IZ SLOVENIJE STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. aprila 2009 • Leto XIX, št. 14 Sklenjen sporazum o sodelovanju med Skupščino Železne županije, Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem Za Skupščino Železne županije so temeljni kamni sporazuma je pomembno, da v skladu z in ki bodo tudi upoštevani. načelom vzajemnosti in s spoš- Povedal je, da bosta tako Mutovanjem značilnih kultur zej Avgusta Pavla v Monoštru nih in zgodovinskih vrednot kot slovenska hiša v Skanznu podpira kulturne, šolske in v Sombotelu še naprej lahko znanstvene dejavnosti Porab služila svojemu namenu, in skih Slovencev in da sklene sicer ohranjanju kulture slosodelovanje z občinskimi ter venske manjšine. s civilnimi organizacijami in »Ta dva sporazuma sta ustanovami narodne manj osnovna sporazuma za na šine. Tako so na podlagi od daljnje delovanje in sploh za ločitve Skupščine Železne obstoj muzeja, saj je v pogod županije Skupščina Železne bi zapisano, da imajo na županije, Državna slovenska men podpirati naš muzej. To samouprava in Zveza Sloven je vsekakor dobro, da je vse cev na Madžarskem sklenile to napisano, ker v bodoče, ko sporazum o sodelovanju, ki bomo imeli kakšen problem, velja od 1. aprila 2009. se bomo lahko sklicevali Sporazum so 24. marca v na ta sporazum. Zaenkrat Županijski hiši v Sombotelu smo se zmenili za začasno podpisali predsednik Skup rešitev, in sicer da bo muzej ščine Železne županije Ferenc od 1. aprila odprt štiri ure Kovács, predsednik Državne na dan. Dve Porabki, ki sta slovenske samouprave Mar zaposleni v muzeju, bosta tin Ropoš, predsednik Zveze danes podpisali, je rezultat vrednote, saj – kot je menil – k v prihodnje,« - je dejal. lahko še naprej delali. Upa-Slovencev Jože Hirnök in rav-dolgotrajnega usklajevanja. raznolikosti županije prispe-Podpis sporazuma sta po-mo pa, da bomo vsaj maja natelj Direktorata muzejev Da do zdaj ni bilo nobene-vajo tudi manjšine in njihova zdravila tudi oba predsedni-izvedeli, če smo bili uspešni Železne županije. Podpisoval-ga podobnega sporazuma, kultura. Predsednik je izrazil ka manjšinskih organizacij na unijskem razpisu, in ce in udeležence je pozdravil še ne pomeni, da Železna veselje, da lahko osebno pod-Martin Ropoš in Jože Hirnök. pravzaprav bo to prihodnost Antal Nagy, predsednik manj-županija ne namenja po-piše sporazum, ki zagotavlja Menila sta, da je sporazum muzeja, saj če dobimo ta šinske komisije pri Skupščini sebne pozornosti Porabskim neko jamstvo za financiranje izjemnega pomena za sloven-sredstva, bo problem muzeja Železne županije, in povedal, Slovencem. Ravno obratno, oziroma ohranjanje iden-sko manjšino in izrazila vese-rešen za osem let,« -nam je da bosta na svečanosti podpi-mislim da se bo danes to titete in kulture slovenske lje, da Železna županija skrbi povedala Marija Kozar, vodja sana dva sporazuma, in sicer dolgoletno sodelovanje med manjšine. »Mislim, da tu, v za svoje manjšine. muzeja Avgusta Pavla. prvi med Državno slovensko Državno slovensko samou-srednji Evropi, lahko na-Sporazum je bil podpisan Nad podpisom sporazuma je samoupravo, Zvezo Sloven-pravo in Skupščino Železne predujejo stvari le, če bodo tudi med Državno slovensko zadovoljstvo izrazil tudi genecev in Skupščino, drugi pa županije tudi v pisni obliki tukaj živeči narodi še na-samoupravo, Zvezo Sloven-ralni konzul RS v Monoštru med Državno slovensko sa-izpopolnilo,« - je povedal. prej sodelovali naslanjajoč cev in Direktoratom muzejev Drago Šiftar in je – kot to vsi moupravo, Zvezo Slovencev Predsednik Skupščine Ferenc se na to tisočletno kulturo, Železne županije. Glede tega upamo – zaželel, naj sporain Direktoratom muzejev Že-Kovács je v svojem govoru ki smo jo skupaj izobliko-sporazuma je predsednik Di-zum živi in naj ne bo le mrtva lezne županije. opredelil manjšine, ki živijo v vali in jo še seveda bomo s rektorata dr. Zoltán Nagy po-črka na papirju. »Sporazum, ki ga bomo Železni županiji, kot posebne skupnim sodelovanjem tudi vedal, da vsebuje 8 členov, ki Nikoletta Vajda 2 Irena Mukič, letošnja dobitnica spominske plakete Avgusta Pavla »Rad vas mam, Iren néni« Irena Mukič, stera je letos za 15. marciuš dobila od Skupščine Železne županije spominsko plaketo Avgusta Pavla, pravi, da je trno rada bila, če ji je kakšno dejte v vrtci etak pravlo: »Rad vas mam, Iren néni«. Če rejsan svojoga deteta nej mejla, je bila mati-vzgojiteljica mlajšom s cejle vesi. Biti vzgojiteljica je bilau njeno živlenje. »Tak sam vpamet vzela, ka so namé mlajši tö radi meli, ka sam njim lübezen, stero sam nosila v sebi, ge tö prejkdala. Zrankma so že gledali, če je moj biciklin tam pri vrtci, če so ga vidli, te so veseli bili pa merni, ka sam prišla delat.« Irena je skurok nej dala valati, ka se je poštaš nej zmejšo pa je na dober atrejz prineso pismo, v steroj je pisalo, ka dobi tau priznanje (kitüntetés). Vej pa, kak je sama pravla, 40 lejt je delala kak vzgojiteljica v gorenjeseničkom vrtci, pa je samo gnauk dobila priznanje, v prejšnjom režimi od šaulskoga ministrstva. Zdaj je na tau, ka se nekak zbrodi na njau, sploj nej računala, ka je pred trejmi lejti odišla v penzijo. Za priznanje go je predlago (javasolta) ravnatel gorenjeseničke šaule Tomaž Časar. Vrtec je skurok cejli štirideset lejt, ka je Irena tam delala, cujslišo k šauli. »Ge sam tö v tau šaulo ojdla. Potistim, gda sam skončala gimnazijo, bi se trno rada tadala včila, dapa te je moj ata že trno betežen biu. Smo samo tau gledali, če bi kemprva kašo delo najšla, ka bi pejneze slüžila, ka v držini nišče nej slüžo. 1965. leta so na Seniki vrtec oprli pa sam tam začnila kak varuška,« pravi Irenka. Irenka je šest lejt delala kak varuška (dada), potistim se je tadala včila v Soproni na Višji vzgojiteljski šauli. »Dvej leti sam se včila, vsakši mejsec sam tri dni tam bila. Hvala baugi, sam vse vižge (izpite) napravila. Prakso sam že tö mejla, ka sam 6 lejt vküper delala z vzgojiteljicami. Dostavse sam se navčila od nji, ka so me tam prosili, izštevanke, pesmi, pravljice…« Vejmo, ka zadnje čase trno malo mlajšov majo po porabski vrtcaj. Gda je Irenka začnila, je vcejlak ovak bilau. Na pitanje, ali nej tak bilau, ka so stariške tistoga ipa nej steli mlajše v vrtec dati, če so stare matere doma bile, mi je pravla: »Te je mladina že vse v Varaš delat ojdla. Bile so ger-ger stare matere pa mlajši so ger-ger tö doma ostali, dapa zvekšoga so mlajši, gda so tri, štiri leta stari bili, prišli v vrtec. Starši so zatok vedli, ka je pred šaulov celau dobro, če odijo malo v vrtec. Mlajši so te samo slovenski znali. Tak petnajst lejt po tistim, gda so odprli vrtec, so mlajši, gda so prišli k nam, samo slovenski znali. Vzgojiteljice so pa na začetki vse Madžarke bile. Vsigdar smo meli tak 25-30 mlajšov. Največ je bilau 42.