AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 0., THURSDAY MORNING, DECEMBER 16, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Slabi zdravniški nasveti! Oni dan smo svetovali v našem listu, naj ljudje, hi se jim koče kihniti, zatisne-jo nos, da tako preprečijo razširjen je prehlada na dru-f/e ljudi. Pa izgleda, da je bil to zelo slab nasvet. Poskusil ga je namreč John Sušnih, lastnik Norwood Appliance Co. in takoj po poskusu priletel k nam ter nam zagrozil s tožbo. Rekel je da se je ravnal natančno po našem nasvetu, zatisnil nos. pa kdhnil. Malo je manjkalo, pravi, da ga ni razneslo, ker sapa, ki je hotela skozi nos, ni mogla najti pravega izhoda, nekam je pa morala. Kje je šla ven, pa ni hotel povedati. Washington. — Ameriški vo.j- šno se sodi, da bo vojna z Nemili stroj bo demobiliziral preko čijo končana drugo leto, z Japon-dobe dveh ali treh let, da se bo .sko pa eno leto pozneje, tako lahko sproti zaposlilo odpu- V prvih dveh leti in pol po ev-ščene vojake. Armada bo začela ropski vojni bo odpuščenih ne-počasi odpuščati vojake kmalu kaj nad 9 milijonov vojakov, nad po končani evropski vojni. Pred- en miijon oseb iz vojnih agen-no bo končana vojna pa na Pa- cij in blizu 7 milijonov delavcev cifiku, bo. odpuščenih že od 6 do iz municijskih tovaren. 7 milijonov vojakov in mornar- Ako bodo hoteli po vojni za-jev. posliti vse delovne moči, bodo K demobilizaciji armade šte- morali najti delo za 8 milijonov jejo tudi odpustitev delavcev iz več oseb, kot jih je bilo pa zapo-vojne industrije in njih zaposli- slenih leta 1940, če se računa v tev v mirovno industrijo. Splo- to tudi odpuščene vojake. LEPE BOŽIČNE PESMI BODO NA RADIU V petek popoldne 24. decembra bodo raznašale radijske postaje po vsej državi, Ohio lepe božične napeve, katere bodo peli uslužbenci The Ohio Bell Telephone Co. Postaja WJW bo raz-našala ta program od 12:30 do 1:30 popoldne, potem pa WHK od 1:00 do 1:30 in WGAR od 2:15 do 2:45. Program bo vodil dr. Charles D. Davve, pevovodja slovitega clevelandskega moškega zbora Orpheus, ki je pevovodja tudi ženskega zbora Ohio Bell Co. Pri tem božičnem programu pa ne bo nastopil samo ta zbor, ampak bodo peli tudi drugi uslužbenci te družbe, od najnižjega klerka pa do predsednika. Naravnajte na radijske postaje v petek 24. decembra in poslušajte ta lep božični program. ENA IZMED 10 OSEB IMA PREHLAD DOMOVINA AMERICAN HOME Padel je na polju slave V kongresu je velik ropot radi Adamičeve knjige, ki so jo tiskali za našo armado Stavka železničarjev na 30. decembra železničarske unije so odglasovale, da gre na 30. decembra na stavko 350,000 uslužbencev pri železnicah, ker jim ni bila ugodena zahteva po • v •• 1 v • višji plači. Vlada bo imela za 16 bilijonov raznih tovaren naprodaj Bolgarija je vprašala za mir, pa ni bila za enkrat uslišana Podružnica SANSa št. 21 preneha z delovanjem IZ BOJNE FRONTE ARMADO BODO RAZOROŽEVALI POČASI, DA NE BODO VETERANI BREZ DELA Za 1944 napovedujejo ; 10,000 letal na mesec Naši vojaki tobro je, te veste ;u'io se zatrjuje, da sc 1 pobrali dozdaj v okupi-deželah blaga v vrednosti IO'000,000. Za dva bilijo. arJev so naropali samo "n po raznih muzejih in Peljali v Nemčijo. znano, imajo zavezniki in ■liki v obrambo proti zra-laPadom balone, ki so viso. raku, "a tla pa so privezalo žico. Namen je, da lla zamotajo v to žico in I "a tla. Angleška letala Pr°ti temu posebne škarje ncu kril in sicer jih ima 'etalo po 16. Ko zadene la žico, žica spolzi ob kri- II koncu, tam jo pa škar-režejo. kavna zveza je tako ^epričana, da kava ne bo "Tirana, da bo dala iz 'a8-ajne $5,000 za razve-'°iakom, ako se bo v svo- vi zmotila. * ^ štab predsednika ima danes 758 usluž-; To -ie 15 krat toliko, kot 110 Pod Hooverjem. * frvse čudno sliši, pa je bi-^ slučajev, da so deteta ^°kala, še predno so bila ,, nekem slučaju je otro-j0 Polnih 40 minut prej, I }e Prišlo na svet. V ne-Ja'u je še nerojeno dete j.0 na glas, da ga je bilo Vsej porodnišnici. i • * nLna Novih Hebridih D 0 velike, da jih človek °Kama komaj obseže. I. * Ife w Je Položena avtomobil-ij. v Zed. državah je spe-v gorovje Evans v Colo-k.:3višJ'a točka leži 14,260 a(l morsko gladino. zlata se lahko tako L. a Pokrije šest štirja-§js . 111 njena plast je de-0.0000033 enega pal- I v lv železniški tovorni L emiku samo 2 uri in v?akih 24 ur. I * El vedno obratujejo h ° vrelce, ki so bili v I pred 2000 leti. I!tvih v * §e«tih mesecih po |*j(j 0 Amerikanci kupili I no^ih avtov. I is0 'k ene pehotne divili ^remo je potreba 65 I akov. Rsl^^lcanal je dobil imo raziskovalca v IS. |\ernu Je dal ime po svo-I mestu v Španiji. fc^o, - _____ bingo O. K. odsek mestne Mjj^eraj izjavil, da je ^fla P^Poročati skupni \ 6Vni Podlog je po-odseku, da ga i Vh-'' pretin° i'0 pre(i- I l>in 1 zbornici. Ako bo Ps,50 igre licenziralo, rCj^ olti prirejati samo F1 dobrodelne inštitu-|. uke bodo dobile do- | h^ična drevesca |Vv'lrl in Pocen' IK na-' sc 1 st8' Julia Shuster' Washington.—"Evening Star," ker pravijo, da je to "vojaška ameriški dnevnik, ki ga največ tajnost." čitajo kongresniki, poroča z Posebno je ropotal v kongre-dnem 9. decembra, da je po- su poslanec Dondero iz Michi-vzročilo v kongresu velik ropot, gana, ki je trdil, da knjiga vse-ker je dal vojni oddelek tiskati buje komunistično propagando, v mali žepni obliki Adamičevo Adamiča pa je označil kot ko-knjigo "The Native's Return" v munističnega sopotnika. Izja-50,000 izvodih in jo razposlal vil je, da je Diesov odbor, ki ameriškim vojakom preko mor- preiskuje neameriške aktivno-ja. sti dognal, da je Adamič član Ropot in protest je nastal v več komunističnih frontnih or-kongresu zato, ker Adamič v ganizacij. Citiral je tudi več tej knjigi propagira revolucijo stavkov iz Adamičeve knjige v Ameriki in kongresniki bi ra- "My Native Land," ki je izšla' di vedeli, kdo je ukazal tiskati zadnji mesec, da dokaže, da je za ameriške vojake knjigo, ki Adamič res za komuniste, navaja k revoluciji v tej deželi. * * * Teh knjig sta dala tiskati AH bodo nekatera slovenska vojni in mornariški oddelek društva zdaj poslala proteste 40,000 za armado in 10,000 za tudi ameriškemu kongresu, ki | mornarico. (Torej ne 225,000, si 'upa" kritizirati "velikega" j kot je bilo poročano v sloven- Adamiča in ga naravnost nazi- j skih listih; op. ured.) Vlado vati sopotnika komunistov, kot stane vsaka taka knjiga 4i/> s0 jih proti našemu listu, ki si centa. je drznil povedati Adamiču Kongresnike zlasti zanima lsto? Cp. ured.) Adamičeva izjava v tisti knjigi na strani 365, kjer pravi: "Smatram, da bo moje delo v prihodnjih par letih, morda celo za ostali del mojega življenja, da bom udarjal na tisto idejo (revolucijo) in mimogrede tolmačil Jugoslavijo Ameriki." Vojni oddelek je začel z idejo, da tiska v žepni obliki knjige skrbno izbrane