talna ptntanjtna (O. C. con U posla) V Trsta. * nMteHo. 27. mala 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik Lil« —,«n ponedeljka. Naročnin«j u 1 mesee L 8*—, -t oelo leto L 75.—, t teorem »tro mesetoo rilke 30 «L — Oglasolna u t nun proetora la trgoT*ke in obrtne oglase L 1.—, aa OMart* L IJfc o0ase denarnih modov L X—% aa prvi strani L 2L— EDINOST Uredttiltro in npravniitvo: Trat (3), ulica S. Francesco d'Aisisi 20. T«, iefon 11-57. Dopisi naj ti pošiljajo izključno uredništvu« oglati, rskla-macijt in dsnar pa uprarmitru. Rokopisi se ne vračajo, Nefrankirsna pisma se ne »prejemajo. — Lest, založba in tisk Tkkarne »EdinotU. Podursdniitro v G o r i c i i ulica Giocufc Cardvcci It 7, L n. — T siti 11 337. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Več vzajemnosti! { Lepe navade se izgubljajo, na njihovo mesto pa prevečkrat silijo sUbo. Med lepimi, starimi navadami, ki so se že skoraj popolnoma izgubile, je tudi vzajemnost. Stari 1 j ud j a vedo povedati, kako so jo včasih upoštevali, ko je bilo med ljudmi Še smisla za lepe, prijateljske od-nošaje s sosedi. . Če ie komu v vasi zgorela hi-fca, so se zbrali vaščani in eden je prinesel deske, drugi meh žita, tretji nekaj mesa, vsak po bvo j i moči. Ko se jira je pogo-relec zali val je val, so mu rekli: «Drugič lahko , doleti nesreča kakega izmed nas, tedaj pa mu bo5 ti porragal!» Tako se je pripetilo, da je nekdo po požaru i-mal trinajst mehov, a pred požarom le sedem. Vsak, ki mu je bil prinesel žito, mu je namreč pustil tudi meh. In ne samo to. Ko se je po-^-crelec pripravljal, da bo popravil hišo, so mu zopet priskočili na pomoč. Prišli so mu delat v roboto. Tako si je človek, ki ga je bila doletela nesreča, na lep način opomogel in tudi darovalci niso bili posebno na škodi. To se je seveda godilo včasih; In vprav zato se nam zdi, kot da se je godilo v pravljici. Nova. doba je skvarila vse. Vsi hitijo le za lastnim dobičkom. Kaj jim mar sosed? Celo brata bi opeharili, ko bi ga le mogli. Gola sebičnost prodira vedno bolj in večina se kiarija le bogastvu, dasi je minljivo in ne da pravega zadovoljstva' Kako vse lepše je bilo včasih na vasi! Ljudje so pomagali drug drugemu, sosed je pomagal sosedu. Ljudstvo je bilo bolj družabno in skoro ni pognalo onih 'nepotrebnih razprtij, ki vladajo dandanašnji po »vaseh med najbližjimi sosedi. JTe razprtije so navadno ničeve, a vendar oddaljujejo ljudi, ki ao se včasih razumeli. Včasih je nad našimi vasmi ležal božji blagoslov, ker so se ljudje držali besed: Ne stori drugemu tega, česar bi ne hotel, da bi se tebi pripetilo. Vsakdo Je gledal na to, da je mladino vzgajal k skupnosti. Vsakdo je skušal družiti, a ne razdvajati. Ako se je dobil kdo, ki je delal izjemo, so navadno potrpeli z o jim in si mislili: če ga pretrdo primemo, bo še slabše. Z lepo besedo ga morda le spravimo na pravo pot. Takrat je bilo življenje na caših vaseh dosti lepše, prijetnejše. Vladala je prava vzajemnost in ljubezen, ki se ni ka-Eaia le v besedah, ampak predvsem v dejanjih. Tudi dandanes se Še dobijo vasi, kjer ljudje držijo drug z drugim, kjer si vzajemno pomagajo. Žalibog pa postajajo take vasi vedno bolj redke in če pojde tako naprej, bodo kmalu pripadale le |e zgodovini. Kjer se lepa vzajemnost še jlrži, bi bilo želeti, da bi se za vedno ohranila. Kar težko napravi en sam, skupnost lahko napravi. Kjer skupnosti ni, mora priti propast; tam gre vse rakovo pot. Kdor ljubi skupnost ter mu fe pri srcu blagostanje ljudstva, duševno in telesno, mora družiti, a. ne razdvajati. Navajati mora svoje sosede k temu, da se bodo dobro razumeli med sabo v sreči in nesreči. Z združenimi močmi se lahko marsikaj naredi, kar bi se drugače ne moglo. Z združenimi /noč m i se lahko odstranijo razne zapreke, ki so se zdele nepremostljive. Povsod, a posebno na vasi, je potrebna prijateljska vzajemnost, h kateri naj »e vzgaja mladina. «Vsi za ene-^a!» — mora biti geslo. To geslo je staro in, Žal, Že preveč pozabljeno. Naša dolžnost je, skrbeti, da pride spet do svoje veljave. Če je bilo to kdaj potrebno, je ipredvs^m v današnjih časih. Več strpnosti, več vzajemnosti naj bo med nami! Čim več bo družabnosti in Vzajemnosti na ^vetu, tem lepše in prijetnejše bo bivanje zem-»janov. Čim bolj se bodo ljudje oddaljevali drug od drugega, tem bolj bodo dirjali fca lastnim užitkom; postali bodo se-bičneži, ki ne poznajo dobrih dejanj in dobrih ciljev, ter jim $e za lastnega brata ne bo mar. r. h. Nobilejev zrakoplov ,ltalia' pristal radi neugodnega vremena severno od SvalBardskih otokov? Posledice slabega Bremena Nikake nevarnosti za moštvo Zrakoplov se vzdrži lahko dva tedna v zraku - cCitti di Milano* pripravljena KING'S BAY, 26. Vremenske neprilike niso dovolile, da bi zrakoplov «ltalia» dospel na cilj ob 12., kakor je bil to Nobile napovedal. Radiopostaja na ladji «Citta di Milauo», ki je bila z zrakoplovom v vedni brzojavni zvezi, ni dobila po 10.27 nikakih vesti več in vsakršno klicanje je ostalo brezuspešno. Mučni molk se pripisuje domnevani možnosti, da je Nobile ustavil stroje in prepustil ladjo vetrovom, zato da ne zapravlja bencina, ter možnosti, da se je kaj pokvarilo pri radiobrzojavnih aparatih. Možno pa je tudi, da je bila ladja prisiljena \istaviti se na kakem otoku, zato je fVCittŽL di Milano» popolnoma pripravljena na eventuelno te-šilno akcijo. Sicer ima zrakoplov «Italia» na krovu vse potrebščine za eventuelni prista- nek na neobljudencm ozemlju, tako da ni gojiti v tem oziru ni-kakega strahu. Poleg tega pa se zrakoplov lahko vzdrži cela dva tedna v zraku. Mm ur vesti b zrakoplovi TROMSOE, 26. Norveški par-nik «Hobby», ki je pripeljal v King's bay del materiala za ekspedicijo generala Nobile-ja, je bil najet, da prične z iskanjem zrakoplova. Ladja odpotuje ju- j tri zjutraj in bo preiskala vse severno obrežje Svalbardskih otokov. Ribiški parnik «Hein-land», ki se nahaja blizu Nove Zemlje, se je istotako postavil na razpolago, da preišče okolico tega otoka, če bi bilo to potrebno. KING'S BAY, 26. O «Italiji» ni še nobenih vesti. Vse je že pripravljeno za raziskovanje zemeljske površine severno od Svalbardskih otokov, kjer je najbrž zrakoplov pristal. Iz O-sla poročajo, da se bo tudi A-mundsen udeležil te akcije. Viteške lire« Turlnu ob navzočnosti članov kraljevske rodbine CASALE MONFERRATO, 26. Včeraj zjutraj ob 9. uri je dospel semkaj iz Turina Nj. V. kralj in prisostvoval odkritju spomenika, ki ga je mesto postavilo spominu 500 v vojni padlih vojakov. Kip je delo kiparja Leo-narda Bistolfija. TURIN, 26. Danes predpoldne so se na tukajšnjem štadiju o-tvorile veličastne viteške igre, katerim so prisostvovali Nj. Veličanstvi kralj in kraljica ter princezinji Ivana in Marija. O-gromna množica občinstva je priredila članom kraljevske hiše in predvsem vladarjema velike ovacije. Takoj po kraljevem prihodu je pri jahalo v areno trideset konjenikov v zgodovinskih nošah. Ustavili so se pred osrednjo tribuno in se poklonili kralju in kraljici. Sledili so še mnogi drugi konjeniki, vsi v posebnih zgodovinskih uniformah. Kmalu po pričetku ježe so prispeli v areno in se podali v glavno tribuno tudi številni princi, pozdravljeni od množice. Pričel se je nato viteški turnir, kateremu so sledile še razne druge viteške igre iz Časov srednjega veka. Vrstili so se nato, drug za drugim, novejši vojaški oddelki do najmodernejših, ki so izvajali razne vaje. Nad areno so med tem časom krožila številna letala Viteške igre so vzbudile največje zanimanje in so sijajno uspele. Sestanek generalne^ sveta nacionalnega izvoznem zavrto Govor načelnika vlade RIM, 26. Danes dopoldne se je sestal generalni svet nacionalnega izvoznega zavoda. Sestanka so se udeležili tudi predsednik vlade, ministra on. Ciano, on. Belluzzo, nekateri državni podtajniki ter glavni predstavniki trgovskih in industrijskih krogov. Sestanek je otvoril predsednik zavoda on. Jung, ki se je najprej zahvalil predsedniku vlade »a njegovo udeležbo in nato podal obširno poročilo o delovanju zavoda, Čigar glavna naloga je, podpirati z iskanjem novih trgov italijanski izvoz. Posebno