« Gda je Irenka začnila delati, je nej samo varuška bila, liki prevajalka (tolmács) tö. »Ge sam sir mogla tolmač biti, ka so mlajši sprvoga sploj nej znali vogrski. Kelkokrat je bilau taše, ka so raščali, pa so nej znali povedati, ka njim fali. Te sam pa mogla prevajati pa z njimi gučati…« Na žalost pa – kak je ugotavlala Irenka tö – je tistoga ipa ešče nej bilau skorok nikšoga sodelovanja s Slovenijo, voditeli v vrtci, šauli so Madžari bili. Tak je vögledalo, ka je vrtce po tej vasaj zatok trbelo, naj se mlajši vogrski navčijo. Na Irenko je prej tö grdo gledala njena ravnateljica, Vogrinka, gda so jo sloven-ski novinarji pitali, če se mlajši slovenski tö včijo, pa je ona po pravici povejdla, ka nej. »Če bi tistoga ipa meli knjižno slovensko rejč tö, bi celau dobro bilau, ka so mlajši domanjo rejč vsi znali. Te smo eške pomauči iz Slovenije tö nej meli. Ka smo mi po domanje znali pa ka smo se malo na seminaraj knjižno navčili, tau je bilau vse.« Irena Mukič se je s knjižnim gezikom tö samo na seminaraj srečala, stere je od sredine sedemdeseti lejt slovensko šaulsko ministrstvo organiziralo za porabske školnike pa lerance. »Mislim, ka sam najmenje dvajstikrat ojdla na seminare. Pa valalo mi je. Doma je človek televizijo gledo, radio poslüšo… Tistoga ipa so seminarge eške dva-tri kedne dugi bili. So mi dosta pomagali, če rejsan tak lepau ne znam knjižno gučati, dapa razmejm skur vse.« Tau njeno znanje ji je kesnej tö prav prišlo, najbole pri sodelovanji z vzgojiteljicami iz Murske Sobote, stere so zadnji deset lejt ojdle v senički vrtec tö. Kak pravi, dobro so se razmejle pa znale vküper delati, samo tau je baja, ka se je situacija z gezikom od šestdeseti-sedemdeseti lejt pa do gnes cejlak obrnila. »Zdaj je že vrnau naaupek. Zdaj že samo ger-ger kakšno dejte zna slovenski, največ ji sploj ne vej, stariške ji samo vogrski včijo.« Na Ireno – s stero sam sama tö večkrat bila na seminaraj – se spomnim, ka je trno rada spej- eške Vas škonik vodo. Gda je naš zbor najprvin odo na Cankovo, sam tö z njimi bila. Samo te so meni prejkdali veško knjižnico, skur dvajsti lejt sam knjižničarka bila. Na keden sam dvakrat mogla oprejto meti pa sam te nej ladala vse.« Irena pravi, če bi se ji zdaj trbelo odlaučiti, ka naj dela v žitki, »bi se venak pa za vzgojiteljico odlaučila«. Štirideset lejt je bila med mlajši, zatok so ji trno falili, gda je v penzijo išla. Pa eške zdaj je tü pa tam pogledne, če dé mimo vrtca. Dostafart lidi, steri cejli žitek flajsno delajo, sploj vpamet ne vzememo, ka so tiji. Zatok je pa hvale vrejdno, če se najde nekak, steri je dun opazi, kak je tau v primeri Irene Mukič napravo ravnatelj Tomaž Časar. Baukše sledik kak nigdar. Ireni za priznanje čestitamo, ji želimo, da bi eške duga lejta leko tü pa tam staupila do »njeni mlajšov« v vrtci. Marijana Sukič vala, nej samo na tisti vöraj, gda smo meli petje, liki po večeraj v hoteli ali gda smo šli na izlete. »Od maloga mau smo doma vsigdar spejvali, naši stariške pa mi mlajši, vsi. Odla sam spejvat v pevski zbor Avgust Pavel tö par lejt, gda sam zgotauvila gimnazijo. Te je zbor Otvoritev nove stavbe Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu V torek, 24. marca ob 13. uri je potekala otvoritev stavbe v središču Ljubljane na ulici Komenskega 11, v katero se je pred kratkim preselil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Navzoče sta pozdravila minister dr. Boštjan Žekš in župan občine Ljubljana Zoran Jankovič. V uvodu je minister Žekš pozdravil prisotne ter izrazil zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem z Lekarnami Ljubljana, ki so stavbo dobile v upravljanje od Mestne občine Ljubljana. Svečano otvoritev sta izvedla ljubljanski župan Zoran Jankovič in direktor Lekarn Ljubljana Marko Jaklič. Objekt, ki so ga zgradili pred vojno, je prvotno bil enodružinska hiša, danes pa ima veliko arhitekturno vrednost. Porabje, 2. aprila 2009 3 Kelko narodov, telko šeg – 10 Podkarpatski Rusiny, ostavte glubokij son! naroda. Oprvin so Rusini ranč takši pogani bili kak drügi Slovani, čestili so gnake bogauve. Na najdukšom dnevi v leti so držali svetek »Kupalja«. Pri potokaj so vužgali ognje, prejk nji so skakali pa veselo spejvali. Mladina si je obraz mujla v mrzlom potoki, ka aj bi go nika hüdoga nej za ojdlo. Tačas, ka so mrtveca z gesti pa škeri nej pokopali, je njegva düša kaulivrat ojdla. Dobri lidge so prišli v takzvano »novo«, gde so srečno dale živeli z bogauvi. Leta 862 sta brata Ciril pa Metod pripelala krščanstvo med Rusine pod Karpatami. Osemstau lejt kisnej so pravoslavni Rusini papo za svojoga prejdnjoga vzeli, od tistoga mau so grškokatoliki. Ta vöra zdrüžüje tradicijo vzhodne pa zahodne Cerkve. Eške gnes so Rusini fejst vörni, tü ali tam nücajo v cerkvi svoj gezik tö. V nedelo odijo trikrat tö k meši. V pisanji nücajo cirilične litere, tau je eške od stare vöre ostalo. Grškokatoličanska vöra je Rusinom pomagala, ka so gordržali razloček med sebov pa katoličanskimi pa protestantskimi Vaugri, Polaki pa Slovaki. Od svoji pravoslavni sausedov so se laučili zavolo latinske liturgije pa muzike. Tau glasbo eške gnes spejvajo, pri meši je nej slobaudno igrati na orgole ali kaj drügo. Njina cerkvena muzika se zové »čisto spejvanje«, štera má elemente ljudske glasbe tö. Zvekšoga spejvajo rusinsko melodijo z vogrskimi rečami. Rusinske reči znajo več samo tisti, šteri so iz Ukrajine prejkprišli. V svoji sobaj so Rusini meli mesto za molitev, na tom mesti so inda stari, osamljeni lidgé molili pa šteli molitvenike. Na stene v sobaj so obesili V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin. »Podkarpatski Rusini, zbüdite se z globki senj!