vsebine in jih pošlje v razvedrilo in gradnjo morale ameriškim voj akom preko morja. Kako se je izmuznila neopaženo ta Adamičeva knjiga med druge, je uganka. Navada je, da posvetovalni odbor, ki se nahaja v New Yorku, priporoča vojnemu in mornariškemu oddelku enkrat na mesec gotove knjige za vojake. Kdo je prav za prav dal končni pečat za to Adamičevo knjigo, ni mogoče zvedeti, Ucl podružnice st. 21 SANSa smo prejeli sledeče priobči-! tev: "Podružnica Sansa št. 21 je i sklenila, da preneha z vsem so-; delovanjem z SANSom ter se v bodoče ne bo sprejemalo nobenih prispevkov več v ta namen. Vsi oni, ki imajo nabiralne pole, naj jih vrnejo. Bolj obširno poročilo pride še pozneje. Tako je sklenila zadnja seja te podružnice." Nov grob Ob eni po polnoči danes zjutraj je umrla Goldie Antoinette Dučič, stara 15 let, 4709 Superior Ave. Zapušča očeta, pet bratov in sestro. Pogreb | oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen. Korporal Frank Stopar, star 26 let, je bil ubit v bojih v Italiji 9. novembra letos. Vest o njegovi smrti je poslal vojni oddelek materi 9. decembra. Pokojni Frank je hodil v farno šolo sv. Lovrenca. Ko je do-I rastel, je bil zaposlen v Amer-j j ican Steel & Wire Co. K voja-: j kom je bil potrjen 7. marca 1941 j in je dobil bazično treninga v Fort Knoy, Kentucky. Prideljeni je bil diviziji tankov in je bil! najprej poslan v Anglijo, potem pa v Severno Afriko. Zadnje! pismo, ki ga je ptisal domov, je' bilo datirano 5. novembra, štiri dni pred smrtjo. Korporal Frank Stopar j<* pr-' va vojna žrtev iz fare. sv. Lov-] ' renča v"ČlcveIaii3ui katera'je sporočata ! prijatelje in znance ter jim želi ,,ov »a«'ov Hermana in si-zdrave in zadovoljne božične cer: T/Sgt. Herman J. Koren, 1 praznike in srečno novo leto. 85804368, 109th Quartm. Bakery I Njegov naslov je: John,F. Vato- Co. APO 928, c/o Postmaster ! vec, A.M.M. 3/C Hdqs. Sqdr. F. Sa" Francisco, Calif. ' A. W. 7 c/o Fleet Post office, . »* » » I New York, N. Y. Letalski kadet Henry J. Jad- M ^ rich, sin Mr. in Mrs. Vic Jadrich Mr. in Mrs. Anton Lužar, naroča najlepše božične pozdra j 1035 E. 69. St. sta prejela pisma vc vsem sorodnikom, prijateljerr ; od svojih dveh sinov, Pfc. Johna in znancem. Njegov naslov je in Motor Machinist Mate* l/C A/C Henry J. Jadrich, 8 D Franka, ki naročata iskrene bo- Bldg. 1105, Room 114, Bronsor ' žične pozdrave vsem sorodni- Field, N. A. S. Pensacola, Flo kom, prijateljem in znancem rida. Washington.—Urad za vojno produkcijo napoveduje, da bodo ameriške tovarne zgradile ta mesfec 9,000 letal in da bo dosegla produkcija istih drugo leto 10,000 na mesec. V novembru so tovarne izdelale 8,789 letal, med temi 1,000 težkih bombnikov. Po novem letu bodo tovarne gradile več in več težkih bombnikov, predvsem orjaške B-29. Za letala je določenih prihodnje leto 40 bilijonov dolarjev, kar je še enkrat toliko, kot letos. / -o- Pozdravi iz Colorado Mr. in Mrs. Ciril Stanonik pošiljata božične pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem iz Denverja, Colo., kjer se začasno nahajata. Mrs. Stanonik je rojena Dorothy Zugel iz 6308 Carl Ave.. Njun naslov je: 1536 Ogden St., Apt., 3, Denver 5, Colo. Seja Oltarnega društva Nocoj po pobožnosti bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Seja je važna, zato naj se vse članice gotovo udeleže. ---o--- Kupujte vojne bontje! Lahna epidemija influence jef jejo, da bolezen ni težka in da pograbila Clevelandčane, kjer ne traja več kot pet dni. ima napad te bolezni, ali je mor- -o- da samo prehlad, ena izmed vsa- Nove odbornice kih 10 oseb v mestu. Tako po- Podružnica št. 10 SŽZ je izvo-roča mestni zdravstveni urad. lila za leto 1944 sledeči odbor: Vodstva clevelandskih šol poro- Predsednica Mary Urbas, pod-čajo, da je doma 10% šolarjev predsednica May Malovrh, taj-za to ali ono bolezen. nica Frances S u sel. 15900 Državni urad v Columbusu tu- Holmes Ave. Tel. PO 5386, bla-di poroča, da je zbolelo za pre- gajničarka Filomena Sedaj, za-hladom 10% vsega prebivalstva pisnikarica Jennie Koželj; nad-države Olio, ali okrog 700,000 zornice: Louise Cebu'.ar, Mary oseb. Po celi Ameriki je pa šte- Zalar, Martha Batich; rediteljica vilo obolelih oseb danes nekako Frances Salmich. Seje so vsak 1,000,000. 2. četrtek v mesecu v S.'ovcu- Zdravstvene oblasti pa zatrju- skem domu na Holmes Ave. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN H« M E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. IIEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ _Published dally axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado. 6etrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Kuelid, po razc&ialcih: celo leto 65.50, pol leta $3.50, fetrt leta $2.00 ______Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada $9JS0 per rear. Cl«wlan4 by mall 87.60 D«r y«tr 0. B. and Canada $3 60 lor 6 month«. Clev?!wnl by mail $4.50 lor 8 month« U. S. and Canada $2.00 Tor S month®. Cleveland by mall $3.25 Jot S months Cleveland and Euclid by carrier $8.50 per year, 61.50 for « month«. $2.90 for 3 month« _________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 295 Thur., Dec. 16, 194B Zavezniki niso znali izkoristiti lepe prilike Nova zavezniška ofenziva v južni Italiji ima namen izbrisati zavlačevanje in razočaranje, ki karakterizira ofenzivo v Italiji vse od predaje Italije 8. septembra, pa do izkrcanja zavezniških čet drugi dan pri Salernu. Do zadnjega tedna je dovedla zavezniške armade ofenziva komaj na polovico poti do Rima, nekako eno miljo na dan. De.' počasnosti te ofenzive je pripisovati slabemu terenu in še več slabemu vremenu. Še več pa napačnim računom, ki postajajo zdaj vidni, v katerih so se pokazali zavezniki oziroma njih vojskovodje, kaj slabi računarji. Predvsem so zavezniki zelo slabo računali na odpor Italijanov proti Njemcem. To je prekrižalo zaveznikom načrt — korakati na Rim in odrezati beg ^ nemškim armadam iz južne Italije. Nemci so vzeli dve diviziji, ki sta stali nasproti 8. angleški armadi na vzhodni obali Italije in jih vrgli v boj pri Salernu, kjer se je izkrcala 5. ameriška armada. Zdaj je dokazano, da 5. ameriška armada pri $alernu ni dobila dovo/j podpore od zračne sile, kot jo je potrebovala za izdaten naskok na obrežje in zaledje. Tako so zavezniki zamudili okoristiti se z vso priliko, ki jo je nudila vdaja Italije. Pa tudi drugod v Sredozemlju je bil sličen položaj. Tudi tukaj so se zavezniki preveč zanašali na odpor Italijanov. Računali so, da bodo italijanske divizije vzdržale proti Nemcem, zlasti na Rodeji v Dodekaneških otokih in jim niso poslali dovolj ojačenj, zlasti pa zračne sile. Posledica je bila, da so zavezniki izgubili Dodekaneze. Zopet drug podoben slučaj je bil na otoku Krfu ob Grčiji. Ko je šla Italija iz vojne, je italijanska posadka obvladovala otok. Toda zavezniki niso poslali na otok ojačenja in italijanska posadka se je podala močnejšim Nemcem. Izguba tega otoka je zelo hud udarec za zaveznike. Krivo temu je pa največ dejstvo, ker niso vedeli, v čigavo območje spada ta del Sredozemlja, ali pod poveljstvo ameriškega generala Eisenhowerja, ali pod poveljstvo angleškega generala Wilsona. Prvi poveljuje invaziji v Italrji, drugi pa zavezniškim četam v Osrednjem vzhodu. Prvi ima glavni stan v Alžiru, drugi-v Kairu. Vojaške oblasti v A!