pozornost je posvetil predsednik zavoda v svojem poročilu delovanju zavoda za povzdig izvoza zelenjave in drugih poljedelskih pridelkov. ^ Za poslancem on. Jungom je govoril načelnik vlade, ki je dejal med drugim: «Poročilo predsednika zavoda priča, da je organizem, ki smo ga ustanovili, vedno bolj kos svoji nalogi, ki je precej težka. Zavod je dokazal svojo življensko sposobnost in zato je več kot upravičena vera v njegov bodoči razvoj.» Nato je predsednik vlade razpravljal o notranjih pojavih gospodarskega življenja države in o možnosti vedno večjega napredka in a azvoja industrije, poljedelstva in trgovine. Predsednik vlade je zaključil svoj kratki govoc z izjavo, da se tudi on pridružuje pohvali, katero je izrekel predsednik izavoda v svojem poročilu uradniškemu o-sobju zavoda, ter je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo delovanje zavoda tudi v bodočem letu bogato na onih uspehih, katere pričakuje nacionalno gospodarstvo in italijanski narod. Ob 11.45 se je predsednik vlade spet povrnil v palačo Vimi-nale. Delovanje konsorelja za agrarne melioracijske kredite RIM, 26. Včeraj se je sestal pod vodstvom poslanca on. Fii-gnanija upravni svet nacionalnega konsorcija za agrarne melioracijske kredite. Predsednik je sporočil svetu, da so pristojne oblasti že odobrile pravila konsorcija in da je bilo tudi že poskrbljeno za lokalna zastopstva konsorcija, katera so prevzeli v posameznih krajinah a-grarni kreditni zavodi. Konsor-cij je že dovolil posojila v vkup-nem znesku 50 milijonov lir, ki bodo amortizirani proti plačevanju 6.5% obresti. V kratkem bo izdal konsorcij prvo serijo obligacij, ki se bodo obrestovale po 6^5 in katere bodo najbrž prevzeli v konsorcij u včlanjeni denarni zavodi. Moda za izdelovanje pohittvi za »prenožie sltle RIM, 26. Tajnik fašistovske stranke on Turati je pozval italijanske industrijce in obrtnike, naj izdelujejo pohištvo in hišno opravo na tak način, da bosta bolje odgovarjala potrebam nepremožnih in predvsem delavskih slojev. V to svrho sta razpisali ustanova «Dopolavo-ro» in nacionalni zavod za pospeševanje male obrti natečaje za ekonomično hišno opremo. Vsi umetniki, obrtniki, tovarnarji in industrijci naj se eno-dušno odzovejo pozivu obeh u-stanov, da zadobi italijanska hiša poezijo domačega svetišča in da bo zamogel italijanski delavec prebiti svoj prosti čas ob prijetnem domačem ognjišču. OdpuSčanJe letnika 1967 RIM, 26. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bo pričelo z 10. junija odpuščanje ( onih vojakov letnika 1907, ki so obiskovali predvojaški tečaj in imajo tedaj pravico do štirinajstme-sečne vojaške službe. Vojaki morajo sami zaprositi pismeno ali ustmeno pri povelj ništvu svoje edinice za odpust iz službe ter dokazati, da so z uspehom dovršili predvojaški tečaj. Letalska nesreča VIDEM, 26. Včeraj zjutraj se je vežbal letalec Marino Reghi nad letališčem Campoformido. Radi nepravilnega manevra je letalo padlo s precejšnje višine in je pri tem nesrečni letalec izgubil življenje. Sredozemski polet •1 italijanskih total ORBETELLO, 26. Danes zjutraj med 6.20 in 7.15 je odletelo iz pristanišča za hidropiane «Brunetta» 61 letal, ki bodo izvršila polet preko zapadnega Sredozemskega morja. Vreme je bilo izredno lepo. Letala so se z veliko naglico oddaljila proti Elmasu. ELMAS, 26. Italijanska letala, ki so davi zapustila Orbetelio, so prispela v Elmas ob 9.45 dopoldne. Posebni trlbuvial obsodil 7 milanskih komunistov na vkupnih 60 let in 7 mesecev ječe RIM, 26. Danes dopoldne se je pričela pred posebnim tribu-nalom za zaščito države kazenska razprava proti 7 komunistom iz Milana, obtoženim snovanja zarote proti državi in prevratne propagande. Ob 19. je bila .proglašena razsodba in so bili obsojeni Ozvald Berri na 20 let ječe, Nikolaj Modugno na 15 let in 1 mesec, Josip Ta-pini, Ivan Farina in Vid Belve-dutta, vsak na 10 let ječe, na dosmrtno izključitev iz javnih uradov ter na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva; An-zelm Galossi na 5 let ječe in 5 let izključenja iz javnih uradov; Josip Gervasio na 2 leti in 6 mesecev ječe. Vsebino nettunsklh konvencij JvfMlorsnskl zunanji minister odpotoval kralju naproti, da mn poroča o ratifikaciji konvencij in inozemskega posojila BEOGRAD, 26. Nocoj je zunanji minister dr. Marinkovič odpotoval iz Beograda. Iz njegove okolice izhaja vest, da je odpotoval preko Požarevca nasproti kralju, ki se bo na povratku iz južne Srbije ustavil v tamkajšnjih krajih. Zatrjuje se, da je zunanji minister odpotoval z namenom, da zoroča kralju o zunanjepolitičnem položaju, zlasti pa o vprašanju ratifikacije nettunskih konvencij in o zaključitvi inozemskega posojila. Današnje «Vreme» objavlja vsebino nettunskih konvencij. Konvencije obsegajo 51 dokumentov, ki so razdeljeni v tri skupine. Prva skupina obsega likvidacijo vprašanj, ki izhajajo iz mirovnih pogodb; druga skupina vsebuje sporazum o izvršitvi rimske pogodbe glede Reke; tretja skupina pa se nanaša na izvedbo čl. 9. rimskega pakta. SKOPLJE, 26. Kralj je prispel sem danes zjutraj. Ob 10. dopoldne je s svojim spremstvom posetil tukajšnjo gospodarsko razstavo. Pred novim zasedanjem jugo-slovenske narodne skupščine BEOGRAD, 26. Predsednik narodne skupščine dr. Peric se je danes posvetoval z načelnikom vlade Vukićevićem glede delovanja parlamenta. Sklenjeno je bilo, da reši narodna skupščina v torek zakonski predlog o sladkornih tovarnah, v sredo pa da razpravlja o obtožbi proti bivšemu ministru iu predsedniku kasacijskega sodišča dr. Subitoču. V najkrajšem času bo Ivlada predložila narodni skupščini predlog o ratifikaciji nettunskih konvencij, za katere bo zahtevala nujnost. Konvenoija o ureditvi Jugoslovanskih vojnih dolgov napram Franciji predložen haaikemu sodišču HAAG, 26. Francoski poslanik v Haagu je predložil stalnemu mednarodnemu sodišču besedilo konvencije, ki je bili skie-njena med Francijo in Jugoslavijo glede ureditve jugosloven-skih vojnih dolgov. Pričakuje se, da se bo mednarodno sodišče v Haagu še pred koncem tega leta bavilo s tem vprašanjem. Mala antanta bo protestirala pri madžarski vladi radi madžarsko akcijo za spremembo triatlonske pogodbe PRAGA, 26. «Narodni Listy» poročajo, da iso bili lodonski politični krogi obveščeni, da namerava Mala antanta glede madžarske akcije za revizijo tria-nonske pogodbe protestirati pri gnadžarski vladi. Poslanci an- gleške delavske stranke bodo baje vložili v spodnji zbornici v tej zadevi interpelacijo. Angleški zunanji minister naj bi pojasnil, koliko je angleški vladi o tem znano, in ali stoje u-radni krogi za znano akcijo lorda Rothermere-a. Kdo bo sestavil sovo nemlko vlade? Braun se Je odrekel kandidaturi za državnega kanclerja BERLIN, 26. Razgovori g]ede vprašanja o sestavi nov*: vlade so v polnem teku. Izgleda pa, da se ne bodo tako ugodno zaključile, kot so listi prvotno napovedovali. Kot znano, je. bil g?av-ni kandidat za novega kanclerja sedanji predsednik pruske vlade Oton Braun.'Braun pa se je sedaj iz zdravstvenih razlogov odrekel tej kandidaturi. Listi napovedujejo, da se bo, če bo Braun vztrajal pri svoji izjavi, poveril mandat drugemu socialističnemu prvaku namreč Hermanu Mulleriu. Če bi se tudi on branil prevzeti mandat ali če bi ne utegnil sestaviti široko zasnovane koalicijske vlade, se bo po mnenju današnjih listov sestavila weimarsKa koalicija. V tem slučaju bo postal novi državni kancler Guerard, pristaš katoliškega centra. KOvf nemJkl državni 2tnr se bo sestal Sredi junija BERLIN, 26. Novi nemški državni zbor, se bo sestal, kakor zatrjujejo v političnih krogih, v sredo, dne 13. junija. Otvoritveni seji bo predsedoval najstarejši član državnega zbora, namreč 80-letni poslanec katoliškega centra Herod. Zopetna izvolitev socialnega demokrata Lowe-ja za predsednika državnega zbora je zagotovljena. ialis bo sestavil sovo vlado? Razburjenje Bolgarov radi ponovnega nastopa Venlzelosa ATENE, 26. Predsednik republike admiral Konduriotis je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministrskemu predsedniku Zaimisu. LONDON, 26. «Times» faorc+ ča, da zasledujejo