemljišča, pa tudi razne davčne ugodnosti. Pesnici, Roza Dernova. Pred mesci a popolnoma oslepela. Ko so ji xipel j ali v umobolnico, je v težki na podstrešje, kjer so jo včeraj ešeno. rstvo i in mezd a 233, v oblačilni industriji za 185 leri t lanskim letom beležijo po-stroke po večini manjše št*^v'Jo icev. Povečanje je zabeleženo pri gradnji železnic, cest in vod-b, kjer je bilo število zavarovan-77 večje nego lani (to je trikrat ilikor znaša povečanje skupnega varovancev v prin erl z lanskim ). Pri gradnji železnic, cest in radb je bilo v avgustu ii..656 za-v. Večje število zavarovancev je l LAH* pri gradnjah nad zemljo, kjer je bilo zavarovanih 9082 delavcev (za 505 več), medtem ko je bilo v industriji gradbenega materiala le 6003 delavcev (za 1081 manj nego lani). Večjo zaposlenost beležijo industrija papirja, kjer je bilo letos v avgustu 2255 delavcev (za 150 več nego lani), usnjarska industrija, kjer je bilo 2030 delavcev (za 28 več) in kemična industrija z 2544 delavci (za 80 več). Najobčutneje je nazadovala zaposlenost v primeri z lanskim letom v tekstilni Industriji, kjer je bilo v avgustu le 15.729 delavcev t "i ier\n .— \ stev. Nedavno se je za ta rudnik pričela • zanimati Trboveljska premogokopna družba, ki je odiedila nova izsledovanja. Ugotovljeno je bilo, da znaša plast premoga do 20 m. Zato se je Trboveljska odločila za izkoriščanje tega rudnika v večjem obsegu ter je odredila nadaljnje izsledovanje tudi v drugih smereh. = Povišanje cene za izvoz svežih jabolk v Nemčijo. Prizad je izdal okrožnico, s katero obvešča izvoznike, da je dosežen sporazum o povečanju cene za izvoz jabolk v Nemčijo. Odslej bo veljala cena 28 mark za 100 kg. = Gene svinjskega rae*a, slanine in masti v ljubljanski okolici. Uprava Združenja mesarjev in klobasičarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani sporoča: Sresko načel-stvo v Ljubljani je določilo z odločbo z dne 9. oktobra 1940-. št. 1858/2 za področje okraja Ljubljana-okolica naslednje najvišje cene: slanina s kožo din 23 za 1 kg, slanina brez kože din 25 za 1 kg, salo in riba po želji din 26 za 1 kg, trebušna slanina din 24 za 1 kg, mast din 28 za 1 kg. stegno in pleče brez privage ter hrbet din 23 za 1 kg, stegno in pleče s privago ter po-trebušina in vrat din 21 za 1 kg, rebra din 17 za 1 kg. (—) i___i-— Borze 10. oktobra Na iugoslovenskih borzah ie tendenca v grških bonih nadalie zelo čvrsta V Zagrebu je bilo Dovpraševanie po 65.50 v I Beogradu pa ie prišlo do prometa po ; 66.25. j Na zagrebškem efektnem tržišču je bi-| lo pri stalni tendenci povpraševanje za TT rino škodo po 440 (v Beogradu je bil omet po 442). Do zaključka na ie priš o v delnicah Sečerane Osiiek po 235. DEVIZE LJubljana. Oficieini tečaji: London 177.26 — 180.47. New York 4425 — 4485. C-lih 1027.44 — 1037.44. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.46 — 222.66. New York 5480 — 5520. Curih 1269.62 — 1279.62. Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. Lcndcn 16.95, New York 431.50. Milan 21.7750, Madrid 40. Berlin 172.75. Stockholm 102.87 Budimpešta 85.625. Atene 3.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 440 den.. za oktober 439 bi.. 7% Biair 95, 8% Blair 99.50; delnice: PAB 192 dem, Trboveljska 325 — 345. Gutmann 45 — 55. Sečerana Osiiek 230 — 235 (235). Se-čerana VeL Bečkerek 600 den.. Oceania 650 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 441.50 den. (442). 6% begluške 76.75 — 77.25 (76.50 — 76.75), 6% dalm. agrarne 69.25 — 69.75. 6% šum-ske 69 den.. 7°/o invest. 99.50 den.. 7®/» Blaii 95.50 den.. 8* « Blair 99.50 den.. Narodna banka 660 bi.. PAB 193 — 194 (193 — 193.50). Blagovna tržišča ŽITO -f Chioago. io. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82.75, za maj 84.75, za julij 78; koruza: za dec. 58.50, -(- Novo^adska W®govna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Ove»: baški. sremski 314 — 316. Rž: baška 325 — 327.50; ban. 322.50 — 325. Ječmen; baški in sremski 345 — 347.50; pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: baška 340 — 342.50. »loka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč; »0« 670 — 700; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 405 — 410. BELEŽKE ---ov jr - Cena za nadrobno prodajo prav tako še ni določena. Kakor rečeno, znaša cena franko vagon Ljubljana 20.79 din za kilogram. K temu je treba še pribiti 1 din ba-novinske trošarine in do 5 odstotkov kosmatega zaslužka veletrgovca, tako da bo znašala cena na debelo okrog 23 din za kilogram. V Ljubljani pa je treba Se pribiti 1 din mestne trošarine in bo v Ljubljani cena v nadrobni prodaji 25 do 26 din za liter. Ta prizadevanja doslej niso prineefla vidnih uspehov, kakor to ugotavlja ravnatelj finančnega oddelka zagrebške občine dr. Herkov v članku, ki je bil te dni objavljen v »Gradakem namešteniku«. Zagrebška občina zlasti