160
Naši dopisi.
Iz Zagreba 13. maja. — Moje per6 je preslabo in Vaš pojutrajšnji list premajhen, da bi mogel opisati svečanosti, s katerimi je sprejel 9. dne t. m. došlega nadvojvodo Albrechta narod Hrvaški po vseh potih, kjer je potoval slavni vojskovodja, branitelj starodavne Avstrije, ljubljenec Slovanov. Sprejem povsod je bil ravno tako veličasten in sijajin kakor prisrčen. Ne zahtevajte zato od mene popisa posamesnih ovacij, ki jih je narod naš napravljal svetlemu gostu; ne zahtevajte popisa osvečav, bakljad, popevanja, vencev in vsega druzega, s čim je hotel narod naš slavnemu gostu odkriti svoje srce; al bodite uverjeni, da na milijone živio- in slava-klicev bilo je izraz globokega spoštovanja, katero navdaja srce vsacega pravega Avstrijana. Ce pa je vsako mesto in vsako mestice skušalo, najbolje raz-odeti ljubljenemu nadvojvodi svoje čustvo, presegel je, se ve da naš Zagreb, glava trojedne kraljevine, vsa druga. Popisi „Obzora" in ,,Primorca" dado Vam lahko znati, kako je narod naš čestital svetlemu nadvojvodi. Potoval je sicer v svojem poslu, al v tem slavili smo ga mi kot representanta velike ideje, ki sedaj prešinja srca vseh Jugoslovanov in tudi vas Slovencev, ki ste le od daleč culi živio-klicev bratov svojih Hrvatov , katerih klici bili so ob enem glasilo iskrene želje: „daj mili Bog, da se Jugoslavenski narodi oslo-bodijo Turškega jarma!" In kako milo, kako ljubez-njivo se je o vsem in proti vsacemu obnašal vrsoki gospod ! Oni gospici, ki mu je v združbi druzih pri prihodu poklonila venec v spomin, zahvalil se je ves gin-jen ce!6 s slovansko besedo: „zahvalujem se Vam/1 Da take ljubeznjivosti nikdar ne žabi Habsburški rodovini in presvitlemu cesarju vedno verni narod , to nam pač na samo besedo verjeti more svet, ki je videl, kje stoji v burnih časih Jugoslovan Avstrijski. Zato se morajo vsacemu le gnjusiti ekspektoracije Magjarske, ki se čitajo v Peštanskih časnikih o sprejemu nadvojvode Albrechta na Hrvaškem in v Slavoniji. Al kdor se je že tako s pametjo skregal kakor fanatični Turčini na Ogerskem , takemu ne bilo bi častno odgovarjati. V Albrechtu slavili smo mi Hrvati svitlo Habsburško dinastijo, — kaj pa Magjar s svojimi smešnimi demonstracijami softam namerava, zato imamo že paralelo iz leta 1848. in 1849. In prihodnost zopet bo kazala, v katerem taboru je Avstrija: ali v slovanskem ali magjarske m?
Y Gorici 13. maja. — Visoke goste smo imeli pretekli teden tukaj.    V sredo je   prišel  svetli nadvojvoda
Viiheim ogledat artiljerijo, par dni potem pa pod-maršai baron Kuhn, vpričo katerega je bila parada na R6jicah. Z gospod nadvojvodo je došel tudi ces. namestnik baron Pino in je predsedoval v redni seji deželnega šolskega sveta. Ta seja je bila važna zato, ker sta se je udeležila tudi deželna zastopnika. Dve leti in še dalje ni hotel deželni zbor in odbor nič vedeti o deželnem šolskem svetu — od tistega časa namreč, ko je bil sedež nadzornikov in administrativnega poročevavca prenesen v Trst in ko so bili še druge premembe vpeljali v šolskem svetu. Novi letošnji zbor pa je imel nejavno sejo, v kateri so poslanci izrekli svoje menjenje zastran šolskega svetoval-stva, češ, da nimajo nič proti temu, da novi dež. odbor svoja (2) zastopnika v šolski svet posije. Tako je tedaj deželni odbor izvolil gg, GrorjupainGasser-ja za svoja zastopnika.    Da bi bila — stopivša  v šolski svet
—  kaj protestovala — ni mi znano, in tudi ne vem, ali se je deželni odbor kakor si bodi zavdroval. Na vsak način pa je dobro, da sta deželna zastopnika pri zeleni mizi, da bosta vsaj vedela, kaj se v šolskem svetu godi.