bolgarski politični krogi razvoj grške vladne krize z velikim zanimanjem. Venizelos pooseblja po mnenju Bolgarov politiko obkroževanja Bolgarske. Poleg tega obstoja tudi bojazen, da bo njegov po-vratek v politično življenje nepovoljno vplival na grško-bol-garske odnošaje. Kongres francosko socialistične stranke otvorjen v Toulouse-u PARIZ, 26. V Toulouse-u je bil danes otvorjen kongres francoske socialistične stranke. Kongres bo razpravljal o izidu volitev in o zadržanju stranke spričo položaja, kot so ga ustvarile poslednje volitve v poslansko zbornico. Na dnevnem redu pa je pred vsem vprašanje zadržanja socialistične stranke napram radikalom, komunistom in vladi. m ladonalisti pred Pekloeom? Severna kitajska vlada ponovno predlagala mir - Poboji v Tsi-nanfuju PARIZ, 26. Dogodki na Kitajskem se vedno bolj zapletajo. Londonski «Times» je včeraj poročal, da so japonske čete zasedle Tientsin. Današnji «Daily Mail» pa pravi, da sta obe nacionalistični vojski pod vrhovnim vodstvom generala Čang-kajšeka podrle skoro že do Pekinga. Mesto Kaldau, ki je oddaljeno od glavnega mesta Kitajske kakih 125 angleških milj, je že v njihovi posesti. Vojska Cangtsolina se naglo umika. PEKING, 26. Vlada severnih kitajskih* nacionalistov je poslala japonski vladi v Tokiju brzojavno izjavo, v kateri zatrjuje, da inozemci, ki se nahajajo na ozemlju, preko katerega se razteza njena oblast, niso o-groženi. Obenem je v noti ponovno beležen predlog, naj se z južnimi nacionalisti sklene mir. Po poročilih sem prispelih A-merikancev so se v mestu Tsi-nanfuju ponovili pokolji ino-zemcev. Pokončanih je bilo preko 100 ljudi. Razdejana je bila tudi kitajska vojaška bolnišnica. * PEKING, 26. General Cangtso- F. SAMOKEC - ŽIBERNA Trst, Via Cesar« Battlstl 20, tsL 3841 in lika vsakovrstno perilo, (isti kontičnoln barva obleke lin je izdal uradno poročilo, da je njegova armada izvojevala veliko zmago blizu Paotingfuja. Ta zmaga severne vojske je i-mela glasom njegovega poročila ta uspeh, da je bila odstranjena nevarnost, ki je pretila Pekingu s strani južnih nacionalistov. MvmM pregib Trst, 26. maja 1928. ITALIJA Ta teden je zasedala poslanska zbornica. Na dnevnem redu njenih štirih sej so bili proračuni ministrstev kolonij, zunanjih zadev in financ. Razprava o proračunu ministrstva za kolonije je zavzela prvo sejo. Prijavljen je bil k besedi le en poslanec in sicer on. Valeri, ki je obširno govoril o Somaliji in sploh o razvojnih možnostih kolonij. Minister on. Federzoni pa je v svojem obširnem ekspozeju poročal o vojaškem, gospodarskem in političnem položaju v kolonijah. V poslednjem času so italijansko kolonialne čete zasedle Sirto, premagale vstaško senusitsko pleme, ujele poglavarja upornikov Sidi Mohamed Reda el Se-nussi-ja in vzpostavile direktno zvezo med Libijo in Cirenajiko. V gospodarskem pogledu kolonije napredujejo in, da je kolonizacija možna, danes ni več dvoma. Treba pa je zato predvsem velikega agrarnega kredita, ki naj pomore priseljencem pri eksploataciji kolonialne zemlje. V političnem oziru se je utrdil v kolonijah italijanski režim, ki ga prebivalstvo sprejema brez vsakega ugovora in odpora. Minister je govoril tudi o kolonialnem duhu, ki se po-iašča vedno širših ljudskih mas, posebno pa mladine. V torek se je bavila poslanska zbornica s proračunom ministrstva zunanjih zadev. K besedi se je oglasilo več i>oslan-cev, ki so govorili o mednarod-nopolitičnem položaju Italije, o zbližanju z Anglijo, o potrebi ureditve gospodarskih in carinskih odnošajev in o političnem zbližanju s Francijo, o vprašanju vojnih reparacijskih dajatev in mandatov ter končno o izseljevanju in inozemskih fa-Šijih. Državni podtajnik zunanjega ministrstva on. Grandi ni podal nikakega poročila o italijanski zunanji politiki in je ob koncu razprave le pripomnil, da bo vlada upoštevala nasvete njegovih predgovornikov. S tem je bil tudi ta proračun pod krovom. Zanimanje vseh rimskih političnih krogov pa je bilo posvečeno govoru finančnega ministra on. Volpija v poslanski zbornici. Razpravo o proračunu finančnega ministrstva je pričela zbornica že v sredo. Tega dne je bilo priglašenih k besedi več poslancev, govorili pa so le štirje, in sicer o proizvodnji tobaka, o ureditvi novega katastra, o davčni politiki pokrajinskih in občinskih uprav in končno o davkih, katerih težko breme čutijo še najbolj kmetje. Minister on. Volpi je govoril v petek. Razpravljal je o izrednih državnih proračunih za poslovni dobi 1026-27 in 1927-28, ki so morali biti zasnovani na drugačni podlagi kot proračuni drugih poslovnih dob že radi valutne reforme. Dobi deflacif-ske in revalutacijske politike sta sledili stabilizacija lire in ukinitev prisilnega denarnega obtoka. Od takrat pa do danee je v teku finančna in gospodarska sanacija kraljevine. V Ita-* liji se polagoma zbira inozemski kapital. Trgovinska bilanca države je sicer deficitna, alf njen letošnji primanjkljaj bo za skoro celo milijardo nižji od lanskega. Dolgovi državnega za/-klada napram zavodu «Bajnca d'Italia» se neprestano nižajOi ekrčil se je tudi dolg napram inozemski ba/nčni skupini Mor« gan. In malo je verjetno, da bol treba Italiji kdaj kakega nove* ga inozemskega posojila, saj predstavlja Italijai v valutnem pogledu eno najmočnejših dr- LL y Trstu, dne 27. maja 192«. žav. 61.45 odstotkov papirnatega denarja v obtuku je kritih z »latom. O eventnelni spremembi Dawesove#a načrta je minister izjavil, da bo šla Italija .Nemčiji na roko, toda pod pogojem, da te spremembe ne bodo povzročile italijanskemu davkoplačevalcu še večjega idavčnega. bremena, ampak da jim bo na drugri strani odgovarjalo znižanje italijanskih vojnih dolgov. Minister je končno govoril o proračunu za poslovno dobo 1928-29, o davčni politiki vlade in o delovanju kreditnega in depozitnega zavoda; Vse tri proračune je poslanska zbornica sprejela in s tem zaključila že v petek svoje zasedanje. V četrtek se je po vsej državi gvečano proslavila 13. obletnica vstopa Italije v svetovno vojno. Načelnik vlade je v Rimu odlikoval zastavo aeronavtike, minister on. Federzoni je imel v Avgusteju slavnostni govor o priliki praznovanja kolonialnega dne, ki se je v četrtek praznoval tudi v vseh ostalih mestih kraljevine. Medtem se je pričelo delo za realizacijo reforme nacionalnega predstavništva. Državni podtajnik ministrstva notranjih zadev on. Bianchi je izdal okrožnico, glasom katere bodo morali vsi občinski uradi pred koncem junija izdelati nove volilne imenike. V petek, ob 1.30 ponoči, je zrakoplov «Italia», ki je kakili 20 ur prej znova zapustil King's bay, preletel Severni tečaj. Nad tečajem se je ustavil eno uro in spustil na ledeno polje italijansko trobojnico in križ, ki ga je posvetil papež Pij XI. General Nobile je o tem dogodku r*o-ročal kralju in papežu. Zrakoplov se je imel nocoj povrniti v King's bay, a doslej ni i«ch, stanujoč v ulici G. Gallina št. 4, včeraj popoldne razkladal pred ledenico družbe «Societa Frigorife-ri Triestini« v ulici Foscolo meso z voza Delavskih zadrug, mu je volovska četrt zdrknila z rame in mu padla na levo nogo; zadela ga je tako nesrečno, da mu je zmečkala palec. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal Colobichu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Kjer se dva prepirata, tretji — po glavi dobL Pravijo, da kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima. Pa ni vselej tako; včasih je- precej drugače. O tem se je včeraj popoldne uveril 21-letni Gaetano Ca ta p a no. stanujoč v ulici Industria št. 10. Okoli 16. ure sta se na hodniku pred njegovim stanovanjem sprla dva mladeniča, in sicer njegov sosed Karel Ivancich ter zaročenec Ivancicheve sestre. Prepir je bil zelo hud in kmalu sta si mladeniča skočila v lase. Tedaj j^Catapano, ki ga je bil hrup privabil na hodnik, skočil med nju, da bi ju ločil in pomiril. Toda najbrž bi ne bil tega storil, ko bi bil vedel, da mu bo miroljubno posredovanje popTačano z bun-kami. Ivancichev nasprotnik ga je namreč, lopnil s kosom lesa tako krepko po glavi, da je Ca t a pa no moral iskati pomoči v mest m bolnišnici kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal veliko krvavo bunko nad levim ušesom, ozdravljivo v tednu dni. Kate Jo Izginila vreča kava. Predvčerajšnjim popoldne jo trgovec Edvard Bardotti iz Postojne naznanil na policijskem komisari- jatrt v ulfci G. Brnnner, da jo mtl neznani zlikovci ukradli vrečo kave, vredno 1800 lir. Eardolti se j« bil namreč napotil s svojim to ver* nini avtomobilom,, natovorjenim C raznim blagom, v ulico SettKonta^ ne, da bi razložil nekaj blaga. To« daj je ugotovil, da je vreča s kave zmanjkala. Očividno je bila spreta no ukradena z uvtomolbila m«< vožnjo, ali pa tedaj, ko je av^otnot bil stal na ulici O zlikovcih ni ne duha ne sluha. Še manj seveda o kavi. Tržaška porota ifetlovešla m\ ril imetniki Državni pravdnik jo tožL Včeraj se je nadaljevala obrav« nava proti Mariji Percich, ki }&, kakor smo Že poročali, dne 27. februarja t. 1. umorila svojega otro. čiča s Škarjami, katere mu je ze* bodla v vrat. 2e predvčerajšnjim je bilo zaslV ševanje redkih prič v obravnavi končano in včeraj je povzel beseda državni pravdnik, com. Pola. Govor državnega pravilnika Govornik opiše zločin kot plod najhujše Človeške degeneracije* zastopane po obtoženki v kletki. Ja to najhujša obravnava v tem zasedanju in porotniki morajo v tej obravnavi biti posetbno strogi. O prostilna razsodba za mater, ki je zaklala lastno dete, bi pomenila sankcioniranje najpodlejšega izmed zločinov. Vrhu tega je obto-ženka izvršila zločin na način, ki vzbuja v vsakem Človeku grozo. Da takrat ni bila zmožna misliti —• izgubljena v mrzlici? Saj je no-sla škarje s seboj in prerezala rav« no vrat otročiču, ki je s prvim ve-kanjem pozdravilo to dolino solz, Prerezala mu je vrat, skoro odro-zala glavico — ni udarjala na slo« fco, temveč merila. Po zločinu je ravnodušna in del« obraz najbolj nedolžne kreature ndl svetu. Govornik se obrne tu proti obto« Ženki in ji z nekoliko osornim glasom govori v kletko: «Jokala si, ker je to zahtevala obravnava — morala pa !bi jokati, ko je tvoja roka rezala vrat nedolžnega otročiča, rojenega iz tebe. Tvoj« solze bodo le tedaj nekaj vredne, ako bodo tekle v potokih n celici ječe, kjer boš v kesanju pro-sedela zasluženo kazen. In ko sa vrneš k življenju, ne postani ve3 mati, kajti lastni otroci bi to morali zaničevati!» Odvetnik Jellersitz - IIlesl brani obtoženko. «Branim nesrečnico med nesre^S nicami, ki ne pozna človeškega so čustvovanja» — začenja govornik. «Državni pravdnik je v krasnem govoru dramatiziral zločin. To po mojem mnenju ni prav — zločin jo dramatičen, toda obravnava jo temna. Tudi nam je najsvetejši simbol naša mati in vemo ceniti moč zločina, tudi ako ga je izvršila mati. Toda vprašajmo se: Je li ta ženska izvrSila zločin pri popolni zavesti? Treba je presojati zadeva kot plod socijalnih neprilik. Marija Percovich jo služila celo dobo svojega sorazmerno kratkega življenja. Srečala je enkrat v svojem življenju moškega in postala mati — moški je izginil. Toda otroka je obdržala, prenesla sramoto in ga vzdrževala. Otrok umre — Percicheva je zopet sama na svetu, zapuščena od vseh. Nismo ruero-dajni, da pretehtavamo vzroke, Li so dovedli to žensko drugemu v naročje. Prišlo jo zopet do Kalvarije te ženske in sledil jo — blazen obup. Drugačo si ni mogoče tolmačiti zločina — nič ni bilo pripravljeno — ne, da bi storila svoj zločin in ne, da bi ga izvršila. Saj ga ven-dar v tisti hiši ni bilo mogoč« skriti — Saj ni bila domal «V tem smislu naj sodi vaš pra-vorek, gospodje porotniki — nacija ne potrebuje obsodb, ki naj služijo v vzgled!» Obravnava se je na tem mestu prekinila. Razsodba bo v torek. Vesti zjjoriškega Goriške mestne vesti Himen Poročila sta se na dan 24. maja v Kojskem gdč. Emica Gaučič iz Snežatnega in g. Marinič Leopold iz Šmartnega. Mlademu paru mnogo voščili Gor liki Izvozni trg v soboto, dno 26. maja* Minul je petek, ki jo najbolj ne-prikladen za izvoz, ker no prido blairo pravočasno na trg za praznik; cena se je zato črešnjam dvignila' Bilo je sicer pripeljanih nekoliko manj črešenj kot včeraj in predvčerajšnjim, namreč okoli 15Q kvintalov, zato pa so imele ugodno ceno in sicer L 2—2.50 za zgodnjo drobnice, in L 3—3.30 za debele Crnice. V preteklem tednu so imele črcŠ-nje ves čas ugodno ceno, le mani jih je prihajalo na trg nego lani ob tem času. Lansko leto smo imeli povprečno dan na dan po 50C kvintalov^ letos pa le od 150-201 kvintalov. Bliža se čas otvoritve krmlr* skaga izvoznega trga za ffrešnja Imel bo pa krminaki trg še mnog* manj blaga, ker imajo zapadni Brda posebno slabo čreSnjevo lo»' tino. V Trstu, dne 27. maja 1928. «EDXlTOST» in. Mnogo je bi J o na trgu zgodnjega fcraha, ln sicer okoli 10^ *vinta-lov; popustil je še nekoliko v ceni: giblje se od L 1.20-1.40. Sparglje podpira Se nadalje slabo vreme v njihovi stalni ceni 8.20-3.40; isto velja za salato. Zanimiva je ugotovitev, da so naši fcparglji letos zmagovito konkurirali na monakovskem trgu mnogo boljšim bassanskim špargljem. — (NaŠi kmetje so sicer morali doprinesti letos in lani težko žrtev: tparglji morajo biti 18 cm dolgi Zato sta pa ta mera in modernim zahtevam odgovarjajoča pošilja-1ev uspešni pomagateljici v boju s tujim blagom. Pred vojno tega ni bilo, ker naši šparglji skoro niso poznali konkurence južnejših krajev radi takratne politične razdelitve dežela. Sedanji položaj pa nam nalaga vedno novo izpopolnjevanje v pridelovanju in odpravljanju. Te dni smo dobili dnevno po par kvintalov domačega zgodnjega krompirja iz goriške okolice. Polagoma ga bomo videli vsak dan v večjih količinah na trgu. Radi lanske ugodne izvozne krompirjeve sezone so naši kmetje zopet posadili večje površine z zgodnjim krompirjev. Razumljivo je, da jim stalno deževno vreme povzroča o-bilo skrbi, kako je z usajenim krompirjem. Sedaj na trg pripeljani krompir se plačuje po dve liri kilogram. « Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 27. maja 1928, bodo odprte v Gorici te-Ie lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni, Via Rastello št. 26.; do ene ure popoldne pa lekarni Ktirner, Gorso Vittorio Emanuele št. 4. in Alesa-ni, Via Carducci št. 12. V Milan je hotel pa brezplačno. Na svetogorski postaji v Gorici Je bil od miličnikov aretiran 17-letni August. Birsa, pek, GoriČan, ker je hotel brez listka in brez krajcarja v žepu z vlakom v Milan. - » Nogo si je zlomila Ko je hotela iz kuhinjo na zunanji hodnik pri hiši, da pobere perilo, ki se je tam- sušilo, je Leopolda Kužlin iz Biljane tako -nesrečno spodrsnila in padla, da si je zlomila desno nogo in si nekoliko pretresla možgane. Prepeljali so jo v bolnišnico v Krmin. Tudi v št. Petru telefon Poleg drugih okoliških vasi, ki zdaj pripadajo mestu, bo v kratkem dobil telefonsko postajo tudi Št. Peter. Vse potrebno v to svrho sta že ukrenila občinski urad in telefonska družba. Izključen Iz stranke Kovač Rudolf Batič, stanujoč v Gorici v ulici Croce št. 6 in usluž-ben v Brunnerjevih tovarnah, je bil izključen iz fašistovske stranke, ker je bil spoznan kot proti-fašist. Njegova prošnja za sprejem v sindikat je bila zavrnjena. Izgred sodišča Obtožena krivega pričanja V petek sta sedela na zatožni klopi Anton Roje in Jože! Nadalin iz Poč pri Cerknem, obtožena, da sta pred idrijskim sodnikom krivo pričala v zadevi Petra Celiča. Tega Damreč toži javna oblast, da se je red gostilno Golob v Počah z o-roženo roko postavil po robu dvema karabinerjema, ki sta ga hotela aretirati. Glasom obtožnice jo oddal na orožnika strel iz samokresa. čelič je prišel pred sodnika v Idriji in pri zasliševanju sta Roje in Nadalin izjavila, da ni Celič oddal nobenega strela in da sploh ni bil oborožen, medtem ko je neki miličnik trdil, da je razločno slišal, strel, oddan iz samokresa. Pred tukajšnjim kazenskim tri-bunalom se vsa zadeva ponovi. Miličnik trdi še vedno, da je slišal strel iz samokresa in potem še tri strele iz karabink. Obtoženca in priče pa soglasno izpovedo, da so bili od-dani samo trije streli, vsi trije iz karabink in proti omenjenemu ČeliČu. Miličnik je bil oddaljen od kraja cel kilometer, medtem ko so bila obtoženca in tudi priče skoro