-žiru trdijo, da je otok Krf spadal v območje generala Wilsona in da je bila njegova dolžnost poslati otoku pomoč, Wilsonov glavni stan pa trdi, da je bila to naloga generala Eisenhowerja. Enako zamotan položaj je tudi glede obrambe Balkana. Dočim ima angleški general Wilson stike z jugoslovanskimi in grškimi geriJci v notranjosfi Balkana, pa so edino Eisen-, howerjeyi bombniki, ki bi lahko dali pomoč iz italijanskih letališč. Morda je konferenca v Kairu razčistila to zamotano zadevo. Ako bi bila rešena prej, bi bili zavezniki pridobili mnogo več od vdaje Italije, kakor.so pa. Rim, ki bi moral biti zdaj že v rokah zaveznikov, je še v nemških rokah. Sicer je jba fakt, da ne bo dolgo v nemških rokah. Ko bo enkrat 8. angleška armada okupirala Pesca-ro na Jadranskem morju, se bo obrnila po glavni cesti preko Italije proti Rimu, dočim bo prodirala 5. ameriška od juga in maršal Kesselring bo moral zapustiti Rim, še predno bodo zavezniki dqspeli do njega, ali pa bo tam s svojo garnizijo zajet. Društvo Loška dolina Ali bodo Nemci izpolnili svojo grožnjo? Iz Nemčije prihajajo neprestano grožnje, da so izumili nove vrste uničujoče orožje, ki ga bodo ob gotovem času uoorabili proti zaveznikom. To, seveda, je v glavnem nemška propaganda, s katero naciji tolažijo narod in obljubuje-jo maščevanje za ameriške in angleške zračne napade. Zavezniška publika jemlje to nemško grožnjo tudi kot navadno propagando in se ne zmeni dosti zanjo. Vendar je nekaj okoliščin, ki so v zvezi s tem in ki dajejo grožnjam tudi kos značilnosti in morda ne bo napačno, če se svet pripravi na to. da bo zadnji prizor evropske vojne nekaj strahovitega, česar svet še ni doživel. Zavezniški voditelji so že sami priznali, da se bo razvil kak nov način bojevanja in Churchill je'sam izjavil, da Nemčija morda pripravlja kake nove vrste orožje. V nemar ne smemo puščati najnovejše nemške tozadevne propagande. Na 3. decembra, na primer, je berlinski radio kvotiral nemško vrhovno komando, "da bo udar nazaj (zaveznikom) tako močan in pričet ob takem psihološkem momentu, da bo imel vpliv na razvoj nadaljne vojne." Nemška vrhovna komanda ie tudi izjavila, da namerava "z enim drastičnim udarcem končati neobrzdano masno* morijo." I o se ne glasi kot navadna baharija ali propaganda, prvič, ker je prišla naravnost od vrhovne komande, ki navadno! ne vodi propagande in drugič, ker imajo Nemci gotovo nekaj za rokavom. Neka depeša iz Stockholma brez ovinkov trdi, da imajo Nemci pripravljeno neko eksplozivo, ki jo bodo uporabili v najbolj odločilnem trenutku. Hitler je še v novembru izjavil, da bo prihodnja tarča Anglija. • V nedeljo popoldne ob eni uri, vsaj tako je bilo sklenjeno na zadnji seji, se snidemo člani društva Loška dolina k glavni letni seji. Zborovali bomo v istih prostorih kot ponavadi, samo toliko je razlike, da bo sedaj na nedeljo. Vsi člani ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo udeležite vsaj 'glavne seje, če že drugače tekom leta ne prihajate na seje. Vsak član ve, da je glavna letna seja najvažnejša v letu in zato bi moral vsak priti vsaj na to sejo, kjer se dela načrte za bodoče poslovno leto in poleg tega pa tudi voli odbor, ki bo vodil naše društvo v prihodnjem letu. Pridite na sejo, da se bomo tako kaj več pogovorili, kar se ne da razpravljati v časopisu, saj veste, da se na seji vse bolj po domače lahko pove in noben ne zameri tudi, če bi kateri kaj preveč zinil. Poleg tega je bilo pa obljubljeno, da bomo imeli v nedeljo po seji tudi naše loške, slavno znane, "taške," pa če bodo ali ne, tako je bilo slišati govorice. Prav zagvišno pa ne bo noben trpel žeje, če se bo udeležil te seje. Vsak član našega društva, pa naj bi za to sejo pripeljal tudi vsaj enega novega člana, saj veste, to samo zato, da bomo bolj veseli. Nekdo je rekel, da če se bomo "skupaj vzeli," da bomo tudi kakšno rekli, tako kot včasih tam po naših zavr-teh. Vsi člani našega društva, ki v nedeljo ne boste delali, ali ki ne boste bolni, ste obvezani, da pridete na to sejo in katere-, ga pa ne bo, pa naj kar sam sebi pripiše, če bo potenj sline požiral, ko bo slišal, kako lušt-no smo se imeli. V nedeljo ob eni popoldne je seja 'našega društva in po seji bo pa viže konec, kadar se bomo že vsi naveličali in seveda, ko bo čas, j da bomo šli pogledat tudi domov, če bo kaj za večerjo, posebno tisti, ki bomo že kar od zjutraj na seji. Ložanje, nikar ne pozabite, da bo naša glavna seja v nedeljo 19. decembra ob eni uri popoldne, da se gotovo vidimo.— F. T., član člani društva Najsvetejšega Imena. Tako se pokažimo prihodnjo nedeljo pri osmi maši. Zbirali se bomo v cerkveni dvorani pod cerkvijo, da potem skupno odkorakamo v cerkev. Popoldne pa bomo imeli glavno sejo, da si izberemo vravi in novi odbor, tako da bo vsakemu po volji, če je mogoče odbor kriv tega slabega napredka, se ga pa dene v pokoj in izvoli nov odbor, da bo bolj uspešno deloval v letu 1944. Zato pa bratje nikar ne zamudite te„važne seje, ki se vrši prihodnjo nedeljo v cerkveni dvorani Marije Vne-bovzete v Collinwoodu. Pokažite se vsaj sedaj zadnjo sejo v letu in tako skupno pokažimo, da res cenimo svoje društvo Najsvetejšega Imena. Stopimo v vrste in delujmo naprej po začrtani poti. Odbor upravičeno pričakuje povoljne udeležbe od strani članstva. Končno pa želim vsem skupaj blagoslovljene praznike in srečno novo leto 1944.