« - so prve reči rusinske himne. Te mali slovanski narod svojoga rosaga nema, če rejsan zemlau, gde nauvo ime, štero znamenüje, ka »na kraji živejo«. Rusinsko je ostalo samo lüstvo v Vogrskom kralestvi. Do 13. stoletja so tiste zemlé, Cerkev z Mándoka stogi gnes v Szentendre živejo, »Rusinko« tö zovejo. Devetstau gezero Rusinov žive med Polsko, Slovaško, Ukrajino pa Romanarsko, depa je najdemo na Vogrskom v županijaj Borsod-Abaúj-Zemplén pa Szabolcs-Szatmár-Bereg, pa na Rovačkom in v Srbiji tö. Prejk maurdja je geste šeststau gezero, najbole eričen Rusin je venak moderni merkanarski molar Andy Warhol. Un se je že v Meriki naraudo, depa s svojov materdjov se je vogrski pa rusinski pogučavo. Ništerni čednjaki brodijo, ka so starci Rusinov takzvani Bejli Rovati bili, vekši tau šteri je kauli leta 600 odišo na jug. Rejč »Rus« je oprvin znamenüvala söverne Germane, šteri so na zemlej gnešnje Ukrajine oprvin eden rosag postavili, v šterom so se zdrüžili söverni Slovani. Rosag je daubo ime »Kijevska Rus«, pa tau je gratalo ime Rusov pa Rusinov tö. Več stau lejt kisnej so Ukrajinci gorvzeli svojo gde so kisnej Rusini živeli, prazne bilé. Sledik so rusinske pavre vekši zemliški gospaudge nutzvali. Rusini so vsigder pomagali Madžarom pri revolucijaj, pri Rákóczini so od Rusinov zvekšoga pavri sodacke bili, vojvoda je je zvau »moj najbole zvesti narod«. Po prvoj svetovnoj bojni so meli Rusini šest mejsecov svoj rosag z imenom Podkarpatska Rus, sledik so k Češkoslovaškoj cüjslišali. Po drügoj bojni so prišli pod Sovjetsko zvezo, šteri pa so ostali na Vogrskom, tiste so nej med manjšine vzeli, pravli so, ka so Slovaki. Njini mlajši so se v šaulaj samo slovaški pa vogrski leko včili. Od leta 1991 sliši Podkarpatje k Ukrajini. Če rejsan je skoro osemdeset procentov lüstva dalo glas za avtonomijo podkarpatskoga rosaga, Ukrajina je tau nej dopistila. Na Vogrskom so po socializmi gratali Rusini prava manjšina, če rejsan Ukrajinci pravijo, ka so samo en tau njinoga veukoga kejpe svetnikov pa najbližnje žlate. V kauti so meli mali sto, na šteroga so dejvali vse, ka so na prauškaj küpili. Dosta so ojdli v Máriapócs, zvekšoga pejški, ka je več dni trpelo. Na bučo v vesi je eške dalečnja žlata domau prišla. Zvon cerkve je dau glas za molitev zrankoma, podnek pa zadvečerka ali gda je viher biu. Če je mrau vözraščeni človek, so odišo po kravo, depa nika nej vüdo.« Gda so v 17. stoletji Rusini knige vödavali, so pisali ali v domanjoj rejči ali v staroj cerkvenoj slovanščini. Stau lejt kisnej je že skoro vsikši pisatel rusoški piso. Pesniki so pisali zvekšoga o lepoti Karpatov pa o žitki Rusinov. Leta 1995 je njini gezik knjižni grato, depa na Vogrskom malo lüstva bi- Znautra v rusinskoj iži zvonili trikrat, če dejte, te dvakrat. Če je stoj sebé vmauro, so nej zvonili. V nedelo pa na cerkveni svetkaj rusinski človek nika ne dela, samo maro krmi pa küja. Veuki svetki so tisti, gda kaj blagoslavlajo, ali vsisvecovo, pokapanje, božič, vüzem pa den svetoga Miklauša. 6. januara blagoslavlajo vodau pa ram, 2. februara svejčo, štera simbolizera Kristuša. Gesti blagoslavlajo na vüzem, gda čonto ličijo v ogenj, djajcino lopinje pa na gračenek, ka bi rauže zrasle. Na Ivanovo blagoslavlajo travo, štero sledik kak vrastvo nücajo. Stare rusinske pripovejsti gučijo od čalaric pa dijakov črne šaule, kak na priliko ta legenda tö: »Moj brat je krave paso. Odišo je k ednomi veukomi kamli pa nutpokukivo. Tam je stau dijak. Zelene lače pa radečo aubo je emo. Moj brat je začno nazaj stapati pa tučti dijaka. Na konci je vse tamnjau pa odleto domau. Naš oča je lau, štero je znalo rusinsko literaturo šteti. Zavolo toga majo eške gnes samo ednoga pesnika. Rusini dosta vsefelé ljudske meštrije delajo. Ejglajo, farbajo djajca, tkejo, iz lesa režejo. Najbole erične pa so njine lesene cerkve, štere so zvekšoga postavili v 18. stoletji. Na Vogrskom je samo edna takša cerkev ostala, štera je stala v županiji Szabolcs v vesnici Mándok, gnes pa go leko poglednemo v škanzeni v Szentendre. Na srejdi cerkve stogi mala stena z lesa, štera je laučila moške pa ženske. Po statistiki iz leta 2001 žive na Vogrskom kauli gezero Rusinov. Njine organizacije brodijo, ka je kauli šest gezero geste. Če je rejsan asimilacija krepka, Rusini v par vesi, v prvom redej v vesnicaj Mucsony pa Komlóska, eške nücajo svoj gezik pa skrb majo na svojo kulturo. Tau je zatok tem bole potrejbno, ka svojoga rosaga nemajo. -dm- Porabje, 2. aprila 2009 4 Držinske štorije (10) Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. V Meriki »Nej mi je vseedno bilau, gda sam se s fligarom pelala. Edno tau, ka sam ešče nigdar nej v lufti bila, drugo pa tau, ka sam nikšoga spoznanca nej mejla. Bojala sam se, ka Baug vari fligar dolaspadne, dapa te sam si tak mislila, vej pa tau vnaugo lidi, stero se pela, tö vüpanje ma, ka srečno tapride, kama se je opautilo. Raužan vejnec sam naprej vzela, pa sam molila, malo sam vejndrik zadrejmala tö. Hvala Baugi, sam srečno taprišla, tam me je pa že čako moj bodauči mauž. Sprvoga mi je malo špajsno bilau, ka drugo delo nej bilau, samo ščistiti ram, sküjati. Gda sam taprišla, je zima bila, zatok sam venej nika nej mogla delati. Dja sam doma včena bila delati, ka je tam nej tak moderno bilau. V Meriki mi ešče posaudo nej trbelo prati, ka je tau tö mašin napravo. Moj človek je odišo delat, kamion je vozo, zatok ga dostafart dva-tri dneva nej domau bilau. Tau je sreča bila, ka se je njegva starejša sestra tö v Bethlehemi držala, nej daleč od nas, pejški sam leko do njé išla. Ona je (u)devica bila pa že v penzioni, tak je dosta časa mejla. Po cejlom va raši sva ojdle, gda pejški, gda z busom, ona mi je dostavse pokazala. Trno me je rada mejla, tak sva bile kak sestre. Pa od mojga človeka mlajši so me tö trno radi meli. Njegva (h)či je te malo dejte mejla, tri lejta je staro bilau. Na tjeden sam ga tri dni dja skrb mejla, ka je ona tri dni delat ojdla. Sküjala sam njej pa spekla, vsigdar mi je pravla, ti si staukrat baugša kak moja prava mati, ti trno dobro srcé maš. Sausedge so tö trno vrli bili, sausedna ženska je vsigdar prišla pa pitala: »Elizabet, ka delaš? Poj, ka va nika pekle.« Te sam pa tak notra prišla v pečeraj, ka ti tau ne morem povedati. Makove pa orejove bejkline sam pekla, pa rejč do rejči, lüstvo je ojdlo k meni, pa me je pro-silo, meni tö speči, meni tö speči. Dja sam pa rada bila, ka sam si nika prislüžila, dobro so mi plačali. Če sam nej zandolejla, te je šogorca prišla pa mi pomagala. Pa rada sam bila, ka mi je nej dugi cajt bijo. Z mojim človekom sva se marciuša zda la, litji samo pri notaroša, ka je njegva žena ešče živela, kakoli, ka je z drüdjim moškim vtjüpstanjena bila. (Ona ešče zdaj tö žive.) Edno malo večerjo smo držali na spomin, ka sva mauž pa žena gratala pa ne živeva na kukarci. Mena se je v Merki trno vidlo, dobro mi je bilau tam, dapa mojo mišlenje je zatok vsigdar doma bilau, ka je z mojo držinov. Vej smo pa gunčali po telefoni, dapa tau je zatok dun nej pravo. Mauž je vsigdar tak pravo, ka gda de on v penzijo išo, te va miva tanazaj domau na Vogrsko. Tak je špekulejro, ka ali ram küpiva ali ga pa zozidati dava. Za štiri lejta sva se domau pelala na gledanje. Pa te smo se tak odlaučili, ka tam, gde je moja rojstna iža, damo vcüjnapraviti eno stanovanje (lakás). Mauž je v Meriki ešče pet lejt mogo delati, če je sto cejlo penzijo dobiti. V Sakalauvca je naš saused zidar bijo, plan za stanovanje smo dali napraviti pa smo delo njemi prejkdali. Emo je pet lejt časa, ka vse zozida pa vönapravi. Miva sva se tanazaj v Meriko pelala, ka je mauži dopust (szabadság) dolapreteko. Od tam smo te zidari vsigdar pošilali pejneze, kak je sprauti pri zidanji trbelo. Gda sva tanazaj v Meriko prišla, sam se pomirila, ka sam vidla, ka je doma držina v redi. Mlajši so eden drugoma pomagali, so vtjüpdržali. Mi smo pa v Meriki dosta lejpi časov meli. Vozili smo se v Chicago, ka je tam živela ena moja sestra, bili smo v Visconsini pri drugoj sestri pa v Kanadi pri tretjoj tö. V Kanadi se mi je preveč vidlo, ka tam dosta Vaugrov pa Slovencov živi, gda smo vsi vtjüper prišli, je takšno spejvanje šlau kak kakšen koncert. Tej, ka so 56. leta odišli, raj spejvajo slovenske pa vogrske pesmi kak mi tü doma, gde pomalek že vse pozabimo.