—  Važna je bila sinočna seja našega mestnega starešinstva. — Čez — ne vem, koliko — let imamo spet mestnega— tajnika. Obče znani Karol Favetti je za to službo z 21 (vsemi) glasovi imenovan. Predlagal ga je župan sam in med drugimi priporočili bral tudi eno točko v F.-ievi prošnji, v kateri prosivec zatrjuje, da se bode obnašal kakor lojalen avstrijski državljan pa držal se prisege, katere zapopadek mu je — pravi — dobro znan. — Menim, da je na podlagi te točke in obljube vlada svoj nekdanji protest zoper imenovanje gosp. Favetti-ja umaknila. Zdaj ima tedaj naše mesto zmožnega in dostojnega župana in zmožnega tajnika •), kateremu mestna opravila tako gladko teko, da malo komu tako. Cesar mi želimo, je to, da „Piazza grande" — bila bi zadnja izjava nekih namer.
Iz Koroškega 18. maja. — Ce hočete vedeti, kako gre našim kmetom, vzemite „Vaterland" v roke, pa berite. Istina je, kar se mu piše iz naše dežele. Češnje nam je mraz 2. in 3. dne t. m. posmodil, drugemu sadju je le malo škodoval. Žito v obče lepo stoji, naj bi ostalo tudi tako do žetve. Obilih pridelkov pač željno pričakujemo, kajti toliko nadlog, ki jih dandanes imamo, ne pomnimo že dolgo ne. Kmetje, ki so druga leta zmirom za eno leto naprej žito imeli, imajo zdaj kaste popolnem prazne in si morajo vsakdanji kruh kupovati. Živina nima krme in shujšana se klati že zdaj po pašnikih še malo travnih. Vrh tega pa denarja nič in sicer tako nič, da v marsikaki vasi ne dobiš goldinarja. Nasledek tega pa je, da kmet v svojem gozdu zadnje deblo poseka , njivo za njivo in iz hleva rep za repom proda, kolikor mu kdo za njo d&; ker pa potem nastane še veča revščina, obupani kmet išče tolažbe v „šnopsu". Tako gre kmetiški stan pod zlo in na mesto njegovo stopajo berači. Menda ni veliko bolje tudi v drugih deželah. To so žalostna znamenja hvali-sanega liberalizma in brezverstva.
Nabrežina 12. maja. — Koncert Goriškega pevskega društva „Slavec" se je izvršil Jako lepo. Sprejem pevcev slovesen, — občinstvo obilo, pohvala navdušena, ki jo je vrlo društvo z izvrstnim svojim pevovodjo tudi res zaslužilo. To kratko pa častno poročilo naj bralcem „Novic" zadostuje namesti veliko besed.
S Horjula 7. maja. (Javna zahvala.) V dolžnost si štejem,   v imenu   tukajšnjega   krajnega  šolskega  sveta
*) Gosp. Favetti je opravljal že 4 leta tajniška opravila, toda le kot nekak diurnist; služba in plača njegova ni bila stalna.
161
očitno zahvalo izreči al. odboru kmetijske družbe, daje za našo šolsko drevesnico iz državne subvencije podelil lepo svoto 70 gold., katera se je za napravo nove lesene ograje in nakup divjakov obrnila. Marsikatero drevesce bo po učencih, ki so ga požlahnili, iz lepo obdelanega šolskega vrta romalo v okolico Horjui-sko ter med njeno mladino vnemalo veselje do sadje-reje, ki se te stroke gospodarstva tako rada poprijema; samo buditi jo je treba. Žalibog, da imajo drevesca v šolskem vrtu nevarnega škodljivca, namreč ličinko navadnega hrošča. Ker so gredice plevela čisto oplete, ogrci, ker nimajo travnih koreninic, objedajo korenine mlajših drevesc toliko časa, da začn6 drevesca hirati, in se sčasoma posušijo. Prav to je vzrok, da moramo divjakov vsako leto drugej nakupiti, ker nam sadike iz pesek izrejene vselej črv spodjeda. Tu so nekateri te misli, da orehi, ki na severni strani drevesnico obdajajo , mnogo pripomorejo, da se črv v zemlji zaredi, zato ker se hrošči na orehe vsedajo, in potem na bližnje gredice popadajo, ter v njih svoja jajčica puščajo. To sklepajo iz tega, ker prav tista drevesca, ki so bliže orehov, so najbolj spodjedena. — „Novice" ste našim gospodarjem že marsikak dober svet dale; morebiti da tudi nam kak pripomoček zoper to nadlogo nasvetujete, ter nas podučite, kako bi bilo mogoče ogrce okoli drevesnih koreninic pokončati.