—M.L. -o- Podružnica št.5SMZ vsladkorjeni orehi in sadje, "peanut" maslo, sir, marmelada, kava, čokolada, cigarete, 12 barvanih svečic in dve rutici, Zraven je še poslano 10,000 železnih ugank in okarin, katere je podmladek Rdečega križa poslal v Ženevo kot božični dar za ameriške vojne ujetnike. Upa se, da se bodo ameriškim vojnim ujetnikom na daljnem Vzhodu razdelilo za božič mnogo onih potrebščin katere je pripeljal s seboj par-nik Gripsholm. Med te spada 140,000 paketov s hrano za daljni Vzhod, "ki vsak tehta 13 funtov, obleka ter tobak, zdravniške potrebe, knjige in kaj za zabavo. V načrtu je, da se večji del tega tovora razdeli ujetnikom na Filipinskih otokih, ostanek pa vojnim ujetnikom in internirancem v krajih, katere so zasedli Japonci. Ameriška vojska in mornarica, razne vlade v izgnanstvu in društva za pomoč so dale na razpolago fonde za te pakete; stvari pa je nakupil Rdeči križ, Y.M.C.A., narodna katoliška konferenca za dobrobit in federalna vlada. Ustoiičevanje na Gospo-svetskem polju Prihodnja nedelja je kvater-na nedelja in na ta dan se vsa društva Najsvetejšega Imena zbirajo k skupnemu sv. obhajilu in posebno pa še to v teh kritičnih časih, ko tako potrebujemo molitve, da bi že vendar pridobili ta tako zaželjeni mir, ki ga vsi tako potrebujemo. Žalibog pa se tako m^lo zavedamo, da smo člani društva Najsvetejšega Imena in da smo dolžni izpolnjevati pravila, ki so v veljavi in tiste, ki še pridejo. Vsak, ki je pristopil k te-! mu društvu, je vedel že tedaj,! kakšna so pravila tega društva ! in da jih bo moral izpolnjevati. ! Izgleda pa, da kakor hitro smo j zapustili cerkev, da smo tudi ; pozabili na dane obljube. Eden j je prezaposlen, drugi zopet ne j more tako zgodaj vstati, tretji! se mogoče sramuje iti skupno j v cerkev, češ, da ga bodo ljudje gledali in tako rajši sam; opravi pobožnosti. Taki in ena-1 ki izgovori se nadaljujejo vsa-j kokrat, kadar pride čas skup- ■ nega sv. obhajila. Dragi bratje, nikar ne imej-' te takih izgovorov, kajti po naši smrti pred večnim sodnikom taki izgovori ne bodo veljali. Oas je, da se sedaj potrudimo in žrtvujemo nekoliko svojega časa za posmrtno in večno življenje. Seveda, če smo resnični Ustoiičevanje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju z obredom okrog knežjega kamna je najprelestnejša zapuščina naših dedov. Kaj enakega nima svet. Prinesli so ga v novo domovino še iz skupnega slovanskega življenja za Karpati. In prav v Korotanu je bila borba tako velika, d:a se je ohranila in še razvila ta naša roža mogota. Ustoličena sta bila že naša prva bolj znana kneza Gorazd in Hotimir, okrog letm 750. Ustoličenje kneza Vojnimira krog leta 800. Tu so bili ustoličeni tudi drugi, pozneje tudi tujci! Tako Slovencem naklonjeni vojvoda Bernard in češki kralj Otokar II., slovanske krvi. Prvi točen dan je 1. sept. 1286, ko je bil ustoličen Manj--hard Tirolski. Prvi Habsburžan je bil Oton Veseli, 2. julija, 1335 in nato pa še drugi leta 1342 in 1360, čeprav se da to sklepati iz pre-računanosti. Po celotnem obredu pa je bil zadnji ustoličen Ernest Železni 18. marca 1414. Oholeži so ga že omalovažavali. Ustoiičevanje pa se je vršilo tudi še pozneje, čeprav bolj s klanja-njem ob vojvodskem prestolu. Tako je bil Ferdinand II. dne 28. januarja 1597 in še leta 1651. je naš kmet ustoličil voj-vodovega zastopnika. Tako se je ustoličevalo tudi še leta 1728 na ta način v deželnem dvorcu v Celovcu. Šele leta 1800 je bilo prodano posestvo knežjega kmeta, saj se po letu 1728 tudi koroški stanovi klanjajo na Dunaju. Kmet ne velja več. Leta 1823 pa je umrl zadnji član knežje družine. A spomin na Knježjega kmeta pa je bil še teko močan, da so ga na zadnji poti spremile velike kmet-■ke množice. Leta 1834. pa je bil vojvodski prestol, pri katerem so st klanjali plemiči, obdan z železno ograjo. (Prešeren ga je videl dve leti prej še prosto sredi po-ja.) Bistveni naš obred krog knešjega kamna ni nemški gospodi toliko važen — šele 1862 pa je prišel knežji prestol v ast koroškega Zgodovinskega društva, ki ga je z dovoljenjem deželnega odbora postavilo na dvorišče deželnega dvorca, od eta 1870. do 1905. pa celo v dvorano grbov. Danes pa je v eži celovškega muzeja. Toda — naš narod se dviga in z njim vstaja knežji kamen in ustoiičevanje. Vedno več a z prav govori o njem. Dne 18. marca 1914. ga je slavila vsa aša mladina strnjenih src! V prvi svetovni vojni so ga | Semena graha, mrkev in pa-stinaka, ki so jih našli v ostankih prazgodovinskih stavb na koleh, nam dokazujejo, da je človek že pred 4000 leti ljubil na svoji "mizi" zelenjavo. V bronasti d'obi so ljudje jedli že lečo in bob, Rimljani so uvedli v naše kraje celo vrsto finejših zelen j av, gojitev drugih so dovedli njihovi vrtnarji do popolnosti. O cesarju Tibe riju poročajo, da si je mrkve za svojo mizo naročal iz Ger mani je, a o nekih vrstah rim skih redkev pišejo, da so do segale velikost otroške glave • V srednjem veku so za kul turo sočivja, raznih vrst zelja in finih solat skrbeli v prvi vr sti menihi, ki so jih rabili za svoje postne jedi. Iz italijan skih samostanov se je razširi lo uživanje surovih listnatih solat, ki so jih pripravljali z oljem in začimbami. Beluše naletimo že na staro egiptskih risbah, na Grškem so nosili vršiče belušev kot amule te in posebno spodnjeitalski Grki so zelo skrbeli za to vrsto zelenjave, o kateri poroča po drobneje tudi stari Katon svojem spisu o poljedelstvu okrog 1. 200. pred našim štetjem Rimljani so beluše isto tako ze lo cenili in med pompejskimi slikami vidimo mična tihožit j a, s katerimi so si Rimljani v jedilnicah spodbujali tek in ki predstavljajo beluše, redkve, peso in neke vrste malih buč v lepih šopkih. V srednjem veku belušev niso posebno cenili vsaj ne v severnejših deželah V 17. stoletju so jim pripisovali sicer posebne zdravilne učin ke, a šele v 19. stoletju se je ia zelenjava splošno razširila Spinačo so prinesli Arabci v Evropo. V Perziji so njeno pri delovanje poznali po vsej priliki že v starem veku, a Grki in Rimljani, kakor vse kaže, je niso poznali. Pod imenom "is fandaž" se je priljubila Arabcem, ki so jo prinesli naj prvo v Španijo, v sredini 14. stoletja omenjajo špinačo med meniški-mi postnimi jedrni, a še v 16 stoletju je bila v širših plasteh malo znana. Tudi cvetača se je razširila šele proti koncu 16 stoletja iz Letanta v Italijo in od1 tod počasi v druge evropske dežele. O številnih vrst zelja niso imeli Egipčani še nobenega pojma, pač pa. so ga znali ceniti že Grki. Rimljani, n. pr. stari Katon, so zelje smatrali sploh za najboljšo zelenjavo in v dobi rimskih cesarjev je veljalo naravnost za znak propada-, cla mladim, pomehkuženim ljudem zelje, ki so ga njih očetje tako spoštovali, ni šlo več v slast. Tudi srednji vek je zelje zelo-oenil in je bilo tedaj za najširše ljudske plasti glavna vrsta zelenjave. Pri tem je treba pripomniti, da je konservirana vrsta zelja v podobi kislega zelja, ki ga smatrajo Nemci danes naravnost za svojo nadorno jed, slovanski izum. Nemci so ta izum prevzeli šele v 17. stoletju, a Slovani so še danes najbolj marljivi pospravijalci kislega zelja. Ali nima n. pr. mesena dobasa s kislim zeljem (in kislim cvičkom) naravnost sim-jblnega pomena za naš narod? Zdravilne rože Kadar hočete nasušiti zdravilnih rož, jih ne smete nikdar djati sušit na sonce. Zdravi^ rože se sme sušiti le v senci, drugače jim sonce vzame ves vonj. „iuim»»tH»» Ct yerjamete "Alo, fantička, zdaj v kem; po!" je komandiral Jjm\ e rad lasti komandiranje, če ^ mu obnese. Včasih se m";" sih pa ne. Ko smo se oni a pehali za zajci po Gramcev^ posestvu v Genevi in J® "L armada obstojala iz najbolj ohijskih lovcev: Albina FllipJ ča, Toneta Bavetza, Jlffla moje malenkosti, je Jim tako gledal, da je imel me" ^ Smatra se namreč mojega ieic ■ I bližini. nekakega liiwj v^fc — -71 i varha, zato vedno skrbno P da bi jaz ne dobil P^L znam, P1 M in ran marj.ašu, ker ne Jim, ravnati z denarjem no tako gleda tudi P1"1 P1^, da ne pride preveč na m°^senli <-da mi ne bi škodilo, ki ffi pijači privajen. Kakopa • Torej, ko smo lovili Pj> Žižkih in pobočjih, po ** g,JP( in grvinah, po vzpetinah i J belih, po grdem in P® j svetu, je Jim vedno Pa . „ >slai u i «1« to, da je mene Pos lep1? !ij£ os robide, sam je pa na gladkem čakal na so ka. _ , „pri J. "Ti si bolj štorkljas - , % rekel, "in zajci te b°d0 j: ti l°tat na milje daleč, zato P°J" JJ'ej robide. Jaz bom pa ^^jf P« kal nanje, ki znam bol J, p0Jaa: kot ti, in jih bom tako y "( kot lagal po zemlji skladal." Posledica te Jim®ve m o1 drlS i strategije je bila, da.