na licu mesta. Državni pravdnik je predlagal za vsakega obtoženca eno leto ječe. Sodni dvor pa je oba oprostil radi pomanjkanja dokazov. K Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« naia prtljobljcn« neti eelrevc stara mati HELENA SMULIN por. PERTOT danca ob 82. ari, v starosti 75 let, mirno v Gospodu preminula. Pogreb aa vrti v pondeljak popoldne ob 1&J0 ix Lonjerja na kaUnarsko pokopališča. LONJER, 36, meja 1928. Anton in Karel (odsoten) sinova; Angela (odsotne), ha, in ostali sorodniki. pri Pri Razprava proti Ceii-ču, ki je bila radi te zadeve odložena že od oktobra 19C7, se bo sedaj nadaljevala Spet Tati krivega pridan]a Marija Botjel, zdaj stanujoča v Ljubljani, a nekoč prebivajoča v Gorici, poročena s Francetom Ba-tjelom, je bila ofedoižena krivega ►ričanja v zadevi neke pogodbe. •vi del razprave se je vršil že pred dvema tednoma, drugi del pa predvčerajšnjim. Državni pravdnik dr. Mi let ta je predlagal oprostitev vsled pomanjkanja dokazov. Sodni dvor je temu ugodil. Gospa Batjel ni prisostvovala razpravi, ker se nahaja v Ljuibljani. Obtožen zaničevanja in streljanje proti slikam kralja in prvega ministra Na karabinersko postajo je lani došlo anonimno pismo, v katerem je neznanec tožil Ar t ur j a K ris Lanci ča, 30 letnega, iz Biljane v Brdih, da je streljal z lovsko puško v sliko Nj. Veličanstva in onesnažil sliko Nj. eksceience ter da je vse to delal iz grdega namena, sramotiti osebi, ki ju sliki predstavljata. Pozneje je došlo k izpraševalne-mu sodniku še eno pismo približno slične vsebine, v katerem pa je bilo rečeno celo, da se sledovi strelov poznajo na vratih sobe, kjer se je ta stvar dogodila. Orožniki so na prvo pismo napravili preiskavo v hiši Kristan-čiča in našli prazno lovsko puško, o strelu in sliki v stranišču pa ni bilo ne duha ne sluha. Zoper "Kristančiča ni bilo torej nobenega drugega dokaza kot tisti dve anonimni pismi, na podlagi katerih se je tudi uvedlo postopanje. Zaslišanih je bilo več prič iz vasi, ki so orisale borbo med bratoma Arturjem in Ferdinandom, borbo, ki je posledica očetovega testamenta. Oče je imenoval Ar-turja naslednikom v hiši in je o-stalim zapustil le majhne dote. Tudi se je že iz pričevanja spoznalo, da je oni dve anonimni pismi pišaj najbrž Kristančičev brat Ferdinand, hoteč se na ta način i znebiti brata in preprečiti še neko drugo -bvaljuje gg. zdravnikom, in sicer dr. Marini j u (Corso Vittorio Em. št. 8), dr. Simoni ti-j u in dr. Marušiču iz mestne bolnišnice pri Rdeči hiši, da so mu v nevarni bolezni rešili življenje. CRNICE, 26. maja 1928. Ivan Šinigoj. *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. TRGOVSKI pomočnik, z znanjem slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, išče službe v trgovini mešanega blaga. Nastopi lahko takoj. Naslov pri tržaškem upravništvu. 561 BABICA, avtorizirana, sprejema »koseče. Govori slovensko. Slavec, via Ginlia 29. 322 BABICA Emerschitz - Sbaizsro, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 Ribiška zadruga v Sv. Križu pri Trstu regtstrovan* zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 3. junija 1928, ob 13. ur!v v prostorih Martina Verginella v Sv. Križu. DNEVM RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predlog za likvidacijo. 5. Volitev likvidacijskega odbora. (511) - NačelnlŠtvo. FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Trst, rta Ferieria 18 (mm) in 12,1. mi Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuhinjsko pohiStvo z mramorjera ali brez tega-Žlmnlce z žimo aH volno. — Vzmeti od L 60— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje cone v Trstu.-- vseli predmetov rešenih ib požaru v tri osini Chantung po L 4*75 meter. — Ženske nogavice močne 3 pari L 5-—; moške nogavice 4 pari L 5*—. Moške srajce Zefir, zajamčene barve, moderne z dvema ovratnikoma L 17-90. 405 KURJA OČESA z mazilom FARMACIA SPONZA, Trst, V a Tor S. Piero 1 o Pazite na po naredbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—•„ 99 DANES SPLOŠNA RAZSTAVA LA BLOCCHISTA TESSILE TRST — VIA MADONNINA 8 Nova velika ekladlšča Platno za rjuhe, brisače, satin, blago, tiskano blago, ozford, panama L t d. L t d. po izredno nizkih cenah. Prihodnjih bomo objavili seznam naših cen. SPECIJALITETA NOGAVIC „LA BLOCCHISTA TESSILE" mmm VIA MADONNINA 8 V 16 ZOBOZDRAVNIK •fT?rffTf ▼▼▼▼▼▼ ▼ VVT T» TRST VIA S. LAZZARO 23,11. TOVARNIŠKE CENE! i POTiO&INE kovače, mehanlKe in mizarje temo pri PELLER, Eožjast In druge živčne bolezni so ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Ca v. Olodoveo Cassa-drinl t Bol on jI, ki jih predpisuj »Jo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo &e v Ita-liji in zunaj v glavnih lekarnah. —. Zvezek št. 14 se pošilja brezplačna __ll£fl Ne delate v SVOJO KORIST ako ne t ipujete All'Economlii ftmljllan TRST, Piazza Ponterosso 5 Cene sledeče: MADAPOLAM . . od L 190 napref DOMESTIC .... . . 2-20 . PLATNO Madonna cm 80, 160, 180, 250 . . . . . 2 30 . ZEFIR......s * 1*90 B . za srajce ..... 3*40 t Popelin ..... . . 4-90 * BORGO (črtano) ..... 2 90 , MUŠLIN................2 50 _ SATIN, Crn, dvojnavlsokost . . 3*90 . PERKAL, . ... 3 90 . OXFORD, močen.....3 50 KREP, polsvila............3 90 * PLATNO svileno, enobarvno in iantazija ..... 5*— . Svila za birmanske obleke od L 5 50 naprej. Bogata izbera poletnih maj za moške in otroke, kakor tudi, nogavic, robcev, čipk. vezenin. Najugodnej§c cene, Pristni sirup PAGLIANO iznajditelja prof. Girolamo Pagliano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri. lolsiarelie, nikdar prekoseno ne Dfieoateno naravno zdravljenje. FIRENZE - Via Pandolftnl No. 18 343 Časa dol prof. Girolamo Pagliano Ha i Trst, Via Mazzini 32 tfia 5. Caterina 7 Najnižje cene. — Velikanska Izbera. Bombažasta tkanina. Svilenine. tipke. Pajčolani, cvetlice, traki, nogavice In rokavice. Velikanska izbera vseli modnih potrebščin BOTRI in BIRMANCI! Vsi, ki rabite kakršnokoli oblačilo, obiščite znana skladišča „Alle Grandi Fabbricha" Trst, Corso Garibaldi lO, tel. 31-21 Za pomladansko in poletno sezijo bodete našli stalno in popolno izbero Izdelanih moikih In deikih oblek iz različnega blaga od L 11 O*— naprej. PovrSniki In dežni piaic! (zadnji vzorci) od L 135*— naprej. Športne obleke za Šolarje od L 29- naprej. Jope, hlače, telovniki fantazija, vestje in jope za prodajalne, delavske hlače iz močne bombaževine. — Promenadne obleke iz platna panama, blago in podvlake za krojače. Sprejemajo se naročila za obleke po meri.--Delo se jamči. Blago, ki ne ugaja, se zamenja, ali pa se vrne denar. PODLISTEK V. J- KRIŽANOVSKA: Fajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V, (90) — Pri prvem ovinku se začenja zemlja Kre-nice, a na po-1 poti do pristavo stanuje moj glavni gozdar, — je rekel grof, ko so šli skozi preseko. — Ce bi bil dan, bi videla pred vhodom v moje posestvo slavolok z dobrodošlico. — Kaj pa gori tam med drevjem kakor bengalski ogrenj ? — je rekla Milica in pogledala skozi okno kočije. — Bržkone so zažgali smolnate sodčke v čast tvojega prihoda, — je rekel gro t ter spustil doli 8po, da bi iena bolje videla. V tem trenutku je voz ob nekaj sedel In kmalu bi se bil prevrnil; konja ata najprej odskočila na stran, nato pa zdirjala naprej. Koči-jaža in lakaja je vrglo s kozla £e prt prvem sunku, kočija pa so je isibala zdaj na to, udaj na ono etran in kakor vthar »dirjala pod slavolokom, ki e bil rac£M-jen s iskreči mi se bak ljami, zaradi aterib sta se konja »plašila. Dva gozdarja, ki Le sta stala poleg slavoloka, sta zaman skušala zadržati voz in »ta stekla za njim ter s krikom opozorila ostale svoje tovariše, ki so bili zbrani bolj naprej blizu gozdarske hiše. Kamenita hiša s strmo streho je prijazno gledala izza drevja. Vsa je bila poraščena z brf-ljanom in divjo trto. Gozdar, Stanislav Gurecki, je bil v pritlični soibi, se razgovarjal z materjo ter srebal pivo iz čaše. Bil je to čeden dečko tridesetih let v gozdarski uniformi, ki ga je delala možaka. Mati je bila dobrodušna starka šestdesetih let; sedela je pred toplim kaminom in pletla no- Savico. Pogovarjala sta se o dnevnem dogodku