Ivan Pokorn, učitelj. Odgovor uredništva. Iz srca bi radi svetovali, da bi le kaj vedeli. Priroda hrošča, kakor tudi sami dobro veste, je taka, da meseca maja delajo listju in cvetju nad zemljo škodo, potem pa 3 leta pod zemljo v podobi ogrcev, kise redijo s koreninami. Če več hrošče v pokončamo, manj bo ogrcev, če pa bi pokončali vse, celo nobenega ogrca ne bo. Naj bi tedaj vsi Hor-julci, kedar je kebrovo leto, vojsko napovedali hroščem, da pokončajo hrošče, ker sicer ni mogoče, po zern-1 j i na vrtih , polji itd. takega z a gr i nj a 1 a narediti, da bi hrošči ne rjli v zemljo, ondi jajčic ne legli in iz njih ne izlezle ličinke (ogrce). Ko je pa ta mrčes pod zemljo, včasih za več čevljev globoko, ni ga mogoče drugač zatreti, kakor z lopato, motiko ali plugom ga izkopati in potem ga pokončati, ker nihče ni še znašel in menda tudi ne bode, kake polivke ki bi jo polili po zemlji, da bi pod zemljo bivajoče črve izgnala izpod zemlje na vrh. Okopavanje kakor oranje je tedaj edino sredstvo spraviti ogrce iz zemlje; al njiva se da orati, vrt s sadnimi koreninami pa ne, kakor bi treba bilo, p r e k o p a v a t i, da ne bi drevju korenin pokončali. In tu je vsak vrtnar s svojo učenostjo na koncu, in tako tudi mi. Po vsem tem ne ostaja tedaj nič druzega nego to: vojska hroščem, še posebna straža na vrtu proti njim in okopavanje gredic vsako leto, kolikor se more in sme.
Zagorje na Notranjskem. (Na spomin Miroslavu Vil-
harju) napravi narodna naša čitalnica dne 20. maja — to je binkoštno nedeljo — veselico na K a 1 c u, katere čisti dohodki so ^namenjeni za M. V. spominek. Njen program je: 1) Cveterospev, 2) slavnostni govor, govori g. V. Dolenec; 3) zbor; 4) deklamacija v spomin Mir. Vilharja, deklamuje gospica J. R.; 5) samospev, poje gospisa A. G; 6) „Šaljivi Janez"; 7) petje; 8) komičen prizor, predstavlja g. A. D.; 9) srečkanje; 10) godba s plesom. Začetek ob 7V2 uri zvečer. Vstopnina za osobo 60 kr., za družino 1 gold. 20 kr. Ker ima ta veselica blag namen, nadejati se je obilne udeležbe, osobito od strani častiteljev in spoštovalcev po kojnega M. Vilharja.                                          Odbor.
Z Viča poleg Ljubljane. — Na praznik Nebohoda, 10. dne t. m., je gosp. France D r e n i k lastnoročno v
občinski pisarnici razdelil 150 gold. kot čisti donesek dobrodejnega „Sokolskega" večera v Čitalnici Ljubljanski 1. maja — med pogorelce na Viču. Darila je sprejelo 11 posestnikov in 4 posli. — V imenu obdarovanih in v imenu občinskega zastopa izrekam si. društvu Sokolu toplo zahvalo.                    Anton Knez, župan.
Iz Ljubljane. — Njegova ces. visokost nadvojvoda maršal Albrecht se je v pondeljek dopoldne, iz Reke prisedši, peljal po železnici preko Ljubljane, kjer se ni nič mudii. Tudi Ljubljana bila bi rada slavnemu gospodu čestitala in razodela, da tudi slovenski narod navdajajo ona srčna čutila, ki mu jih je narod Hrvaški poslednji teden tako sijajno kazal. Podali so se 11. dne t. m. za tega del narodni mestni odborniki pod vodstvom gosp. Potočnika k mestnemu županu, prosit ga, naj bi potrebno ukrenil, da bi se ljubljenemu princu pripravil slovesen sprejem. Gosp. župan je deputaciji obljubil, se o tej zadevi posvetovati s c. kr. deželnim predsednikom in brž potem jej poročati, kako in kaj. Drugi dan je gosp. Potočnik dobil pismo od gosp. župana, v katerem mu naznanja, da po pismu, ki ga je dobil tukajšnji gosp. e. k. podmaršal, se svetli nadvojvoda ne bode celo nič mudil v Ljubljani. In tako je tudi bilo. Nam tedaj ne ostaja druzega, nego to , da pošiljamo Hrvaškemu narodu prisrčno zahvalo, da je on tako velečastno sprejemal svetlega gosta in da v njegovih navdušenih živioklicih odmevajo tudi isto tako navdušeni klici naroda slovenskega.
— (Iz seje dez. odbora 12. maja.) Predlogu kraj-nega in okrajnega šolskega sveta se je pritrdilo, da se učitelj Franc Cetel na ljudski šoli v Šent-Petru pri Novem mestu definitivno v službi potrdi. — Razširjenju ljudske šole vSent-Vidu pri Zatičini na 3 razrede je deželni odbor pritrdil z dostavkom, da dobiva 1« učitelj 500 gold., 2. učiteij 450 gold. in 3. učitelj 400 gold. letne plače.