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič Porabje, 2. aprila 2009 5 Lüblene moje, dragi moji, že dugo sam se vam nej zglaso s pismom iz Sobote. Kak bi se pa naj zglaso, če pa sam sploj več nej emo nikšne vole delati. Kak bi pa emo volo kaj delati, če pa je gé kriza. Kak bi emo volou delati, če pa je gé recesija. Kakšo volo bi človek sploj emo delati, če pa nega pejnez. Kak bi lidge sploj meli volou delati, če pa smo vse doj zavörtivali. Tak bar pravijo, ka smo doj zavörtivali! Mi smo doj zavörtivali! Ste me razmeli, kak gučijo? Glavačke pravijo, ka smo mi doj zavörtivali! Boug moj, vej sam pa ge nika nej lagvoga napravo. Pa sam evrona nej na nikoj djau. Pa sam nika nej krivi gé, ka je tak lagvo, kak je že trno dugo nej bilou. Uni pa pravijo, ka mi! Zdaj nagnouk smo mi, gda pa so si tiste velke pejneze na velko grabili v svoje žepke, pa smo nej bili mi, ka bi nam kaj vkraj dali. Nej, v tisti časaj smo nej bili mi, bili so samo oni. Te so nas bole prousne lidi ranč nej škeli poznati, zdaj pa nas prosijo, naj skur šenki delamo, ka naj se vsi vküper vö iz té recesije potegnemo. Na zdaj vidite, zakoj sam se nej tak dugo zglaso s pismom iz Sobote. Pa nej zatoga volo, ka bi kakšne velke pejneze čako za tou moje pisanje, sploj nej. Nejsam čas emo, tou je bilou. Ja, rejsan! Vej pa sam vam povedo, kak je tou zdaj. V slüžbi moramo eške več delati pa tou za trikrat menjše pejneze. Tak sam si nikak nej mogo vtrgnoti kakšo vöro, ka bi kaj čednoga vküper spravo. V tej žmetni časaj pa dun nej sloboudno samo nika tanapisati. Nej, sploj nej! Takšni časi od nas prosijo pošteno pisanje. Pa nej od kakšne norije, ka se razmejmo. Tak je gesden dojzapovedano se šaliti iz naši glavačov. Pa se je nej sloboudno smedjati, ka zatoga volo leko stoj v špitali za noure ostane nut zaprejti. Vej pa, prosim vas, v tej lagvi časaj se leko smedje takši, ka se njemi je vcejlak zmejšalo. Zato vam nika ne povejm, kak je v tej dnevaj z mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Sploj vam nika ne napišem, kak una šké biti tista ženska, ka recesijo na nikoj deje. Rejsan! Koulivrat guči tistim lidam, ka go škejo poslüšati, ka una vej, kak recesijo na kolena spraviti pa jo moriti. -Tem najbole bogatim trbej vse vkraj vzeti pa med lidi raztalati pa po tistom nede več trno bogati pa velki srmaki. Vsi mo gnako meli pa si gnako talali vse nevoule pa vse dobro, vej povedati kak najbole mouder filozofuš. -Če pa sami nedo škeli tak naprajti, njim na silo vkraj vzememo. Ka si pa uni brodijo, ka do tak z nami delali. Bole go poslüšam, ka guči, bole se mi vidi, ka sam tou že nin nigda svejta čüu. Tak se mi vidi, ka ranč nej tak davnik je nekak gučo od toga, kak trbej bogatim vkraj gemati, ka banke pa fabrike ne morejo samo od ednih biti, liki od nas vsej. Pa eške vse takšno so vedli nej tak davnik ništerni prajti. Pa bole go poslüšam, bole sam gvüšen v tou, ka guči od revolucije pa ka guči od komunizma ali pa bar od socializma. Depa ge vam sploj nika ne ovadim, kak si moja tašča Regina, trno čedna ženska, na glas brodi od toga. Vej pa bi si stoj brodo, ka se njoj je kaj obrnoulo v glavej. Vej pa je gé zdaj dun demokracija pa v demokraciji ne smejš vsefele norije gučati. Zato, ka je tou zdaj tak gé, inda si nej smeu gučati vsefele, ka so te nut v vouzo odpelali. Gnesden v demokraciji te za nouroga razglasijo, če takšo gučiš kak moja tašča Regina, trno čedna ženska. Depa tisti, ka kradnejo, so gnesden menedžeri, indasvejta smo njim lopovi ali pa ravbardje prajli. Na, vidite, dobro, ka sam vam nej nika vöovado od moje tašče Regine, trno čedne ženske, ka vse si brodi pa ka guči kolivrat. Vej pa bi eške mene štoj za nouroga držo zatoga volo pa zatoga volo tö, ka sam eto v slüžbi pravo najbole prejdnjomi, naj sam dela, če je tak pameten pa ka ge nika nemam od toga, če več delam. Naj si sam dela, vej je pa firma njegva, nej pa moja, ka nej!? Tak sam njemi povedo pa je vcejlak tiüma ostano. Rejsan! Nika je nej gučo, samo je odišo tavö. Vejn je zatoga volo nika nej vüpo prajti, ka so vsi moji padaši pa vse padaškinje iz slüžbe za mene gora stanoli pa so ga trno grdo gledali pa njemi kaj krepkoga prajli tö. Že na drugi den smo njemi prajli, naj polonja firme na nas da spisati, če nas ne more vöplačati pa mo tadale delali. Pa je pravo, če se nam je zmejšalo, ka smo nej v socilaizmi gé, ka je tou preminoulo na veke veke amen, pa ka naj na takšo pozabimo. Depa eške té den je prišo do nas pa pravo, ka od drugoga dneva mo leko mi tö nekše fele mali verti Komorni zbor ZS Monošter sestavljajo večinoma porabski pevci, dve leti pa naš zborček v svojih vrstah združuje tudi pevce iz Prekmurja. Z zborovodjo Tomažem Kuharjem vred jih je šest, to so sopranistka Milena, altistka Irena, tenorista Tilčka in Tonček ter basist Jože, ki vsak torek prihajajo na vaje in s svojim aktivnim sodelovanjem in čudovitimi glasovi krepijo naš zbor. Prejšnji teden so na vaje prišli trije, Milena, Irena in Tonček, njih sem spraševala o tem, koliko let in v kakšnih zborih pojejo ter kaj jim pomeni petje. »Izhajam iz družine pevcev, to je pri nas bila že tradicija. Pojem, odkar se spomnim, tako rekoč imam preko štirideset let zborovskega pevskega staža,« začne Tonček. »Prepeval sem pri različnih pevskih zborih, zdaj trenutno pojem v pevskem zboru v Radencih in tu v Monoštru. Pojem rad, to me veseli, to mi je pravzaprav v krvi in med pevci se zelo dobro počutim, posebej tukaj v Monoštru. Mi je zelo prijetno, fajn ljudje so v zboru, res je prima.