ne more preskrbeti industriji potrebnih cenenih zemljišč in tudi zagrebška kalorična električna centrala ne more zadostiti zahtevam glede cenenega električnega toka, V tej zvezi so zanimive najnovejše ugotovitve o razvoju industrije v Beogradu in Srbiji, ki jih objavlja beograjski »Jugoslovenski kurir«. V letošnjem letu je bilo v Beogradu in Srbiji zgrajenih odnosno se gradi 60 industrijskih podjetij, tako da je letošnje leto za industrijski razvoj Beograda in Srbije doslej najugodnejše. Večina kapitala, ki se investira v nova industrijska podjetja, izvira sicer iz Beograda in Srbije, vendar igra pri tam znatno vlogo tudi kapital, ki ae je preselil iz severnih krajev. Gospodarske vesti — Vojno odškodnino bodo dobili tudi oškodovanci v Hrvatski in Sloveniji. Z uredbo o povračilu vojne škode od 30. junija 1920 ter z zakonom o izplačilu vojne škode je bilo vprašanje odškodnine urejeno le za naše državljane iz Srbije in Črne gore in iz krajev, ki so mejili na Srbijo in Črno goro. Nerešeno pa je ostalo vprašanje povračila škode velikemu številu naših državljanov, ki so utrpeli škodo v svetovni vojni na obmejnem pasu proti Italiji. Takih oškodovancev je preko pol drugi tisoč. Po informacijah, ki jih objavlja »Hrvatski dnevnik« se je sedaj minister za socialno politiko dr. Budisavljevič zavzel za to vprašanje, tako da se bo tudi tem oškodovancem iz svetovne vojne povrnila škoda na podlagi posebne uredbe. Za likvidacijo te škode bi bil potreben znesek 60 milijonov din v državnih obveznicah. Narodna skup- '. ščina je v Beogradu že leta 1923. sklenila i resolucijo, da se tem oškodovancem povrne škoda, vendar je vse doslej ostalo vpraša- j nje nerešeno. V ministrstvu že pripravljajo • uredbo, s katero naj se to vprašanje končno likvidira. — Uvoz pšenice. Pred dvema dnevoma smo poročali, da je ministrski svet sklenil, > da se Prizad oprosti plačila carine za uvoz j 10.000 vagonov pšenice, 3000 vagonov pše- i nične moke, 5000 vagonov ovsa in 3000 va- , gonov ječmena V tej zvezi poročajo sedaj , iz Beograda, da bo Prizad v najkrajšem j času uvozil 1500 vagonov pšenice. Ta pše- i niča bo namenjena izključno za setev. => Trboveljska premogokopna družba Je otvorila nov premogovnik v Slavoniji. Ze pred več desetletji so odkrili v vasi Seoca nedaleč od Požege ležišče premoga, kjer so kmalu tudi pričeli s kopanjem premoga. Dela pa so bila pozneje ustavljena zaradi pomanjkanja denarnih sred- dmev odkritja kraljevega spomenika v Ljubljani Beograjski mesečnik »Jugoslovenski is«« objavlja v svoji oktobrski številki, svečeni v veliki meri spominu na kra-i Zedinitelia. tudi daljšo beležko o od-itju spomenika kralju Aleksandru v ubljani. List pravi med drugim: »Ta zgodovinski dan bo ostal v svetlem ornimi ne samo Slovencem, temveč tudi talim Jugoslovanom v naši prostrani imovini. Manifestaciie. ki jih je ob tej •iliki doživela Ljubljana, so segle preko snega okvirja Sloveniie in so se vsadile srca nas vseh. nam okrepile naše nade i razjasnile pogled v bodočnost. V tem • večji pomen teh nacionalnih manife-adi. ki so še en dokaz več za globoko ero našega naroda v srečno zvezdo doma aradjordjevičev in nedeljivost Jugosla-ije«. »Slovenija in bela Ljubljana — za ki i u-jje list — sta še enkrat dokazali, da sta ostojni žrtev, položenih na oltar aaie cupne svobode Se enkrat sta užgali sve-3 luč iskrenega iugoslovenskega rodo-iubija, ki nam bo v današnjih temnih asih kazala pot po kateri moramo hodu« Obnovljena zahteva po sklicanju sabora »Frankfurter Zeitung« je nedavno prinesla dopis o notranjepolitičnem položaju v Jugoslaviji. V članku je med drugim omenjeno, da se je nekdaj mnogo govorilo o razpisu volitev za narodno skupščino in za hrvatski sabor. Potem pa so te vesti utihnile, »čeprav po zmagi držav osi ne drži več razlog, ki se je bil navajal proti razpisu volitev, namreč politična negotovost v Evropi«. V zvezi s to opazko je napisal »Hrvatski dnevnik« uvodnik, v katerem se ponovno zavzema za razpis volitev vsaj v hrvatski sabor, če jih že ni mogoče izvesti tudi v skupščino. List dokazuje, kakega pomena bi bilo normalno delovanje sabora za konsolidacijo razmer v državi in nato nadaljuje: »Potreba, da se skliče hrvatski sabor je bila neprestano aktualna. On je v prvem redu poklican skrbeti za to, da ne bodo okrnjene pravice hrvatskega naroda. Zato v hrvatski javnosti ni nikdar ugasnila zahteva, da se sabor skliče. Tudi Hrvatska seljačka stranka, ki danes predstavlja hrvatski narod, poudarja sklicanje sabora kot veliko potrebo. Ako se ona ne boji, da bi se z volitvami oslabil njen položaj, se imajo tega tem manj bati drugi.