i starko je silno zanimala mlada grofica, katero je nameravala pozdraviti, ko se privozi mimo. — Radovedna sem, kakšna je. Gotovo je lepa, če se je grof oženil z njo vkljub temu, da Je Rusinj a-. — Ali pa zelo bogata, — jo je prekinil sin ter dostavil polglasno: — Položaj mlade grofice ne bo prijeten; koliko ljudi je tu razkafila grofova ženitev. Pravil* so, da jo pastor pri krotu zdravnikovega otroka celo grajal ženitve z inozemkami, slasti % drugoverk aml. — Kajpak! On 14 gotovo rajši videl, da bi se grof zaljubil v njegovo mršavo Adelaido. No, radi pastorja se mladi grofici ni treba vznemirjati, toda računati bo morala z odporom novih sorodnikov. Glavo bi stavila, da so Daunici upali, da vzame grof gospodično Vilmo, in to, da so odpotovali baš na dan prihoda mladih por oče n-cev, jasno dokazuje njih jezo. Zosja je nekaj govorila, da... Ođ zunaj so se zaslišali glasovi, kriki in naglo peketanje konjskih podkev po zamrzli cesti, tako da sta mati in sin prekinila pogovor. Stanislav je prisluhnil. — Gotovo so se konji splašlli, — je zavpil gozdar in stekel is sobe. Ko je prišel na prosto, se je izza ovinka pokazala kočija, ki je bila v nevarnosti, da se vsak hip zvrne v cestni jarek. — Zgrabi levega, jaz pa pridržim desnega, —> je zavpil Gurecki nekemu izmed gozdarjev, ki so stali tam blizu, in pogumno stekel kočiji naproti. S spretnim poletom se je oprijel z eno reko konjske grive, z drugo pa ga je zgrabil za nozdr-vi; njegov tovariš je napravil isto. Konja sta pre-tekla še nekaj sežnjev in m nato ustavila. Zdaj je bilo vse polno uslužnih rok, ki so držale konja in odprle vratca. Grof je bil nepoškodovan, toda Milica je pri prvem sunku ko-čije zadela z glavo ob rob okna in padla v nezavest. — Hvala za pomoč, Gurecki, — je rekel grof, ko je stopil iz voza, in stisnil roko gozdarju. — Prositi vas moram še za eno uslugo: sprejmite pod streho mojo ženo, ki je v nezavesti. — Moja hiša vam je na uslugo, grof, — je odgovoril Gurecki ter pomagal Berenklavu dvigniti Milico iz voza. Grof je sam nesel ženo v gozdarjevo hišo in jo položil na divan, a starka je pritekla s steklo-nico soli in vode. Berenklau je bil bled; nemirno se je sklonil k Milici, jo odpel in ji snel klobuk in rokavice.-Ko so Milico močili s kolinsko vodo po čelu in sencih ini ji je dala Gurecka povohati steklenco s soljo, se je Milica z moževo pomočjo dvignila in sedla. — Kako ti je, draga? Ali si se kaj poškodo-vaia? — je nežno vprašal grof. — Rama me nekoliko boli, a na glavi je bržkone ostala bunka. Toda kaj se je zgodilo, za boijo voljo? — Konji so se splašili. No, hvala Bogu, se je vse dobro končalo, zar kar se nam je zahvaliti tudi pogumu Gureckega, — je odgovoril grof. — Dovoli, da ti predstavim najinega rešitelja, mo* jega glavnega gozdarja in njegovo mater. = fWnosT> V Trstu, dne 27. maja 1928. BUKOVICA Najden novorojenček Po mlakužah, ki jih je vse polno po opekarnah, so lovili trije fantje urhe. Bila je Že noC, najprimernejši Cas za tak lov, in z bicikoljskimi svetilkami so razsvetljevali vodno površino. V neki mlakuži v bližini KogJotove opekarne so nenadoma opazili nek aj plavati po vodi. Zdelo se jim je. kakor bi bila kaka bela žival, izključili pa tudi niso domneve, da bi utegnilo biti kako dete. V strahu in ne da bi se bili propričali. ko j je plavalo po vodi, so hiteli v bližnjo gostilno, kjer so povedali, kac so bili videli. Na to so se z domačim fantom vrnili zopet do mlakuže in ugotovili, da je res dete, ki jo bilo v vodi. Z volčjedra-ške postaje so telefonirali karabi-nirski postaji v Št. Petru kakor tudi kvesturi v Gorici. Karabinirji so došli že v isti noči (od srede na četrtek) na lice mesta. Komisija z goriške sodnije je pa prišla v četrtek prod poldne. Trupelce se je potegnilo iz vode in zdravnik dr. Oblascia, ki je prišel s komisijo na lice mesta, je ugotovil, da je moralo biti dete že pet do šest dni v vodi. Pri prvem pregledu ni bilo mogoče dognati, je !i prišlo dete, ki je bilo ženskega spola, živo na svet in za kakim vzrokom je u-mrlo. Zato so odnesli trupelce v mrtvašnico na našem pokopališču, da se bo vršil mrlifiki ogled. Oblasti seveda mrzlično preiskujejo zadevo in iftčejo nečloveško mater. Neko dvajsetletno dekle, stanujo-Čo v bližini, a služ^u;ofto v Gorici, so že zaprli, ker je zelo osumljena, da je storila ta čin. Vrši se preiskava, o kateri pa Ae ne vemo u-speha. Ta detomor je razburil vso Bukovico in bližnjo okolico. Kakor poročamo zgoraj, so oblasti zaprle neko dvajsetletno mladenko, ki je bila osumljena, da je položila otroka v mlakužo pri Koglotovi opekarni. Bila je to neka Marija Arčon, služkinja v Gorici. Zdravnik je ugotovil pri preiskavi, da je služkinja pred dnevi porodila. Končno je storilka sama priznala, da je pred kakimi dvajsetimi dnevi, ko je služila pri neki družini v ulici Barzellini, začutila nenadoma ponoči hude bolečine in povila otroka, ki je pa takoj umrl. Otroka je na to zavila in ga imela skritega kakih šest dni, dokler ni zapustila službe, češ dobila je v Gradežu boljšo službo. Tedaj je šla domov in je vrgla trupelce v mlakužo, v kateri se je potem našlo. Zdravniška preiskava je pa tudi ugotovila, da je dete prišlo živo na svet in da je umrlo za izkrva-vitviio. Na podlagi vse^a tega je bila naznanjena sodni oblasti. R^^rae zanimivosti nemški in ameriški finančniki, ki hočejo izkoristiti rudnik. Posledica potresa. Na Bolgarskem se nahajajo pri Lozengradu svetovno jnane toplice MeriČlija, ki so slovele žo za časa Rimljanov. Od leta do leta se je večal njihov sloves, kajti njihovi zdravilni uspehi so bili izredni. Po zadnjem potresu so pa toplice izginile, posušile so se in ves trud, priti do toli zaželjene zdravilne vode, je bil doslej brezuspešen. Al-kalično slana voda Meričilje je sličila oni iz vrelca Karlovih varov. Iz posušene kotline uhajajo gosti, močno dišeči plini tako, da se jim nobeden ne drzne približati. Vsi ostali zdravilni vrelci v potresnem območju so postali po potresu bogatejši z vodo, ki kaže tudi zvišano temperaturo. Rekordi pri živalih Na vprašanje, katera je najhitrejša žival, dobimo po navadi odgovor, da je to zajec, bolj redko se označuje kot najhitrejša žival hrt. Zajcu pa v tem oziru ne gre slava, prej hrtu. Neki angleški, naravoslovec, ki je sestavljal podatke glede hitrosti in vztrajnosti, je prišel do zaključka, da jo hrt na vsak način hitrejši kakor zajec. Prvovrsten hrt preleti kratko pot s hitrostjo več ko petdesetih kilometrov na uro, medtem ko doseže zajec kvečjemu pet in štirideset kilometrov. Najhitrejše živali so hrt dirkalni konj, antilopa, zajec, lisica in kojot. Za temi pride volk. Dromedar napravi v prvih treh urah le dvanajst do štirinajst kilometrov, toda stopal bo dvanajst do štirinajst ur na dan skozi ves teden z isto hitrostjo in pri tem bo zadovoljen z najmanjšo krmo. Ce bi dobival konj pri enakem naporu enako količino krme, bi moral poginiti že po nekaj dneh. Celo neokretni slon je vztrajnejši od konja. V eni uri ne napravi več ko dvanajst do trinajst kilometrov, a z neizpremenjeno hitrostjo hodi po devet ur na dan in to zaporedoma, če treba tudi vsak dan. Kar zadeva skakanje stoje jeleni in košute na prvem mestu. Človek skoči šest Čevljev visoko, konj skoči za polovico več, torej devet čevljev, divja koza preskoči z lahkoto dvanajst čevljev visok plot. Afri-kanski skakavec in avstralijski kenguru j prekašata te lahkonoge živali. Rekordni skakalec v živalstvu je pa brezdvomno južnoameriški jaguar, ki skoči s tal na vejo, ki se nahaja nad petnajst čevljev visoko nad zemljo. Morilec V neki vasi Tesina, najbolj južnega kantona v Švici, je te dneve umrl kmet Nicodemo MusettL — Umrl je osamel in zapuščen, kakor je tudi živel zadnjih dvajset let osamel in zapuščen. Izogibal se je vaščanov in vaščani so se ga izogibali. Izognili so se mu že od-daleč ali pa so pljunili preden j in mu obrnili hrbet. Kajti Mcodemo Musetti je bil po njihovem mnenju morilec: usmrtil je svojega lastnega sina. Najbolj tragično pri tem je bilo to, da jim je Nicodemo pritrjeval in se imel sam sebe za morilca, čeprav ni bil nikdar klican na odgovor