Leto IV., štev. 107 V LfuMjanf, torek dne 3. maja 1923 Poštnina psvSsKrana. Posamezna isev. siaae V59 Din Mtaj« ob 4 z|utra|. Stane mesečno 12-SO Din za inozemstvo 25'— m aeobveza* Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičev« cesta si. 16/L Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ul št M. Telet it 36. Podružnice: MarUwr. Barvarska «L L TeL št 22. Celje, Aleksandrova • Račun pri poštn. čekov« zavoda štor. 11.842. Ljubljana, 7. maja. Gosp. Korošec je pozval »Sloven-Sevega* urednika, da mu v razgovoru dl gradiva za polemiko proti »Jutru« in pa navodilo, kako naj se situacija v Beogradu servira gg. župnikom v Sloveniji. Ti prečistiti ogspodje eo mu deželo napolnili z zmagoslavnim triumfom, češ, da je sedaj na vladi SLS in gorje nasprotnikom! V tem 6mislu govori in piše vse, kar se prišteva h klerikalcem. Gosp. Korošec se je tega zmagoslavja nekoliko ustra-Č3 in mu prilil precej vode. Zadovoljen je, pravi, da je fconšta-tiral, da vsi odločujoči faktorji priznavajo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije narodi. Narodno edinstvo je g. Korošcu* »posrbljenje*. Se do pred-kratkim je bil drugega naziranja. Mogli bi mu citirati njegove govore iz vojne dobe, kjer je ne le med narodom, ampak tudi pred veem svetom v dunajskem parlamentu v obveznih slavnostnih izjavah, ki so postale mednarodno važne, govoril in pisal ravno to o narodnem edinstvu Jugoslove-nov, kar danes izreka le še z zaničevanjem in pod ušesci. Pa tudi po osvo-bojenju je vsa SLS proglasila v ope-tovaiuh slovesnih izjavah in zahtevah, da smatra Srbe-, Hrvate, Slovence za jedinstven narod, ki mora v edinstveni državi priboriti si svoj prostor na solncu. Di 1. decembra 1918 so bili legitimirani zastopniki SLS v Beogradu, kjer so- proglasili svojo solidarnost z zgodovinskim nagovorom Narodnega .Viječa na regenta Aleksandra. Zelo žalostno je, če voditelj SLS gsdaj sam sebe preklieuie in če zatajuje ono lepo dobo iz svojega življenja, od katere edine bo nekaj o njem ostalo v povesti našega- naroda, a ravno to se trudi sedaj on in vsa njegova Btrarika prekrižati in opozvati. Ako se v narodih sploh sme govoriti o sporazumih glede ustanovitve edinstvene države, je bil ta sporazum podan In Izjavljen 1. decembra 1918. Taka izjava ni preklicljiva in spremenljiva po kaprici ene stranke. Dne 1. decembra 1918 so Slovenci s svojo SLS vred radostno pristali na narodno in državno edinstvo in se ne morejo nekaj časa pozneje izmikati. Narodov in držav na odpoved ne poznamo. Verolomno obnašanje SLS v vprašanju narodnega in državnega ediu-titva nas svari pred novim »sporazumom*, ki naj bi ga to pot podpisal g. Korošec, poleg njega Radič i Spaho. Torej nov sporazum na odpoved? Vzemimo, da frankovci izrinejo Radiča, ali bodo priznali njegov podpis? Pa čemu, ko pa Korošec in Brejc mirno pobijata svoj podpis od 1. decembra 1918, torej se lahko tudi Radič, ce se mu jutri vse d A, pojutrišnjem spomni, da zahteva kaj drugega. Na narodno in državno edinstvo je rezan vsak državljan. Tu lahko mirno rečemo, da moreta le revclucijonarni dogodek in kri izbrisati, kar je bilo izvedeno 1. decembra 1918, v ustavi pa le še bolj utrjeno. Le v okviru teh temeljev je mogoče dogovarjanje, a to ni dogovarjanje med narodi, ampak med strankami enega naroda. To dogovarjanje more vesti do sporazu- j tna, ki pa ni onega značaja, ki ga za-; roišljata Radič in Korošec. SLS je baje navdušena, kakšen uspeh je dosegla. Gosp. Korošec poroča, da zagrebški pakt obstoj i, da ga pa radikalci še ne vrše. Zato pa SLS ne bo podpirala vlade, ako ga radikalci ne začno izvajati. Gosp. Pašid, ki j« kralju izjavil, da radikalci odklanjajo zagrebški pakt, zadnji hip t. j. 2. maja pa še povrh, da separatisti kljub temu dobrohotno podpirajo njegovo kombinacijo, bi bil torej po trditvah gosp. Korošca govoril kroni neresnico. V nasprotju z dr. Koroščevo trditvijo, kažejo dejstva, da SLS vlado "■odpira v skupščini v vseh podrobnostih. Glasovala je zanjo in v verifika-■%kem odboru je največja krivica klerikalcem pravica, če to žele radikalci. V vseh ministrstvih klerikalci intervenirajo za svoje strankarske namene, kakor da so vladna stranka in oitajmo in poslušajmo klerikalna glasila: Vse nehote ubira pot obrambe režima, ki je prišel po Radičevi milosti za par tednov na krmilo. Za par tednov pravimo mi, in tudi gosp. KoroSec se v tem strinja z nami, a »Slovenec* kuje režimu programe »a reč let. Zaenkrat je vlada Pažič - Radič vla-Sa brez programa. Ona niti napram ustavi nima stališča. Od tega pa je v resnici odvisno vse drugo. Vlada gole negacije, vlada strahu pred demokrati se držati ne more. Kmalu bo tu več jasnosti: na levo ali na desno, to bo zan;o Scila ali Karibda- Usodni Markov protokol N4 LAŽ POSTAVLJENI RADIKALI. — OBUPNI PROJEKTI. — PONUDBE KLERIKALCEM. Beograd, 7. maja. g. Nedeljski intervju Stjepana Radiča v Zagreber Tagblat-tu Je vzbudil mnogo pozornosti. Radikali so dosedaj odločno negiraH obstoj tkzv. Markovega protokola, t j. predhodnega sporazuma, ki ga je dnč 13. aprila podpisal predsednik radikalskega kluba posl. Marko Ojuričič pred Radičem in Korošcem. Kakor je političnim krogom znano, je Pašič na izrecno vprašanje tudi pred kraljem zanikal, da bi tak sporazum obstojal. Pred par dnevi je pozval posl. Svetozar Pribičevič g. Gjuričiča v odprtem pismu, da naj javno pod svojo besedo izjavi, da res ni podpisal protokola, kakor to trdi radikalna stranka. 0. Ojuričič ni odgovoril. Pač pa se je oglasil minister Markovič v Tribuni ter Je znova dementiral obstoj pakta med Radičem in radikali. Na to izjavo se je sedaj cglasil Radič z ugotovitvijo, da pakt obstoja In z zahtevo, da se besedilo objavi. (Tudi dr. Korošec potrjuje v ne-dellskem »Slovencu* obstoj pukta. Op. ur.) Radikali *o v silno mučni situaciji. Gotovo je, da velik del njihovih poslancev nima pojma o Pašičevih kupčijah z Radičem ter je sedaj konsterniran. Izgleda, kakor da bi bili voditelji radikalov izgubili glavo. Prišli so namreč na idejo, da ustanovijo proti Radiču neko novo »hrvatsko seijaeko stranko*. V to svrho je Pašič pozval k sebi bivšega radičev-skega poslanca Hausslerja s katerim je nad dve url konferiral. Pašič računa, da bi se Hausslerju pridružila tudi oba Ra-dičeva disidenta posi. Kordič in Mlina-revič. Nova stranka naj bi začela delovati najpreje v- Sremu in v Hercegovini. Radikali bi jo podpirali tudi iraterijalno. V demokratskih krogih se smatra ta korak kot znamenje velike slabosti. Pašič se oči vidno nahaja že v slepi ulici. Čudno je, da se je zatekei k Hausslerja, ki je sicer »dobar dečko*, vendar pa popolnoma apolitična, nekoliko eksalttvana glava. Tudi se radikali očlvidno ne zavedajo dovolj, da morajo njihovi poskusi le pospešiti prelom z Radičem in s tem tudi konec njihovega režima. Beograd, 7. maja. g. Radikali so pričeli zadnje dni akcijo, ki naj bi razdrla zavezništvo med klerikalci fn spahovci na eni ter Radičem na drugI strani. V to svrho ponujajo obema grupama koalicijo. Načrt ie ta, da bi naj muslimani takoj vstopili v vlado (kjer bi dobili porilelj trgovine^, za klerikalce pa bi se napravil »prehodni režim*, ki bi jim naj omogočil postopno likvidacijo njihove opozicije. Predpogoj je, da klerikalci dejansko opu-ste svoje avtonomistično stališče, se obvežejo glasovati z vlado pri reševanju uradniškega vprašanja, zlasti podpirati vlado tudi pri Tedukcij! uradništva ter pri ostalih zakonih, ki naj še pridejo pred skupščino. Od klerikalcev se zahteva nadalje, da se ne protlvijo izvedbi zakona o razdelitvi v oblasti fn zakona o samoupravi. Prehodnjl režim bo obstojal v tem, da bi se v Ljubljani imenovala za pokr. namestnika »nevtralna oseba* (govor! se o prof. Žoigerju ali prof. Pt-tamicu), mesta pri raznih važnih institucijah bi se pa že sedaj zasedla po klerikalnih željah, predvsem poverjeništvo za prosveto in pa vladlna mesta v viš. šol. svetu. Posl. Hohnjec je te dni opetovano konferiral z Tadikalskimi voditelji. Splošna politična nesigurnost je postala tako veiika, da more vsak dan prinesti nova presenečenja. Besedilo francosko-helgij-skega odgovora NEMCI NISO RAZOČARANI. — ANGLEŽI POSREDUJEJO DALJE Berilo, 7. maja. i. Francoski odgovor j Pri tem zahteva Nemčija vspostavite? na nemške reparaci^ske predloge je bil j če zajamčiti posojilo. Tudi predlogi g!.; 16.4250. Budimpešta 0.105U, Beograd 5.8r. Sofija 420, Varšava 0.115, Dunaj 0.067S, avstr. krone 0.007825. Trst, devize: Beograd 21.60 — 21.90. London 94.85 — 95.05. Newyork 20.42S — 20.525, Curih 368.50 — 370.50. dinari 21.80 — 22.20, dolarji 20.35 — 20.45. Dana}: Berlin 1.95, Newyoric 71.19". London 328.700, Milan 4730, Praga 211« Beograd 740. valute: n. marke 1.95, dc-larii 70.850. švic. franki 12.760. fran-franki 4680, funti 327.000, češke kron': 2103, dinarji 732. Berlin: Newyork 37.650, Londoi 173.600, Pariz 2505, Praga 1116, Varšava 78, Dunaj 3525, Milan 1820, Curih 6680, valute: dolarji 37.150, švic. franki 6675, franc. franki 2500, iunti 173.500, češke krone 1115, avstr. krone 34.125. Newyork: Praga 294.50, Čarih 180-4, Pariz 660, Milan 486.75, Dunaj 0.14125. Budimpešta 1.97, Varšava 0.27725, srad 1C5.25. Robaridska zadsva Med Italijani in Francozi je nedavno prišlo do mučnega incidenta. Francoska »Revne des Deux Mondes* je objavila sestavek o misiji francoskega generala Focha v Italiji po kobarid-skem porazu italijanske vojske. Članek je navajal istinita dejstva ter na njih podlagi dokazoval, da je bil maršal Foch tisti, ki je italijansko vojsko po strahovitem porazu pri Kobaridu reorganiziral ter jo zopet dvignil do bojne sposobnosti. Italijanom se je stvar silno zamerila. Šli so k bivšemu voditelju italijanske armade generalu Cadorui, kateri je v italijanski reviji »La Rassegna Ita.ll-ana* skušal ovreči sestavek o Focho-vi misiji ter sknšal »dokazati*, da je to, kar je objavila francoska revija, zgolj nekaka »legenda*. Toda dejstva ostanejo dejstva, kljub italijanskim fašistovskim potvorbam. Naj navedemo v ilustracijo dejanskih prilik ob času kobaridskega poraza italijanske vojske samo nekaj dogodkov. Kobaridski poraz italijanske vojske je bil strašen. Celo rimska «L' Idea Nazionale* je novembra meseca pro-šlega leta pisala, da gre Izključno mar-čalu Boroevidu hvala, da nista bila po porazu Italijanov pri Kobaridu ujeta italijanski kralj in poveljnik tretje italijanske armade vojvoda d'Aosta. V trenotku, ko se je imelo to zgoditi, je ooroevid odredil drug manever, ki je imel samo namen, da se rešita kralj in vojvoda. Kako dalekosežna je bila ta Boroevideva poteza, kaže jasno obnašanje poveljnika nemških čet na avstrijski soški fronti, ki se Boroevi-i'evi naredbi ni hotel pokoriti, vsled česar mu je moral Boroevič povelje se enkrat ponoviti v najostrejšem tonu. General Kraus, šef generalnega štaba vrhovnega poveljstva na italijanski fronti nadvojvode Evgena je v svojih vojnih s[>ominih radi te poteze strahovito napadel maršala Boroevida ter ga nazval izdajico. Neomajno torej stoji dejstvo, da je Boroevid rešil italijanskega kralja in vojv. d'Aosto .ivstrijskega ujetništva. 2e ta okolnost ■:ama na sebi dokazuje, v kakšnem položaju se je tedaj nahajala italijanska armada. Ko se je v Franciji izvedelo, v kak-£no mučno stisko je zapadla italijanska vojska, se je nemudoma podal v Italijo general Foch. Posredoval je ■.^lede pregrupaeije italijanske armade. O tej misiji francoskega generala so pisali vsi listi. Francoska »Revue des Deux Mondes* je juliia meseca 1. 1920. prinesla obširen vojaški historijat te akcije ter dokazovala, kakšne zasluge si je maršal Foch stekel za Italijo. Ista dejstva potrjuje tudi knjiga francoskega vojnega ministra generala Mangina. Mangin piše, da se ima italijanska vojska po svojem porazu pri Kobaridu zahvaliti za rešitev maršalu Fochu, ne pa generalu Cadorni. Radi teh stvari je med Italijo in Francijo prišlo do zelo neprijetnega nesoglasja. Zakrivili so ga Italijani, ki so v svoji domišljavosti stremeči po obnovitvi rimskega imperija, šli tako daleč, da so začeli Francozom očitati neiskrenost in razširjenje »legende*, ki žali vsakega italijanskega patriota. Toda historična dejstva se ne dado pobiti s frazami, kakor se ne more solnce pokriti z dlanjo. Zato bodo Italijani kljub vsemu pranju kobaridske sramote v zgodovini ostali omadeževani, kajti kobaridski poraz njihove vojne ni bil izmišljena legenda, temveč resnično dejstvo. O tem priča tudi izid pravde med Cadorno in Fochem. Potem se je Izvedlo disciplinarnih slučajev osnovno šolskega učiteljstva, ena disciplinarna zadeva pa se je zaradi nadaljnjih poizvedb odstavila z dnevnega sporeda. Končno so se sprejeli predlogi uprav-no-gospodarskega poročevalca glede neke občine proti izvršenemu prešolanju, glede preureditve okoliša Šolske občine Ravne, sistemiziranja drugega katehet-skega me«ta v Murski Soboti in 18 upokojitev učnih oseb na osnovnih šolah. Politične belsžSB Vlšii ioSski svet Zborna seja višjega šolskega sveta za meseo maj se je vršila dne 4. maja pod predsedstvom dr. Stanka Bevka. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal predsednik o važnejših ukrepih višjega šolskega sveta v preteklem mesecu od katerih omenjamo: Sol. mladini je prepovedano nositi znake društev in organizacij razen odznakov Ferialnega Sa veza in Pomladka Rdečega Križa. Isto-tako ni zabranjena nošnja svetinjic » svetimi podobami, če niso obonein od-znak kakega društva, ki je šolski mladini prepovedano. Učencem srednjih in osnovnih šol je zabraujeno članstvo in vsakršno sodelovanje pri društvih s kakršnokoli politično smerjo; niliie ne sme biti član »Orjune*. Kakor na srednjih šolah se dovolijo tudi na meščanskih šolah ponavljalni izpiti iz dveh predmetov. Uredilo 6e je vprašanje domačih pismenih nalog na osnovnih šolah z nerazdeljenim poukom. Izdala so se navodila za postopek pri disciplinarnih preiskavah. Pomožne učne osebe morajo napraviti usposobljenoetni izpit, če službujejo nad 8 leta. Nato sta poročala nadzornika za srednje šole o prošnjah za razpisane profesorske službe na srednjih šolah in učiteljiščih v Sloveniji. Sestavili so se tro-predlogi za imenovanja. Razpisanih jo bilo 54 učnih mest; za 21 služb nI bilo prosilcev ali pa bo bili nezadostno usposobljeni, tako da so se mogli staviti le ta S3 služb namestitveni predlogi. Poročevalca za osnovne šole sta poročala o bolezenskih dopustih osnovnošolskega učiteljstva. O postopku pri reševanju prošonj za dopuste se je vnela daljša debata, sklepanje pa preložilo na eno prihodnjih sej. — Za nadučiteljico na dekliški osnovni šoli na Jesenicah se je imenovala F.ma Pibrovčeva. -t- Polemika z »Jutrom«. Intervju g. Korošca, o katerega načelni vsebini govorimo na drugem mestu, jo sama polemika z »Jutrom*. Za! nam je, da g. Korošcu ne moremo napraviti komplimenta, da je njegova obramba posrečena. Najbolj boli klerikalce ugotovitev, da so se na milost in nemilost prodali radikalom, katerim služijo z vdanostjo, ki bi bila občudovanja vredna, da ni tako tragikomična. Služijo namreč za groše in vse svoje »velike programe* so vtaknili g. Pašidu za klobuk. Zajnan skuša g. Korošec to dejstvo ovreči. Vsak dan ga dogodki znova in vedno krepkejše do-mentirajo. Režimski občutki SLS so tako silni, da njeno časopisje že kar naprej sluti, kaj bo vlada rekla in kaj bo gospod minister Iksovid lepega povedal. Kdor je čl tal prošli teden »Slovencev* uvodnik o vladinem programu in ž njim primerjal sobotna izvajanja g. Stojadinovida, bo strmel nad identičnostjo misli. Seveda hudobneži bodo rekli, da so i klerikalci i gospod Stojadinovid povedali kot nov program, kar je baje že ben Akiba obdelal in da torej skladnosti njihovih nazorov baš ni šteti med čudeže . . . Nekatere misli g. Korošca so zelo originalne. V enem se pa gotovo ž njim strinjamo: nevzdržno je, da bi mogli r a d i k a 1 i z a d a 1 j časa ostati na vladi. — Koroščeva razkritja o njegovi avdijenci pri kralju so senzacijonalna: kralj želi, d« so poleg Srbov tudi Hrvati in Slovenci zadovoljni! Naravno, gospodine Korošec, ker kralj je iskren Jugosloven, njemu narodno edinstvo nI prazna fra-za, kakor jo bila očividno Vam, ko ste še nanj prisegali, in zato je vladarju ravno tako mnogo na zadovoljno-sti Hrvatov in Slovencev, kolikor na zadovoljstvu Srbov. Teorijo treh narodov pa jugoslovanski vladar ravno tako odlofno odklanja, kakor jo odločno branijo separatisti. — V prihodnje želimo g. Korošcu več srečo v polemikah z »Jutrom*. -f SLS ln uradništvo. Finančni minister je izjavil, da mora najprej iti skoz skupščino davčni zakon, potem da treba provesti redukcijo, potem pa pride regulacija doklad državnim nameščencem. Na drugi strani Koroščev pobratim Radid izjavlja, da ni pare davka tej državi, ako ne pristane — hrvaški parlament. Klerikalci vse to odobravajo in živahno branijo. Po njihovem načrtu naj torej uradniki čakajo, da se Radid in Pašid sporazumeta za novo ustavo, potem pa se gre v volitve v ustavotvorno skupščino. Do-tedaj tudi Geddesova komisija, ki so ponjo brzojavili klerikalci v London, ne bo več potrebna. Kajti takrat bo redukcija uradništva že sama od sebe provedena: kar ne pobegne, bo zredčil glad . . . -j- «NasiIje». Kadar klerikalcem kaj ni prav, pravijo, da je »nastopilo nasilje*. Radikalska vlada je odpustila na stotine zmožnih uradnikov, zlorabljala ime kralja tako, kakor SLS ime Krista, to ni nasilje. Zakaj? Ker je SLS danes vladna stranka v razmerju tihega kompanjona z radikalci. Ce bi bila imenovana vlada večine, t. j. demokratsko - zemljoradniškj-ra-dikalska koalieija, bi to bilo »nasilje*. »Nasilje* je bilo na vladi do IG. decembra 1922. Tedaj je bilo vse cenejše za 100 % nego danes, ko vlada »sporazum*. Je to pač sporazum za odiranje in preganjanje. -f italija in naša kriza. Italijanski publicist Attilio Tamara priobčuje v »Giornale d' Italia* članek o naši krizi. V glavnem obravnava »hrvatsko vprašanje*, smatra zadnje volitve za pravo hrvatsko revolucijo in koncem koncev zagovarja stvoritev Radideve republike, ki naj bi štela tri do štiri milijone prebivalcev, bila bi razorože-na in — večno nevtralna. Navajajoč historijat Radideve memorandumske politike, prinaša g. Tamara tudi zanimivo odkritje, da je Radid leta 1919. svoj famozni protisrbski memorandum izročil mirovni konferenci preko italijanske delegacije "r da so se njegovi emisarji dolgo pogajali z — D' Annun-zijem, dokler je še bil reški komandant! V ugotovitev objektivne historične resnice, navaja k temn zagrebški »Pravafe*. da je moledovanje za italijansko diplomatično pomoč opravljal Radidev mandatar dr. Kežman, sam Radid pa j- bil pripravljen na izdajo Reke in Primorja ter je z ironičnim bagateliziranjem govoril o »golih dalmatinskih krajih*. Evo, tako prihaja Radidevo človečansko hrvatstvo v pravo luč! + Bolgarska vlada in «makedon-stvujušči». »Makedonstvujušči* so začeli oster boj z bolgarsko vlado, ki hoče obnoviti redne odnošaje z našo državo. Posebno v južni Bolgariji pripravljajo makedonstvujušči* pravo revolucijo proti vladi. Te dni so napadli avtomobil, M je roifl proti mesto Pe- trič vojaSko patrulo. Na nekem ovinku so zabarikadirali cesto ln ko se je avtomobil ob barikadi ustavil, so začeli streljati nanj in »o ubili Šoferja, vodnika patrule in nekaj vojakov, preostale vojake bo pa razorožili, pretepli in potem izpustili. Minister notranjih zadev Stojanov je izjavil pred stavnikom časopisja: Bolgarska vlada sporoča onim, ki pretijo, da bodo pobili Stambolijskega in druge člane vlade, da je "njena potrpežljivost pri koncu. Vsak umor ali atentat, ki bi bil poskušen proti kakemu članu vlade, uglednejH osebnosti vladne stranke ali političnem uradniku, poslanem v Petrič, bo imel za posledico ustajo celega bolgarskega naroda. Ves bolgarski narod bo poklican, da se maščuje. Pozivam vse bolgarske državljane, naj bodo pripravljeni. Pozivam zem-Ijedelske organizacije in njihove oborožene oddelke, da pričakujojo na-redbo. Vlada je od svoje strani storila vse, da odvrne vsako odgovornost za krvoprelitje. Po SVQtlX — Madžarska propaganda med Angleži. Madžari že dolgo streme za tem, da pridobe Inozemstvo za svole dlje. Posebno važnost polagajo na angleško javnost. Organizirali so v ta namen propa-gandistično organizacijo, katera ima svoj sedež v Budimpešti. Na čelu organizacije se nahaja madžarski Srb dr. Aleksander Kristlč, nezakonski sin bivšega kralja Milana Obrenoviča. Društvo izdaja v propagandne svrhe tudi revije, v katerih dokazuje, da sta srbski in hrvatski Jezik dva različna jezika, ki nimata med sabo nobene skupnosti. — Sklicanje italijanskega parlamenta. Italijanski parlament Je sklican na zasedanje 16. maja, senat pa se sestane 26. maja. —Novo angleško oporišče za mornarico. Angleški parlament Je z 253 proti 94 glasovom sprejel predlog, da se v Slngapuru zgradi velika ladjedelnica in postaja za opremo mornarice. Izdatki so predvideni na 9 ln pol milijonov funtov šterlingov. — Španija posreduje pri Poljakih v prid Habsburžanov. Iz Varšave poročajo, da je španska kraljica te dni naprosila predsednika poljske republike, naj s svojim vplivom doseže, da se posestva Habsburžanov, ki se nahajajo na Poljskem, ne podržavijo. — Nova sovjetska republika. Časopisje poroča Iz Moskve, da se je ustanovila nova republika, ki obsega AzeTbeJd-ian, Armenijo ln Oeorgljo. Republika nosi naziv: kavkaška sovjetska republika. — Nevv York — 6 milijonsko mesto. Zadnje Hudsko štetje v New Yor-ku je pokazalo, da se Je mesto tekom zadnjih let pomnožilo za novih 300 tisoč duš. Do 6 milijonov prebivalcev mu manjka sedaj še dobrih 50 tisoč ljudi. Poleg New Yorka so sedaj najbolj obljudena mesta na svetu: London (7 in Objave ■ Akcijski odbor državnih nameifen-cev, železničarjev ln upokojencev sklicuje za torek dne 8. t m. ob 19. uri (7. url zvečer) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih Zveze jugoslovanskih železničarjev Gradišče 7. Na sejo naj pošljejo svoje zastopnike vse organizacije, ki v akcijskem odboru že sodelujejo, pa tudi vse one, ki v akcijskem odboru doslej še nimajo svojega zastopnika. Po-vdarjamo važnost seje in obveznost udeležbe. Akcijski odbor. * O. Z. javnih nameščencev in vpoko-Jenccv Ima nujno sejo širšega odbora v torek. 8. t m. ob 20. uri v restavraciji »pri Mraku*. Dnevni red: prispevki za akcijski odbor in občni zbor O. Z. 13. t. m. * Članstvo radikalno-demokratskega kluba *Tabor» opozarjamo na današnji sestanek, ki se vrši ob 20. uri v prosto- I Rel« naj zahtevajo, da Jih objavijo. 3 tem edinim uspehom se je mili narednik. Vojna oblast je to laaraehova-nje javila državnemu pravdništvu in te dni je dobil vojni okrug obvestilo, da je sodišče obsodilo duhovnika Goi-ca radi gornjega žaljenja vojažks oblasti na 800 dinarjev denarne kazni. Tipičen slučaj, kako se z lažjo po katoliških časopisih zastrupljajo studencu V začetku omenjeni frančiškanski pater pa bi lahko svojega katoliškega »obrata podučil, kako udobno se je počutil tudi v družbi pravoslavnih Srbov in pravoslavnega, a versko strpnega popa, — mogoče bi kaj zaleglo. KNJIŽEVNA TOMBOLA JUGOSLOVENSKE MATICE. Jugoslovenska Matica priredi koncem maja veliko književno tombolo, katera rfh »Kazine*.^Predava tov.' Bajič Stoj^ I V Pfek^ne 25 mala. Namen te _ ' ' Lrn 1 I f/vmK^a I* /1 n rtr /1A t »Socialistični ustavni načrt*. Po predavanju reierira tov. dr. Stane Rape: »Na- knjlževne tombole Je, da pride slovenska knjiga med naše ljudstvo, s čimer še bodoče naloge*. - Vabimo vse člane dokaz,U* Mat?f£ ,da ie ta gg. starešine, da se tega sestanka v T n,41h ^ najdelavnejšlh kultur- nlh organizacij, drugič pa, da moblUzl-j ra narodno zavednost, ki naj se dokumentira v številni udeležbi pri tombolskl polnem številu udeleže. — Odbor. * Občni zbor «Kluba Primork* v Ljubljani se vrši danes 8. t m. ob 4. uri v i... . , .. C1 damskl sobi kavarne Emona. Pridite vse! 'lzrl:. kalera " ^ Hrom VS° .P1®" Cvetlični dan *Prosvete>-CT. priredi napredno dijaštvo na praznik 10. maja dopoldne v Ljubljani. Uspeh prireditve Je i namenjen prosvetljevanju dijaških vrst In : ljudstva. — Odbor. Javna prodaja nagrobnih kamnov, ograj In raznih drugih predmetov, ki so zapadli mestni občini celjski vsled nepo-ravnanja pristojbin za uporabo grobov j za nadaljnih 20 let, se vrši v sredo, dne 9. t. m. ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Izkupilo se mora plačati takoj na licu mesta. * Hišni posestniki! Spremembe k stanovanjskemu pravilniku so te dni izšle brez naše vednosti In nam zopet prinesle poslabšanje našega položaja. Tabele za preračunavanje najemnin so odločno prenizke in ne odgovarjajo zakonu. Radi tega se vsi hišni posestniki ponovno vabijo na občni zbor na praznik dne 10. t. m. ob 9. url dopoldne v hotel »Union., ki naj bode obenem protestni shod proti tem vladnim ukrepom. Isti dan popoldne venije. Tombolske tablice so opremljene j s posebnim pečatom, ki nosi napis »Književna tombola Jugoslovenske Matice, 1923*. Posamezna tablica stane 2 Din. i ter Jih prodajajo v prvi vrsti podružnice | Jugoslovenske Matic« v njenem sloven-! skem področju, odnosno kjer podružnic j nI, drugI pooblaščenci Jugoslovenske Matice, ki so skoro v vseh slučajih slo-| venski učitelji. V Ljubljani se tombolske karte dobč v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, v Novi založbi, nasproti kavarne »Zvezda*, v Učiteljski knjigarni v Frančiškanski ulici ln v trgovini Josip Vidmar, Pred Škofijo 19. Dobitki so sledeči: 1J 100 amb po 8 knjig: 1.) Oton Zupančič: Mlada pota, zbirka poezij, 2.) Aškerčeva Stanka, z dr. Prijatelj*-vim kritičnim tn zgodovinskim uvodom. 3.) Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v lesenL Visoška kronika, 4.) Dr. Ivan Pregelj: PSebanus Joha- se vrši občni zbor delegatov Pokrajinske | Miška osedlana, Mt. zveze društev hišnih posestnikov. Odbor. | ka mladinskih pesmi, 6.) Arbiter Petronij-Giotiar: Pojedina ! pri Trlmalhijonu, 7.) Stevenson: Otok zakladov, mladin-' ska povest, 8.) Dr. Joža OlonaT: Naš jezik (raz- Mariborska „Sira2a" kontno obsojena raci) raz* žaljenja vojaške straža Pri petkovem slavju v inženjerski podoficirski šoli je bilo posebno gin- i prava), ljivo in podučno gledati, v kaki idilifi-! 2.) 80 tem po U knjig ni slogi sta sedela pri skupnem obedu 1 na strani polkovnika Kovačevida in I njegove soproge frančiškanski pater in na drugi strani pravoslavni prota. Tem živahneje se je s tem v zvezi komentirala vest, da je bila ravno te dni obsojena zakrknjena sovražnica vse- ga, kar je v zvezi s Srbstvom in pra- 3.) 50 kvatern po 16 knjig: Vseh osem knjig kakor pri amW, poleg tega še: 9.) Alojzij Gradnik: Srbske narodne pesmi, 10.) Fran Milčlnski: Tolovai MataJ, 11.) Vladimir Levstik: Oadje gnezda roman. voslavjem mariborska, katoliška I Vse knjige pri ambl ln ternl. poleg te- »Straža*. Pred meseci je namreč Stra- ga še: pol mlllionov), Tokio (nad 5 mllllonov). ža v svojem običajnem strupenem žar-! Berlin (3 milijone 800 tisoč), Pariz (2 milijona 900 tisoč) ln Dunaj (en milijon 800 tisoč duš). Prosvefa Ljubljanska drama. Sreda, 9.: Shakespearejeva komedija »Kar hočete*. D. Četrtek, 10.: »Ugrabljene Sabinke*. Izv. Petek, 11/: »idljot*. E. Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: Shakespearejeva komedija »Kar hočete*. Izv. Pondeijek, 14.: »Crešnjev vrt*. B. Llnblianska opera. Torek, 8.: »EvgeniJ Onjegin*. C. Sreda, 9.: Prva operna delavska predstava po znižanih cenah «C?.rostrelec». Začetek ob polosmih zvečer. Izv. Četrtek, 10.: »Rigoletto*. Izv. Petek, 11.: »Janko in Metka*. A. Sobota, 12.: Na čast srbskim gostom, slavni »Pjevačkl družini Stankovič* iz Beograda: »Gorenjski slavček*. Začetek ob štirih popoldne. Izv. Nedelja, 13.: »Evgenlj Onjegin*. Izv. Mariborsko gledališče. Torek, 8.: »LTolJač*. A. gonu opisovala grozno zatiranje kato- 12.) Ivan Cankar: Podobe iz sanj. 13.) Anton Debeilak: Moderna franco- likov v Jugoslaviji, ki se po njenem ska lirika, mnenju vrši zlasti s tem. da baje dr-! M.) Jelene: 1914 - 1918 spomini jugo-žava definitivno nastavlja po naših slovanskega dobrovoljca krajih za vojašnice srbske pravoslav-1 ne vojaške duhovnike, ne nastavlja pa tam istočasno definitivno duhovnikov. Napad je bil seveda zlobna neresnica. Mariborski vojni okrug je zato poslal »Straži* popravek v smislu 15.) Flaubert-2upančič: Tri povesti, 16.) Mark Twa!n: Mali klatež, mladin- katoliških i ska povest. 4J 25 činkvinov po 21 knjig: Vse knjige pri ambl, terni in kv3ter-ni, poleg tega še: 17.) Fran Finžgar: Iz modernega sveta. § 19. tisk. zak., kjer je ugotavljal, da roman t 18.) Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde, 19.) Ivan Cankar: Orešnik Lenard, 20.) Fran Meško: Naše življenje, 21.) Dr. Ivo Sorli: Bob in Tedi, liustri- SlnočnJI sinfoničnl koncert Zveze godbenikov v Ljubljani je nad vse sijajno uspeL Novi skladbi Premrla in Lajovica sta entuziazmirali v izborni izvedbi g. Stritofa. Unionska dvorana je bila nabita kakor še redkokrat. navzoča skladatelja sta bila predmet navdušenih ovacij, dirigent g. Stritof je prejel lep šopek v dar. Več o koncertu v prihodnji prilogi. Sarajevsko gledališče uprizarja te dni Gogoljevo satirično komedijo »Cenitev* in Bernsteinovo dramo »Izrael*. ni katoliška duhovščina v nobenem j oziru zapostavljena pri vojaški oblasti napram pravoslavnemu. »Straža* po pravka seveda ni objavila, ker ga od- j govornemu uredniku poslancu Vlado rana mladinska povest. Pušenjaku ni bilo mogoče dostaviti in 5.) 5 tombol: tako popravka tudi ne izsiliti. Vojni , /. tombola: vse knjige predozna.en-.n okrug je nato poslal »Straži* obširno dobitkov in prosta izbira slovenski t-pojasnilo, kjer pojasnjuje da vojaška knjig do zneska 1200 Din. uprava v katoliških krajih zato na- II. tombola: Vse knjige predoznače-stavlja definitivno pravoslavne du-! nlh dobitkov hi prosta Izbira slovenskih hovnike za vojaštvo, ker tam pač ni knjig do zneska 1000 Din. - - - - m tombola: vse knjige predoznačenin dobitkov in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 800 Din. IV. tombola: vse zgoraj navedene knjige in prosta izbira slovenskih knjig do zneska 600 Din. V. tombola: 11 krasno vezanih letnikov Slovana (književna redkost). V zadnjem hipu se Je Jugoslovanska Matica odbčlla tudi za posebne dobitke drugih pravoslavnih duhovnikov na razpolago. Enako pa nastavlja definitivno tudi katoliške duhovnike v srbskih posadkah, kjer ni na razpolago •druge katoliške duhovščine. O kakem zapostavljanju ali favoriziranju torej ! ni govora, — toda »Straža* je tudi to | pojasnilo vrgla v koš. Vojna oblast se je nato obrnila na mariborsko policijo, da posreduje pri »Straži* za objavo' pojasnila, češ, da ! za mladino. Ti dobitki se bodo naznanili Sokolsivo O lepo uspelih nedeljskih prireditvah Sokola I. v LJubljani ln Sokola v Kranju prinesemo obširnejša poročila v Sokolskem glasniku, ki izide v običajni četrtkovi prilogi »Jutra*. Sokolsko društvo v ŠlškL V četrtek 10. t. m. pešizlet v Dolnice. — Odhod ob 14. uri, prihod ob 19. url ln pol. Obleka civilna. Sokol Ljubljana. Četrtek, 10. maja je vendar t.udi v interesu njenih čita teljev, če so objektivno informirani. Uspeh te intervencije pa je bil ta, da je »Straža* s primerno zafrkljivostjo objavila dopis vojnega ministrstva na policijo in odgovor policije ministrstvu (intimna vez med mariborsko policijo in »Stražo* je obče znana), ni pa objavila popravka o pojasnilu vojne oblasti, katera si ba'-" ne zna pomagati po mnenju »Straže*. Ko je bil tmU ta poskus dementija brezuspešen, je poslal mariborski vojni okrug v redakcijo »Straže* narednika (Slovenca, ne pa* Srba, kot je trdila »Straža*), da povpraša, čemu pravzaprav nočejo objaviti resničnih podatkov. Narednik je našel v redakciji duhovnika Golca in bivšega komunista Gmajnerja, ki je pravočasno. Zapopadene so v teii dobitkih tudi šolske knjige, tako da bo ustreženo tudi šob obiskujočim otrokom- O žrebanju in o tem, kako se bo ipa vršila priobčimo posebno poročno v vseh slovenskih dnevnikih, deloma pa Je isto že razvidno lz naših prospektov ki jih Je Jugosiovcnska Matica že razposlala po vsej Sloveniji. V načrtu pa Je da se prireditev pospeši in zaključi kakor mogoče hitro. Jugoslovenska Matica poživlja vse rodoljubno občinstvo, da se te kulturne prireditve udeleži, ne samo iz dobička-nosnlh nagibov, ampak tudi, da s tem podpre ono misijo, ki Jo to naše obramb no društvo vrši pri neodrešenih bratih onkraj državnih mej. Vsak Slovenec Je dolžan kupiti vsaj eno karto Jugoslo- izjavil. da ne morejo »pomagati*, ker i venske Matice. Tombolska karta je le popravek ni bil dostavljen odgovor-; oblika kulturnega davka, ki ga mora nemu uredniku. Goleč pa je s svojim , vsak stremeč narod plačevati na ta ah običajnim sarkazmom zasmehovaje re- oni nailn svojim prosvetnim Instltucl-kel naredniku, naj pove na komandi, jam. izlet na Katarino-Ormado v Medvode., ------------ —Jt------------, . ,o . h Odhod izpred Narodnega doma ob 7. uri. vojnega okruga, ki ga je poslala, da. Rojaki! Sezite po tombolskih kartah, Obleka civilna. Predavanje se na ta ve- se tam preje naučijo stilizirati in pisa- j ter si osnujte, odnosno pomnožite do-čer ne vrii. j ti popravke, če iih ne znajo, in potem imačo kniižnico. Domače v£sfi OSEBNA VEST Je 3nevna vest. Mnogi jih najpreje poiščejo med domačimi novicami, da izvedo, kdo je že zopet avanziral. Druge zanimajo imenovanja za upravne svetnike, ali pa vesti o porokah, o smrtni kosi, o visokih osebah, ki so nas posetile. Osebna vest »poroča družaben dogodek, ki zanima prijatelje in nevoščljivce, sorodnike, znance, sosede in tujce. Za marsikatero kratko in suhoparno osebno vestjo so skrite dolge historije, ki se končajo s kratko notico o ženitvi, imenovanju, odstavitvi, o delu in delovanju in delnicah in deležih in udeležencih in delitvi. Marsikatera osebna vest ilustrira naše današnje razmere, moralo naše družbe, navade našega življenja in način našega mišljenja. Dnevni dogodki, domače vesti, to so zrcalo, v katerem gledamo svoj lastni obraz. Oni dan smo čitali v tukajšnjem glasila »narodnih radikalcev» in njihovih utemeljiteljev: Tu in tu . . . shod NRS. Poroča glavni tajnik E. Štefane vič. Kako dolgo je, kar je ta gospod vodil Trboveljsko stavko? Zahteval »direktna pogajanja s širo':imi masami?* Izdajai in urejeval komunistične »Delavske Novice*? Pozneje so se mu očitale zveze z »Jadransko banko* in moj je celo tožil. Danes je glavni tajnik radikalcev. »Široke mase* to ne ženira. Njega Se manj. Osebne vesti so zrcalo našega današnjega življenja in narodovega skupnega značaja. Kdo se hoče dati še registrirati? Išče se magacin za obrabljena prepričanja. Kdor s svojim ni zadovoljen, pri radikalcJh imajo evežo robo dober kup! M. A. C a f i z e 1 j. • * Odlični češkoslovaški gostje v Mariboru. Kot smo že poročali, pridejo o Binkoštih v Maribor In Ljubljano odlični člani bratislavske podružnice »Jugoslovansko - češkoslovaške lige*. Po najnovejših vesteh pridejo iz Bratislave med drugimi: župan mesta Bratislave dr. L. Okanik, veliki župan dr. M. Bela, dalje šefredakter Dušan Porubsky, tiskovni referent ministrstva za Slovaško dr. Fr. Kalač in re-dakterji vseh bratislavskih dnevnih Listov. * Ivo Vojaovid v Beogradu. Znani jugoslovanski književnik Ivo Vojno-vič prispe danes v Beograd ter bo či-tal v narodnem gledališču svoje novo delo »Maskerata*. * Dar Dalmacije kraljici Mariji. Kakor poročajo iz Splita, prispeta prihodnji četrtek tjakaj kraljica Marija in njena mati rumunska kraljica ter ostaneta tamkaj nekoliko dni in obiščeta tudi splitsko okolico. Pri tej priliki bo izročen kraljici prekrasni poročni dar Dalmacije, ki je bil izgo-tovljen v splitski obrtni šoli. Domneva se, da pride v Split tudi kralj Aleksander ter se potem skupaj s kraljico vrne v Beograd. * Pravica mature. Nedavno smo poročali, da je minister prosvete Tri-funovid odrekel ljubljanskemu liceju in fientvidski privatui gimnaziji pravico lastne mature. Vsled ponovnih intervencij posl. Reisn-rja je sedaj ministrstvo svojo prvotno odredbo revidiralo ter je i ljubljanski ženski gimnaziji (liceju) i šentvidski gimnaziji priznalo pravico do lastne mature. * Še vedno stare krone! »Pravda* poroča, da se bo ustanovila v finančnem ministrstvu posebna strokovna komisija, ki bo pregledala vse tisoč-kronske bankovce s falsificiranimi kolki. In kaj storijo potem s temi falsifi-kati? Boljša bi bila komisija, ki bi uredila izplačilo onih dvajsetodstotnih odtegljajev pri markiranju kronskih bankovcev, kar je bilo že desetkrat obljubljeno, pa nikdar izpolnjeno. * Smrtna kosa. Na Vrhniki je v soboto timrla nenadoma gospa Matilda Mul-tey, soproga dežeinosodnega svetnika to veleposestnika g. Karla Mulleva. Po-kojnica je iz znane rodbine nekdanjega poslanca Adolfa Obresa iz Cerknice. Bila je poprej mnogo let bolna, vendar jo je 8e!e tragična, smrt edinega sina koncem svetovne vojne potria. — Biagi po-kojnici bodi ohranjen prijazen spomin.— V Ljubljani je umrl g. Josip Brezigar, upokojeni nadučitelj iz Doberdoba, kre-menit značaj in vedno zvest in odločen naprednjak, Kraševec stare korenine. Vzorno je vzgojil vrsto sinov. Pričetkom vojne ga je avstrijska oblast kot nav-flušenega Jugoslovana internirala na ljubljanskem Gradu, pozneje je vojna, taičila domači kraj in skromno imetje. Ljubljani je potem našel zavetje v Bredi svojcev In vnukov. Vkljub sinov-®ki nagi je bolehal, kakor drevo, ki ga Pre«adi5 z domačih tal. Do zadnjega pa je zasledoval dogodke načega javnega življenja ;n Vs t rajal v vrsti onih, ki neomajno verujejo v Jugoslavijo. Časten mu spomin! * Prevoi jndenbnrfkth žrtev. Na mnoga vprašanj ki prihajajo dnevno, javlja odbor, da so se priprave za prevoz žrtev zaradi nekaterih ovir od strani avstrijske uprave zakasnile, a se vendar prevoz gotovo izvrši še tekom maja. Vse potrebne in podrobne informacije o Udeležbi pri pogrebu sledijo v časopisju. Odbor za prevoz judenburških žrtev. Zborovanje javnih nameščencev no mu kazen v znesku 24.000 Din. — V petek dne 4. maja je dunajski prtljažni sprevodnik Stanek vrgel pri Peenicl iz prtljažnega voza okoli 500 kg cigaretnega papirja, ki pa ga je finančna straža kaj kmalu našla in Staneka s celo partijo vred zaprla. Vendar pa se je Staneku posrečilo uiti in zbežati v Avstrijo. * čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko* so najboljši in najcenejši. Zahtevajte iih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo tudi v Mariboru izpadlo v nedeljo uprav | Ljubljana, Breg št 20 in Aleksandrova Jrumifestačno. Javni nameščenci in že- 1 cesta št L IszntSazjl so veliko dvoTano GFOfea napol nili do zadnjega kotička. Predsedoval je zborovanju prof. dr. Pečovnik. Razen njega je govorilo Se več drugih govornikov, za železničarje g. Lukačič in iz Ljubljane doSli g. Malcuc, ki pa je hotel zaiti na politično polje, a ga jo predsednik shoda spravil zopet v pravi tir, ker ni dopustil demagogijo. Vsi govorniki so drastično slikali obupno stanje javnih nameščencev in so jim zborovalci burno ploskali Shod je trajal skoro do poldneva. * Iz krogov akcijskega odbora javnih nameščencev v Celju nam pišejo: Akcijski odbor je kot tolmač splošnega razpo loženja med celjskimi nameščenci vzel z veliko indignacijo in z obžalovanjem na znanje, da se projektirana akcija dne 3. maja nt izvedla. Bilo je vse vzorno pripravljeno, da ee pokaže celokupni javnosti, kaj jo čaka, ako se bo Se v naprej tako konsekrentno ignoriral najvažnejši stan v državi Zopet s« je v zadnjem trenutku kapituliralo, vsled čoear so se javni nameščenci po mnenju odbora naravnost osmešili pred javnostjo. Akcijski odbor ne skliče nobenega informativnega shoda, na katerem bi se itak premlevale aajno stare fraze, medtem ko od gladu umira na stotisoče najboljših državljanov. * Stavka okrožnih zdravnikov. Okrožni zdravniki v Sloveniji že pet mesecev niso prejeli mesečnih plač. Zato so nved li akcijo ter poživljajo vse svoje kolege, da takoj ukinejo vsako uradno delovanje v zdravstvenih zadevah, ki spadajo v delokrog okrožnih zdravnikov, dokler se jim ne izplačajo zaostali mesečni prejemki Skrajni čas bi bil, da se vlada pobriga za to afero, ki niti njej niti državi ne služi v čast. * Mariborski občinski svet ima redno sejo v potek dne 11. maja ob 17. uri Na dnevnem redu »o razni predlogi in interpelacije ter poročila odsekov. * Z ljubljanskega Grada. Ker se je število prebivalcev, nastanjenih na ljubljanskem Gradu v zadnjem času znatno pomnožilo, je magistralni gremij na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju, da so na Gradu ustanovi policijska ekspozitura. Nekdanja smodnišniea ki je sedaj prazna, se bo v kratkem podrla, s pridobljenim materialom pa se nasujejo grajska pota. Pot okoli Gradu se zopet odpre, na planoti se postavijo klopi ter namesti paznik, ki bo skrbel za vzdrževanje reda na Gradu. * Loka. Naše gasilno društvo proslavi 1. julija 401etnico svojega obstanka. Obenem se bo vršil prevoz požarnega orodja iz starega v novi gasilni dom. Sosednja društva se prosi, da opuste ta dan prireditve. * Strupena klobasa. V nedeljo dopoldne je 211etni pivovarniškl delavec Ivan Tuch v Mariboru po zavžitju klobase začutil močne bolečine. Ker so Iste postajale vedno večje, so Tucha prepeljali v bolnico, kjer se je ugotovilo, da je zastrupljen. * Zopet spopad orožnikov z razbojniki Na meji Hercegovine in Črne gore je prišlo prošli teden do spopada med orožniško patruljo in razbojniško četo Muje Bašoviča. Dva orožnika sta bila ustreljena, razbojniki pa so pobegnili preko črnogorske meje. Zasledujejo jih na obeh straneh. Tolpa sestoji iz šeste-ro mož. * Zaljubljen par šel prostovoljno v smrt. V Kastavščini v hrvatskem Pri-morju se je te dni odigrala ljubavna tragedija. Orožnik Iveša, rodom Istrijanec, se je strastno zaljubil v Milko Sardoč iz Kastva, ki mu je vračaia ljubezen. Ker se iz raznih vzrokov nista mogla poročiti, sta sklenila, da gresta prostovoljno v smrt. V soboto so ju našli mrtva v nekem gozdiču; Iveša je s službenim revolverjem ustrelil najprej Milko, potem pa še samega sebe. Ljubavna tragedija je v celi Kastavščini vzbudila živahno sočutje. * Zasačen tihotapec. Član zagrebške tvrdke Hirschl, dr. M. Hirschl. ki je bil v Novem Sadu aretiran zaradi tihotapstva velike količine svile, je bH prošlo soboto od finančne obiasti v Subotici obsojen na 800.000 Din globe. Veliki župan je storil primerne korake, ker je bil dr. Hirschl že pred obsodbo izpuščen iz zapora. * Nevaren tat pod ključem. Vrhniški orožniki so izsledili in aretirali te dni Ignacija Kolarja iz Dravelj, ki je bil zaradi raznih tatvin že šestnajstkrat kaznovan. Nedavno je bila izdana za njim tiralica, ker je meseca februarja v Črnomlju okradel gostilničarja Miheliča. Osumljen pa je tudi nekega ropa. * Tihotapstvo saharina In cigaretnega papirja. Na koroškem kolodvoru v Mariboru je bil aretiran avstrijski strojevodja SchrOttner, ker so našli pri njem 8 kg saharina in 7 kg cigaretnega pa- ' Otvoritev paiaCe ljubljanske kreditne