« Kmečka učiteljišča »Jutarnji list« objavlja nekatere izjave, ki jih je dal dr. Maček profesorju 2im-breku, ko mu je ta izrodil spomenico za obnovo pred leti ukinjene nepopolne realne gimnazije v Krapinl. V razgovoru je prišel dr. Maček tudi na vzgojo učiteljskega naraščaja, ki ga sedaj na Hrvatskem zelo primanjkuje. Orisal je svojo misel, naj bi se ustanavljala posebna kmečka učiteljišča, v katera bi kmečki otroci stopali takoj po dovršeni osnovni šoli. Ta učiteljišča naj bi delovala v manjših podežel-skih krajih, tako da bi ostali bodoči učitelji in učiteljice tesno povezani z vasjo-Njihova vzgoja naj bi bila takšna, da bi bili potem v svojih službenih krajih tudi splošni svetovalci ljudstva, zlasti v gospodarskih zadevah. 33oo novih slušateljev na beograjski univerzi Beograjski listi poročajo, da ae je za letošnji zimski semester vpisalo na beograjsko univerzo preko 3200 novih slušateljev. Na prvem mestu je pravna fakulteta s 1100 slušatelji. Slede ji medicinska s 730, tehnična s 660, filozofska s 400, poljedelsko-gozdarska z 200, veterinarska s 150 in bogoslovna z okrog 80 novimi slušatelji. Med prijavljenimi slušatelji je tudi 118 Židov. O njih vpisu bodo univerzitetne oblasti šele sklepale z ozirom na te dni uveljavljeno uredbo o šolanju Zidov na višjih šolah. Ker tudi vpisi ostalih slušateljev še niso zaključeni, še ni mogoče navesti točnega števila novih in starih slušateljev, ki bodo letos vpisani na beograjslki univerzi „šele na začetku velike drame44 V svojem uvodnem komentarju o mednarodnem razvoju po brennerskem sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem piše švicarski list »Journal de Genžve« med drugim: »Širila se je govorica, da se bo Moskva v kratkem pridružila Berlinu, Rimu in Tokiu. To ni nemogoče, kajti gospodar v Kremlju ima dvojni interes: 1. da se vojna podaljša in posploši, da bi bila tako omogočena »svetovna proletaiska revolucija«, 2. da ostane Rusija nevtralna, da bi mogla zbrati svoje sile za bodočnost in da bi se izognila tveganju, da njene čete uniči še vedno ogromna življenjska sila nemške vojske. Zato morebitnosti pristopa Rusije, naj se zdi še tako paradoksne, ne smemo kar tako izključiti. Gotovo bomo doživeli še mnogo pogodb, zvez in varnostnih paktov, preden bo pocipisan splošni mir. Smo namreč šele na začetku velike drame ...« SOKOL Sokoisko društvo Ljubljana-Moste vabi vSe Svoje pripadnice, da se udeležiio izrednega občnega zbora v nedelio. dne 13. t. m. ob 10. v kinodvorani. Občni zbor bo sklepal o zgraditvi preootrebne telovadnice, ki se bo postavila, če bo članstvo za to glasovalo in pokazalo pripravljenost, da tudi po svoji moči nekoliko prispeva. Redna telovadba se ie pričela v telovadnici osnovne šole oo tem redu. Članice in ženski naraščaj vsak ponedeljek in sredo od pol 20. do pol 21.. člani in moški naraščaj torek in petek od 20. do 21.. ž?nska deca sreda od 18. do 19. in moška deca vrak četrtek od 18. do 19. ure. Vpisovanie se vrši do konec oktobra vsakokrat pred pričetkom telovadbe. Pozneie se telovade-če članstvo ne bo več sprejemalo, ker ni dovoli vaditeljev na razpolago. Zdravo! Sokoisko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah priredi v seboto 12. t. m v sokolskem domu pester večer ood naslovom »Vsakomur nekai« s sodelovaniem priznanega slov. komika in režiseria g. Josipa Povheta. koncertnega baritona s. Borisa Gerbca in marib. klavir;s'a g. Hvale Petra. Na sporedu so. šaljivi kupleti, komični prizori s petjem, operetni spevi, slovenske narodne in umetne oe-nv ter lahke melodiozne operne ariie. Vsak. kdor se rad smeje, ljubi lepo petje in posluša rad našo slovensko pesem, bo prišel na svoi račun. Vstopnina 10. 8 in 3 din. Začetek točno ob 20. uri. Vsi vljudno vabljeni. Naše slefeHfšče DRAMA Petek, 11.: Revizor. Red premierski. Sobota. 12.: Romeo in Julija. Izven. Nedelja. 13.: Revizor. Izven. Zasedba vlog v Gogoljevem »Revizorju«, eni najudarneiših ruskih komedij iz prejšnjega stoletja, je sledeča: Daneš revizor Hlestakov, poglavar Anton Antonovič Cesar, Ana Andrejevna Nablocka, Marja An-tonovna Levarjeva, Luka Lukič Drenovec. njegova žena Gabrijelčičeva. Amos Fjodo-rovič Skrbinšek, Artemij Fiiipovič Zemlja-nika Lipah, Ivan Kuzmifi špekin Peček, Peter Ivanovič Dobčinskij Sever, Peter Iva-novič Bobčinskij Novak. Osip, sluga Hle-stakova Kralj. Stjepan Ivanovič Korobkin Kaukler, policijski nadzornik Stjepan Ivanovič Bratina, Svistunov Presetnik, Miška, poglavarjev sluga Plut, žena Korobkina Simčičeva. Režija dr. Kreft. Shakespearjeva tragedija, »Romeo In Julija«, žaloigra ljubezni in rodbinskega sovraštva, je delo, v katerem je prikazal veliki angleški klasik vse faze zveste ljubezni in umirajoče sile sovraštva, ki se unese šele ob truplih slojih žrtev. Julijo bo igrala Vida Juvanova. Romea pa Jan. Režija dr. Krefta. Scenska glasba js kompozicija dirigenta D. žebreta. Predstava v soboto bo izven abonmaja OPERA Petek, 11.: zaprto. (Generalka). Sobota, 12.: Jenufa. Red premierski. Gostovanje Josipa Gostiča in Elze Kar-lovčeve. Nedelja 13.: Grof Luksemburški. Izven. Ponedeljek, 14.: zaprto. Premiera Janačkoi-e opere »Jenufa« bo v soboto 12. t. m. pod muzikalnlm vodstvom dirigenta Nika štritofa in v režiji šef-reži-serja Cirila Debevca. Peli bodo: Jenufo Heybalova, Laca Gostič k. g. Bur-jevko ElzaKarlovčevak. g. Stava Marčec, babico španova, mlinarja Janko, vaškega sodnika župan, njegovo ženo Poličeva, Karolko IvančiCeva, deklo Barbi-čeva, pastirja Juvanova. Sobotna predstava bo za red premierski. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 12. oktobra, ob 20. uri: »Cy-rano de Bergerac«. Premiera. Otvoritvena predstava. Nedelja, 13. oktobra, ob 20. uri: »Cyrano de Bergerac«. 4* oktober na Brennerfu Hitler in Mussolini fotografirana pri svojem zadnjem sestanku na Brennerju dne 4. oktobra v salonskem vagonu italijanskega min. predsednika Pionirski polet bratov Wrightov Pred 3£žimi leti, dne s* oktobra I905 Danes se zdi kakor baika. če beremo, da je letos 5. oktobra minilo koma i 35 let. odkar sta letalska pionirja brata Orville in Wilbur Wright izvedla polet, pri katerem sta ostala v zraku 38 minut. Prevozila sta v tem času progo 39 kilometrov .. . Dogodek je bil za takratne razmere naravnost senzacionalen. Ni čudno, da so ljudje zmajevali z glavami, ko so slišali, kaj pripravljata dva zračna fantasta. Toda brata Wrighta nista bila šarlatana. Reklamne potegavščine Amerike so jima bile tuje. delala sta neumorno :n resno, zato so ju ljudje tudi imeli za sleparja, ki nameravata ogoljufati ljudi. V Ameriki so jima vzdeli prilastek »lying brothers« namesto »flving brothers« (lažnjiva. namesto leteča brata). Zato ie bil njun uspeh tem večji, ko sta 1. 1905. pred množico radovednega občinstva dokazala, da nista nobena lažnjivca. ampak resnično letita po zraku. Wrigtha sta bila sina ameriškega duhovnika v Davtonu. Družina je bila velika in mož ni mogel izštudirati svojih otrok, kakor so si želeli. Brata Orville in Wilbur sta za+o našla zaposlitev v neki delavnici za kolesa. Da bi pritegnila pozornost rojakov. sta začela izdajati časopis »The Midget«. ki sta ga sama stavila, tiskala :' razpečevala. Končno sta prišla tako dale da sta mogla izvesti poskus na peščene hribčku v Kitty Hawku ob morski obs Severne Karoline. Izprva sta delala p skuse z letalom brez motorja, končno s se prepričala.^da se ie mogoče dvigniti zrak samo s strojem. L. 1903. sta zgradila prvo letalo s str jem, ki je imel 8 k. s. Ko sta startala č> trtič. se jima ie posrečilo ostati v zraV 59 sekund, kar je pomenilo za tiste ča: rekord. Toda vmes ie posegel veter, i jima ie uničil napravo za letenje. Bra nista omagala. Z še večjim pogumom s nadaljevala svoje poskuse in tako se iiir ie 5. oktobra 1905 posrečilo vzdržati v zre ku 38 minut. Posebnost tega poleta ie bil tudi ta. da se je krmilo njunega dvokrov nika popolnoma pokorilo njuni volji. Strt v letalu je takrat imel 24 konjskih sil i so ga kurili s petrolejem. Iz Amerike sta prišla brata Wri.gtha tud v Evropo, kjer sta izvajala polete na kon tinentu. Kdo bi si bil tedai mislil, da b letalo igralo že v doglednem času tako ve liko vlogo, in to le ne v napredku, amoa1 tudi v uničevanju človeštva in njesovil dobrin? Francoski državniki v CStgzgronu Daladier in Gamelin pišeta spomine, Reynaud telovadi, Mandela trpinči zob Francoski tednik »Gringoire« objavlja zanimive podrobnosti o življenju francoskih državnikov, ki jih ie Petainova vlada dala aretirati z namenom, da pridejo pred najvišje državno sodišče v Riomu. Odgovorni činitelji so internirani v Chazeronu, kjer so jim na razpolago prostori v on-dotni graščini. Interniranci so strogo lo- Sedemdesetletnica ruske gledališke igralke Ga. Olga Knipper-čehova, prvakinja Hudo-fcestvenega teatra v Moskvi je nedavno obhajala 70-šetnico rojstva. Umetnica je vdova po pisatelju Antonu čehovu čeni drug od drugega in prejemajo hrane posamič. Podoba je, piše »Gringoire«. da so interniranci precej pobiti. Bivši ministrski predsednik Daladier ie postal popolnoma molčeč. Zadovoljuje se z vlogo, ki sc mu jo i namenili voditelji sedanje Francije in po-; rabi vsak dan zjutraj 40 minut za spre-! hod po dvorišču. V času med sprehodi dela zapiske za svoje spomine, ki mu bodo obenem rabili za obrambo pred sodiščem. Tudi general Gamelin porabi ves presti čas v zaporu za pisanje svojega obrambnega govora, s katerim se bo pojavil pred tožniki. Nedavno si je dal prinesti niz štabnih zemljevidov, s katerimi si osvežuje spomin na minule dogodke, ki so pahnili njegovo domovino v veliko nesrečo. Poleg tega piše Gamelin knjigo o taktiki moderne vojne. Ce sta Daladier in Gamelin v splošnem mrka in nerazpoložena. oa se lahko reče za bivšega min. predsednika Paula Rey-nauda. da ie mož vseskozi dobre volje. Njegov dan mine ob gimnastičnih vežbah in telesni negi. Revnaud je vedno veder in nasmejan in se venomer šali s pazniki, ki se zelo čudijo iniciativnosti bivšega