^oK!! išel s tako opraskam" $ pr L_______ ___ _ 1 ^ mi domov, kot bi se fe*®^ jimi mačkami, Ji«1 Pa s kot bi prišel od mase-^. ^ Jaz sem imel v vlS .^e i gosti robidi toliko P1 jtfl; \ lepi v «on JU Sk lai sem kal- in streljat, kot ima sieP^ stffej0 sekati pomaranče. ^^f ' ' eK pil na zajca, se mi J® ^ pred očmi njegov bel ^ p\ trenutek, to je bilo vse. tje1 sem usmodil za W"11 " JilJ vo kar na slepo, da jn d opozoril na sovražni ' p| je bolj .tekel, obenem * sva p r^1 i" pa Je J k! in b Jimova puška Pin*; vse" ' Jimu zatulil ga, daj ga h se Jhd "eni tri % več je bil za ajm0^ čudno, če sem izir'e ollStv°' prve1' rih odnesel jaz V11 sem jih zgrešil najve^, v ^ bila robida in visoK*■ y a trdili dr^0' varisi so pa ne spada sem. Jim mi je tftal. da m« tisto. zdaj poplačal za -- p , sem jih jaz oci^d^ lovili s Francetom Takrat je tako no seveda, da sta j(JOl JI Gradišek in Jim ^ ^ v \ tUdI Ji i s iN Uol > m lja pa niti do ^jAl prišla. Takrat poznaj ljubila, da mi ... ™ No, Jim mi J® Z' ,Sh la. še va osveta me Pa mene! ob]aSt . Jil • Vidite' tako o- % lasti nad mojo ose 0 ^ Za že bi človek ■ei v. d* v. wed^ % ^ ii i C h opravljati, bi P^ ^i ma gnalo v k®1"1 pil J smo vozili s s® A'jjji. take stvari BESEM D DUM« Božični paketi za vojne ujetnike Vojni ujetniki združenih narodov bodo kljub njihovi nesreči praznovali božič v starem prazničnem duhu, ker je za to napravil se priprave Rdeči križ že pred meseci. Peli bodo božične pesmi, sveče bodo gorele pri polnočnici, prirejene bodo zabave in razdeljeno bo mnogo slaščic in drugih darov. Rdeči križ je v svojih načrtih najbolj pazil na hrano, ker je ta najvažnejša vojnim ujetnikom. Razdelilo se bo več kot 700,000 standardnih paketov Rdečega križa, kateri bo vsak imel enajst funtov, in na katerih bodo posebne božične znamke in čestitke. Odbor mednarodnega Rdečega križa jih bo razdelil vojnim ujetnikom. Teh 700,000 paketov je namenjeno Jugoslovanom, Belgijcem, Francozom, Poljakom, Holandcem, Norvežanom in Grkom, ki so na Nemškem in v drugih osiščnih deželah Evro- ; pe, ter ruskim vojnim ujetni- ] kom na Finskem. V teh paketih so cigarete, tobak, slaščice, < konzervirano meso, mleko, ko- ( lači, kava, sladkor, marmelada, < milo in druge stvari. Za Amerikance, ki so sedaj < CO j ni ujetniki v Evropi, je pri- v pravljeno in že poslano v Ženevo 10,000 posebnih božičnih i paketov, kjer bodo razdeljeni, i V vsakem takem paketu, ki je r epo zavit in povezan s pisa- r nim omotom, je konzerviran n ) i;š č a n e c, kolač s sadjem, I Na zadnji seji mi je bilo naročeno, da naj enkrat pred sejo opomnim vse člane, da bi o pravem času pogledali na koledar ter opazili, da je to zadnji mesec v letu in tako bo seveda tudi seja naše podružnice zadnja v letu all1 bolje rečeno, to bo glavna letna seja naše podružnice št. 5 SMZ. Torej, da ne boste preveč premišljali, naj vam kar hitro povem, da se vrši ta naša seja v soboto 18. decembra v navadnih prostornih. Pitosim vas, da se udeležite v velikem številu, da si boste lahko izbrali odbor, ki bo vsem po volji. Na tej seji boste slišali račun od zadnje naše veselice in pa še nekaj drugega bo tia dnevnem redu, ki pa vam ne bom sedaj povedal in če hočete vedeti, kaj bo, pa kar lepo na sejo pridite. Upam in pričakujem, da nas bo res enkrat lepo število na seji, zato pa ne pozabite, ia je ta seja 18. decembra. Na svidenje. Frank Brancel, tajnik. ___n_ _ j dvignili na ščit naši borci za j svobodo v Jugoslovanskem odboru v Londonu. Leta 1934. ga slavi naša mladina in leta 1939 ga je slavila in — še bolj ga bo slavila! -o- Zelenjava v starih časih Za društvo Najsv. Imena »ta ste ako se je Tre= šnik vozil v Trst Spisal Janko Mlakar se ti celo posreči, da se !ec'š na njih in trajen v povestnici slovenske-^'aztva ti je zagotov-°sebne slave seveda si ko popade. Ako je prišla cela em- i si i se ,'Ča-dan vem iaša sjŠih lipi' i i" edno ne? 6 za nega pazi' 5Pri s na tla, ne vem, toda to je bila njena skrb, ne pa moja. Bil sem ravno nad Srednami, ko zazvoni v Postojni poldne. V ^iš s tem, kajti slavna J mojem želodcu je bilo pa že !^eilja se začenjajo šele ' precej črez, zakaj bil sem še "blizu 3000 m. 11 Potem ko zapusti [tavsko železnico, prižvi-jratek predor, menda da pride na nasprot-z«Pet ven. Tu zagleda-'va Caven in Veliki rob, predstavila svoja ^ra že poprej v Prvači- >se Poslovimo od Vipav- skoraj popolnoma tešč. To in pa črni oblaki, ki so se zbirali nad sv. Trojico, so me napotili, da sem sklenil pustiti v miru sv. Brica. Spustim se po skalah navzdol in jo pocedim po strmem melu proti Srednam. Ko pridem do vasi, hočem natakniti kolar; toda tega namena ni- i & iv, iij»e1' iti j deli j nisem 3 bre-linca lepe"1 zil »aj doli j lep0 lstega imena. Poslovimo tudi od Tr- , Sozda. Toda komaj dva kratka predo-^'edamo Hrušico s stresom. roi j' sliša di ti jle ,treUa ,po drvl tflO' eifl ii \M ki H pri'1 lefl1 abl»s ■ePe!c se. e in sem mogel pri najboljši volji e in se zopet podamo j izvršiti. Rad bi tudi poznal tistega, ki zna natakniti kolar, če ga nima. To me pa ni posebno motilo, i Kajti bil sem tudi brez kolar- % Ko pa pribrlizga iz predora, začne na ves glas, kajti nagaja Rihenberg leži e od Prvačine. j j a za v vsako še tako odlično 0r stoji na lepem bre- družbo. Samo suknji se je pri- reSa so morali nasuti. Pod njim leži v Bra-^ihenberg. Ravno na-.1 Pa šopiri na strmem Id ii nuja. Hos m se še dobro, kdaj Prvikrat videl. Naravno službo v Po- petila mala nesreča. Hotela je namreč po vsej sili ostati v Nanosovih pečinah. Zato se je tako trdno oprijela nekega grma, da sem moral rabiti silo. Potegnil sem naprej za seboj suknjo, potem pa še rokav, ki je obvisel trdovratno na veji. Sitno je bilo le to, da sem moral potem oblačiti suknjo posebej in rokav posebej. Hlače so se pa ohranile j ako dobro vkljub ostremu kamenju, s katerim so prišle v najožjo Rtov Jože me je pri-1 dotiko. Sicer so imele na zad-.t?j'el na kolodvoru in nji plati precej