banke V nedeljo predpoldne se je vršil nekakšne vrste oficijelen ogled notranjih prostorov »Ljubljanske kreditne banke* na Dunajski cesti št. 1. Na ogled so prišli povabljeni gostje, med katerimi so bili zastopniki državnih oblasti, konzula dr. Beneš in Kohl-russ, predstavniki denarnih zavodov, podjetniki, vidnejše javne osebnosti, novinarji in drugi. V spremstvu bančnega vodstva so si gosti ogledali notranjost zgradbe, ki napravlja jako ugoden ntis, spominjajoč na prostore velikih denarnih zavodov. Zgradba je izvržena po nažrtu arhitekta gosp. Krasnega ter ne služi samo v bančne s vrhe. V palači se nahajajo trgovski lokali, kavarna in restavracija, trgovske pisarne, stanovanja in dr. Glavni prostori so seveda namenjeni bančnemu poslovanju. Seie pri ogledu se je pokazalo, kako ekonomično je znal arhitekt izrabiti prostor. Bančno poslopje je od prvega temelja do VTha 41 m visoko. Prostori so razdeljeni v dve kleti, prizemlje, štiri nadstropja in podstrešni oddelek. Streha je napravljena iz lesnega cementa. V podzemlju se nahaja bančni tresor z dvema oddelkoma. Vstop v te prostore omogočata šele močni železni vrati. V podzemlin se nahaja dalje shramba za premog, ki obseže lahko 30 do 40 vagonov premoga. V tem delu se nahaja tudi kurjava za toplo vodo. Palača ima lastno električno centralo, ki skrbi slasti sa razsvetljavo, domačo telefonsko centralo za okroglo 50 številk, dvigala, ventilacijo, vodovod3 in druge higijenske naprave. Izmed dvoran je najlepša sejna dvorana v I. nadstropju z reliefom kralja Aleksandra in s portretoma dr. Tavčarja in Iv. Hribarja. — štiri ka--rijatide pred vhodom v palačo so delo našega znanega kiparja Bernekerja. Jurjeva nedelja v LJubljani Naša stara Ljubljana je obhajala praznik sv. Jurja, grajskega cerkvenega patrona, na slovesen način. Saj je bil grajski patron obenem nekak patro celega mesta, ki ima v svojem grbu tudi zmaja. Sv. Jurij pa je tudi obče popularen svetnik, hrabri vitez na belem konju. Počasi je Ljubljana na to staro šego pozabila. Spomnil jo je nanjo naš stari Harambaša in tako se je začelo Jurjevanje v prid Ciril-Metodove družbe. Toda sv. Jurij je namočil svoje slavilce navadno ne le od znotraj, ampak tudi od zunaj, zato so Ciril - Metodove podružnice letos iz previdnosti prestavile proslav prvo nedeljo v maju — s tem pa i pridružile pravoslavnemu Gjurg, mu dnevu. Gjurgjev dan je bil pri Srbih ] nik hajdukov, kajti s tem dnen je začenjal nov boj proti sovraži ki mu v zimi niso mogli škodo Hajduki so prišli s gor . . . Taki morebiti prav, da združimo naše Jurjevanje stalno v en praznik s pravoslavnimi, kakor se je slučajno zgodilo to nedeljo. Ze ob štirih zjutraj so hitele vojaške čete na vojaško vežbališče, da proslave jutro tega dneva. Pehota, konjenica, Sokol3tvo in ž njimi naci-jonalna omladina je ob zgodnji jutranji uri proslavila Jurjev dan in se potem prijateljsko zabavala v prosti prirodi. Ob 9. zjutraj so se čete vračale v mesto. Medtem so šle po ljubljanskih ulicah čete gasilcev, ki so imele svojo običajno Florijansko mašo. Lepo je bilo, da se tudi ta organizacija pridruži, — čeprav pod zastavo sv. Florijana — Jurjevemu dnevu. Po maši so naši vrli gasilci z godbami odšli po mestu. V zvoke n.iih godb pa so že odmevali glasovi z grajskega stolpa, kjer se je takoj zjutraj začelo Jurjevanje. Naši Ciril - Metod ar ji in še bolj Ciril-Metodarice so poskrbele za vse, da se je na Gradu lahko vsak dobro zabaval. Naravno je, da je bilo na Gradu ves dan polno občinstva in so se zadnji Jnrjovci vračali šele zvečer. Dan je bil krasen. Ob 11. je bil koncert v »Zvezdi*, kjer se je razvila ži^a pomladanska promenada. Popoldne je priredil Sokol I. svojo akademijo v »Unionu* in tudi ta prireditev — bi jo bili seveda rajše videli na prostem, — je lepo spadala v Jurjev dan. Saj je to praznik mladine. Sokolski naraščaj je svoj nastop sijajno izvršil. Ob 3. popoldne se je začelo Jurjevanje tudi na vrtu hotela »Tivoli*. Priredili so ga ruski akademiki, da si z dohodki vsaj malo olajšajo svoje bedno življenje. SVirala je godba dravske divizije, vmes so nastopili ruski umetniki s posameznimi točkami. Dopis! HRASTNIK. Po prihodu v Hrastnik sesn se poda! proti premogokopu. Koncem kemične tovarne zažene v mene veter rdeči prah ta v trenutku sem bnel praznično obleko rdeče pobarvano. Zanimal sem se pri domačinih za to čudno brezplačno »dobroto* In slišal, da se to dogaja samo takrat, kadar vlagajo vozove. Zato pa imajo tedaj vsi, ki so okoli tovarne, znatno škodo. Prah popalisa-lato ln trte ta sežge često tudi perilo, ki se suši zunaj. Kamor pogledaš, vse je rmeco od dima, četo kamenje po potoku. In kak smrad. Ubogi ljudje, ki morajo delati v te) tovarni. Saj vendar nimajo pljuč Iz kamna. Morda pa bi se vendar dale razmera na kak način Izboljšati. TRBOVLJE. Podpisana vdova Izrekam s tem svojo Iskreno zahvalo mestnemu odboru »Orjune* v Trbovljah za človekoljubno in plemenKo podporo v znesku 187.50 Din. Amalija Zagorlšek ZIDANI MOST. Pretekli teden |e začel v Majlandu pri Zidanem mostu, nasproti Kosove gostilne, goreti transformator električnega toka. Slučajno Je močno deževalo, sicer bi bila lahko vsa vas v ognju. Elektrik Vilko Perdih se je v najhujšem deževju spel na drog, prekinil stik ta plamen odušil. — Železniškemu uradniku Ručmanu Je umrla v nežni starosti hčerkica Milena. Naše so-ialje. — Delavcu cementne tovarne Trebšetn Je avtomobil tako močno poškodoval eno nogo, da J« moral v bolnico v CeJje. LAŠKO. V nedeljo. 29. m. m, smo posedli Celjani laški oder. Podružnica C. M. D. ln šola sta uprizorili pod vodstvom g. učitelja Klslingerja v dvorani hotela Henka J. Ribičevo pravljično igro »V kraljestvo palčkov*, a režiser ln dolgoletni požrtvovalni vzgojevatel) laike mladine Je podal z ogromnim trudom ki zaprekami umotvor, ki nas Je očaral. Vs« vloge so bile brezhibno zasedene In z velikim razumevanjem naštudirane. Posebej treba omeniti kralja, dvornega norčka, male Anice in prve vile. Pohvaliti moramo izborne maske In bogate kostume. Mladi igralci so podali lepo, plastično skupno igro. Tudi petje In bajne plesne vaje vil Je naštudlral g. učitelj sam. Umctniško,monumentalno sceneri-jo le naslikal naš dobri znanec, iz celjskega odra g. Stanko Gradišnik. Njegova zasluga je bila tudi Tazkošna, pravljična razsvetljava — za Laško posebnost prve vrste. Čudili smo se, da Je nOftoie KviiB tfe jimfita ^Pfc komplicirane efekte. SpietirfJeVMiJe bi melodrami gla»ovtrja so dali Igri pravljični blesk. Občinstvo »e nf molk) ločiti od mladih imetnikov In j Bi Je kiice-lo vedno znova na oder. V priznanje In zahvalo st« bila poHcmjeoa gg. Klslln-gerju ta Gradišniku venec ta šopek. Dt-vitt se moramo požrtvovalnosti Lašča-nov ta prav posebno Laščank, brez katerih bi bila prireditev Knzoma. NaSim Celjanom toplo priporočamo, da si ogledajo to iffro. Iskreno bi nas veselilo, ako bi nas prišli Laščani s to igro obiskat: na»II bodo mnogo hvaležnih src. — rp — KRŠKO. Predavanje v Sokolskem domu v Krškem. V soboto ob pol 21. sc KrčanI v velikem številu posedli predavanje 'Potovanje po Srbifl», ki J« bilo ilustrirano s skloptlčntml slikami ta ki je vzbujalo veliko zanimanje Dragi del večera pa je bil posvečen proslavi Zrinj-skega in Frsnkopar.a. Poročal Je predavatelj ZDK g. dr. Stan« Rap« povsem realistično o obeh žrtvah avstrijskega samodrštva ta skušal ne le z nacionalne, temveč tudi z moralne strani opravičiti njuno postopanje. Svoja Izvajanja ta zaključil s pozivom, da navzoči počaste spomin žrtev z vzklikom »Slava*. (I? Zveze kulturnih društev v Ljubljani.). PREVALJE. Tukaj imamo 5 naprednih društev, ki prav pridno prirejajo igre v prid dobrodelnim namenom, kat je zlasti z ozlrom na to, da smo v obmejnem krajo, vse hvale vredno. Prec kratkim se Je uprizorila burka »Španska muha*, ki je prinesla Čitalnici lep Cist dobiček. Igralcem pa prav lep uspeh. Igra, pri kateri »o sodelovali pod vodstvom delegata južne železnice Breganta gosp« dr. Senčarjeva, gospa Kaffou, gospa Srems ter gospodični Mory In Ko-nečnik, gospodje Bregant, Plehan, Petek. Kaffou, Cerne, Marčtč, ter Srems, s« ponovi danes, 6. t. m. v Prevaljah, 10. t m. v Mežici ta po možnosti 13. t. m. v Dravogradu. Lahko bi se uprizorlio tudi Igre z več osobjem, ko b! ne bde uradnlštvo, ki edino vse vzdržuje, take močno zaposleno, da si komaj utrga toliko časa, da gre k obedu ta večerjL Na! bo petek ali svetek, zjutraj, dopoldne, pc poldne ali pozno zvečer, vidiš, ako gre? mimo okrajne finančne uprave v Prevaljah, sedeti gospoda komisarja Cretm-ka v svojem uradu preobloženega z delom. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra* Odgovorni urednik Fr. BrozovlČ Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Vremensko poročilo Ljubljana, 7 m;ija 1323 Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 1 Ljubljana. . 7. 767-9 14 4 oreivetra jasno — ; Ljubljana . 1«. 7649 26 6 jug. vah. m — Ljubljana . 21. 765-6 19-8 i« n — Zagreb . . 7. 767-6 100 breivetia n —* ! Beograd , 7. 769-1 18-0 m n pol obl. — i>unaj . . 7. 766-1 16-0 sev. mh. — Praga . . 7. 764-0 17-0 jug. vih. — inomost. . 1. 767-9 12-0 breivetra Jasno — V Ljubljani barometer nižji, temper. visoka. Solnce vtbaja ob 4'37. zahaja ob 19-21 787 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat, tast in stari oče, gospod nadučitelj v pokoju v nedeljo, dne 6. t. m. po dolgi mučni bolezni ob 10. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 8. t m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 31, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. maja 1928. Alojzija roj. Ferfoija, soproga — Srečko, Milko, Ljudmila, Mirko, Zcrin, Jožica, Primož, Metod in Danilo, otroci — Petrina roj. Košuta, Marija roj. Duhek, Otilija roj. Fajt, sinahe. Milena, Ljubko in Rajko, vnuki Bre.'. posebnih obvestil. Kljub temu, da je lep dan izvabil na tisoče ljudi na gore, na razne izlete pirja. SchrOttnerja *o po triurnem zapo- in na 8prehode v okolico, je bila tudi ru zopet izpustili, ker je plačal nalože- ta Prireditev dobro obiskana. Sploh se je vsa Ljubljana na prostem radovala Jurjevega dne. Zato pa je trpelo gledališče, ki je bilo zvečer skoraj prazno. To je tem bolj obžalovanja vredno, ker so v operi peli »Ca-rostrelca* v korist invalidskega udru-ženja. ki je na ta dan prav primerno slavilo svojo krstno slavo po vsej državi. Prav bi bilo, da bi bil vsako leto Jurjev dan določen invalidom. Predstava je lepo uspela, pred igro je go-! ^ voril dr. Lah o pomenu tega dne. Pozno v noč je odmeval Juriev dan po liublianskih ulicah. Dna 5. maja ob 17. url Je zatienlla za vedno po muKe-polnem bolehanju, v 79. letu, svoje trudne oči naia »lata mama, babica, prababica itd., gospa Karolina Fux, roj. Eapelle. Zemske ostanke pre blage rajnioo položimo i večnemu počitku dne 7. maja ob 16. uri v rodbinski grob pri Treh far ah. METLIKA, dne 5. maja 1923. Žalujoče rodbine: 786 Fas, dr. Vnoina, Ur. Krištof, Leiiiiiisr, PiSanik, BL Zevacoi ^Krvavi kardinal' Zgodovinski roman Kmalu na to zdirja Chalais iz Parila, ne da bi ga kdo zadrževal, in se S da na cesto proti Bloisu. Dirja kane pol ure. Verdier je bil ostal v palača vojvodinje, da jo pričaka, in če ga gledaš, se ti bo zdelo, da je mož povsem nebrižen za vse, kar se godi okrog njega, in da ne vidi in ne sliši ničesar. Nekaj mrmra predse, in če bi ga poslušal, bi zvedel iz tega. zmedenega mrmranja, da 3e Verdier hu-duje na svojega gospodarja grofa Maulujsa, ki je tako krut, da pušča svoje ljudi umirati žeje . . . Beogradu, Zagrebu ter vseh oeta-llh krajih Jugoslavija In Inozemstvu OSKRBI INSER1RAN JE ALOMA COMPANV v vseh časopisih, revH Jah, Koledarjih v Jugoslaviji In Inozemstvu po originalnih cenah NAZNANILO. Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da je kizpila in prevzela od gosp. Franca Muleca In drug, njihovo tvornico kuvert ""pm Vožarskl pot it. 1. Tvornico bomo po potrebi razširili in nam Je vsled zadostnega kapitala, kakor tudi popolne trgovske Izobrazbe dana možnost cen], prejšnje kot nove odjemalce zadovoljiti v vsakem Oziru. Za cenj. naklonjenost se vljudno priporoča KUVERTA, d. z o. z„ konfekcijska tvornlca Vožarskl pot M. L 784 Proda se 760 la z vrtom, električno razsvetljavo, vodovodom, ▼ Mariboru, v bližini glavnega kolodvora. Stanovanje kupcu takoj. Poizve se ▼ upravi »Jutra*. ,Korani!' zajamčeno pravi aibestni skril sa kritje streh. KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, telita na 1 mi samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eternitl, je najboljša ln najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila. 735 Fran Hočevar Žirovnlca-Moste, Gorenjsko Oglasi v „ Jutra" imajo dober nspeh! JAMSKI LES smrekov ali jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj: 666 ŠentfanškS premogovnik, KrtnelJ - Dolenjsko. Večje podjetje V Ljubljani eprejme za svojo podružnico v Zagrebu in Beogradu roti ' Pogoj: perfekten v srbohrvaščini. Ponudbe z referencami in opisom predslužbovanja pod .Stalna služba* na Aloma Com-pany, anončna družba z o. z. t Ljubljani, Kongresni trg 3. TBGOVSKA BANKA B. [ PODRUŽNICE: | Maribor Novo mesto Rakek Sloraijj{ radee ulica JL (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) in REZERVE Din 17,500.000• — Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantncje. Bnojavii Trgovska Telefon!» 139, 146, 458 Koojka MHahDrtvojrad L£rV£aaa (»cnjalnka ▼ Kekirorski td»d) Priloga ^Tutru" it 107, da* 8. mafa 1928. Politični odmevi ^Sporazum" NI HJo zlepa dobe, v kateri M fr«ža ta-£o mogočno gospodovala kakor le to dandanes. S frazami se poStizira, se rešujejo problemi kakor za igračo In najbolj zapletena vprašanja se razrešujejo s čudovito lahkoto. .Slovenec« n. pr. Je poln lakih neznansko frazastft člankov, v katerih govori o sporazum ti med vsem! nasprotnik/ na svetu s tako virtuozno lahkotnostjo, kakor da beremo sladkobne knjige o blaženi deželi Utopiji. To Je samo po seM nedolžna In povsem opravlč-flfva zabava. Toda manj nedolžna to opravičljiva Je lažnjivost ln brezvestnost, s katero katoliški list potvarja dejstva. Slovenčev uvodničar Jako rad jemlje na pomoč zgodovinske vzglede, toda na tak lažnjlv način, ki kaže ali njegovo nevednost aH pa računa na nevednost svoje publike. Najprej zapiše z nčeno pridlgarsko gesto stavek, da se morajo posamezni deif kake države mirno in pametno dogovoriti, ali in kako hočejo skupaj pod eno streho živeti. V nobenem slučaju ne sne nihče iz prizadetih, pravi .Slovenčev. uvod nič ar, misliti, da Ima pravico drugega prisiliti, da z nJim živi skupaj tako, kakor si on želi Itd. In k temu navaja za dokaz vzglede Iz evropske in svetovne zgodovine, med drugim n. pr. Bavarce in Pruse! Kakcrr da ne ve, da so še 1. 