« Nadaljuje Irena, ki tudi že čez štirideset let poje v pevskih zborih, sedaj v dveh zborih, v radenskem in v monoštrskem. Pravi, da ji je petje edini hobi v življenju in vsakemu, ki ima posluh, priporoča, naj ta dar narave izrabi v ta namen, da zapoje pri kakšnem zboru ali v kakšni drugi obliki. »To koristi za telo, za zdravje, za dušo,« je prepričana. Pravi, da se v našem zboru zelo dobro počuti in pojasnjuje: »Posebej zato, ker ste ene prijetne duše pa naši zamejski Slovenci. Z veseljem prihajamo vsak teden na vaje in občudujemo to disciplino in razumevanje med vami.« Sopranistka Milena poje 24 let, sedaj kot vsi ostali, poleg monoštrskega zbora sočasno še v Radencih. »Kot je že Irena rekla, se zelo dobro počutimo v tem zboru in z veseljem čakamo torek, da spet pride in lahko gremo na vaje. Nobena vaja ni odveč, ampak se veselimo, da se lahko družimo, se pogovarjamo. V tem zboru mi je najbolj všeč ta uglašenost, ki je med vami. Če pogledaš okrog, se vsakdo smeje, ni nobenega rivalstva in lahko vsakomur poveš, če kaj ni bilo v redu, nobeden ti ne bo zameril, ampak bo vzel za dobro, ne pa za slabo. Če nas boste hoteli imeti, bomo z veseljem hodili tudi naprej,« nam obljublja. Mi se bomo zagotovo potrudili, da se bodo naši sopevci in sopevke tudi v bodoče dobro počutili med nami, kajti zelo veseli in tudi ponosni smo na to, da lahko pojemo in se družimo z našimi slovenskimi prijatelji. Nikoletta Vajda Tonček, Irena in Milena po vajah v Monoštru Naši sopevci iz Slovenije … DO MADŽARSKE Vladna kriza na Madžarskem Po ponujenem odstopu premiera Ferenca Gyurcsánya je bila njegova stranka nekaj dni neuspešna pri iskanju njegovega naslednika. V prvem krogu so prišli v poštev trije kandidati, in sicer György Surányi, nekdanji guverner Madžarske narodne banke, akademik Ferenc Glatz in rektor univerze András Vértes. Za liberalne demokrate je bil sprejemljiv le prvi kandidat, ki pa je kandidaturo zavrnil, češ da od opozicije ni dobil zagotovila, da le-ta, četudi ga ne bo podpirala, ga bo pustila delati. Po dolgem usklajevanju sta se stranki sporazumeli, da bo kandidat za premiera Gordon Bajnai, dosedanji minister za gospodarstvo. Prireditve • 2. aprila je v avli Osnovne šole Istvána Széchenyija potekal Slovenski dan, na katerem so organizatorji želeli starše bodočih prvošolcev in vse zainteresirane seznaniti z možnostmi učenja slovenščine v monoštrskih šolah oziroma prikazati različne dejavnosti v slovenskem jeziku, ki so sestavni del tega pouka. • 5. aprila se bo v kulturnem domu na Gornjem Seniku, dopoldne ob 9.45 uri, odvijala premiera dveh iger, in sicer igra Mladost našoga dejdaka (Irena Kalamar) v izvedbi otroške gledališke sku-pine ZS »Seničke zvejzdice« ter Teta puberteta (Milivoj Roš) v izvedbi Mladoga gledališča ZS Gimnazija Monošter. • Turistično društvo Šalovci, Krajani Dolenec in Občina Šalovci organizirajo velikonočno razstavo pisanic, aranžmajev, ročnih del ter degustacijo vin, ki bo v nedeljo, 5. aprila med 13. in 18. uro v vaško-gasilskem domu v Dolencih. Na razstavi bo sodelovalo tudi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. • 6. aprila bo Območno sreča v našoj firmi. Tak nas je vöplačo. Samo je zdaj tak tadale vse vküper, ka pejnez tö nemamo. Leko pa smo bole merni v srcej pa si brodimo, nje porabskih in prekmurskih ka delamo sami za sebe, pa nej več vcejlak samo za ednoga človeka. otroških folklornih skupin v so- Zato nam tou davle vüpanje. Vej pa dun se nika mora vöminiti. Vej pa organizaciji JSKD RS OI Murska ne more tou trpati do soudnoga dneva! Pa gda se vse vömini, de nam Sobota in Zveze Slovencev na dosta boukše na svejti. Samo eške ne vejmo, kak de se té nouvi red, Madžarskem v gledališču v Mo ka vömini kapitalizem, zvau. Znankar kapisocializem. Tak bar vej po noštru. Na srečanju bo nastopilo vedati moja tašča Regina, trno čedna ženska. deset porabskih in prekmurskih Miki skupin. Porabje, 2. aprila 2009 6 Starci nam pripovejdajo (4) • Ana, kak so len pauvali gnauksvejta? »Vsakši je emo doma semen, pa so te tisto posejali. Gda je len zraso, te so v djeseni tašli pa so ga vöskübli. Ge sam ešče taša mala dekličina bila, pa sam ge tö mogla titi skübt. Ge sam skübla, moja mama je pa prauti vezala, taše püšle male.« • Zaka so nej kosili, zaka je tau skübti trbelo? »Če bi tau kosili, te bi tau nej tak fanj bilau, zato ka bi te tau vse tak vkriž šlau. Niške nej emo zato tak velki falat, ka bi tak dosta trbelo s tejm delati.« • Kak velki je zraso len? »Malo je nižeši biu, kak te sto (miza), kak se ge spomnim.« • Gda ste ga vöposkübli, kak je te potistim bilau? »Gda je že doma biu len, te so najprvin semen dojzdelali. Biu je taši sto, kama so ga gorsklali, na stauli je pa bila mela, štera je taše zobce mejla. Prejk te zobce so len vlačili, pa je te semen tak dojspadnilo. Gda so Len Na fašenski torek so za kusto repo pa za dugi len plesali gnauksvejta. Repo sam ešče razmo, zaka mora kusta biti, dapa zaka mora len dugi biti, tau nej. Kak bi pa znau, gda moja, pa ešče od mene starejša generacija, len ranč nikdar nej vidla. Gnauksvejta je len velko vrejdnost emo pa nej bilau tašoga rama, gde bi ga nej pauvali. S stauga so redli ponjave, žakle, lijen, pa srmacke so ešče gvant tö s tauga meli zašito. Od repe nej, dapa od »dugoga lena« de nam zdaj z Gornjega Senika Vancarna Ana (Bunderla Kálmánné) pripovejdala. s tejm zgotovili, te so ga nut v mlako zlüčali, naj se splaja . Potejm so tak natenki lopau dojsklali, naj se siši pa süji grata. Potejm so len na trlici strli. Gda so ga strli, te so tau med tašimi škrapci prejkzvlačili, pa dojzdelali, naj pardivo grata. Tau pardivo so gor djali na babo (preslico), pa so potistim na kauci preli. Ge sam nej znala, dapa moja mati so tau dosta delali. Pomalek so z vodauv močali, pa dočas so preli, ka taša kouca nej gratala. Te so tau gorik zamotali. Tü v vesi je bijo eden moški, eden (t)kalec, šteri je te s tauga platno redo. Tau platno so te na travnjek nesli, pa so tam z vodauv polejvali, naj bola bejlo baude. Tau so samo te delali, če je sunce sijalo, zato ka od tauga je plat-no bejlo gratalo. Ka je najbola kusto platno bilau, s tistoga so žakle, ponjave pa travnjek red-li, ka je tenkšo bilau, s tistoga pa lijen.« • Gvant so nej redli s tauga? »Trno nej. Ka se ge spomnim, samo edna dekla je mejla, štera je sploj srmačka bila. Več mlajšov je bilau pa nej bilau pejnez za gvantanje. Tau plat-no, s šteroga so gvantanje šivali, so pofarbali, dapa zato se je vidlo, ka je z lena. Tau nositi je nej bilau dobro, zato ka kusto pa trdo platno je tau bilau.« • Kak je len vögledo, gda je ešče na njivi raso? »Tau je tak zeleno bilau, vrkaj pa tašo krauglo, gde je semen nutik bilau. Tau semen, gda so dojpobrali, te so ga tadjali, pa na drugo leto so s tauga sejali.