državnika. ki prime zelo rad za kramp, motiko ali zidarsko žlico. Mandel. bivši notranji minister v Rey-naudovi vladi, pa ie nekoliko belan. Muči ga oteklina zoba. Trikrat so bili pri njem zdravniki, da bi mu izdrli zob. toda nobeden ni opravil kaj prida. V zaporu trpi Mandel tudi zaradi mraza. Naročil ie krznena pokrivala, da ga ne bo zeblo. Man-delova navzočnost v Chazeronu vpliva tako mučno na jetniške paznike, da si ne žele ničesar bolj. kakor da bi jih čimprej zamenjali... Nova repatica Zvezdogledi Harvardovega vs< so na fotografski plošči odkrili nove reoatice. ki se ie pojavila že letošnjega juliia in avgusta. To ie komet, ki se pojavlja na letošnje Poročajo, da ima novi komet zel svetlobnost. ime pa ie dobil oo V ameriškem astronomu, ki je odn drugi komet letošnjega leta. ki se pojavil na nebu 1. 1933. Druga repatica Whipple se nab nutno na južnem delu našega neb kdo ne ve kako oddaljena od n< južnega tečaja. V nasprotju s to ki se boli in boli oddaljuje od naš* se nam približuie tretji komet le leta z brzino približno milijon ki na dan. Standardizacij v letalstvu Iz Washingtona poročajo, da ie glijo in Zedinjenimi državami dosežen sporazum glede standarci.*^«.*.ic » angleški in ameriški letalski industriji. Obe državi sta si popolnoma edini glede gradnie enotnih letal z enakimi stroji in enakim orožjem. Tipi angleških in ameriških letal si bodo posihmal kolikor mogoče podobni. V ta namen ie na delu posebna tehnična komisija, ki ima obenem nalogo, študirati vsa praktična izkustva sodobne voine v zraku. Erake ukrepe glede standardizacije ie pričakovati tud1' vav tomobilski proizvodnji, kolikor se ta nanaša na voine potrebe. Bombe padajo Poškodovan original Tajna poletov v megli nad Anglija Nemci razpolagajo z „rdntgenskimi bombniki" na angleško pristaniško mesto Portland Dopisnik ameriške agencije »United Press« je dobil od člana nemškega letalskega ministrstva nekai prav zanimivih pojasnil o tem. kako so mogoči poleti nemških letal nad Angliio tudi v deževnem in meglenem vremenu. Nemci razpolagajo za takšne polete s »sebnimi bombniki, ki jim pravijo »ront-nski bombniki«. Letala so opremljena s ■sebno napravo, ki omogoča gledanje ozi oblake. Medtem ko ostanejo nemška ala angleškemu protiletalskemu topni-rj nevidna, vidi nemški pilot, oziroma *gov spremljevalec dovoli razločno pod >oi cili. ki si ga ie izbral za napad, vrže mbe ter zopet izgine. Tako se je Nem-i posrečilo premagati angleškega gene-ia Meglo... »Rontgenski bombniki« imajo vzgrajeno .pravo za gledanje v daljavo, ki ie mon-■ana poleg sedeža za pilota. Edina vidna naka takšnega bombnika ie živa barva, katero ie oopleskan. Tudi imajo ta le-la nekakšne »nosove«, ki iih protiletal-a obramba v Londonu že dobro razliku-. Angleži so nekai časa menili, da so ti losovi« znaki pripadnosti letal k posa-eznim krdelom V resnici pa ima tako ios« kakor barva samo praktičen pomen. »nosu« ie namreč neka kemična razto-ina. ki rabi aparatu kot tipalka pri g}e-anju v daljavo. Bombniki so pleskani z lečo. riavo ali olavo barvo. :e še ne veš, zdaj izveš: da je Rumunija prepovedala izvoz pe--oleja na Grško: da so Angleži prerezali kabel med Afri-o in Madagaskarjem; da so odločilni krogi v Zedinjenih dr-avah prepričani, da se Japonska le z gromnim rizikom lahko spusti v vojno, iokler ima proti sebi Cangkajška; da je umrl v Parizu francoski glasbenik lene Baton; da ie italijanska princesa Mafalda. soproga princa Hessenskega. v torek povila zdravo hčerko; da je Kanada prepovedala izvoz iekla v druge dežele razen v Anglijo in Zedinjene države; da je rimski imperator Didij Albin (194 do 197 pr. Kr.) vsak dan pojedel 500 smo-kve. 100 breskev. 10 melon. 10 kg grozdja. 10 fazanov in 400 ostrig; da je prepovedan izvoz bombaža iz Egipta na Japonsko; da italijanska uprava v Albaniji pn-pravlja načrt transbalkanske železnice preko Albanije in Grške na Carigrad; da morajo otroci zapustiti Gibraltar; da je bila letina konruze v Italiji letos izvrstna pšenica pa ni dobro obrodila; da bo maršal Petain obiskal nekatera večja francoska mesta; da je poljski pianist Paderewski dospel v Lizbono, kier se bo vkrcal na ladjo za prevoz v Zedinjene države; da je Sov j etika Rusija poslala v London za vojaškega atašeja polkovnika Sklarova, za letalskega opazovalca pa majorja Šve-cova; da grozi francoski posadki v Džibutiju lakota, ker so Angleži zaplenili ladjo »Es-perance«. ki ie prevažala živila z Madagaskarja v Francosko Somalijo; da je rumunska vlada uvedla italijanščino kot obvezen predmet na vseh rumunskih trgovskih šolah; da ie nemški državni komisar na Norveškem določil novo zastavo: rumen križ na rdečem polju; da je novi povelinik angleškega letalstva Portal odločen zagovornik ofenzivne akcije. NAMESTO ANEKDOT Neki Škot je sklenil, da se oženi. Potem, ko je rešil vsa vprašanja, ki so ga težila, pred poroko, se mu je zdelo, da je ostala še neka važna stvar nepojasnjena. Napotil se je torej k nevesti in jo vprašal: »Draga, povej mi še to. če čitaš zvečer v postelji preden zaspiš?