1866. Prusi Bavarce ln vse ostale Južne Nemce ne po mirnem dogovora, ampak s puškami in topovi prisilili, da živijo z njimi skopaj po pruski volji. In se dalje sklicuje na vzgled Amerikancev, dasl so isto-tako šele pred šestdesetimi leti severne države sedanje Unije z orožjem, z ognjem in mečem v najhujšem pomenu besede urisillle Južne države Unije, da ostanejo z njimi v isti državni zvezi po njihovi želji, ne po lastni volji, ki so Je bila že manifestirala za svojo posebno državo, za ločitev od severa. In vsi ostali primeri, Id jih slovenski Inteligenci kaže za vzgled, so enako vzgledi ravno obratnega, da se morajo posamezni deli ukloniti volji celote ter da so države nastajale ta se držale le po tej metodi. Naposled Je ravno katoliški Ust nalmanj opravičen govoriti o sporazumnem načinu reševanja državnih kriz. Kdo pa Je vedno najhuje divjal zoper dnigoverske narode, ta jih s silo, z naj surove] šem nasiljem, natezalnicami ta gorečimi grmadami silil, živeti po volji Rima, ne pa po svoji volji ta pameti. Clnitelj to propaga-ter najhujše verske In politične tatoleran-ce. Inkvizicije ta križarskih vojn zoper drugoverce, ta bo učil slovensko inteligenco sporazumnosti, tolerance ta pravda me politike? In ta Bst, ki Je še prod par desetletji proglašal narodnostno idejo za poganski knlt, nevreden katoličanstva, ta list bo nčil slovenskega tateligenta spoštovati svojo narodnost? Ce le kdo nI upravičen, dajati nauke ta deHti očitke slovenski inteligenci, tedaj velja to o »Slovencu. ta klerikalni žurnalistiki. Senator Klofač o opasnosti kierikalizma ter o potrebi bloka naprednjakov Na majski proslavi češkoslovaške socialistične stranke v Pragi je imel senator g. Vaclav Klofač daljši programatiini nagovor na delavstvo, ki je njegova izdajanja z navdušenjem odobravalo. Posebno pozornost je vzbudil njegov govor po ostrem nastopu proti klerikalizmu, ki se je po vojni začel največ radi eepkanja naprednega življa tudi na Češkem opasno širiti. Ker njegov govor velja tudi za na-ie razmere, se nam zdi umestno, da ga Vbširneje reproduoiramo. G. senator Klofač je izvajal med drugim tole: .Zato, ker so se socialistične vrste razbijale in •e nabijajo, Taste imeadnjaStvO ln kle-rikaBsem. Klerfkalizem, ki po vojni nič nI pomenil, danes relo napreduje. Mislili smo, da bomo po vojni živeli v »namenja Jana Husa, a danes v petem letu svoje diiave živimo v strahu, da bo velik del naroda živel v znamenju Janeza Nepo-muka. Povejmo si pa naravnoet, da se morejo socialisti sami trkati na prsa: «mea culpa». Krivda je na teh, ki socialistične stranke razbijajo. Klerikalizem ne kri55 ta ne naglašuje nobenih svet pre-tresujočlh geseL Na tihem gro naprej in dela od moža do mota, od žene do žene. Njemu se ni treba bojevati niti proti sooia-lizmu, ker se ubijajo socialisti sami med seboj zato, da bi tem lažje ta brez odpora lahko rastel klerikalizem in nazad-njafitvo, duhomorni blrokratizem ta vse-kako tudi drzkost kapitalistične požreš-nosti ter brezobzirnosti. Mi kulturo visoko cenimo in jo bomo cenili. Udeležba klerikalcev na vladi nas je zelo oslabila, a to udeležbo so zakrivili oni, ki so razbili socialdemokratsko stranko. Navzlic temu pa vendar nismo čisto brez močL Treba W le bilo, da se vsi socialisti postavijo na temelj države, na temelj pozitivnega dela, pa bi bili hitro silnejšL In če tudi velik del njih stoji na kom od nem stališču negacije, imamo vendarle dosti moči in jo lahko še okrepimo. Razmerje med državo in cerkvijo mora biti spoštljivo, a v duhu demokracije in napredka uravnano. Zlasti vzgoja našega naraščaja mora biti odtegnjena nazadnjaškemu vplivu. Se več kot udeležba klerikalcev pa škoduje napredni stvari indolenca inteligence. Te se lahko otresemo, a ne moremo zabraniti klerikalnega dela med ljudstvom. Zato je treba, da se vzbudi iz spanja naša komodna ta indolentna inteligenca, da bi tudi ona šla vršit to delo med ljudstvo. Poskušajmo znova storiti blok naprednih življev, bodisi socialističnih, bodisi neeocialiatičnih. Reakcija je pri nas že velika opasnoat in treba je, kakor to delajo klerikalci, iti od osebe do osebe. Biti moramo v ozkem stiku z našo mladino, predvsem pa treba začeti pri otrocih, da z njimi zraste bodoča generacija, ki bo boljša kot smo ml. Morda nas bo skušnja zadnjih 5 let poučila, da ne bomo več ponavljali napak, ki smo jih socialisti delali, da se ne bomo posluževali metod, ki so klerikalizmu samo koristile. Dela se ne strašimo. Samo nobene slabosti! Nejevolje do dela in apatije ne sine biti med nami. To so žalostne zvezdičke, ki dokazujejo, da živimo še v somraku. Verujemo v prihod svetlobe, zato smo optimisti. Ali ta optimizem ni fatalizem, je to optimizem, ki veruje v svojo stvar in zanjo dela, dokler ne doseže cilja. Časi niso dobri! Vojna ni končana. Po vsem svetu vidimo velik kaos. Cesto je situacija taka, da ne gre zato, da bi bila lepša, marveč zato, da bi ne bila hujša, da bi tudi pri nas za delavca, državnega nameščenca, delavno ljudstvo, ne nastale razmere, kakršne so na Nemškem, v Avstriji ali na Ruskem... Mi socialisti ne potrebujemo niti papežev, niti župnikov ta cerkovnikov, pač pa uglednih delavcev in apostolov*. V nadaljnem svojem govoru je g. senator Klofač poudarjal potrebo vzgoje v duhu demokratizma ter socializma. Prtd fcratidm n te tifB * Rnaeflo internacionalni kongres zgodovinarjev. Ko J« So za določitev mesta bodočega kongresa, to se Američani ta Angleži zavzeli za Varšavo, kar Je vsekakor tudi znak časa. Z vzhoda se opirajo na Poljsko vse države ta državice, ki to postale te bivše carske Rusije ta Imajo sedaj opraviti z nevarnostlo boljševiSko. To so pred-vsem baltske države (Letva, Estonija, Ftaska-Lltvanska Je v nemških strujah). Mnogi poljski politiki zagovarjajo enotno fronto z vsemi temi državami, vendar vplivni faktorji spoznavajo, da bodoča Rusija potrebuje še en izhod r.a morje poleg Petrograda, da bodo te države taiele prej aH slej opraviti z Rusijo ln da se zato Poljski ne kaže vezati, zlasti ne vojaško, na njih nsodo. Pred kratkim Je bil v Varšavi ta Je v klubu .Izmenjavanja političnih misli. Imel predavanje znani politik gruztaske republike v Kavkazu (Tlflls). soctjalist g. Nlkola Celdze, poslanec bivše IIL ta IV. ruske dume, predsednik prvih ruskih sovjetov v ruski revoluciji (1917), predsednik gruztaske konstttuante ta bivši predsednik te republike, kjer sedaj vladajo komunisti. O. Celdze Išče v Evropi pomoči ta vidi v Varšavi naravnega ta najmočnejšega zaveznika proti boljševizmu. Bolgarska v Varšavi nima vpliva, ali Poljska ima v Sofiji jako okretnega in delavnega poslanika. Za Velikanoč je kakih 100 poljskih srednješolskih profesorjev in profesoric napravilo Izlet na Bolgarsko, kakor lani v Jugoslavijo. Bolgari so Jih sprejeli izredno sijajno; Stambolijski ta kralj sta jih sprejela, vozili so se po Bolgarskem zastonj, mu-zika Jim Js svirala poljske pesmi, in deet Jha ft paia poijsko hfcroo. la 16 se snuje v Varšavi poljsko-bolgarsko društvo. Biti so to na Bolgarskem prvi gostje izza časov vojne... Vas, kjer !e pokorpan poljski kralj Vladislav Varnev-čik (padel v bitki pri Varni 1444), Je ob tej priliki namesto dosedanjega turškega Imena dobiia slovansko ime: Vladl-slavovo. Naravnost nevesta pa Je Poljska Francozu. Varšavske ulice ti kažejo vsak hip francoske oficirje; hotel »Polonia. Je kakor francoska kolonija. Dobro je rekel svoj čas Bismark: .Vojska svobodne Poljske bo Francija ob VlsTI». Pravi svatje pa bodo v Varšavi te dni. Jutri pride na Poljsko generalislmus antant-nlh čet v svetovni volni maršal Foch; na poljska tla stopi že kot novo imenovani .maršal poljske vojske, ta addežl se v sredo, 3. t. m. (poljski narodni praznik) odkritja spomenika Josfpu knezu Ponlatovskemu, ki se Je leta 1813. boril Junaško za Napoleona pri LIpskem ta Junaško padei kot »maršal francoski.. To bo veliko bratlmljenje zapadnlh ta »vzhodnih Francozov*. Pa ne samo bra-thnljenje; Foch ostane na Poljskem več dni ta vršile se bode konference... To gre Nemcem do živega. Za mene Je pri vsem tem 5e najpri-Jetnejši glas, ki prihaja iz Prage, glas češkega ministra vnanjih poslov g. Be-neša; odkrito se izpoveduje za edino mogočo današnjo češko-slovansko politiko, za čisto prijateljstvo s Poljsko; mala Javorina ne more tega motiti. Zdi se, da Poljska slavi let^s svoj narodni blagdan v posebno srečnih okoliščinah. Seveda: za snubljenjem pride včasih težak čas težkih izkušenj in tragičnega življenja. Dr. Fr. I. Kultom! pregled Poljska smsbljeiia Varšava, 1. maja. Ni nobenega dvoma ,da je Poljska zadnji čas silno pridobila na internacionalni veljavi. Celo Anglija, ki ji je, dokler je vladal Lloyd George, bila skoraj sovražna (najbolj menda radi Zidov), ji je sedaj naklonjena. Jasen znak tega je priznanje vzhodnih mej poljske države. Shakespeare: ,Kar hočete' (K premieri na odru ljubljanske drame dne 4. t. m.) Naslada za literarne gurmane! Užitek je gledati največjega tragika vseh časov kot komediografa: v obeh vrstah je gigant. Ta lahkotna graciia-. duhovita po-rednost, Bcenična harmonija, vprav pomladanska vedrost, ki preganja vsakršno melanholijo in tako genijalno izpreminja razbrzdanost in naivno nedolžno veselost! Človek bi moral biti bolan čmeraež, da bi ne užival ob teh razkošnih slikah ljubezni, prijateljstva in lepote življenja. Literarna zgodovina pravi, da je Shakespeare napisal to svojo vzorno komedijo v dobi najbujnej=ega cvetja svoje poezije, leta 1600. do 1602. Prvotno snov sta obdelala že italijanska novelista Bandello in Cintliio, Shakespeare jo je našel v angleški povesti Ba.naba Richa »Apollonius in Silla» in morda v italijanski komediji »Gl'Ingannati*. Motiv o nerazločni podobnosti dvojčkov pa je zajel v Plavtovih Menechmih, dočirn je Felismena v Montemavorjevi »Diani* mati Shakespeaiove Julije v njegovi veseloigra »Plemiča veroneška* in Viole v »Kar hočete?. Shakespeare je tuje motive bistveno predelal in jih okrasil z najnežnejšo poezijo; vrhu tega pa jih je povezal v logično enotnost ter je resno dejanje z genijalno umetnostjo prepletel z vprav burleskimi prizori. Na eni strani ljubeznivi fantast vojvoda Orsino, trmasto žalujoča grofica Olivija, ki odklanja Orsinovo ljubezen, a se hipoma 6trastno zaljubi v moško oblečeno Violo in plem-kiuja Viola, žalujoča za dozdevno mrtvim bratom Sebastijanom, a tajno ljubeča Orsina; na drugi strani domišlja^ vi pobožnjak Malvolio, pijanec parasit Tobija. tepčasti zatelebanec Andrej, po-rednica Marija, norec ta tudi srečni Se-ba-stijan. Glavni osebi pa sta Viola in Malvolio, ki ju je pesnik obdelal najgloblje s psihološko resnico. Sr Uprizoritev je bila. kakor smo že povedali, prav dobra in po opremi in scenariji prav lepa. G. režiser Sest je uprizoril 5 dejanj s celo vrsto izprememb na 5 prizorištih. Ta se ponavljajo naj-češče v zatemnelem gledališču pri odprti sceni jako spretno in naglo. Tobijevo sobo pa bi si bil lahko prihranil. Pariški cThe&tre du Vieux Colombier* upri7am <-Kakor hočete, le na dveh prizoriščih: oder je po širini razdeljen z zastorjem; pred zastorjem do rampe se igrajo vsi postranski prizori, za zastorjem (ko se dvigne) pa je dvorišče z belo klopjo, na desni ozke, vzpenjajoče se stopnice, ki vedejo na galerijo, na levi je portal. nad vsem se boči vedro nebo. Sob torej sploh ni. Z enotnostjo prostora. ki je Francozom sakrosanktna institucija v drami, še doseza notranja koncentracija veseloigre. Luč in barva igrata najvažnejšo vlogo. Mrak, mesečina, svitanje in d3n ge menjavajo v čudoviti lepoti. V ponočni krokarski sceni se do-seza pravcat fantastični efekt s tem, da ima vsak pivec in tudi vesela hišna svojo laternico; osebe »mukajo in se posvetijo zdaj pa zdaj kakor ogromne kresnice po temnem dvorišču v sladici poletni noči. Itd. Predstava je kajpada zato še hitreje gotova ta učinkuje še močneje. No, tudi naša scenerija je dobra. Dvorana vojvoda z gobelinom, M je pravcat umotvor mojstra g. Skružnega, morska obal in vrt so naravnost krasna prizorišča. G. Šest je tudi tekst zelo inteligentno uredil in prizore logično povezal. V harmoničnih barvah kostumov in mo-bilij je znova dokazal mnogo okusa. Glasba našega vrlega kapelnika g. Ba-latke prispeva iziatno k poetičnemu občutku. Glede izvajalcev vlog treba priznati prvenstvo ge. Šaričevi in g. Rogozu. Viola ge. Šaričeve je bila vseskoz polna duševne in srčne dražesti, gracije, toplote, ljubeznive šegavosti in poetičnosti. Prizore, ko snubi Olivijo za ljubljenega Orsina in ko mu tako fino izraža lastna ifertra, j» ifr&U i Msf&o BttafflsUJoi, Smeh in Jok, Šaljivo«! ia bridko* hkrahf je izražala dojmljivo. da je gledalec «► drgetalo srce. In prizor pred ta me^ dvobojem Je pokazal naSo vedno simpatično tragedko kot duhovito komičaiko. Viola je za go. Saričevo nov umetriSki čin. MalvoSo g. Rogoaa je kabinetna figura. Kako govori, agira t rokami, skaklja. krili z nogami to je edinstveno. In že njegova maska Je umotvor. Prav dobra Je bila hišna Marija gospe Juvanove. Njen nalezljivi imeti, njena prirodna humornost ter gibčnost jo kvalificirajo za tako vrsto vlog prav odlično. Ga. Wtatrova kot grofica OlMja je bila igralsko prav dobra, toda govorila Je mestoma nerazumljivo. 