radi tega umora. V Tessinu je stara navada, da se vsadi pri rojstvu otroka takozvano življenjsko drevo. Ako raste in uspeva drevo, raste in uspeva tudi otrok. Ko se je pred Štiridesetimi leti rodilo- Nicodemu dete, je posadil v vrtu drevo, in sicer jablano, ker je bil sinček. Ce bi bila deklica, bi bil vs&dii oče hruško. Mati je umrla kmalu po rojstvu otroka in Nicodemo je le še bolj vzljubil svojega sinčka. Oba, drevo in sinček, sta imenitno uspevala. Jablana je bila najlepša drevo v vasi in Lorenzo, sin, je bil najbolj postavni fant v vasi. Toda z leti sta se odtujila oče in sin. Nicodemo je bil trmast in je hotel, naj bi se sin ravnal točno, kakor mu ukazuje oče. Toda Lorenzo je bil podedoval trmo po očetu in Je hodil svoja pota. So- liaj?2čje letalo na ssetu Največje letalo na svetu bo v najkrajšem času dograjeno. Gradi se v Dornier-ski delavnici ob Bodens-kem jezeru in bo zaznamovano z «Do. X». Najbrž že to poletje bo to najnovejše delo nemške letalske tehnike zapustilo Dornier-sko delavnico, ležečo v Altemlieinu na švicarskem ozemlju, da napravi prve poskuse. «Do. X» je tako veliko letaJo, da se skoraj mora govoriti o zračni ladji. Medtem ko so imela letala ali pa hi dro prani doslej največ štiri motorje, bo imelo to najnovejše letalo nič manj ko dvanajst motorjev. Skupna motorna sila bo znašala približno 5000 konjskih sil, in bo za polovico večja od motorne naprave Zep-pelina «L. Z. 127», ki se gradi na drugi strani Bodenskega jezera in ki bo tudi v najkrajšem času dograjen. Ta velestroj bo seveda udej-stvil — in to je njegov glavni namen — redni prekooceanski zračni promet. Da bo zadostil tej nalogi, je truplo letala tako zgrajeno, da more s svojo močno in uporno sestavo kljubovati tudi visokim valovom na Atlantskem oceanu. Moštvo «Do. X» bodo sestavljali dva pilota, dva monterja, en telegrafist in kapitan. Letalo bo nosilo s seboj vse navtične instrumente. Sprejemalo bo pet in dvajset do trideset potnikov, a tudi veliko količino tovora in pošte. Tako lahko računamo, da bo vpostavljen za nekaj mesecev že reden promet po zračni poti med Nemčijo in Ameriko in sicer tako z letalom «Do. X» kakor pozneje tudi z Zeppeli-nom «L. Z. 127». Še prej pa napravi Zeppelin — kakor se glase zadnja poročila — dve vožnji v severne kraje, to pa komaj drugo leto in sicer ob sodelovanju z «družbo za znanstveno raziskovanje tečajnih krajev z zračno ladjo», koje predsednik je Fritjof Nan-sen. Potrebna denarna sredstva preskrbe države, ki so zainteresirane pri tem raziskavanju, in to so Rusija, Skandinavija, Nemčija, Anglija in Zedinjene države Severne Amerike. Tragična usoda Te dneve so dobili v nekem praškem parku Eleonoro Kolmann mrtvo. Bila je hči bogatega trgovca s kožami. Ko je bil prestolonaslednik svoje dni kot častnik v praški garniziji, je postala lepa Eleo-nora njegova ljubica. Na poroko svojega ljubimca je prišla na Dunaj. Medtem je izgubil njen oče vse premoženje in se ustrelil. Dekle je šlo nato k gledališču, toda radi tragične usode družine je postala otožna in pobita. Ko je umrl prestolonaslednik nasilne smrti, je celo znorela in prišla v blaznico. Ko so jo pa izpustili, je padala Čim-dalje bolj, postala je pijanka in končno vlačuga. Aluminijske plasti v Jugoslaviji Pod vodstvom dunajskega profesorja dr.ja Otniarja Kiihne-ja se je napotila ekspedicija dvanajstih u-deležencev v začetku aprila v gorovje, ki loči Hercegovino od Crne gore, da preišče tamošnji svet in razišče zemeljske formacije. Sedaj se je ekspedicija vrnila. Ekspedicija je pri tem odkrila na tem ozemlju celo plasti premoga in aluminija. Skladovi aluminija so tako obsežni, da se lahko z mirno vestjo trdi, da je tu najmočnejša plast aluminija na svetu. Do mesta, kjer se je izsledil aluminij, pa ne vodi nobena eesta, niti nobena steza, vkljub temu so se že strnili glas je med očetom In sinom je bilo vedno manjše In siabfte, dokler se ni odpravil Lorenzo od doma ln Sel po svetu. V Jvftni Ameriki al je poiskal nove domovine in Jo je tudi naiel. Tu pa tam je pisal očetu, da mu gre dobre. Tri leta je bil Lorenzo že v Ameriki. V tem je Nicodemo zbolel. Menil je, da je vendar bolje, če M bil sin doma pri njem. Sedel je in pisal pismo, v katerem je ukazal sinu, naj se takoj vrne domor. Lorenzo je odgovoril, da ne misli na povratek. Zopet je sedel, oče, pisal pismo in prosil sina, naj ne pusti očeta samega in naj se vrne. Toda Lorenzo se ni udal niti genijlvim prošnjam svojega očeta. Odpisal je kratko pisem.e, da ne pride. Nato se je lotil očeta divji srd. Če bi bil sin tedaj navzočen, bi ga bil gotovo udaril. Tako je pa vzel s?kiro, šel v vrt in posekal ves besen življenjsko drevo svojega sina. En dan pozneje je dobil Nicodemo brzojavko e poročilom, da je Lorenzo nenadoma umrl kot žrtev nepojasnjene nezgode. Ta vest je Nicodema popoliK*ma potrla. Kar ni bilo drugega kakor poseben slučaj, je bilo zanj usoda. Imel se je dejanski za morilca svojega sina kakor so ga imeli tudi vsi njegovi sovaščani, ki so s prstom kazali za njim in strašili z njim svojo deco. Se vedno nove Živali Še dandanes se posreči raziskovalcem, da odkrivajo popolnoma nove Živali. To pa niso morda kaki neznatni bacili, ne, to so velika bitja. Tako je izsledil neki raziskovalec na Sumatri prvega nosoroga z enim rogom. Razlikuje se od svojega tovariša v Afriki v tem, da je luskavec, t. j. njegova koža je povsod pokrita s svetiikajočimi se in lahko odpadajočimi luskinami. Seveda je ta žival le za nas Evropejce nova. Kitajci jo poznajo že dolgo in prodajajo njen zmleti rog kot hranilo. — Se bolj čudno je odkritje pravega živečega pred-potopnega zmaja, kakršnega popisujejo vse pravljice vseh narodov. Na malem otoku sundskega otočja Komodo, težko dostopnim čerem, Sive grozni velikanski kuščarji, ki ugondbe, kakor pripovedujejo uro-jenci, vsakega človeka z enim samim zamahom s svojim repom. Neki holandski ekspediciji se je rečilo, polastiti se take živali, ival je bila nad tri metre dolga in je tehtala prav toliko stotov. Usoda. Temna, nedoumna usoda se igra z nami šibkimi in brezmočnimi zeniljani večkrat kakor bi bili kaka igrača. Tako se je dogodil pred nedavnim časom v Belgiji slučaj, ki* vsebuje mnogo tragike. Dva mlada človeka sta se na prečuden način našla, spoznala in vzljubila drug drugega, toda svojo srčne željo nista mogla oziroma nista smela izpolniti. Pred nekaj meseci je šlo mlado dekle iz mesta Genta na prosto. Bil je lep, solnčen popoldan, kakor nalašč za tako mlado bitje, ki se trudi sredi temnih zidov ves teden in komaj pričakuje zaželjene nedelje, da si privošči nekaj korakov po zeleni trati, po svežem zraku. Skoraj gotovo se je bilo dekle le preveč zamaknilo v skrivnostno lepoto porajajoče se pomladi, kajti ko je stopilo s poljske steze na državno cesto, ni prav nič pozabilo na obupna znamenja prihajajočega avtomobila. Vozilo je zagrabilo dekle od strani, vrglo na tla in jI povzročilo veliko rano. Rana sicer ni bila resna, toda dekle je izgubilo precej krvi, ker ni bilo takoj na licu mesta vešče roke, ki bi bila rano obvezala in ustavila kri. Ko so pripeljali mladenko v bolnišnico, je bila izgubila že toliko krvi, da so zdravnki obupali nad njo. Edina rešitev bi bila: transfuzija krvi. V bližini je bil mlad medicinec. Videl je mlado, bledo bolnico, slišal, kaj bi jo lahko rešilo, in v svojem velikem idealizmu je bil pripravljen žrtvovati za tujko potrebno količino svoje krvi. Med obema, rešiteljem in re-šenko se je razvilo prijateljstvo in iz tega, kakor navadno, ljubezen. Medicinec je sklenil, da se poroči z deklico, za katero je bil £e dal svojo kri. Toda tej zvezi so se odločno uprli zdravniki. Izjavili so, da se zaljubljenca nikakor ne smeta poročiti, kajti med zaročencema obstoja krvno sorodstvo in še celo v večji meri kakor pri pravih krvnih sorodnikih. Potomci iz njunega morebitnega zakona bi bili tako telesno kakor duftevno manj vredni. Zagonetni slučaj usode. Dva človeka, ki do pred kratkim niti vedela nista drug za drugega, ki sta si bila popolnoma tuja, se ne smeta poročiti, ker bi s krvoeramnostjo ogrožala svoje potomce. In mladi študent, ki