« »Citam, dragi,« je odvrnila nevesta,« ampak samo ob luninem svetu ... Ker ni bilo zvezi zdaj nič več na poti, sta se vzela. VSAK DAN ENA 23 H. Adams LEPA ZAROTNfCi Detektivski romar »Dal — dal mi ga je, da sem podpisala izjavo, s katero sem se zavezala, da Geralda ne — ne vzamem.« Tak to je bilo tisto! Vsem je odleglo, kajti same pri sebi so bile pripravljene še na kaj hujšega. »Kaj bi se rada z Geraldom poročila?« je tiho vprašala Karolina. »Ne vem, ko me ni še nikoli vprašal.« Gerald Allington je že več mescev zaljubljen vanjo,« je povedala Bunty, in Judy je menila: »Ako oče žrtvuje tisoč funtov, da bi ubranil zakon, tedaj mu je moral Gerald vsekako povedati, da hoče vzeti Nancyjo za ženo.« »Nenavadno je pa vendarle, če se mlad človek prej razodene očetu kakor dekletu,« je dejala Karolina. »Saj — saj mi je rekel, da me ima rad.« je šepnila Nancy ter si obrisala solze. »Morda sem tudi jaz kriva,« je rekla Bunty. »Ko je nekoč govoril o ženitvi. sem mu dejala, da ne sme noben moški mešati dekletu glave z ženitvi j o, dokler nima možnosti, da jo tudi preživi. Takrat seveda nisem vedela, da resno misli na ženitev z Nsncyjo.^ »S tem je vse pojasnjeno!« je vzkliknila Judy. »Gerald še nič ne zasluži in je povsem odvisen od očeta Preden vpraša Nancyjo, ali ga mara, gre k očetu in mu reče: »Papa, našel sem prvo m edino dekle, ki mi je všeč. Daj mi svoj blagoslov in pet tisoč funtov na leto.« Papa je o tej stvari nekol ko drugačnih misli. Bolj pametno se mu zdi, da si kupi za tisoč funtov dekletovo odpoved, pa mir besedi.« »Saj tako je bilo,« je zastokala Nancy, »in jaz sem morala podpisati izjavo.« »Ta papa je pravi peklenšček,« je dejala Judy. »S podpisom gre k sinu in mu reče: »Na, tu imaš, denar ji je ljubši od tebe!« »Ali, Nancy,« je z začudenim glasem vpraša'a velika sestra, »katko si megla podpisati takl.no stvar?« »Saj nisem hotela podpisati. Hotela sem raztrgati tisto krpo in mu jo vreči pod nog \ toda — « Spet je zaihtela. Karolini je bilo to povod da je suho in mirno dokončala namesto nje: »Nancy se je spomnila našega dogovora, da odvzamemo moškim del tega, kar smo izgubile. Misl'la je, da je zdaj prišla ugodna prilika, in je hotela pripomo i k dosegi našega namena. Ali je tako, Nancy, aii ni?« »D — da,« je bil odgovor. Ostale so se čutile tako osramočene, da so se komaj upale pogledati druga drugo. Da bi pokazala prijateljicam zvestobo in jim v hudih č?s.15: Klavirska glasba (prof. Silva Hraš.vec). Beograd 19.40: Muslimanske pesmi. — 20.20: Simfonični koncert. — 22- Moderna glasba. — 22.50: Azijska glasba (-1 šee). — Zagreb 17.15: Petje. — 20 30 Domače klavirske skladbe. — 21: Ruska ela-ba. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — So;ija 19: Violinski koncert. —19.55: Nicolaijeva opera »Vesele žene Windsorske<. —Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.15: Spevoigra — 21.30: Violina in orkester. — 23: Češka glasba. — Berlin 19.15: Vojaški večer. — 20: Koncert berlinskih filharmoni-kov. — 23.10: Nočna oddaja. -VV . V-/.*»'•'<» "V i ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne matere, gospe Smerkolj Avguštine roj. šukovič jo spremili na njeni zadnji poti in ji zasuli grob s cvetjem, se najtopleje zahvaljujemo. Zlasti iskrena hvala gospodu dr. Bajcu, ki je pokojnico operiral in si sploh prizadeval ohraniti ji življenje in vrniti zdravje, dalje Strelskemu društvu »Ljubljana«, podružnici CMD v Spodnji šiški, kakor tudi vsem ostalim za udeležitev pogreba. Ljubljana, dne 10. oktobra 1940. Žalujoče rodbine: Smerkolj, Levanič, Jovanovič, Kariž in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustit naš dragi mož, atek, brat, gospod Dr. Gvidon Sernec ODVETNIK danes 10. oktobra ob Z, uri. Pogreb bo v soboto, dne 12. t. m. ob 4« uri popoldne iz hiše žalosti, Gregorčičeva ul. 1, na okoliško pokopališče. Nepozabnemu večen spomin• Celje, dne 10. oktobra 1940, Marica, žena; Zvonlco, Eza, Gvido, Vlasta, otroci Jela, Melanija, Olga, sestre Janko, brat Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju javlja žalostno vest, da je umrl velezaslužni, mnogoletni član in podpredsednik, gospod Dr. Gvidon Sernec odvetnik v Celju Pokojniku, ki si ie za razvoj zavoda pridobil nepozabnih zaslug, bomo ohranili vedno svetel spomin. Celje, IO. oktobra 1940. UPRAVNI SVET nabava eADioapabata je Pazite na ta znak kakovosti na radioaparatu! Ta znak Vam jamči, da si boste nabavili radioaparai, katerega ne more, v pogledu delovanja, materijala in izdelave, pri tej ceni nihče prekositi. Pri izberi se torej lahko popolnoma prepustite Va-čemu okusu, ne da bi se pri tem morali bati, da se boste razočarali Ta znak kakovosti Vam jamči za 3 prednosti: olJUŠANJU Vsaki radioaparat, katerega visokorazvita nemška radioindustrija izbere za izvoz, nosi ta znak kot označbo svoje izredne kakovosti. 