—  (Dražba rudece goveje živine), ki jo je po naročilu družbe kmetijske iz državne podpore gosp. Scholl-mayr na Koroškem nakupil, bila je v pondeljek v K ran j i prav živahna; udeležili so se dražbe tudi nekateri veliki posestniki in več kmetov. 8 juncev, 4 breje junice, 8 brejih krav in 3 krave s teleti, tedaj skupaj 23 repov bilo je v 2 urah prodano, kajti živina bila je prav lepa; najlepšega enoletnega junca je kupila grajščina na Fužinah poleg Ljubljane.
V soboto dopoldne je v Ljubljani dražba sive goveje živine , ki jo tudi iz državne podpore g. Seunig nakupi na Stajarskem.
v
—  (Izlet ^Sokola") preteklo nedeljo na Šmarno goro se je vršil sijajno ob ugodnem vremenu. V Gameljnah so njemu na čast vihrale narodne zastave, v Smartnem mu je bil napravljen slavolok, gospod župnik gaje sprejel sv prisrčnim pozdravom, mladina pa s streljanjem. Na Šmarni gori, kamor je bilo prišlo veliko Ljubljančanov in kmetiškega ljudstva, so Čitalnični pevci lepo ubrano peli pri sv. maši, popoldne pa so se spustili vsi v dol. NaBrodu zopet slavolok; Tacenjska dekleta so pozdravila „Sokola" in ob pokanji možnarjev pripela mu na zastavo krasen venec. Raz veselje vanje pri Koširji trajalo je do večera. Zopet jasen dokaz, kako so narodnjaki priljubljeni ljudstvu.
—   Gospod Viktor Bučar, tukajšnji trgovec in vrli narodnjak, je 12. dne t. m. v 49. letu svoje starosti nenadoma umrl za srčnim mrtvudom. Ranjki je dolgo časa bolehal za to boleznijo, ki ga je malo tednov poprej tako hudo napadla, da je bil previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pevski zbor narodne čitalnice ga je z zastavo svojo spremil na pokopališče, ter mu ondi nadgrobnico zapel. Bodi mu žemljica lahka!
—  (Za popotnike v Rim) k 501etnici sv. Očeta. Tisti vlak, ki bo sprejemal popotnike v Rim po znižani ceni, pride v Ljubljano 20. t. m. ob 12. uri in 50 minut opoldne. S tem vlakom pride tudi gosp. „Schrocklu, ki liste ali biljete daje. Kteri tedaj žele s tem vlakom po-potovati, morajo binkoštni dan popoldne biti na kolodvoru, da kupijo okrožne liste. (Koliko stane najniža cena za vožnjo sem ter tje iz Ljubljane, se še prav ne v6, menda nekaj čez 40 gld.) — Iz Ljubljane v Trst gre kdo, kadar mu je drago, samo da pride v Trst do binkošt-nega torka zvečer, ker takrat po 8 uri je odhod v Benedke, iz Benedek dalje v Bolonjo , Florenco in Rim. — Ker pa marsikateri naših romarjev niso jezika zmožni, se zanašamo , da jim bodo mil. g. prost dr. Ant. Jarc, ki tudi v Rim pojdejo, radi v pomoč, ako se k njim za-tek6.
—  (Blagoslov nove ere) kaže se že tudi pri nas po samomorih. Nedavno so izlekli dve ženski iz vode, ki ste sami vanjo skočili. Včeraj pa se je v Ljubljani vstrelila grofinja Auers pergova, Ogerka po rodu, vendar še dosedaj ni umrla. Tedaj ne samo v nizih, ampak tudi v visih stanovih se kažejo znamenja-nove ere.
—   (Dramatično društvo) ima 18. maja ob 6. uri popoldne v dvorani čitalnični občni zbor, v katerem se voli tudi nov odbor.
—   (Pobirki iz časnikov). — Turški časnik „Tag-blatt" se je v svojem 108. listu iz vsega grla lajal na narodno večino deželnega zbora. Misli mar, da se bode kdo z listom pričkal, ki ga je dežela naša že davno obsodila ker ona dobro ve, da pošten človek ne more zato, cena njegovipoti buldoggi in špi-celjni za njim lajajo. — „Edinost'{ donaša iz Trsta vsak teden toliko dogodjajev o tatvini in druzih slepar-stvih, da mora človeka strah biti v Trstu. V zadnjem listu podnaslovom „Kranjci pazite\u piše sledeče: ,,Mi-noli teden je prišel nek kmetovalec iz Postojne kupit raznih stvari. Iz železnice gredočemu pridruži se nek malopridnež ter začne ž njim prav sladko govoriti, po tem ga pelje v neko krčmo, in ko zapazi, kje ima denar , čaka priložnosti, hlastne po listnici in pobegne, kmet pa je z odprtimi ustmi gledal za njim. Večkrat smo že omenili enakih stvari, toraj varujte se sladkih malopridnežev v Trstu l"
162