se je Žrtvoval za ljubljeno dekle, se je moral ukloniti poveljujoči izjavi znanosti in se je moral s težkim srcem odpovedati svoji pravici. Najstarejša In aajvtftja trta m sveta Najstarejša in največja trta na svetu je v Italiji, in sicer v vasi Fiombla v Piemontu. V obsegu meri 1.45 m in pokriva sto štirjaikih metrov s svojimi Listi. Po starih zapiskih se je ta trta nasadila proti koncu sedemnajstega stoletja, je torej sedemdeset let starejša kakor znamenita in slavna črta v Hampton-Courtu na VwleJUterp. PrebivaM Iz omenjene vasi in okolice trda* da je njihova trta potomec one trte v Falernu, ki jo je rimski pesnik Horac opeval v svojih odah. 8 tem odkritjem je pa prej necnataa ln neraana vaa črez noč zaslovela in marsikak potnik je v novejšem času poromal, če se je mudil v Milini, k tej start, častitljivi trti. UniM fttevUa posledic potresa Pravkar se je objavilo uradno poročilo posledic potresa v mestih Plovdivu, Cirpanu, Borisovem gradu, Stari Zagori, Sta ni mak i in njihovi okolici kakor tudi v has-kovškem ki harmelijškem okrožju. Slika je sledeča: Mrtvih 107, težko ranjenih 421, popolnoma podrta poslopja 26.350, na pol podrte hiše 20.525. Lahko ranjenih je nad 1000. Škoda, ki se je v začetku cenila z 2 milijardama in pol levov, se je sedaj ugotovila in znaša štiri milijarde. V Cirpanu in njegovi bližnji okolici so se posula vsa poslopja. V Stari Zagori, ki je potres ni bil toliko poškodoval, je pa orkan kmalu po potresu razsajal in napravil ogromno škodo. Najbolj priljubljeni nemški pisatelj Nemci berejo med vsemi svojimi pisateji najrajši Waldemarja Bon-sels-a. Njegova «Ceibela Maja» je dosegla najvišji natisk, ki ga je sploh dosegel kak roman v Nemčiji: 650.000 izvodov. Poleg tega je pa pisatelj prekoračil še s šestimi svojimi spisi z vsakim naklado 100.000, tako šteje «Himmelsvolk» 410.000 in «Indienfahrt» 306.000 izvodov. Njegovih sedem spisov je torej med nemškim narodom razširjenih v več ko poldrugem milijonu izvodov. Llndbergh postal ief letalne družbe Lindbergh, ki je prvi preletel ocean, je sprejel vodilno mesto tehničnega oddelka pred kratkim časom ustanovljene družbe Trans-continental Air Transport Compa-ny, ki namerava uvesti združen železniški in letalni promet med Atlantskim in Tihim oceanom. Ta družba, za katero stoje odlični bančni krogi in pensylvanska železnica, je prvo resno ameriško podjetje, ki prevzame zračni promet potnikov v večjem obsegu. Plavelaske izamirajo Neki ameriški medicinec iz Wa-shingtona se bavi že leta in leta s tem vprašanjem in je po dolgoletnih preiskavah ugotovil, da bodo plavelaske kmalu izumrle. Izkušnja uči, tako iajavlja dotični zdravnik, da se v veliki večini slučajev porode temnolasi s plavolaskami. Ako se poroči temnolaska s plavo-lasim možem, je osemdeset odstotkov otrok iz takih zakonov temnolasih, medtem ko naraste ta odstotek v slučaju, da se plavo-laska poroči s temnolasim, celo na devetdeset. Zdravnik je prepričan, da bodo naši vnuki občudovali plavolaske kot nekako posebnost in veliko redkost. Novo razstrelivo za ledenike V Ameriki so začeli uničevati plavajoče ledene gore s thermitom, ki je zmes aluminija in železnega oksida. Razmeroma majhna količina se vtakne v led, mato se pri-ženja razvijati vedno večja temperatura, ki doseže v nekaj sekundah že 3000 stopenj. Led se torej neznansko hitro topi, in sicer popolnoma neslišno. Dosedanji način, razstreliti ledovje z dinamitom, je zahteval zapleten aparat in je bil v obljudenih krajih radi dalekosežne razstrelivne sile dinamita skrajno nevaren. Kobilice — gnojilo V južnih deželah, posebno v Ar-gentiniji pomenjajo kobilice največkrat veliko nevarnost za žetev. Sedaj se je posrečilo sestaviti tak aparat, ki se vanj ujamejo velike množine kobilic. Isti aparat pa obenem kobilice tudi suši. Posušene kobilice se nato stisnejo s posebnimi stiskalnicami skupaj in v takem stanju se prodajajo kot izborno gnojilo. Edino s tem aparatom se dado kobilice ugonab-ljati, kajti boj proti njim s strupenimi .plini se ni obnesel, ker so kazale Živali le preveliko odporno silo. Loterijske Številke izžrebana dna 21, maj« 1928. BARI 89 66 33 39 21 FIRENZE 47 70 29 78 88 MILANO 7 49 88 23 90 NAPOLI 44 30 51 48 55 PALERMO 41 84 23 50 47 ROMA 34 55 19 71 14 TORINO 80 52 62 54 35 VENEZIA 33 41 82 55 12 Darovi V spomin prve obletnice smrti predragega soproga in očeta daruje družina Možinova na Brjah 50 L Šolskemu društvu. Darov alki najprisrfinejia zahvala. Denar hrani uprava. Venče, Matenjavas, daruje s& S. društvo 50 lir. Najsrčnejša hvala! BORZNO POROČILO ~ Trst, 2ti. maja 1923. Amsterdam 763-769, Belgija 263-267, Francija 7457H-74.87«, London 82.56X-92.76K, New York 18.92H-18.98H, Španija 314-320, Švica 368.75-3fl&.75, Berlin 451.37 K-45737H Bukarefit 11-55-1195. Pra- ga 56.12 K-66.42 tf, Ogrska 328.25-334-25, Dunaj 26420-270.20, Zagreb 33.27H-3357H. Uradna cena zlata (25. V.) L »60.28; Liktorsko posojilo L 87.75; vojnood&kodninske obveznice L 78.30. ZsbozdroonKk! ambulotorlj Trot, Via Sotftofontono 6 od 0-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznik!* od 10-12. Deielaal dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. m Ljudske cene* 18*2 Olajšano plačevanje. ZLATARNA IN UMRNA Trst, Campo S. Giacomo 5 Darovi za birmo. P wsv!lii ur in zlatih predmetom Cene zmerne. (481) Cene zmerne. Za birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatenine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prro nadstropje. Največja delavnica v Trstu. 448 Pazite na naslov! Kaiprikiadneiia darila ZA BIRMO dobit« pri ALBERTU MVBD.Trfl.yiD Kozini 48 VELIKI DOHODI POHIŠTVA dunajekl tipi, MTadal la luksuzni, po telo zniianih conak. R. CAMP0N0V0 Male XX Settembre 33 vsebuje kinin, kl j* dobro sredstvo proti IZPADANJU LAS in čisti kri LEKA1A tJHTELMH - M LASTNIK F. BOLAFFIO vin Olullam 42 (Sv. J&froO) Gorico — Fiegel, Via O. Carducci 9 am Trgovina LUIGI GREGORICH Trst — Via Glnnasftlca 15 Na obroke Zadnje novosti, izgotovljcne obieke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Vlff Rimo 3, III. Đfidsfropje NOVI DOHODI Al Gran Risparmio LEVI - Trst, wia S. Lazzarc 9 Bombaževlna......L 1.90 ni Bombaževim, visoka 90 cm . „ 2.40 . Platno Madonna......2.80 . Platno Madonna. debelo, . . . 3.— . Platno Douglas, težko, .... 3.50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6 20 . Pelle .........od L 2.80 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 koiaad Kuhinjske cunje, velike . . 1.50 Kuhinjske cunje, platnene . . L 3 50 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m .Bor^o" za hlače . . od L 6 — naprej Popeline za srajce . . . 4.80 „ Ostanki madapolana, črtanega 3Vi m L 10.— Velika izbera prtov, prtičev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moSke. LJUBLJANSKA KREDITNA DANKA PWIH]|N1CA V TRSTU Glavnicu In raterve Dinarjev •«,006.000*-. - Telet. 5-18, 22-89 Obrestuje v»#ge m vteZntti Knjižicah po 4/*% na tekočih raCanffl In vezane vlače najpovaljn^e po floftavora. - Prejema DINARJE na teh. raCon ln Jih ohrestaje po aogavorii. izmme vse v bančno stroko spadajoče posle. ROMTOZN1CE: GOBICA, Brelke, Celje. CenMMCIJ. Kranj, riartMr, rtelfcovK. Novi li, n*w aesto, raj, Rakek, Mrajev«, SivmMrMec, spin, IIMalk. - ScimiM ekspozitura: D&4»«hn Mllaa N&tprlklađnejSa zveza z Jugoslavijo. Blagajna Je «i»rla o« •*/»-121« In od 147»-16 E3 FERRO CHINA PiGATTl Okn^valM sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl ril IIHillMBIIHHHHIIIHIIIHHli llfiSSg Predno nakupite kakršnoslbodl | i POHIŠTVO I | obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke | = ALESSANDRO LEVI MINZI I L TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 II IIHiUHHBlimMIlHBIIDnil H J irčovske-elHlaa zadruga v Trs(n mero* u-04. rocroa 10-04 Via nilaao u 20, prttHCje (voftal XXX otto&re) ___>> --- ObrcsOtfc Hranilne vloge po 4% % veda mir, mum m tpoieH, h Ooftmrn. • Trftevcea tm akrtatkam otvarla tekače caftme racaae. - mottm m akresn »laCkJe za»a« san. izvrtale nakazila po« nnoanhm poftojl za JagosiiHtP m ostale inozemske trge. far Jtk MS.MIL nkaaiptha lntovtkc dekle. ilMLMpMMi