velika okna, prt W Pokazal Nanos. Jlaš Triglav," rekel je Glej, da se kmalu 1 njim!" !t!n Pa dolgo odlašal s kajti Nanosovih bilo veliko prema-^ sem se pa nekega ar-le spravil na pot. Sem tja do Razdrtega ,kar naravnost na str-dviguje nad vasjo. ill' 'se kn n na mehka tla, od- kvid % in kolar ter iščem u vasi in sela, ki j. na lepi planjavi pod Lenkrat začne vse ple- ;p v n rso mimo mene nji tudi na kolenih je bila tuintam kaka luknja, spodaj so bile pa le nekaj malega razcefrane; drugače so bile popolnoma cele. Zato sem bil lahko prepričan, da bo vsak spoznal v meni dekanijskega kaplana iz Postojne, akoravno sem bil brez kolarja. Mahnem jo torej v edino gostilno v vasi in sedem samozavestno za mizo. Ko pride gospodar v sobo, ga vprašam, če bi dobil lahko kaj kosila. "Ako hočeš dobiti kaj jesti," pravi mi čemerno, "pojdi v vežo! Tu je za goste, ne pa za berače." Malo sem se začudil, ko sem zaslišal ta pozdrav, zameril mu pa nisem. Kajti ogledalo na nasprotni steni mi je kazalo znoj en obraz, razgaljene prsi in odtrgan rokav. Zato sem mu rekel kolikor mogoče prijazno: "Ne bojte se, plačam vam vse pošteno! Le prinesite mi kaj za med zobe, kajti Nanos mi je napravil veliko lakoto in že j o! Mož zagodrnja nekaj v brado o "vsiljivih postopačih" in zapusti sobo. Nato pa pride gospodinja ter prinese kos kruha in četrt vremščine; postavi i oboje na mizo in pravi osorno 'Drugega nimamo nič." Potem pa izgine za možem v vežo. teti Jl Preplezal vse stene J Sedel sem torej sam, pil ti ^jflP f' I sto kislico m prigrizoval krut p}'^ J j mi Je ugajala silno, iz prejšnjega meseca. Šlo mi j< ni5?. 4 „ '°v0 j ako »pametna,1 zelo v slasf. Kdor ne verjame ti gotovo še ni naj trre tešč iz Postojne ob šti .„a1 " 4. Gsil »t ' vasi in naposled l( M Postojna, selfl 1J se malo," mislim j: "vL na vrsto tudi tvo- in potem lahko mi pa vse to meglo, omahne L'f 4>, noter in se vležeš na| > |lekako rava' 1|0 6 šele solnce, ki me "^usmiljeno žgati. jL4 n®kaj črez deset"; la dosti časa do no- 3, Jfe nem premišljevati, m slavnega. >IJ|> li na najvišji vrh ^ ll\ aš; 5am se. .trail at* u fK >Pes jit5(1 0ri lahko vsaka šle- C m^arn kaj take- n' napravil nihče. Profesor Silvo Kranjec: podrejeni Italiji, ostale kraji- je bil politični razvoj v Furlani-( ji, Istri in na Krasu, kjer so bili glavni gospodarji q^lejski patri-1 arhi in goriški grofje. Ker so1 bili ti večji politični teritoriji' preluknjani še od številnih bolj! ali manj samostojnih svetnih in! cerkvenih gospoščin, je razdrobitev slovenske zemlje v visokem srednjem veku dosegla svoj višek. Različni gospodje so skušali čim več tega ozemlja združiti v svojih rokah, kar se je nazadnje posrečilo Habsburžanom. Ti so z vedno novimi pridobitvami razširjali meje naših dežel, zlasti Kranjske, ki je ob koncu srednjega veka segala do Soče in morja. Tako smo Slovenci po večini dobili enega gospodarja, le skrajnemu zahodnemu delu je zavladala beneška republika, ki je izpodrinila posvetno oblast oglejskih patriarhov. (Dalje prihodnjič.) j i • • • I ne pa Vzhodnofrankovski drža- JSiovenska zemlja in njena Vi (.kasnejši Nemčiji), kar je potrdila delitev frankovske države med tri brate leta 843 v Verdunu, je bila Slovenija prvič razdeljena med dve državi. Značilno je, da je šla meja med italijanskim in nemškim delom skoraj ravno tam, kjer gre današnja meja med Italijo in Jugoslavijo. K sreči se pa srednje frankovska država, ki je obsegala Italijo in ozek pas dežel ob rhonesko-renski črti, ni dolgo vzdržala. Po njenem razpadu je postala Italija del Nemčije, kjer smo bili poslej združeni skoraj vsi Slovenci. Medtem se je na razdeljeno Slovenijo vsul val nemške kolonizacije, ki jo je za nekaj časa prekinila osamosvojitev Panonskih Slovencev pod Kočij ev. Ta je ustvaril zadnjo samostojno slovensko državico. Toda trajala je le dobro desetletje, že leta 874 izgine. Kocelj in Nemci se vrnejo v Panonijo, odkoder se morajo pa kmalu umakniti pred Madžari. Madžarski navali in naselitev Madžarov leta 896 so grozečo germanizacij o zaustavili za dobrega pol stoletja. Po svojih gorah zavarovana Karan-tanija je madžarski pritisk najmanj čutila in.po zmagi nad Madžari je ona prevzela vodstvo vojaško organiziranega mejnega pasu, ki ga je tvorila vrsta mejnih .krajin od Donave noter v Furlani j o. K tej Veliki Karantaniji so spadale: Karantanska marka ob srednji Muri (kasneje nazvana — Štajerska), Ptujska marka, Savinjska marka, Kranjska, Istrska in Furlanska marka. S to ureditvijo je bila Slovencem na dveh straneh zarezana usodna meja Slovenci onstran Mure so ostali v Ogrski državi in bili skoraj tisoč let ločeni od nas, onstran južnovzhodne meje teh mark pa so se kajkavci razvili v Hrvate. Vendar je bilo vsaj ostalo slovensko ozemlje združeno v Veliki Karantaniji, ki je bila kmalu nato ločena od Bavarske in dobila samostojnega vojvoda. Samo po sebi bi bilo mogoče, da bi se sedaj razvila iz nje Velika Slovenija. Toda interesi nemške države in njenih glavarjev so morali tak razvoj preprečiti, kar je bilo tem lažje, ker je z nemškim priseljevanjem napredovala tudi germanizacij a. Ko je nemški kralj iz nezaup-nosti do koroških vojvod že v začetku 11 stolet. odločil od Ka-rantanije njene vzhodne marke in jih podredil naravnost kroni, je bila razdrobitev slovenske zemlje dovršena. Iz teh mark sc se polagoma razvile samostojne dežele in se osamosvojile od svo. 1 je matice Karantanije, iz Slo '.vencev pa so nastali Kranjci ' Korošci, Štajerci itd. Podobei usoda (Nadaljevanje) Medtem, ko se je slovensko ozemlje na severu v par stoletjih tako silno skrčilo, je ostala naša zahodna meja v glavnem do najnovejše dobe neizpreme-njena. Že ob naselitvi v začetku 7. stoletja je ustavila Slovence ob robu Furlanske nižine; kjer se končujejo zadnji izrastki Alp in Krasa, longo-bardska vojna granica s svojimi utrdbami. Tu poteka naša narodna meja še danes, politična meja je bila pa tudi tukaj nestalna. Sploh je usoda slovenske zemlje, da se njene narodne meje nikoli ne ujemajo z mejami političnih enot, katerim pripada. Pri tem lahko izvzamemo kvečjemu južnovzhodne meje proti Hrvatski, tgda tu je ravno politična meja sele ustvarila narodno. Tega je kriva geopolitična lega Slovenije d jo je že njen prvi pesnik do->ro označil, ko je dejal, da: "v srcu Evrope leži." Ce je naša emlja v mnogem oziru res sr-:e Evrope, moramo žal reči, da je sama brez srca, to se pravi, brez izrazite osrednje pokrajine, ki bi mogla prevzeti vlogo središča ali jedra, okrog katerega bi nastala večja in stal-nejša politična tvorba. Zato smo bili Slovenci kot malokate-narod na svetu vedno razdeljeni in zato je razumljivo, da je postal, brž ko smo se kot narod dobro zavedeli, naš, še vedno neizpolnjeni politični program — "Zedinjena Slovenija." Ob naselitvi je bilo naše ozemlje že