1. Edinstveno tehniško popolnost 2. Največjo protivrednost pri poljubni ceni 3. Elegantno obliko in plemeniti materija!. KDOR POSLUŠA RADIO, TA JE OBVEŠČEN O VSEM KAR SE DOGAJA PO SVETU ŠPORT MALI OGLAS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda t Din. davek 3 Oln, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din Dekle ki zna nekoliko kuhati ln šivati iščem za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 27782-1 Postrežnico za vsa hišna ln vrtna dela. pridno in pošteno, zdravo in močno, staro 30—40 let, iščem za ves dan. Ljubljana, Frivoz št. 3, I. nadstr. 27527-1 Gospodična zmožna perfektno tudi nemškega jezika v govoru in pisavi ter vseh pisarniških del, z dolgoletno prakso v elektrotehnični trgovini, išče službo v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 27803-2 Vsaka beseda 50 p&i, za dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 15 Din Službo nemške korespondentke Iščem. Grem tudi za par ur dnevno. Ponudbe pod »Nemška korespondent-ka« na ogl. odd. Jutra. 27780-2 I ProdtinhA Gospodična perfektna v nemškem Jeziku, lepega nastopa in obnašanja, išče mesto za čez dan k večjim otrokom. — Prvovrstna priporočila. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27804-2 Prvovrstno cepljeno trsje korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo. Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci, Zahtevajte ceniki 221-6 sprejme takoj Zavod „ČAČAK" 1 diplomiranega inženjerja elektrotehnične stroke; 1 diplomiranega tehnika elektrotehnične stroke; 1 galvanizerja; 1 livarja; 8 elektromehanikov; 5 strugarjev in večje število preciznih mehanikov. Inženjer in tehnik morata biti mlajše moči in sta lahko tudi brez prakse, ostali pa prvovrstne delovne moči z daljšo prakso. Javiti se je osebno zavodu s spričevali o obrti, leti praktičnega dela, nravstvenim spričevalom in taksirano prošnjo. Iz uprave zavoda »čačak«, pov. T. br. 2007/40 leta. # Dotrpela je naša ljubljena sestra, teta, svakinja, gospodična Ana Nagode uradnica poštne hranilnice Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. oktobra 1940 dopoldne ob 10. uri na farno pokopališče v 2ičah. žiče, dne 10. oktobra 1940. ŽALUJOČI OSTALI NARODNA UMETNOST M EKSPEDICIJE 45 kv. m parketov rabljenih, dobro ohranjenih, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parketi«. 27796-6 Polenovko namočeno, letoJnjo. od danes stalno na zalogi, čokolada, kokos moka, oblati še po ugodni ceni. V buffetu sladek mošt. Kovačič, Miklošičeva C. 34. 27800-6 Vajenko sprejme takoj prvovrsten damski salon. Naslov v vseh pesi. Jutra. 27797-44 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Steklenice Franz Jožel kupimo. Drogerija Kane, Židovska ulica. 27723-7 Staro železo in druge kovine kupuje po najvišjih cenah že-leznina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. 27778-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvež-bance. Tečaji od 1 do 4 meseoe. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 15. oktobra — šolnina najnižja. Največja stroj episnica s 50 plsalni-ml stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 27791-4 Beseda 1 Din davek Din. za šifro ali dajan t* naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom in varčevalcem Ogodnl po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vst var čevad brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«. LJubljana Ovot žakova 8 Iščemo dovpt tenlke 199 Kdo posodi 25.000 dir.. Ponudbe pod »Vknjižba na prvo mesto« na ogl. odd. Jutra. 27772-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Naj man 16) znesek 20 Din DKW motor 200 ccm, v najboljšem stanju, za 4200 din naprodaj. Naslov v vBeh posl. Jutra. 27806-10 rs iit Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kauč pisalno mizo in različno pohištvo, ugodno naprodaj. — Naslov v vseh nosi. Jutra. 27807-12 r/ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 DiD Mlekarno na prometnem kraju oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 27779-19 Trafiko oddamo na Miklošičevi cesti. Poizve se v hotelu Union. 27739 19 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Realiteta zavod za nakup in prodajo nepremičnin Je sa mo v LJubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44 20 228-20 Stavbišče ca 2000 do 2500 kv m v Mariboru kupim — Prednost bližina kolodvora in možnost lastnega vodnjaka Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 27684-20 Večstanovanjska hiša v dobrem stanju, lahko novejša ali stara, se kupi za 400.000 do 650.000 din. Gotovina takoj. Prevzamem tudi dolg Cenjene ponudbe pod šifro: »Resen kupec 630.000« na ogl. oddel. Jutra. 