« • Zaka so ejnjali pa tadala več nej pauvali len? »Ka pa ge tau vejm. Vejn zato, ka zdaj je že vse bola moderno, dapa nam je te tistoga reda dobro bilau. Vejn zato, ka te drugo nej bilau. Ponjave plastične delajo, za lijen pa za gvant že bola fino blago nücajo. Z lenom je strašno dosta delo bilau, dočas ka ponjava ali lijen grato. Mlade bi gnesden ešče vrag nej nanjé vzejo, ka naj takšno kaj delajo, pa ranč bi nej znali. Dapa po mojom pameti tisti svejt je baukši biu, kak je zdaj. Ka zdaj mladina dela, samo silo ma, pa v krčmau odi, nika drugo nega. Tau prvin nej bilau. Prvin so podje šli kauli po ižaj. Pri meni so tö dostakrat ojdli. Moj oča je te več nej živo, pa podje so se v tašo mesto bola pokisili titi, gde nej bilau moškega, zato ka nej se njim je trbelo bojati. Mati, stara mati so spale, mi smo pa karte špilali ali kaj dru- Potrna: začetek letošnjih kulturnih dogodkov SLIKARJEVO OKO IN FOTOAPARAT Prvi letošnji dogodek v Kulturnem domu štajerskih Slovencev v Pavlovi hiši v Potrni je razstava fotografskih del pokojnega tržaškega slikarja, grafika in fotografa Lojzeta Spacala. Kot je povedala kuratorka razstave Lara Štrumej, je bila fotografija eno od področij vizualnega zapisovanja, po katerem je Lojze Spacal posegel najprej, in od katerega se ni nikoli ločil, a je bilo do nedavnega povsem neznano,fotografije so prišle v javnost šele ob praznovanju stote obletnice njegovega rojstva. »Spacalovi fotografski posnetki so nastajali spontano med njegovimi samotnimi pohajanji ob morju, v pristaniščih, solinah, po Istri in Krasu, pri čemer ga je vodila njegova slikarska predstava,« ocenjuje Lara Štrumej in dodaja, da so bile predmet njegove fotografske pozornosti posebnosti primorske in kraške stvarnosti. V Potrni je predstavljen izbor iz razstave, ki je bila ob 100-letnici Spacalovega rojstva postavljena v ljublanski Moderni galeriji, poudarek pa je na obdobju po II. svetovni vojni. Razstava fotografij Lojzeta Spacala v Pavlovi hiši je na pobudo Branka Lenarta, prejšnjega predsednika Kulturnega društva člen 7 in umetniškega fotografa. Z Lojzetom Spaca lom se je seznanil v Trstu, kjer je fotografiral znane Slovence. Branko Lenart pripravlja ta čas dve razstavi, in sicer bodo prvo odprli 23. aprila v Lipnici, drugo pa 8. maja v Pavlovi hiši. eR ge norije delali. Te je bola veselo bilau, nej kak zdaj gé. Zdaj inan nedejo, samo v krčmau.« • Gda so z lenom delali, tau je žensko delo bilau, ali moški so kaj tö pomagali? »Tau so od začetka do konca vse ženske delale, tau je žensko delo bilau. Ma biti, ka je zato biu taši moški, šteri je kaj pomago, dapa bola bi tau pravla, ka nej. Na, (t)kalec, on je moški biu, ka se ge spomnim vsigdar.« • Vsakšo leto ste pauvali len? »Ge se tak spomnim, istino, ka te sam ešče mala dekličina bila. Tistoga reda so ponjave, žakle, lijene, travnjekje nücali skur vsakši den, tak ka te se je trgalo tö, zato je pa te nauve tö trbelo delati.« • Mate ešče tisto škir, ka ste te nücali, gda ste z lenom delali? »Nej, zdaj se že nika ne najde. Ednoga reda so fejst ojdli pa so iskali vse tašoga. Gora so šli na pod pa ka je bilau, vse so odnesli. Ne vejm, ka so delali s tej škirom, v muzej so nesli ali so pa tadala odali. Vrag vej.« Karči Holec Porabje, 2. aprila 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… ZNOUVA SRAKA BEJLAMLAKA Znouva se je pritepla vcejlak sama od sebe. Niške go je nej pouzvo, niške njoj je nej pravo, naj malo pride koulivrat. Nej, samo nagnouk se je znajšla med vejkami stare bükve. Ja, pa ranč se je nej poklonila ednoj domanjoj sraki nej. Tak se tou gvüšno ne dela! Tou je nikšen red nej! Ranč tak so si brodile domanje srake, depa ena je nej nika prajla. Ena je nej po srakovo zraščala na njou. Edna je nej sraknola prouti njej. Že na daleč se je vidlo, kak njim na žile dé. Depa sraka Bejlamlaka je tö nej sraknola, gnouk nej. Nej na glas pa nej potiüma. Malo je lejtala pa se znouva sedla na vejko stare bükve. Pa je pá tak malo lejtala, ka bi se po tistom sedla. Tak je tou trpelo edno tri dni. Ja, tri dneve se je nej čülo ednoga srakinoga glasa nej. Stoj bi si leko brodo, ka so srake preminoule, takša tiüča je bila. Pa bi eške tadale tak bilu, če bi nej bilou srake Črnemlake. Tadale bi srake eške itak küjale lagvo volo, če bi se nej zglasila sraka Črnamlaka. »Vej pa tou tak tadale ne more biti pa nej iti!« je zraščala najbole naglas, kak je mogla. Pa so se tak nagnouk prebidile iz lagve vole druge srake tö. »Vej pa tou tak tadale ne more biti pa nej iti!« so srakale edna prejk druge. Zdignole so se visko v nebo, skur gor do oblakov pa raščale, kak bi prišo souden den. Pa gda so se vözasrakale, so se sedle nazaj na svoje vejke pa nut v gnejzda. Gratale so vcejlak boukše vole. Kak bi pa nej, vej pa so se dun vöskričale, ka njim leži na srcej. Sraka Bejlamlaka pa nika. Tadale se je ravnala, kak je mejla šegou delati tej tri dneve, ka je prišla es k njim. Zato so se večer srake znouva zdignole visko v nebo pa začnole znouva srakati. »Vej pa tou tak tadale ne more biti pa nej iti!« se je čülo eške bole na glas vse od Lublane pa do Pešte. S takšnim srakanjom se je začno drugi den tö. S takšnim srakanjom se je zgotouvo té drugi den ranč tak. Sraka Bejlamlaka pa tadale gnako. Nej pa nej je vöminila svojo šego. Na štrti den gnakoga srakanja so srake raščale cejli den vküper. Edni lidge so že odišli na najbole viski brejg. Brodili so si, ka velka povouden pride nad nji. Ranč takša povouden, od stere piše v stari knigaj. Depa povouden nej prišla, liki je odišla sraka Bejlamlaka. Samo nagnouk je več nej bilou. Jaj, kak so se zdaj srake dola svadile! »Kak se leko tou godi, ka samo nikam odleti!?