zaradi veliko večjih gozdov in močvirij še bolj raz-jito v posamezne dele. S tem je pospeševalo politično razcepljenost, ki je pod frankovsko-nemškim jarmom v dinastič-lem interesu tujih fevdalcev vedno bolj napredovala. Brž ko je bilo pod Karlom Velikim vse slovensko ozemlje združeno v eni državi, ga je že presekala meja med Vzhodno in Furlansko marko, ki je šla približno ob Dravi in Rabi. Po ponesrečenem uporu Ljudevita Posavskega so se zgodile še bolj korenite izpremembe. Slovenci smo izgubili notranjo samoupravo in prišli pod frankovske grofe. V varstvo pred novimi upori pa tudi pred bojevitimi Bolgari, je kralj Ludovik Nemški leta 828- preuredil ozemlje na vzhodni f rankovski meji Razdelil ga je na štiri krajine: Furlanijo, Istro, Posavsko krajino (kasnejšo Kranjsko) m Dolenjo Panonijo. Za tem obmejnim pasom sta bili pa Ka-rantanija in Zgornja Panonija Ker sta bili Furlanija in Istrž Bilo je 10. decembra, 1935, ko je francoski parnik "Columbia" zapustil pristanišče La Havre. Ladja je bila slavnostno okrašena, velika trikolora se je vila na njej v družbi z grbi in zastavami francoskih provinc in kolonij. Na krovu je bila godba in je igrala marsa-ljezo, ko je odhajala ladja iz pristanišča proti Antilom. Med potniki so bili člani bo-jeviških organizacij, oficirji in visoki uradniki kolonijalne uprave. Ko je vozila "Columbia" po srednje-ameriških vodah in je obiskala povrsti otoke Martinique, Gvadelupo in Gua-yano, so jo povsod -slavnostno pričakali in pozdravili, otroci vseh barv so prepevali in plesali, po pristaniščih so odmevali slavnostni govori, tekel je šampanjec, lepe gospe na Anti-lih so prepevale in metale cvetlice na ulice. Tako so praznovali 300-letnico, odkar so An-'tili francoski. Ta stara, zvesta francoska posest v Sfednji 'Ameriki nam je bolj malo znana. Vemo pač, da so imeli Francozi za časa Ludovika XIV. velik del Amerike, Kanado in kraje ob Mis-souriju, pa so zgubili prvo v sedemletni vojni z Angleži, drugo pa so v prejšnjem stoletju prodali Združenim državam. Ostalo jim je le majhno otočje: Saint Pierre pri Novi Fund-landiji ter Martinique in Gua-delupa v Antilih. Med otokom Martinique in Francijo vlada izredno lepe razmerje. V odnošajih med temi kolonijami in Francijo prevladuje tako prijateljstvo in ljubezen, ki jo le redko najdemo v zgodovini odnošajev mec gospoduj očimi državami in kolonijami. Črnci na teh otoki! še danes niso pozabili, da je bila Francija prva evropska dr žava, ki ni proti suženjstvu samo govorila, temveč ga je dejansko tudi odpravila. Niso še pozabili, da je Francija skozi celo 18. stoletje ustvarila na Antilah šole, cerkve, bolnišnice, da jih je učila obrti in gospodarstva, jim gradila ceste in delavnice, jim pošiljala zdravnike, misij onar j e, inženirje, učitelje in gospodarje, ki so šli v stotinah in tisočih na Antile ter tam pobijali bolezni, mrčes in širili kulturo med ljudstvom. Ko so Francozi spoznali, da je želo njihovo delo med ljudstvom odobravanje, so se še bolj trudili. Domače sinove- so začeli pošiljati v Francijo. Že v časih francoske revolucije so se borili ti ljudje v francoski vojski na veliko začudenje Angležev, Prusov in Avstrijcev. Napoleon, ki je imel sam za ženo Josephine, hčerko Anti-lov, je povzdignil 12 martini-ških vojakov v častnike. Anti-lilski sinovi so imeli kmalu dostop v francosko vojsko, upravo, parlament, mornarico in v duhovske poklice. Mnogo francoskih umetnikov ima na Antilih svojo domovino. Najbolj znan je Aleksander Dumas, pisec "Treh mušketirjev." . -o- DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na tedei? Plača za ZAČETEK Moški 77Vac na uro Ženske 62i/|c na uro V BLAG SPOMIN * PRVE obletnice smrti pre-ljubljenega in nikdar foz;abljenega očeta Frank Stanonik ki so zasnali večno spanje dne 16. decembra, 1942 Mesec december je zopet v deželi, zgodnje se zime razsiplje že kras, mi pa pa ne moremo biti veseli, ker ie najtužnejši mesec za nas. Ker nam ie veselje zagrenil, ko j^el nam je dragi zaklad, starše drage smo v njem izgubili, na vaš orob danes spomini hite. Žalujoči ostali:' sinova in hči. sinahe in zet. Cleveland, O.. 16. decembra, 1943. Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (299) MALI OGLASI Pozor, gospodinje! Naprodaj'je nov kabinet sink, predvojni izdelek; rabljen Singer šivalni stroj, predelan za na električni pogon; malo rabljena kuhinjska peč na premog in drva. Vprašajte pri Oblak Furniture 6612 St. Clair Ave. (Dec. 10, 14, 16.) HE 2978 RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding 1 J. POZNIK — M. ZELODIC GLenville 3830. ii tor« ^^^ suknjo in se ja' ležr i ne2nansko goreč-Koh lar m zem- >K Seveda pustil' na ^VKip0Zabil sem jima *» P' l)ifr^;.Mdeta za menoj. »VlV^a Plezanja ne oVfTi, l ■ Kdor pa ho- top; P .crnj*3' gr° kak soparen Jtsi Nanos in naj se l^&h proti sv. Bricu. Jijs da v drugo ne it 40 5! A ■ej1/" ssmo toliko, da 'Hi. skai ovju dosti kač, |j^l\,!ul'u'sov. Mene seve- i^VtC kajti jaz di1 J 'ii;0 VaJen takih reči. vSem katero zaglo-L;j(, t,Tl urno za rep, 1,1 v dol lino, še predno ftiisli, da me lah- rih zjutraj na Nanos, tam naj lovi slepe miši po skaiah, opoldne naj se pa žaleče v gostilno v Sredne. Videl bo, da se mu v ustih izpremeni najslabša vremščina v najboljši šampanjec, in najtrši kruh v medeno potico. Vendar me je nekaj motilo ves čas; namreč tisto, ki je zunaj v kuhinji cvrčalo in vselej tako lepo zadišalo, kadarkoli so se odprla sobna vrata. Ženska radovednost, koliko si bila ti že zaničevana in še boš! Toda naj te vsi teptajo v' blato, jaz te bom vedno proslavljal. Kajti tebi se imam zahvaliti, da sem bil deležen tistega, ki je v Srednah pod Nanosom tako glasno cvrčalo in takP prijetno dišalo. (Dalje prihodnjič) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31,20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., gocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite i i i Employment Office onnrt od 8 zjutraj do 5 pop^dne .ak dar. j- FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje ti dober prigrizek. Be priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. ■ i Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-VICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Dober kup Naprodaj je električna hladilnica (Beverage cooler), sink (stainless) za baro in cash register. Vse v prvovrstnem stanju, Oblak Furniture 6612 St. Clair Ave. HE 2978 (Dec. 10, 14, 16.) Hiša naprodaj Naprodaj ie hiša za 2 družini na E. 73. St. in St. Glair Ave. Furnez, 2 ga-:aži. Ss lahko takoj vselite. Cena TU /\1 * nui rp 1 ) Eamo $4,500. Prinesite aro s seboj na ihe Ohio Bell i eiephonelo 7113 Myron Ave.. tei. he 6q54. (296> razen v nedelje. Zahteva se dokaz o državljanstvu. 