21v, gibčen, v geetah, kretnjah ta govorici dovrlen je bil vitez Bledica — gospod Seet, no, ne prepričevalen; njega glodamo rajli resnega. Priznanje gre Orstav g. Drenovca: sladak fantast, eleganten, topel, zelo simpatičen. Kakor navadno, je polno zadovoljeval g. Kralj kot Se bastijan, dvojnik Violin. Imeniten vite7 Tobija Je bH g. Peček, ki ima prijeten humor ter ni niti kot kanonski pijanc zopm. G. Terdč kot Antonio je malce razbojniško mas ki ran. ▼ ostalem dober. G. Lipah je postavil z menihom taborno šaržo. Ostalih epizodistov ne navajamo: zadoščali »o. Edini g. Skrbtašek je imel zanj neumeetno vlogo norčevo, ki zahteva Mjega igralca, prožnejše govorice ta jeguljaste agilnoeti ter zlasti tudi pevca. Zato g. Skrbinšku pač ne »stoji., dasi Jo je vzel resno in se tudi potrudil. Dobro bo storil, ako jo odloži, dela je zanj drugod boljšega in bolj hvaležnega J* Nova premiera v beograjski drami. Dne 1. t. m. je bila v beograjski drami premiera komedije »Neverovatni oilindar kralja Kristijana.. Stvar je napisal mlad: srbski pisatelj Vukadtaovič, ki je star šele 22 let. Beograjske časopisne kritike naglašajo. da je komedija pisana povsem moderno in da je polna frivotaoeti skepticlzma in ironije, duhovitosti našega časa. Komedija Je niz ta)predoru stičnih skic, dobra karikatura današnjih družabnih paradoksnoeti. «Peer Gynt» se uprizori na zagrebški operi prvič 9. t. m., ker je glavni akter g. Pavič že toliko okreval, da lahko nastopi v svoji vlogi. •Jesenske gosli, v Splita. V Splitu igrajo te dni ruskega dramatika Stiride-janko »Jesenske gosli., katere so uprizorili za časa gostovanja v naših krajih pred leti tudi v Ljubljani člani moskovskega »Hudožestvenega teatra., Shakespearov jubilej. Kakor vsako leto. so slavili tudi letos po vsem Angleškem, zlasti pa v Londonu ta v Strat-fordu, obletnico Shakespearovega rojstva ta smrti; hkratu pa tudi SOOletnioo. odkar je izšel prvi »Folio. (snopič) Shakespearovih dram in komedij. V terr prvem »Foliu. je bila tudi komedija «What vou will> »Kakor hočete., ki sc je uprizorila prvič na slovenskem odru v Ljubljani v petek Tako smo prosla vili Shakespearov jubilej tudi v Ljubljani. Pesnik je bil rojen 23. aprila 1564., komedija »Kakor hočete, pa je izšL". | prvič v knjigi 1623. Umri je Shakespeara | dne 23. aprila 1616. Zagrebško umetniško podjetje «Sa-i Ion Ulrich. je priredilo v Vinkovcih v i Slavoniji umetniško razstavo hrvatskih umetnikov. Pri otvoritvi je predaval M. D. Gjurič na kratko o zgodovini mode o nega hrvatskega slikarstva. Na raz6tavi je zastopanih 30 hrvatskih umetnikov s 120 umotvori. Zanimanje za razstavo je bilo poeebno v začetku prav veliko. Gju rič bo v isti razstavi predaval tudi o grafični umetnosti. Tako podrobno delo med narodom je vse hvale vredno. Ko bi le oilo veliko takega dela; kdo ve. ali ne bi politične strasti pojemale pod plemenitim učinkom prosvetnega napredovanja? Razgovor o tujskem prometu Sedeli smo v kavarni v nedeljo popoldne in se dolgočasili. Bila je bela nedelja, zunaj je padal pomladanski *neg in v resnici pobelil mestne hiše. Ugibali smo o vremenu, pomladi, letini. »Kdor govoriti kaj De ve . . .» bi rekel Prežeren. Poleg nas je sedel mJad gospod, gledal je večkrat na uro in se dolgočasil, kakor mi. Kup časopisov je ležal pred njim, pogledal je -daj pa zdaj par naslovov in je zopet gledal ven. »Oprostite,* se je končno vmešal v M pogovor, »ali bo Se dolgo tako v'eme?> ♦Mislimo, da ne.» smo odgovorili, se je, da bi rad z nami začel razgovor. Predstavil se nam je. Bil je Srb iz Beograda in je porabil svoje velikonočne praznike za izlet na Bled. Mimogrede se je hotel ustaviti v Ljubljani, ker j0 je poznal iz 1. 1919., ko je bil ta kot častnik. Res se je ustavil — ia sneg ga je zadržal, da ni odšel naprej. Naravno jo, da je iskal zabave in družbe. Ker v soboto ni vedel, kam bi se dal je šel na »Hasanaginico.. ki jo je sicer poznal. a mu je ljubljanska predstava zelo ugajala. Bil je" zadovoljen, da je našel vsaj eno pribežališče pred groznim dolgčasom, kateri ga je prestregei v Ljubljani. »Pa so mi rekli v Zagrebu.* je pripovedoval, »nai ?e nikar r,e ustavim v Ljubljani. O, da sem jih poslušal! Ostani v Zagrebu, so rekli, v Ljubljani je dolgčas. Tam nimaš ničesar. V Zagrebu je zabave dovolj. Kavarne, bari — vse živo. Res stane denarja -— a človek ne gre na pot zato, da kaj prihrani. Sicer tudi Ljubljana ni cenejša — zato je pa tu puščoba. Kako morete živeti v tem samostanu?* Poslušali smo ga in smo, smehljaje se, pritrjevali. »Povejte mi, kam naj gre človek d. pr. zvečer, če pride v Ljubljano?* Bili smo v zadregi ta smo rekli: »Barov res ni in takih zabav. Mi pač posedamo po kavarnah — imamo pa tudi Krapeževo klet. Ali še niste bili tam?* »Ne. Nisem našel, škoda. Pa bi Človek vprašal, a kaj kc ne vidiš na ulici enega prijaznega obraza. Vse je tako mračno, resno, skoraj sovražno. Vsaj mene so tako gledali.* — Garderoberka pogleda — dežnik« ni nikjer. A pravkar ga je soseda izročila neki osebi. — »Gospod naj počakajo.* pravi garderoberka. In pripomni: »To bo pa lepa reč.* Garderoba se končno izprazni. Go-ispod pa še vedno stoji in čaka na Konec predstave v operi. Stojišče je še polno, mladina ploska; dežnik, z rokami in cepeta z nogami ter kliče I «Jej, ta marela.* pravi garderober-pevce pred zastor. Pevci se pojavijo :ka. — »To je pa lepa rec*. enkrat, dvakrat, trikrat. Odobravanja j In gospod ostane pri »lepi reS* m kar noče biti konec. odide domov — brez dežnik?. Občinstvo s parterja je med tem že Mentor I udri o skozi Izhod in se preriva okolu' - Športni vestnik Otvoritvene kolesarske dirke v Ljubljani Klub kolesarjev ln motociklistov «WrIja» je v nedeljo otvoril » kolesarskimi dirkami na progi LjubljanarSt. Vid letošnjo kolesarsko sezono. Tekme, ki so se vršile pod vodstvom g. Siškoviča, so potekle v najlepšem redu in brez vsakega incidenta. Prijavilo se je 25 dirkačev in 4 dirkačice. Start in cilj sta bila v Zgornji Slškl pri km 2. V nastopnem podajamo Izide: Pri tekmi novincev na 3 km je izmed 10 tekmovalcev dospel prvi Kosmin A. v 5:24, drugi Smrkolj L. 5:42.2, tretji Anzelo L. v" 5 :42.8. Dirka na 5 km junlorjev (6 tekmovalcev) 1. Franchetti V. 6:89, 2. Slamič H. 9:40, 8. Citerschlager St 9:41. Senlorjl na 3 km (8 tekmovalci) 1.) IgliS M. 6:25, 2. Matejek I. 6:44, kot tretji je dospel Iglid L., ki je imel defekt. Mnogo zanimanja med mnogobrojnim občinstvom je vzbudila damska tekma na 2 km, pri kateri je izmed 4 tekmovalk zmagala Cimperman M. v 4:12, Druga je bila Batjel F. v 4:49, tretja pa Florjančič F. v 4 : 59. Nato je sledila glavna tekma na 10 km, pri kateri je startalo 6 tekmovalcev. Pri tej tekmi so kar trije dirkači imeli defekte. Kot prvi je dospel Skrajnar A. v 17:11.1, 2. Bajželj F. v 17:18, 8. Kosmina A. 17:30. Četrti Skok St., ki je imel defekt ravno pred ciljem. Tudi Bar V. in Kfirner Oskar sta imela defekte. Hantflenp ne 5 km (9 tekmovalcev in tekmovalk): 1. Bar V. 9:6, 2. Škrajnar A. 9:11, 8. Prah V. 9 :18. 4. Koamatin .V. 9:81. Te točke so se udeležile tudi dame, ki pa se kljub precejšnjim predujmom niso mogle placirati na boljša mesta. Sledila je tolažllna tekma na 3 km, katere se je udeležilo 5 tekmovalcev, ki so v nastopnem redu dospeli na cilj, 1. Gohes A. 5:80.1, 2. Franchetti Vinko 5:49.1, 8. David D. 5:50.8 in 4. Kos-matin H. 6:10. Dirkam je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo napetim tekmam. Nedeljske nogometne tekme Ljubljana: Ilirija : Lask-Hermes, kom * : 0 (3 : 0). Prijateljska nogometna tekma. Ilirija, ki je nastopila s štirimi rezervami je pokazala lepo skupno igro z dobro zamišljenimi kombinacijami. Tekma je pokazala, da razpolagajo naši drugorazredni klubi z dobrimi močmi, in bi ob smotrenl gojitvi skupne igre dosegli brez dvoma mnogo lepih uspehov. V tem ozItu bo treba še mnogo dela. Obisk Je bil neznaten. Dolžnost vsega športnega občinstva bi bila, da poseča tudi naše domače tekme, ker le na ta način nudi našim marljivim nogometašem gmotno podporo, ki je predpogoj uspešnega delovanja. Sodnik g. Jerala. Ilirija II. : Panonija 5:0.— Jadran : Svoboda 3 : 0. Precej pasivna igra Svobode, vsled česar se ni mogel razviti tempo tekme. Maribor: S. K. Maribor : S. K. Ptuj 10 : 0 (8 : 0). Prvenstvena tekma pri kateri je Ptu) doživel nedoceia zaslužen poraz, ker je od lani v vsakem ozlru precej napredoval. Zlasti v prvi polovici se Ptuj ni mogel znajti na velikem Igrišču. V drugi polovici Je pokazal nekaj lepih napadov, vendar pa ustvarjenih ugodnih situacij pred golom še ne zna izrabljati. Maribor je bil v dobri formi. Sodnik g. Frank!. Celje: Prvenstvena tekma med S. K. Celje In celjskimi Atletiki Je končala z visoko zmago Atletikov z 8 : 2 (5 : 1). Atletiki so prav lepo kombinirali. Športni klub ni pokazal nobenega zmlsla za skup- no Igro. Slab Je bil zlasti notranji trk) napada. Od Celja je bil dober vratar. Klubu manjka oči vid no trening ln pa tu-dt volja za smotreno športno delo. Sodil je g. Ochs. Zagreb: Concordla : flertha (Dunaj) 2 : 1 (2 : 0). Čeprav pri sobotni tekmi dunajska Hertha ni pokazala bogve kako lepe igre, Je v nedeljo vendarle poselilo mnogobrojno občinstvo njeno tekmo s Concordlo. Pa tudi to pot se Du-najčanom ni posrečilo premagati Con-cordle. Zagrebški listi pišejo, da Je bila Hertha lani v boljši formi kot letos. Split: V nedeljo odigrana prva tekma med Wackro»n (Mflnchen) in Hajdukom Je končal neodločeno z 2 : 2. Z ozirom na zadnjo neodločeno tekmo Wackra v Zagrebu Je ta Izid v Splitu nekoliko presenetljiv. Vendar pa je znano, da pri Hajduku presenečenja niso izključena. Dunaj: Avstrija : Madžarska 1 : 0 (0 : 0). 51. meddržavna nogometna tekma med Avstrijo In Madžarsko ni prinesla zaželjenega uspeha, niti v športnem, niti v materljelnem ozlru. V športnem ozlru Je bila Igra t obeh strani precel slaba. V materljelnem ozlru pa avstrijska nogometna zveza nI mogla kriti nit! svojih izdatkov, ker je bilo predanih Ie 35 tisoč vstopnic. Moštvi sta bili precej enakovredni. V prvi polovici so bili na;prej v premoči Madžari, nato pa Avstrijci. Proti koncu prve polovice pa so Madžari zopet Imeli več od Igre. Od sodnika OrSza diktirano enajstmetrovko proti Madžarom je Wleser ustrelil vratarju naravnost v roke. V drugI polovici Je mogel Swatosch po krasnem centru Wes selya zabiti oster strel v mrežo Madžarov ter s tem doseči zmago za Avstrijce, ker Je B!um v zadnjem momentu preprečil Madžarom Izrabljanje Izredne lepe prilike za Izenačenje. Proti koncu so bil! Avstrijci skoraj vedno pred madžarskim golom, vendar pa se jim nI posrečilo zvišati soore. Prvenstvena: Renmve* 7 Oerraanla 3 : 2. Praga: Češkoslovaška : Danska 2 : 0 (2 : 0). Preteklo nedeljo se Je vršila na igrišču Sparte v Pragi druga tekma med reprezentancama Češkoslovaške In Danske, ki je končala s pričakovano zmago domačinov. Češkoslovaško moštvo, ki je bilo po večini sestavljeno Iz Igralcev Sparte, Je bilo v prvi polovici v premoči, v drugI polovici pa ]e odpovedal napad In nI pokazal nobene skupne akcije več. V soboto: VVacker (Dunaj) : Union (Žižkov) 1 : 1. V nedeljo: Viktoria (2lžkov) : Wacker 2 : 0. Brno: Vlenna: Moravska Slavtja 4 : 3 (4 : 3). Pariz: Odločilna tekma za francosko prvenstvo je končala z zmago Red Stara nad F. C. Cette s 4 : 2. JttgotiovmsM oOmptJsJU odbor fc dobi od Francoskega olimpijske** odbora oflcielno povabilo ca udeležitev na VIII. ollmpijadL Brzojavka se glasi: Ker Je mednarodni olimpijski odbor sklenil, da se vrši VIII. ollmpljada v Parizu, Vas poživlja francoski olimpijski odbor, kateremu Je poverjena organlzadia teh iger v letu 1924, da nas počastite s svo- < > lltt potcTon ki da ndtAjtti prt tiEftnsTT ln svečanostih, ki se bodo ob te) priliki vršile V Parizu od 3. do 19. maja za rugby-tekme, od 15. maja do 19. JonlJa za nogometne tekme, od 21. do 29. junija za streljanje ln od 5. do 27. julija za druga tekmovanji olimpijskega programa. Gospodarska vprašanja lx seje poslovnega odbora dne 3. maja. Prijavljeni so s pravom nastopa z 15. majem 1923 za S. K. Ilirijo: Juvan Milan, Orehek Franc. — S. K. Hermes: Anderlič Franc, Hacln Martin, Sedev Stanko, Sernec Robert, Hablht Franc, Pavllč Joško, Vučnik Vlado, Pešl Rudi. LAS K.: Janko Alfred. — S. K. Slavijo: Novšak Vinko, Kune) Feliks, Lumbar Jakob, Božič Srečko, Perko Božidar. — Prvenstvena tekma dne 10. t. m. LASK. : Svoboda Ljubljana se vrši ob 10., Slovan : Jadran ob 17. na Igrišču S. K. Prl-moria. — Tajnik II. Novi češkoslovaški rekord v štafeti 4 X 800 m. V nedeljo 29. aprila Je moštvo Sparte postavilo nov češkoslovaški rekord v štafeti 4 X 800 m z 8:40.8. V moštvu so bili bratje Rledl Martlnek !n Vohrallk. Tek skozi Berlin. Nedavno se Je vt-ŠI1 tek skozi Berlin na 25 km. Startall so najboljši nemški tekači in mnogo Inozemskih. Zrnasal je znani Finec Koleh-malnen v 1:29.7. v pcšhoji na Isti progi je postavil Nemec Milller nov svetovni rekord z 2:03.03. Tedenski tržni pregled Žito: Cene se proSU teden niso znatno ; spremenile. Dobri Izgledi letina ln zbolj-i šanje dinarja obetata povzročiti v kratkem nazadovanje cen. Izvoz je Se vedno neznaten, čemer je krivo veliko pomanjkanje plačilnih sredstev. Istotako se tudi doma ne kupuje mnogo, ker kupci pričakujejo padca cen. Pšenica se je tržila prošli teden po 450 do 460 Din z vtovorne postaje. Rž je dosegla ceno 375 do 880 Din, ječmen za pivovarne 825 do 850 Din, za krmo pa 800 do 810 dinarjev. Najživahnejše se je tržila koruza, in sicer po 260 do 285 Din. Stara koruza se je prodajala po 300 do 815 dinarjev. Tudi po moki je bilo še zadosti povpraševanja in se je dosegla cena G75 do 712.5 Din. Otrobi so se ponujali: drobni po 150 do 175 Din, debeli po 200 do 225 Din. 2ivlna: Zboljšanje dinarja in nazadovanje cen v Inozemstvu sta povzročil! nekoliko mrtvila na živinskem trgu. Le v Italijo se še preoej izvaža, radi česar so oene govedini stalno čvrste, dočhn so cene svinjam nekoliko nazadovale. Cena za kg žive teže so bile prošli teden: voli I. 15 do 17.5, krave 12.5, »labe za klobase 8 75, svinje mesnate v Be o-varu 23 25, debele v Zagrebu 27.50, v Sremu 23 do 25. v Bački 25 do 20 Lin. Les: Tmdenca nekoliko nestalna, ker se n« ve, ali bo porast dinarja trajen. Postavno slavonska postaja, odnosno za mehek le« postaja v Gorskem Kotoru so prošli teden notlrali v Din: hrastovi hlodi I. 1400 do 1600. hrastovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 8500, hrastovina na zrcalni rez 3000 do 4000, hrastovina. Izbrano blago, 4000 do 5000, francoske doge 1000 komadov 15.000 do 18.000. sirovi frizi ozki 1000 do 1200. široki 1400 do 1600, bukovi hlodi I. 250 do 850, bukovi frizi 750 do 850, javorje vi hlodi L 720 do 800 jaaenovi hlodi I. vrste 500 do 600 dinarjev, brestovi hlodi L 450 do 550, mehko tesano blago 850 do 450. mehko t&-gano blago 550 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 50 do 70, želez, pragi, hrastovi 83 do 51. bukovi 40 do 50, bukov les za kurjavo I. vapon 2750 do 82000, IL vagon 2200 do 2300. mešan les za kurjavo 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000 Din. Jajca: Cene prošli teden niso znatno nazadovale, dasi prihaja dovolj blaga na tržišče; gibale so se okoli 1.16 do 1.20 Din za komad. V Angliji so cene poskočile. Naš izvoz se slabo razvija, ker je dinar poskočil. Ako dinar oet&ne na sedanji višini, bodo oene znatnejše nazadovale. Ljubljanska kreditna banka V nedeljo 6. t m. se Je vršil v bančni dvorani nove palače XXIII. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke, katerega se Je udeležilo znatno število delničarjev, ki so zastopali 118.620 dcinic, tedaj nad polovico delniške glavnice. Občni zboT je otvoril predsednik banke dr. Kari Triller, ki se Je v pozdravnem nagovoru predvsem spominjal v toplih besedah pokojnega predsednika zavoda dr. Ivana Tavčarja, kojega velike zasluge za razvoj ln današnjo moč zavoda so neprecenljive in nevenljlve, nakar so navzoči na predsednikov poziv zaklicali spominu velikega pokojnika: »Slava!« V nadaljevanju svojega nagovora Je predsednik povdarjal, da se vrši občni zbor v novodograjenl lastni palači, Id odgovar-! Ja vseri zahtevam modernega bančnega i poslopja. Načrti za poslopje so dele biv-! šega upravnega svetnika zavoda arhitekta i K r a s n y -Ja te Prage, ki Je vodil skupno s svojim neutradljlvim zastopnikom : stavbenikom Novy-jem gradbo stavbe, za 1 kar Hma gre priznanje, pohvala ln naj-■ toplejša zahvala kakor tudi vsem pri j stavbi zaposlenim tvrdkam, ki so, d asi j postavljene pred marsikatero novo In težko nalogo, Izvršile v svojo stroko spadajoča dela v popolno zadovoljoost, o čemur priča stavba. Nato Je prešel predsednik na poročilo o poslovanju zavoda in ugotovil veliki napredek banke v vseh panogah v poročenem letu, pri tem pa povdarjal, da Je banka prej ko slej varovala strogo glavno bančno načelo likvidnosti, se pa lz-I ogibala strogo v vseh panogah poslova-l nja vsake špekulacije na lastni račun. V j veliki meri Je pripisovati lep uspeh leta 1922. neutrudljlvemu ravnateljstvu kot tudi uradnlštvu, za kar Jim Je Izrekel zahvalo. Na predlog nadzorstva je bil nato na občnem zboru Izrečen upravnemu svetu absolutorij. Istočasno pa se Je Izrekla ravnateljstvu in uradnlštvu zahvala. Delničarjem predložena bilanca izkaznic sledeče postavke, poleg katerih navajamo napredek napram letu 1921: Aktiva: blagajna 53 milijonov (29 milijonov več), valute 2 milijona (isto), menice ln devize 189 milijonov (132 milijonov več), vrednostni papirji 85 milijonov (13 milijonov več), predujm na papirje in blago 76 milijonov (21 milijonov več), razni dolžniki 1003 milijonov (184 milijonov več), realltete 13 milijonov (9 ml-lllonov več), konsorcijalnl računi 35 milijonov (1 milijon več), razna druga aktiva 76 milijonov (39 milijonov več). Pasiva: delniška glavnica 80 milijonov (30 milijonov več), rezervni fondi 61 milijonov (20 milijonov več), pokojninski fond 6 milijonov (4 milijoni več), vloge na knjižice 204 milijone (37 mllllonov več), razni upn!kl 1038 mllllonov (251 milijonov več), razne druge pasiva 126 milijonov (95 milijonov več). Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1922. znaša 16,963.883 K 16 v napram 13,209.959 K 29 v v letu 1921. Račun zgube in dobička izkazuje kot celokup. prejemke znesek 110,232.845.12 K od katerih odpade na donos obresti 81 milijonov 673.595.76 K, na Iznos bančnih poslov 27,790.769.56 K, na Iznos realitet 145.837.20 K in na prenos dobička Iz leta 1921. 622.642.60 K. Tem prejemkom nasproti stoje Izdatki za obresti v znesku 58,104.473.76 K, uoravnl stroški v znesku 6,228.976.88 K, Izdatki za davke in pristojbine v znesku 4,128.286 K, plače ki doklade v znesku 24,635.129.92 K in odpis Inventarja v znesku 172.095.40 K. Občni zbor je sprejel predloge upravnega sveta In določil iz čistega dobička poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu 11,050.000 K, za Izplačilo 17 % dlvldende 2,500.000 K, za dotacijo rezerv 1,000.000, za dotacijo pokojninskega fonda 800.000K, za Izplačilo bilančne nagrade uradništvu; ostanek 104.783.15 K se prenese na novi račun. Izplačevanje 17 % dlvldende za 1. 1922. v znesku 68 K za cel kupon št. 22 delnic št. 1 — 125.000 ln 34 K za polkupon St. 22 delnic najnovejše izdaje štev. 125.001 do 200.000 se vrši počenši s 7. 5. t 1. pri centrali banke v LJubljani In podružnicah Brežice, Celje. Kranj, Maribor, Metkovid, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst in Gorica, nadalje pri Hrvatsko-slav. zemalj- •B mouanš Bta« * Z****, prt z*, uostensk! banki * Pragi ki njeni podružnici na Dunaja. Nadalje Je sklenil občni zbor zvišan'e delniške glavnice od 80,000.000 K na 100,000.000 K z Izdajo 50.000 novih delnic pa 400 K nomlnale ln pooblastil Istočas:;.-opravni svet, da provede nadaljno zvišanje delniške glavnice od 100,000.000 K na 37,500.000 Din potom rvišanja nomlnale delnic od 400 K n* 150 Din. Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet sta bila podpredsednika Josip Spttalskv ta Alojzij Vodnik ponovno Izvoljena v upravni svet; na novo so bili Izvoljeni , Ing. MIlan Lenarčič, vddndustrljalec Iz ' Josip dola pri Ribnici, dr. Ivan Tavčar ! ml., odvetnik v Ljubljani ta Alojzll Ty-kač, generalni ravnatelj banke. V nadzorstvo so bili zopet Izvoljeni dosedanji čla-ta dr. Peter Defranceschl Avgust Jenko, Ev gen Legat Fran Pretnar ta Anton Skof. Po občnem zboru se je vršil ogled nove bančne palače, katerega se Je udeležilo 1 tudi znatno Jtevik) povabljenih gostov. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (7. t m.): baška pšenica 1 vagon 445, Ječmen I ponudba 305, oves 3 vagoni 285, banat-| skl oves ponudba 285, koruza baška 5 vagonov 247.50, 10 — 12 odst defektna 1 vagon 225, ab Beograd 1 vagon 262.50 fižol beli en vagon 493.50, moka pšenlč-na baška «0» ponudba 670, otrobi v vrečah Iz Jute 150. DOBAVE. Dobava signalnih naprav, strelo-vodov, časovnih slikal za menjalni tok ln bidtiktorjov za krotnlSke čuvajnice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotld se vrši 19. t. m. ofer talna licitacija glede dobave 20 signalni! naprav, 12 strelovodov, 12 časovnih stikal za menjalni tok ln 12 lnduktorjev za kretniške čuvajnice. Oddaja barvanja železne konstrukcije mosta preko Tise pri Sentl. Pr ravnateljstvu državnih železnic v Subotld se vrši 20. t. m. ofertalna Hcltadia glede oddaje barvanja železne konstrukcije mosta preko Tise pri Sentl, (površina okoli 14.790 m«), (Predmetna oglasa sta v trgovski in obrtniški zbornici na vpogled.) — Carinjenje vzorcev blaga, ki jih prinašajo Inozemski potniki s seboj. Za blagovn« vzoroe, Id jih noeijo inozemski potniki s seboj, ni potrebno posebno izpričevalo o izvoru, da se zacarinijo n* podlagi minimalne carinske tarife, mar več se na podlagi odloka carinska sveta z dne 26. aprila št. 24.448 carinijo taki vzorci po minimalni tarifi na podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike. ki so po trgovskih pogodbah pre<1 pisane. Dopuščena neoraba šlfrlranih trgovinskih brzojavov. Ministrstvo za pošto to brzojav je dopustilo trgovcem, denarnim zavodom, industrialcem ln trgovinskim posrednikom, da se za svoje posle smejo posluževati v brzojavnem prome tu lifer. Treba je plačati le letno pristojbino 500 Din ln ključ za Šifre se mora vnaprej dostaviti ministrstvu ta po Sto in bnojav. — Svoboden nvoi sladkorja v Italijo. V Italiji se je te dni ukinila uvozna carina za sladkor to se sedaj sme slrd-kor prosto uvažati. -» Češkoslovaška statistika Insolvenc v marcu. Po poročilu češkoslovaškega statističnega državnega urada je bilo v Češkoslovaški meseca marca 82 kon-kurzov; od teh odpade 41 na Češko, 27 na Moravsko ta Sledjo, 14 ca Slovaško, dočim v Podkarp*tskl Rusiji ni bilo v tem mesecu nobenega konkurza. Pri 6S ugotovljenih primerih »o znašala aktiva 12-86 milijona Kč, a pasiva 82-26 milijona Kč. Poravnalnih postopanj se je uvedlo v mesecu marcu 827; od teg3 pride 169 primor na Češko, 97 na Moravsko to Sleiijo, 56 na Slovaško to 5 na Podkarp&teko Rusijo. Pro, contra itd. XXV. umetnostna razstava pri Jakopiču je zbudila več zanimanja in debat, kakor katerakoli poprejšnjih XXIV. Ne toliko v tiskani javnosti, pač pa pri ljudeh. Med občinstvom t« vsaj ni nikdar toliko razpravljalo o dobrih to slabih 6traneh razstavljenih del, kakor to pot. Formirata se še dve stranki to tudi prve sovražnosti so se že pričele... Ali bo morda odtod Izšla nova kulturna debata, stvarnejša in rodovitna? Marsikatero staro vprašanje je iznova načeto. Iz njih obilice vzamem samo nekatera: Kaj je portret? Mesto odgovora: Moja prijateljica je oni dan pred tivolskim bajerjem videla, kako suva neki gospod s palico v vodo med zbrane ribice, kakor da hoče katero zadeti. No-zavedno jej je ušel vzklik: »Uboge ribice!« V užaljeni nežnosti tisti hip ni pomislila na nič druzega. Drugi dan jo ustavita dve sicer neznani nemški dami, češ, »kako srčkan je bil ta prizor in vzklik!* — Kako boš to upodobil? Z mo-mentno fotografijo £li naglo skico ne, ker ne bo na njej bistvo vzklika. Tega »upodobiš* le, če znaš Izraziti karakte-ristikon prizora s sredstvom, ki ga fotografija nima. Ce hočeš to izraziti s portretom ali v portretu, mu boš v naprej določil smer. Karakteristika se bo morala skladati z bistvom in značajem modela. Ali sme umetnik-slikar porabiti taksno karakterizacijo, ali jo celo mora? Ali pa mora biti portret le «sličen», »točen*. — m kje, v čem obstali ta točnost na sploh in v vsakem individualnem slučaju posebej? Kaj zahtevaš od umetnika in od sebe, kadar ga naprosiš, da te portretira? Daj, pojasni najpreje to sebi, potem pojdi na razstavo to če hočeš soditi, oglej si poleg portreta tudi model in umetnika samega. Vse tri. Ce tega nisi storil, boš samo gledal to mrdal in govoril morda lepe besede, vodcl pa ne boš nič in še manj ko nič. »Umetnost je bolj živa ko življenje* (Shakespeare, Ti-mon, I). Kaj porečejo umetnostni zgodovinarji in slikarji sami? To je brez pomena! Brez pomena je eploh vse, kar kdo reče, pa bodi sam Muther ali Izidor Cankar ali Zorman ali Vurnik ali Kregar ali kdorkoli izmed nas drugih, laikov ali amaterjem in diletantov. Kajti vsakdo govori le zase ln s svojimi očali. In vendar ena kritika »velja*, druga no. Pa so orientiraj! Ali boš vprašal slikarja samega? Mož je previden! »Jaz sem samo pravičen. Ne vem, kakšen Izraz slikam, ali se ga na zavedam. Uspeh je potem tudi zame novo razodetje. Jaz si umivam roke!* To je lahko priučeno, lahko globoko resnično. Kako boš sodil? To vem, da ničesar ne vem, mnogi pa baš ne vedo in vedeti nečejo. V zasedi preže izmi. Ali se pripravljajo na novo kulturno borbo, ki je tako potrebna? Slovenski lirik mi je v razgovoru baš dr.nea povedal, da graja na Bucikn njegovo poganstvo. Zadel je v črno. Saj bo baš takšno paganstvo prineslo novo orientacijo in nas vodilo iz sedanjega kaoea. Dol s paciflzmom, fu-. turizmom, boljševizmom, ekspresionizmom ln avtonomlzmom! Dostojevskij je bil s strahom prerok nove dobe, v ka-' ter živimo, ln že tudi njen Jeremija. Kdo bo prerok prihodnje dobe, ne vemo, čutimo pa, da prihaja. Nacionalizem ima več ko eno stran in globoke korenine. Tu sem spada imperializem, šport in marsikaj druzega, tu eem spadajo klasi-cisti ln neoklasicisti in pagani, ki hočejo nazaj k Akropoli Oton 2upančič je govoril o neoklasicizmu in Finžgar nam je to moral povedati. V Franciji imajo smer »Clartč*. Hrvati že govore o »Vedrini*. Pri nas še ne, ali prihaja... Bucik nam riše in barva vedro, njegov portret je včasih protest proti modelu, često pa karakterizira, vkljub sladkobi in vkljub nekaterim izjemam. Pojdi in Se enkrat poglej portret Reje to Grad-nlkove matere, potem staroga Rojo t izgubljenim pogledom devotdesetletnega starca proti Nirvanl ln že mane damske portrete. In poglej oba nova portreta, grafit, g. Kumarja in njegovo soprogo roj. Karagjovo. V teh dveh nI sence več o oni sladkobi. ki se kaže ponekod drugod to ki je tam najbolj na kvar zato, ker daje v roko orožje... ekspreeioni-stom. V teh portretih pa je izraz! Nekateri se oglašajo to zahtevajo, nai Budk pokaže nekaj več, kakšno veliko delo, kompozicijo, ki bi Itd. Njih vpra-j šam: Kateri slovenski umetnik sedanje ! generacije pa je pokazal In dal takšno • »veliko delo»? Sanjal je o njem tr.arsi-1 kdo. toda ostal nam ie ie dolžan. Ali bo Budk dal, tega ne vem, Prepričan sem, da bi mogel, če bodo njemu milejše druge okolnostl ki 60 marsikoga druzega ubile. Da mora marsikaj opustiti, je seveda brezdvomno, toda iz množine uglajenih portretov nikdo ne sme sklepati da to vsi — »obrtniški*. Portreta gg. Kumar sta polog že navedenih močna dokaza. Razen tega pa govore zanj tudi še drugi portreti, ki jih na razBtavi še nI med vsem najmočnejši gdč. Thalerjeve, ki je samosvoj to krepak brez sladkobe, Izrazit in obenem glasna polemika proti purgarskemu opravljanju. In drugi portreti, kakor Danilo Nablocka, da ne omenjam raznih zasebnikov, — tudi to spada med dokaze. Ne pozabimo šc- nečesa: Samo po sebi umevno in gotovo vsakomur jasno je ali bi moralo biti, da razstavljeni akti niso žanri, marveč stadije brez vsake pretenzije. Študije o liniji. Odtod tista črna črta, ki je marsikomu »črta izpod-tlke*. Le »zvodnica* (l«v<> od vhoda) je že bolj žanr. Nekatere druge stvari so študije v tehniki, nekaj pa je kurioz-nosti. ki jih jo umetnik vjel. Ena zlasti je preciozii. To je rdeči (Roethel) portret male Pavle. Akademska študija, da. ki pa diha čudovito umerjenost in milino, klasično lep obraz, Čeprav Je tudi on — resničen portret! Posebna finesa je vrat. - slišal sem pa umetnika, ki je grajal baš ta vrat: »Pretenak je! Anatomično napačen!* Ta apodiktična sodba je bla-maža, kajti baš debelejši vrat bi negiral šestneistletno mladost modela. Po mo- jem je bai ta »akademska študija* dragocenost razstave, po ranga kmalu za Gradnikovo mamo. V množici debat pro ta eoetra sem ujel še: »Kako to, da dajemo prednost Primorcu pred domačinom!