« je začnola srakati sraka Črnamlaka pa včasin za njou vse srake nagnouk. Tak so srakale, tak so raščale, ka več eden človek nej biu gvüšen, ka rejsan nede povouden prišla. Edni so gučali, ka povouden gvüšno bou pa eške zemla de se začnola trousiti. Samo srake so vedle, ka je nika od toga nej istina. Samo une so vedle, ka je tou vse zavolo srake Bejlemlake. Pa gda so se po sedmi vöraj do kraja vözraščale, je tiüča gratala. Takšna tiüča, kak bi vse srake preminoule. Kak je zdaj lidi stra za šinjek zgrabo! Tak ji je zgrabo, ka so vsi rami prazni ostanoli. Kuman na tretji den so vüpali domou. Kuman po tejm so prišli nazaj domou, gda je nej bilou ne povoudni pa se je nej trousila zemla. Kak bi ovak bilou, vej so pa srake začnole znouva po staroj šegi gizdavo lejtati koulivrat, kradnoti pa eške bole gizdavo srakati. Od vsej pa je bila najbole gizdava sraka Črnamlaka. Tou leko vsikši razmej, zakoj je tak bilou. Vej se je pa zavolo nje začnolo tisto velko raščanje. Na, zavolo nje pa srake Bejlemlake. Depa una je prva zdignola svoj srakasti glas. Kak bi nej bila gizdava, če je pa tou cejla istina? Miki Roš Mladi gledališčniki na materinskem dnevu v Čepincih 29. marca se je v Čepincih odvijala prireditev ob materinskem dnevu, ki jo je organiziral duhovnik Dejan Horvat. Na prireditvi je nastopilo tudi Mlado gledališče ZS Gimnazija Monošter z igro Teta puberteta, ki jo je napisal in na oder postavil Miki Roš. Mlado gledališče, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da bodo njegovi člani kasneje igrali pri odraslih gledaliških skupinah, je do zdaj pripravilo že nekaj predstav. Njegovi člani so monoštrski gimnazijci (začasno tudi osnovnošolci), ki se udeležujejo slovenskega pouka. Letošnjo predstavo, ki je pisana prav na kožo najstnikov, igrata gimnazijca Laci Pinter in Gabriela Labritz. Nastop v Čepincih je nekakšna predpremiera, kajti prava premiera čaka mlada naturščika 5. aprila na Gornjem Seniku, kjer pripravlja Zveza Slovencev gledališko dopoldne, odboj zvoka – a hang visszaverődése ovira – akadály na katerem bo nastopila tudi ALI STE VEDELI ... KAKO SE NETOPIR ZNAJDE V PROSTORU? TAKO, DA ODDAJA ZVOK IN POSLUŠA ODMEV. Odmev je odboj zvoka na oviri. Dlje, ko je ovira, pozneje slišimo odmev. Netopir oddaja visok, za nas neslišen zvok. S poslušanjem odmevov si ustvari sliko okolice. Slovarček: netopir – denevér se znajde – tájékozódik zvok – hang odmev – visszhang neslišen – nem hallható skupina. V predstavi igrata Gabriela Labritz in Laci Pinter (www.h-e.si) Porabje, 2. aprila 2009 PETEK, 03.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 KRISTALNA BALALAJKA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.40 SKRIVNI PRIJATELJ, KRATKI FILM, 9.55 ENAJSTA ŠOLA, 10.30 DOLGCAJT, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KOLUMBIJA, DRŽAVA S 30 000 TALCI, FR. DOK. ODD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SLON, 16.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: DENAR SVETA VLADAR, HUM. DRUŽ. NAN., 20.30 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2009, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 03.04.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL PETEK, 03.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 MULČKI, OTR. SER., 13.50 GLASNIK, 14.15 PODOBA PODOBE, 14.40 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.20 ČRNO BELI ČASI, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.04.1991, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 ŠTUDENTSKA, 17.20 MOSTOVI -HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA -NOSTALGIJA Z AVTORJI: SVETLANA MAKAROVIČ, 20.00 ARHITEKTURNA POTEPANJA, ANG. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 21.40 PRVI SNEG, AM. FILM, 23.20 SRH, KAN. FILM, 0.45 SVITANJE, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.04.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 KRIŽ KRAŽ, 9.15 ČAROBNA VOTLINA, AM. FILM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 BACEK JON, RIS., 13.55 SKRIVNI PRIJATELJ, KRATKI FILM, 14.10 ROŽNATI PANTER, RIS, 14.15 ŽIVLJENJE PO THOMASU, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, 19.35 VREME, ŠPORT, 20.05 ARIZONA JR., AM. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.04.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL SOBOTA, 04.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.04.1991, 9.30 TARČA, 10.40 POSEBNA PONUDBA, 11.00 PRIMORSKI MOZAIK, 11.30 ŠTUDENTSKA, 11.55 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.55 MILANO: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 15.05 ŠPORTNI FILM, 15.25 MILANO: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: MARIBOR -HIT GORICA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 ZALJUBLJENA V TEPČKA, AM. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.04.2009, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.00 MULČKI, OTR. SER., 9.25 ČAROBNO DREVO, POLJS. OTR. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS Z JESENIC, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2009, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 KRIV, FR. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 05.04.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 05.04.2009, II. SPORED TVS 6.00 ZABAVNI INFOKANAL, 6.20 TV PRODAJA, 6.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.04.1991, 7.15 GLOBUS, 7.45 POMAGAJMO SI, 8.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.40 TURBULENCA, 9.30 KOROŠKA POJE 2009, POSVETILO PAVLETU KERNJAKU, 10.00 J.HAYDN: LA PASSIONE, KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM IN UROŠ LAJOVIC, 10.25 MILANO: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 13.45 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH, MEDNARODNO TEKMOVANJE CHALLENGE, 14.50 MILANO: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 17.55 ROKOMET, TEKMA LIGE MIK -KONČNICA, 20.00 KARPATI -ŽIVLJENJE V GOZDOVIH DRAKULE, AVSTR. DOK. ODD., 20.55 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 21.50 UKRADENO ŽIVLJENJE, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA: BALET SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 0.45 KO VETER ZAIHTI, JAPONSKI FILM, 2.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.04.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ANIMALIJA, RIS., 9.35 RISANKA, 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 IZ POPOTNE TORBE: SLON, 10.40 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 ŠIROKI VRH -BROAD PEAK, 8047 M, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 REŠEVANJE ZLATE REGE, AVSTRAL. ODD., 13.40 HOTEDRŠICA, DOK. ODD., 14.00 ZLATOLASKA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.10 ZDRUŽENA NEMČIJA, OTR. NAD., 16.30 BINE: NA KMETIJI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2009, 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 06.04.1991, 1.20 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 TV PRODAJA, 14.45 SLOVENCI V ITALIJI, 15.15 POSEBNA PONUDBA, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.04.1991, 16.00 OSMI DAN, 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.15 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 18.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 18.20 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 19.00 ŠTUDENTSKA, 19.20 VIDEOSCENA, 20.