700 Prospect Ave.. Soba 001 (296) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. Kljub temu, dv je dovolj pujskov, pu vedvo še iti nič odveč te pečenke na trgu. Teran je krivo pomanjkanje delovnih moči. KoV nam kaže gornja slika,'imajo klavnice v St. Paulu, Minn, precej te živali. Lastniki klavnic apelirajo na farmarje, da malo počakajo z dovažanjem, da se najprej spravi s poti, lcar je sedaj v hlevih klavnice. Zopet bomo prodajali vino! Od 20. decembra pa do konca tega leta bomo zopet prpdaj;}li iz naše vinske kleti vino na galone. Kdor hoče torej dobro kapljico, naj se oglasi pravočasno. RUDY I0ŽEGLAV WINERY 6010 St. Clair Ave. -o- Nastarejša in najzvestej-ša hčerka Francije bread making GUARANTEE 1 In your own kitchen, J using your ilove and 1 your uteniilt, Hi* quality J of Occident Flour It guaranteed to be wffi- I ciently wperlor to be I Immediately noticeable, j If, after al many baking« i ai you pleate with Occident Flour, you are not I completely satlifled with the ruuHt, return the un- I uted portion to your deal- j er and he will refund*! yourenfrrepurdtaieprice; A Add r.H Sedaj je čas, da pregledate avto. Ta oglas ima namen,,la imate svoj star avto v porabni službi v vojnem času. To je način kako STARTATE SVOJ AVTO v mrzlem vremenu Ako imate choke na roko, potegnite ga ven okrog % dolžine. Potisnite notri pedal clutcha in sicer do konca. Predno zabrnete ignition, pritisnite na starter. —Po mojem mnenju, je dejal direktor, ki je spremljal svojega gosta do velike veže, ni treba pripisovati temu pismu nikake važnosti. Nekdo se je hotel tako na bedast način pozabavati. John Terry je vznemirjen sedel v svoj avto. Mudilo se mu je domov. Lakaj Rakham, ki je bil ponižen in uljuden kot vedno, je prišel odpret svojemu gospodarju. — Ni bilo nikogar? je vprašal John Terry. —Nikogar, je odgovoril nesramno Rakham. Bankir je stopil v svojo sobo. Bila je še v neredu, v katerem so jo zapustili ulomilci. Takoj je opazil acetilenski aparat, ki so ga zapustili. Na vratih blagajne pa so zevale globoke zareze, ki jih je napravil plamen. V prvem trenutku je občutil veliko zadovoljstvo, ko je spoznal, da se ulomilcem ni posrečilo udreti v blagajno. Pozvonil je lakaju. Rakham se je prikazal, na videz zelo miren, v resnici pa silno razburjen. John Terry je z roko pokazal na blagajno. —Kaj pomeni to? je vprašal resno. —Resnično ... ne vem . . . je jecljal lakaj in pobledel; ničesar nisem videl, ničesar slišal . . . — Res čudno! je zamrmral John Terry in sumljivo pogledal roparja. To stvar bo treba razjasniti . . . Kje je Ellen? —Miss Ellen ni zapustila svojih sob. Ali naj grem in jo prosim, da pride sem. John Terry ni odgovoril. Pogled mu je padel na pismo, ki ga je bila Misterija pustila na njegovi pisaini mizi. Kar zabliskalo se mu je pred očmi in mislil je, da se zgrudi, ko je čital: "Mygali so odvedli Vašo hčer in Vam jo vrnejo le, ako jim izročite Budhim demant." Kot podpis je bil v sirovih potezah narisan pajek. John Terryju se je zdelo, da se zemlja pogreza pod njim in zmeglilo se mu je pred očmi. Zgrudil se je v velik naslonjač, ki je stal v njegovi delavnici. —To je nemogoče! je vzkliknil obupno in pri tem popolnoma pozabil na Rakhamovo prisotnost. Tega Budhinega de-manta nimam, ki ga Mygali zahtevajo od mene. In sploh ga nisem nikoli imel! Če hočejo denarja, jim ga dam, toliko, kolikor hočejo. Toda naj mi vrnejo otroka! Strašni dogodek je zadel starca v srce. Nekaj minut se v svoji žalosti ni ganil. Takoj je spoznal, da so mu pisali pismo na papirju Scotch Commercial Banke samo da gre od doma za tričetrt ure- Česar pa ni razumel, je da zahtevajo roparji od M« nekak Budhin demant, o K» rem še nikoli ni ničesar cu. bi zahtevali katerokoli vsoto-bi jo plačal, a tako je, da zblazni. J In vendar se je moralo KO storiti. Vsaka minuta ga J« oddaljevala od hčerke m M la večjo varnost napadale ■ John Terry se je dviH zaklical Rakhamu, ki m pustil sobe: ;te —Idite k Melleju m 1 mu, naj vse svoje delo P^' nemudoma pride k meni. -K detektivu —Da, pa pozurite se. . «• tlV ReCite "a £55 J ti takoj, gre za zivu smrt. . D Lakaj je izginil in ^ svojega gospodarja \ (Dalje prihodnjič; KupujfoTvojne h"nde! HEVILAND ERICH LHNSD0RJ.J2 severance dvorano Četrtek, IG. decern^ 8;30 Sobota, 18. d^Tgopraa DOROTHY MAYNf. ^ v sevtoancejiafi: MISTERIJA ROMAN • liimiiiiuiniiiiiimuimiinmiHimiiHiiioi^^^ Pol ure pozneje so zaprli Miss Ellen, ki še ni bila prišla k zavesti, v prazno kabino na "Morski lastovki," katere moštvo je ladjo mrzlično naglo pripravljalo za odhod. Na poveljnikovem mostu je Misterija dobila kapetana Bazi-la; stari mornar je bil naravnost divji. —Moram vam povedati, je dejal nejevoljno Misteriji, da se je v vaši odsotnosti nekaj dogodilo. Nekdo je bil skrit v notranjosti ladje. Saj veste, da včasih reveži to napravijo, da jim ni treba plačati vožnje. Misterija je namršila obrvi. —Ali ste zgrabili tega človeka? je vprašala. —Ni bilo mogoče, je osramočeno zamrmral kapetan. Vse moštvo se je spravilo na lov nanj. Umaknil se je slednjič na vrh jamorba in od tam se je v velikanskem, skoku zagnal v Temzo in izginil v kalni vodi. Slednjič se je za trenutek pokazal, pa že mnogo dalje in koj nato se je spet potopil. Ni bilo mogoče, ga zasledovati sredi; množice zasidranih ladij. —Kakšen pa je bil? je vprašala Misterija, ki je postala zamišljena. —Vsekakor je bil zelo mlad in izredno krepak. Niti izvežban telovadec bi si ne bil upal iz take višine in tako elegantno skočiti v vodo. Od nog do glave je bil oblečen v tesno se ga oklepajoč triko, ki mu je puščal vso svobodo gibanja. —Vraga! je jezno vzkliknila mlada žena. To je bil Lionel Brady! Nihče drugi kot on. Lionel Brady, o katerem sem mislila, da se nahaja v San Frančišku ! — Niste se zmotili, je dejal Nathan, ki je bil ravnokar prišel iz spodnjega dela ladje na krov in čul zadnji Misterijin stavek. Ravnokar sem se prepričal o tem. Mornarji so mi doli pokazali velikanski zaboj, ki je v notranjosti urejen kot kabina in v katerem se je menda naš neprijatelj skrival. Kapetan Bazil je zardel kot šolarček, ki so ga ujeli na laži; stiskal je roke v žepih in ni vedel, kam bi se dejal in kaj bi rekel. Najprvo Misterija in Nathan nista opazila njegove zmedenosti, ki pa je bila očividna. —Ali ste prepričani, da je to Brady? je trpko vprašala Misterija. —O tem ni niti najmanjšega dvoma, je dejal Nathan. Tu imate ovitek pisma, ki ga je pozabil na svojem begu. Sreča je še, da smo mogli odvesti malo Terryjevo, predno nas je mogel pri tem ovirati. Miserija je postrani vrgla pogled na kapetana Bazila in takoj je razumela, kako vlogo je bil mori igrati pri ukrcanju Li-onela. —Kaj, kapetane? je dejala z grenko ironijo. Ali ste morda izdajalec? Hočem, da mi na mestu razložite, kako je prišel ta zaboj na krov "Morske lastovke." Kapetan Bazil ni takoj spravil v red svojih misli. —Čisto obupan sem nad tem,