27814-20 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Izjava Podpisani obžalujem, kar sem neresničnega govoril o g. Verk Ferdinandu iz Arclina, ter se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe. Vinder Jakob. 27812-31 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Lepo, čisto, sončno sobo z dvema posteljama ali z posteljo in otomano, s hrano, se išče na Pru-lah, Poljanah, Kodelje-vo ,Vo<±mat ali Moste. Souporaba kopalnice. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kopalnica«. 27809-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z 1 ali 2 posteljama, solnčno, zračno, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, černetova ul. 31. I. nadstr., vrata 3. 27805-23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par. ea dajanje naslova S Din najmanjši znesek 15 Din Gospod išče lepo opiemljeno sobo s souoorabo kopalnice. negiede na ceno, v sredini mesta. Ponudbe pod »Profesor« na ogl. odd. Jutra. 27802-23a Za dijaka nižješolca iščem stanovanje z vso oskrbo pod strogim nadzorstvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«. 27792-22a ss Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jabolka obrana, zimske, gambo-vec, bobevec in druge dobre, trpežne vrste razpošilja Cehner Hen rlk, trg.. Libeliče, Ko roško 27618-34 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Gospod Dravinec Alojzij Maribor, Aleksandrova c. 64 ni več naš zastopnik ln nima pravice sprejemati člane in ka-slrati za naš račun. — Hranilna posojilnica »Moj Dom«, LJubljana. Dvoržakova 8. 27815-31 Dopisi Vsaka oeseda 2 Din da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din. najmanj 41 znesek 20 Oln Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Aranžer, Akademik, Av-ba, BauJtit.. Bela Ljubljana 22, Brivec, Boljša natakarica, Bonbonlera, Denar ima pripravljen. Do 36, Diesel. Dinar ta koj .Dobra agilna natakarica, Dnevi mladosti, Diskretno 99, Delavnica, Dobra skrbna gospodinja, Eksport, Francaise. Gotovina 25.000, Gozd no gospodarstvo, Guma, Hvaležnost, Jutranja zarja 1940. Ideal. Iskren prijatelj kavalir. Knjiga, Kranj 10 odst. »lužek, Košir, Kavcija, Kompur, Ljubljana knjižnica, Lep dom 38. Lepi večeri v Ljubljani 1940, Lepa knjiga, LJubljana 1940, Lepa mirna soba. LJubljana. Lokal. Lepa sreča, Mala hišica. Malo upanja. Matura Mir in snaga,. Obleke Nesrečna v zakonu. Nujno prodam. Novi dom. Nekaj denarja. Ne glede na velikost. Novo življenje, Parcela, Profesor, Prisegam, Prijetno, Praksa, Posojilo, Pisarna oktober. Besen kupec, Sobarica. Sorodna duša. Samostojen, Strokovnjak, Skromna, Samarl-tan. Stalna služba, šivi- lja. Stalna eksistenca. Srečen zakon 2728, Suho čisto, Sreča Te Išče, Solidna posojnina. Stoži-ce, Snažnost, Stalno, Sreča v dvoje. Stalna, Soudeležba, Spretna 80, Srečna bodočnost 940, Skupno delo ln življenje. Skupno delo, Skrbna žena, S sliko 56, Skupno gospodinjstvo, 5 ton. Trajnost, Trajno, VELIKA TRGOVSKA HIŠA z velikim dvoriščem v enem najpro-metnejših centrov Zagreba, z odgovarjajočo rento, NAPRODAJ Cena: okoli din 6,000.000.—. Pojasnila: Zlatko Kremen, Zagreb, Ilica 73. Takoj lokal. Ulica 6, Usluga, Ugodna prilika. Ugodna cena, uradnica. Vzorna domačija. V lepo bodočnost, Vzajemnc6t. Vesten družabnik, Večstanovanjska hiša, Vestna 12, Vredncst. Vedno hvaležna, Značaj, Zaslužek. Z a Ljubljano, Za mojo hčerko. Zavetje v Jeseni. Zložncet, Zmožna 66, žična vrv, 555, 215, 75. ENO- : S VEČBARVNE JUGOGRAFIKA Jiz^tObO. rtaMf. 23 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek jO Din Od Vas ie .visno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno • >mično čistiti ali oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika niča NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA Krepilna pijača je BERMET—VINO ČRNINA IZ FRCSKE GOKh. Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprei ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci — Fruška gora. # Tužnim srcem javljamo, da je danes v 95. letu starosti, previdena s svetotajstvi zapustila nas naša draga teta, stara mati in tašča, gospa Marija Vavrovsky roj. sinko Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto 12. t_ m. na tukajšnje pokopališče ob 16. uri. Gor. Logatec, 10. oktobra 1940. žalujoče rodbine: Puppis, Vavrovsky, Hočevar, Tivan in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nad vse ljubljenega Milivo ja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ob tem bridkem udarcu z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. govornikoma, vojaštvu, zastopnikom društev in organizacij, vsem odličnikom, ki so se udeležili pogreba, uradništvu mestnega poglavarstva, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so našega dragega Milivoja spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskren »Bog plačaj«! Celje, 10. oktobra 1940. Rodbina dr. VORŠIČBVA Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. j