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 UKRADENA DUŠA, AM. DOK. FILM, 23.45 VIDEOSCENA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 M. C. MACHADO: STRAHEC PLUFF, OTR. PREDSTAVA, 9.40 ZDRUŽENA NEMČIJA, OTR. NAD., 10.00 NA KMETIJI, LUTK. NAN., 10.15 RISANKA, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 PISAVE, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 16.10 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.25 MOZIRSKI GAJ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: BRITTA HEOSCHELE, 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 LJUBEZEN, VZTRAJNOST, OTROK, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 NAČRTOVALKE ROJSTEV, FR. ODD., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.25 NAŠI VRTOVI: BRITTA HEOSCHELE, 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.04.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL TOREK, 07.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 NLP, 12.10 VIDEOSCENA, 12.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.35 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 14.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.35 BLEŠČICA, 15.05 STUDIO CITY, 16.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.04.1991, 16.25 TV PRODAJA, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 19.25 VIDEOSCENA, 20.00 MUZIKAJETO: TAMBURAŠI, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: LJUBEZNI TRUD ZAMAN, 22.55 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.45 TRANZISTOR, 0.20 TRANSILVANIJA, FR. FILM, 2.00 VIDEOSCENA, 2.35 INFOKANAL * * * SREDA, 08.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS. NAN., 9.35 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 10.00 RISANKA, 10.10 PROFESOR PUSTOLOVEC: S KNJIGO DALEČ PRIDEŠ, 10.30 MOZIRSKI GAJ, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 NAŠI VRTOVI: BRITTA HEOSCHELE, 11.55 LJUBEZEN, VZTRAJNOST, OTROK, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS. NAN., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 SKRITI SPOMIN ANGELE VODE, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: KAJ SO NEBESA?, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.04.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 08.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.05 TV PRODAJA, 10.35 VIDEOSCENA, 11.05 KOROŠKA POJE 2009, 11.35 J.HAYDN: LA PASSIONE, 12.00 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 12.50 SPET DOMA, 14.40 HRI-BAR, 15.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 08.04.1991, 16.05 TV PRODAJA, 16.40 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 SLOVENCI PO SVETU: POTRNA - KULTURNO DRUŠTVO ČLEN 7, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.30 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 19.00 PRAVA IDEJA!, 19.25 VIDEOSCENA, 20.00 L. DELIBES -F. ASHTON: SYLVIA, POSNETEK BALETA IZ KRALJEVE OPERNE HIŠE V LONDONU, 21.35 KAREL ZELENKO -SAMOHODEC SVOJE GENERACIJE, DOK. FELJTON, 22.05 ALDO NIKOLAI: PRVA KLASA, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.00 VIDEOSCENA, 0.35 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.04.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 MAINA SOFIE IN ISKANJE ZLATEGA JELENA, DANS. NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET: KAJ SO NEBESA?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PETA HIŠA NA LEVI: DENAR SVETA VLADAR, HUM. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 DUHOV NI, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 VETER SE POŽVIŽGA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.04.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 09.04.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 VIDEOSCENA, 13.00 GLOBUS, 13.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.04.1991, 14.00 REŠEVANJE ZLATE REGE, AVSTRAL. ODD., 14.25 KARPATI -ŽIVLJENJE V GOZDOVIH DRAKULE, AVST. DOK. ODD., 15.20 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 16.00 TV PRODAJA, 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 KNJIGA MENE BRIGA, 19.20 VIDEOSCENA, 20.00 POKAL UEFA V NOGOMETU, ČETRTFINALE, 0.00 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 0.50 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 2.25 VIDEOSCENA, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Takši den kak vsi drugi Kakoli obrnémo, vsikši den je v krčmi Pri Žabi kaj nouvoga. Pa je leko takši vcejlak normalen den kak vsikši drugi. Venej na Žabinom parlamenti možakarge vlačijo cigaretline, gonijo politiko, znoutra pa se tisti brezi cigaretlinov zgučavajo od žitka pa o vsem tistom, ka kcuj k žitki sliši. Pa v takšnom vcejlak normalnom dnevi Brnckovoga Gusteka najbole mantra, ka se godi venej v parlamenti. Depa če de išo tavö, njemi v vüje ne pride, ka se krčmarica Žaba zgučava z ženskami pa drugimi moškimi. Če pa nut ostane, nede vedo, od koga de rejč v parlamenti. Tak, ka un s tejm ma velke nevole. Na, od Žabe Djoni nikšne takšne brige nema. Njega politika ne miga pa klajfe tö nej. Un spidjé svoj kafej, malo ženo primle na pravom mesti pa dé tadale delat. Vcejlak normalen den se v tejm spozna, ka so tisti venej v parlamenti bole glasni kak tisti nut v krčmej. Nut se bole naraji zgučavle. Samo po tistom nej, gda se stera dola svadi zavolo vse menje pejnez pa vse vekše nevoule. »Od toga se leko zgučavlemo, ka je tou nej politika. Tou je naš žitek gé,« je rejsan na glas povedo Zvonarov Fujdek pa brž doj po guti pogno edno pou deci bubik. Bubike, vej pa borovnice v palinki, ka nej! Ka je rejsan normalen den, se po tejm tö vidi, ka so lidge Pri Žabi gnako veseli pa gnako lagve vole. Tou je pa tak, ka če ji je pet v krčmej, sta dva dobre vole, dva bole lagve, eden pa tak na pou, polonje lagve pa polonje dobre vole. Pa gda se tou vse tam za pultom vküper zmejša, leko povejmo, ka so vsi gnake vole, nej lagve pa nej dobre, liki so vcejlak normalne vole. Takše vole so gé, kak je vcejlak normalen den. V takšnom dnevi se takšo nigdar ne zgodi, ka bi od Žabe pa od Djonija čerka Manja nej mami pomogla delati. Tou pa zato, ka je tak gé najbole normalno. Pa je vcejlak normalno tou tö, ka se ge na takšen den nigdar ne stavim v krčmej Pri Žabi. Vej pa če se ge tam stavim, je tou več nikak nej normalen den. Po tejm tou grata vcejlak nejnormalen den. Miki MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Stalne razstave: Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, Slovenci v okolici Monoštra Občasna razstava: Ruta in predpasnik Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767. Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!