* Torej, Sta-jerd, Primord, Korošci marš nazaj domov! Dolenjci marš v Novo me stol Kam-j nik Kamničanoml Živela samoodločba! Mlada naša doba se bliža času, ko bomo zopet občutili da treba poprej imen' doma nekaj lepih slik, ne 6amo krajin in tudi ne samo portretov to da P"^0 avtomoSil šele daleč pozneje na vrsto, j Slika ksiaJu za čistim ovratnikom in nogavicami 0 Dolinarju še prihodnjič. ^ ^ Jugoslovensko-grškl kulturni Stiki. Pred kratkim sta odpotovala v Atene "g. M. Gjurič in Gustav Krklec. Sporazumela sta se tam t našim poslanikom 2ivojinom Balugdžičem ln poslaniškim svetnikom Jovanom Dučičem glede kulturnih odnošajev med našim to grškim ; narodom. Dogovarjala sta se tudi z grškimi upodabljajočimi umetniki s katerim'' sta se sporazumela glede prireditve umet-. nostne razstave naših umetnikov v Atenah. Razstava se bo vršila tekom treh mesecev. Pozneje razstavijo tudi grški slikarji in kiparji gvoje izdelke v Beogradu. Grško časopisje je navdušeno po-; zdravilo akcijo za kulturno zbližanje med obema narodoma. Iz življenja In sveta Poljubljam roko SpTOŽIU smo med našimi cenjenimi čl-tateljicami razmišljanje, ali na] moški še poljubljalo ženskam roke ali ne več. Navedli smo mnenja pariške javne ankete lr. prosili Slovenke, naj nam povedo svoje mnenja. Odgovorilo nam je doslej 5 dam: 2 gospodični in 2 gospe Iz Ljubljane ter 1 gospa iz Maribora. Odgovori se glase doslovno takole: Gdč. M. S. nam piše: «2enske moramo na vsak način delati ba to, da ie poljubljanje ženskih rok po moških ne opusti, češ, da ni več moderno. Upoštevati je namreč to, da si marsl-kak moški ne upa takoj poljubiti žensko kam drugam. Sele ko mu dovolim, da ml poljubi roko, si upa morda naprej, stop-njema, da dospe do ustnic, kar rodi včasih tako krasne trenutke. Tudi od navadnega poljuba na roko imam užitek, seveda zelo kratek ln ozek.» Gdč. A. V. nam Je pisala «po šmaral-cah» sledeče: »SIcer ml ni za poljub le na roko, vendar vidim rada, da tmam fanta, ki se ne ženira ob belem dnevu in javno pokazati simpatije ta vdanost meni, ki sem slabše sltuirana od njega. Zato mislim, da poljubljanje rok ni tako grda navada, da bi ji bilo treba napovedati boi.» Gospa A. R. nam je pisala: »Slovenci nismo običaja pljubljati ženskam roko niti uvedli, niti ga ne odpravimo. Moje mnenje Je: ako naganja moškega resnično globoka simpatija ta želja, da bi poljubil ženski roko, potem naj to stori. 2«iska naj sprejme v tem primeru poljub na svojo roko za Izraz posebne naklonjenosti ali spoštovanja. Večina moških pa poljublja roke prav tako brez misli, kakor pozdravlja brez misli »klanjam se», »sluga sem...« Morda pri tem jcčio kolne natlhem: »Vrag te vzemi! Skoda klobuka!* Tako poljubljanj« rok pametne ženske odklanjajo.* Gospa M. K. pa nam Je sporočila: »Kot odgovor na člančič »Poljubljam roko» sporočam dogodblcl, ki sem ju sama doživela: 1. Bile smo pri vladarju v avdijenci. Ko smo odhajale, je adjutant (ali službujoči častnik) starejšim damam poljubil roko; mlajšim !n najmlajšim go-spem, ki jih je menda smatral za gospodične, pa Je segel v ponujeno roko ln se je samo globoko naklonil. Meni nI poljubi! roke! In — kaj bi tajila — zelo me Je to veselilo. — II. Sešla se je trojica: dve dami ta gospod, ki se šteje za brezhibnega kavalirja. Dami v dragi toaleti ln z umetno sfrlztrano, dasl precej prazno glavico, je kavalir poljubil roko. Njeni preprosteje oblečeni prijateljici, katere ime je znano tudi preko mej ožje domo- vine, pa je saino »egei v roko. Jaz, ki sem to opazovala, sem si mislila: Kaj naši moški poljubljajo roke, če so takole nevedni ln ne znajo razločevati plevela od klenega žita!?. Iz Maribora pa nam Je pisala gospa vB-jega častnika: V Vašem e. listu odpirate diskusijo o »poljubljam roko» ter želite, naj bi Vam tudi Slovenke napisale svoje mnenje. Evo Vam: »Ženskam seda) poljubljati roko ne smatram Jaz kot spomin na stare naše navade, temveč kot pretirano kopijo ln razvado, vse skupaj pa le kot zunanjo formalnost, ki je, strogo vzeta, za velik del našega ženstva razžaljW va. Moški ne poljublja rok ženam iz spoštovanja, hvaležnosti aH kakega drugega vzroka pietete, temveč ker je taka razvada ta ker mislilo, da se s tem dotičnl dami bolj prikupijo, ali da jej večjo čast skažejo. — Uvldevam popolnoma, da otrok materi, mož svoji ženi, ženin svoji nevesti pollubi roko! Vem, kaj to pomeni! Nikakor pa ne uvidevam, da se poljub roke smatra kot del pozdrava, aH pa kot višja stopnja olIkanostL — Omenim naj pri tej priliki še drugo razvado. Izraz »milostiva«, ki se Je v zadnjem času pri nas Slovencih udomačil. Ta Izraz Je prevzet iz nemškega »gnSdige Frau». Mogoče Je nemško originalen, nikakor pa ni slovansko, najmanj pa še slovensko originalen. NajvečU slovanski narod, ruski, tega izraza ne pozna; tudi poljskemu narodu Je tu). Imajo, oziroma uporabljajo ga le Cehi in Jugoslovani. Veliki ta gotovo kulturni ter fini romanski narodi se tega Izraza tudi ne poslužujejo. Zakaj moramo ravno ml Neme« kopirati? Ni znak večje ali finejše olike pri Slovencu, če reče kaki dami »milostiva«, temveč znak podcenjevanja origlnalltete tvojega lastnega naroda. Zato Slovenec: ne poljubljaj damam rok ta pusti Izraz »milostiva* I Z nagovorom »gospa* poveš več!* ohladil tn da Jo popohuma zanemarja. Začela je Iskati vzroka ta kajpada takoj zaslutila, da mora imet! kaka tuja ženska svoje prste vmes. Končno Je dognala, da Je njenega moža omrežila »Icer ne več mlada, a zato še prav mikavna ženska večjega temperamenta In večje ljubeznivosti, kakor }u taia sama. Mož ni tajil ta se Je rad sodnljsko ločil od svoje žene. Tudi obsodbo na plačevanje allmen-tov je sprejel. Plačevat! bo moral za ženo tn štiri otroke. Da bi bila njen mož ta zapeljivka zaradi prešestva še povrhu kaznovana, tega ločena žena ni zahtevala. Pač pa je tožila zapeljivko, da JI mora tudi plačevati odškodnino za moža ta očeta otrok. Ta tožba je na Angleškem prva svoje vrste In Je v pravniških krogih vzbujala veliko senzacijo. Zagovornik obtoženca je zastopal stališče, da tožlteljlca nima pravne podlage za svolo tožbo, a na sodnikovo vprašanje je priznal, da bi mož imel tako pravico za tožbo. Sodnik je zagovornika zavrnil, da imata mož ta žena pred pravom enake dolžnosti ln pravice ter da je mož prav tako Imetje žene, kakor Je žena Imetje moža. V zakonu sta oba enako nesvobodna. Morala mora bKl za oba spola ista. Zato Imata tudi oba enako pravico do odškodnine. Treba je le, da tožiteljica dokaže materijalno legitimacijo. Ker gospa Gray tega dokaza nI prinesla, Je pravdo izgubila, razsodba pa vendar razburja angleške zakonske može ta njihove prijateljice. NI čudna 9 Kalno nasmfisaR]. Pofldja pa )e našla pri Warrenn tudi reč oddalnlh listkov za železnica Tako dospe za pustolovcema Se več zabojev nakradenega blaga. Warren trdi, da ni razbojnik, ker ni nikogar umoril, nego J® oplenjai dosledno le bogataše. Živel je vellkašarsko po prvih hotelih največjih mest ta najuglednejših letovišč. Nastopal je vedno kot ka-vaHr ta občeval le v najboljši družbi. VVarren Je »deloval* dosledno le v fraku ali smoklngu ter seveda v rokavicah. Bil Je torej pravi pravcati Arsene Lupin, tat kavaltr In gentleman. Po vsej Evropi so veseli njegove aretacije, ker marsikdo upa, da se mu vrnejo milijoni. Ako zopet ne uide! X VkJ btn o2t Pa! Sil adrr?ci£ dr. Pftrisrt J« po chreiataem ekspertacd-ttrsnfu dognal svojo shnajo, da mor« človek videti tudi br« oči, t j. da ima človek poleg optičnih nervov ta poleg mn* žice v očeh še druge organe, ki lahko primejo ta prenesejo do možganov vtisks o obliki, boji, številu in razdalji predmetov. Ti organi »o v človeški koži (polti), a so zanemarjeni, otopeli. Treba Jlb Je Je vzbuditi, vzgojiti in poostriti. 2lvd na prstih, na nosu ic licu se dajo razviti taka da človek čita številke, razpozna barve, fotografije, slike, človeka I. dr. Poskusi so se vršili s slepci vpriče znanstvenikov na univerzi, da Je vsakršna prevara izključena. PALMA I KaučuK pof pe ioiKe in potpiate Odškodnina za zakonskega moža Angleško pravo priznava zakonskemu možu odškodnino, ako mu je kdo ženo zapeljal v prešestvo. Žena je last moževa kakor bi jo bil kupil ali jo po nekdanji šegi uplenil ta odvede). Prešestvo je torej poškodba tujega lmetka ln se mora kaznovati kakor tatvina ali hudobno poškodovanje. Pravijo, da Je tovarll ail drug pri poroki še spomin na nekdanjega tovariša, ki je pomagal ljubljeno dekle iz roditeljske hiše odvesti ali Jo za primerno ceno pri roditeljih ali sorodnikih odkupiti. Gospa Gray je po šestindvajsetletnem zakonu opazila, da se ji je mož sumljivo Pustolovčevi milijoni Pariški policiji se je posrečilo, prijeti glavarja mednarodne tolpe pustolovcev, tatov ta vlomilcev. Wl!llara Warrea je iz Kapstadta v Juž. Afriki, nad 50 let star. »Deloval* j« z veliko družbo tatov ta vlomilcev po Angliji, Franciji, Nemčiji, Belgiji ta po britsklh kolonijah že daljšo doba Pred dobrim mesecem so prijeli v Parizu 8 njegovih pomočnikov. To Je policiji pokazalo sled za Warrenom. Policija je dognala, da se je z lastnim avtom št. 9622 odpeljal preko Niče na Špansko. Potem Je zvedela, da se iz Blarritza vrača preko Orleansa v Pariz. In res se je vrni. A avto Je Imel že št 9671. Ustavili so avto vendarle ta VVarrena aretirali. Z njtm je bila neka Luisa Sidky, vsa povešena ta posuta z dragimi kamni in verižicami. V vozu niso spočetka našli ničesar. Ko pa so razparali blazine, so našli bankovce, bisere In drugo blago ogromne vrednosti. Samo denarja so našH za 20.000 angl. funtov (nad 30 milijonov naših kron) v različnih bankovcih, potem biserov, bančnih še-kov, akcij L dr. VVarren in Sidky sta imela specialiste za razne vlome ter sta z njimi delila plen. Samo žensk sta hnela Stritarjeva ulica 7 naznanja, da se je preselila ® * V št. 25 na fo^sprotl mestnega magistrata) ter bo vsled na novo urejene trgovine še nadalje prodajala ^ po znižanih cenah. 761 s p k a Hrvatsko-Slavonska Zemaijska Hipotekama Banka u Zagrebu. BOa za emisijo mm Hrvatsko - Slavonske Zemeljske Hipotekama Banke od godlne 1023. Glavna skupština dioničara Hrvatsko - Slavonske Zemaljske Hipotekarne banke obdržana dne 4. aprila 1923. zaključila je povišenje dioničke glavnice od Din 2S5250.000-~ na Din 40,000.000'- i ovlastila je ravnateljstvo, da ovo povišenje provede. Na osnovu ovog ovlaštenja zaključilo je Ravnateljstvo Hrvatsko-Slavonske Zemaljske Hipotekarne Banke u svojoj sjednici od 4. aprila 1923., da provede ovo povišenje dioničke glavnice izdanjem od komada 275.000 novih dionica po nonri. Din 50"— sa pravom na dividendu od 1. januara 1923. i to uz slijedeče uvjete: 1. Dosadanjim se dioničarima prepuštaju kom. 262.500 dionica u nominalnom iznosu od Din 13,125.000'- tako, da imadu dioničari pravo na dvije stare dionice optirati po jednu novu dionicu uz tečaj od Din 55*— tel quel po di-onici. Pojedine se dionice ne uvažuju. 2. Dioničari imaju svoje pravo opcije glasom točke 1. prijaviti i predložiti stare dionice bez kuponskih araka na pre-biljegovanje u vremenu od y maJa d<> uk,juč|vo ,9> maja ,933. 1 to s na bJagajrsS zavoda u Zagrebu I podružnice u Osijeku, kod Bosanske Banke a. d. u Beogradu odnosno Sarajevu, I kod Ljubljanske Kreditne Banke u LJubljani i njezinlh podružnica, za vrijeme uredovnih satova, sa odnosnim ispunjenim i potpisanim oČitovanjem, koje leži kod podpisnih mjesta na dispoziciju. Ovo se očitovanje imade, ako se predočuje kod blagajne zavoda u Zagrebu, ispuniti u jednom primjerku, a kod ostalih pot-pisnih mjesta u dva primjerka. 3. Istodobno sa prijavom izvršenja prava opcije, imade se uplatiti čitava protuvrijednost novih dionica t. j. Din 65'— po komadu. Dioničar, koji nije u gornjem roku prijavio opciju i izvršio upiatu, gubi pravo opcije. 4. Dionice na temelju kojih je dioničar proveo pravo opcije, prebiljegovati če se sa štampiljom „Pravo na dionice emisije 1923. izvršeno", te če se povratiti dioničaru žajedno sa potvrdom o učinjenoj uplati privesti če se, nakon odbitka troškova 5. Nove dionice izručit če se dioničaru kasnije uz povrat potvrde o uplati za nove dionice. 6. Citava razlika izmedju nominalne vrijednosti i emisionog tečaja novih dionica, emisije, pričuvnoj zakladi banke. 7. Posjednici novih dionica učestvuju na dobitku banke počevši od 1. januara 1923. 8. Provedbu ove emisije zajamčuje naroČiti sindikat, koji takodjer preuzima fiksno preostalih kom. 12.500 dionica u nominalnom iznosu od Din 625000-—. U Zagrebu, dne 3. maja 1923. Ravnateljstvo Hrvatsba - Slavonske Zemaljs&e Hipctebarne Bank Občni zbori gospodarskih podjetij Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Predsednik Upravnega sveta dr. Jakob M o h o r i 6 otvori občni zbor delničarjev dne 8. maja 1928 ob enajstih dopoldne s pozdravom na vse navzoče ter prečita sledeče poročilo Upravnega sveta: Slavni občni zbor! Predno predložimo svoje poslovno poročilo, smo dolžni spomniti se težke izpuhe, ki jo zadela pred kratkim naš zavod: dce 27. marca 1928 je preminul član našega nadzorstvenega sveta g. dr. Ka-rol V e r s t o v š e k. Kot r vsem javnem življenju, je bil tudi v zadružništvu neumorno delaven, nesebičen, požrtvovalen. Z ljubeznijo je pospeševal interese našega zavoda, zlasti ustanovitev in napredek našo podružnico Maribor. Ohranimo mu hvaležen spomin. Pri denarnih zavodih, ki so po svojem naravnem namenu v najožjih zvezah e jcidobitnimi krogi, se zrcali razvoj gospodarskega življenja z vsemi ugodnimi in nerazveseljivimi pojavi. Tudi v preteklem letu so se neprenehoma čutile neurejene povojne razmere, ki so se v marsikaterem oziru še celo poslabšale. K nestalnosti naše valute, povzročeni od inflacije novčanic in od znanih ponesrečenih eksperimentov na-še finančne uprave na polju devizne politike, se je v minulem letu pridružila rlruga kalamiteta, to je trajna napetost denarnega trga. Če je že fluktuiranje mednarodne vrednosti delalo trgovskim in industrijskim krogom velike težave, jih js spravilo naraščajoče pomanjkanje likvidnih sredstev in omejitev kreditov v še hujšo zadrego. Zgodovina prošlo-sti nas uči, da sledi na vsako periodo konjunkture čas stagnacije, katerega pre : irijo le zdrava podjetja, medtem ko iz-dne vse, kar nima dovolj močnih temeljev. Naše gospodarstvo se že nahaja v periodi po konjunkturi ter smo mnenja, da ;?o ta proces marsikaj prispeval k ozdravljenju splošnega gospodarstva in iz rinil iz njega vse, kar ni življenja zmožno in ne bazira na solidni podlagi. Razvoj našega zavoda je bil v pro-šlem letu ▼ vsakem oziru zadovoljiv. Podružnice. Naše podružnice so se že dobro vpeljale, delajo večinoma z lastnimi sredstvi in obetajo za bodočnost še boljše uspehe. Lastna poslopja. Poslopje centrale v Ljubljani, ki obsega poleg modernih po-j-Iovnih prostorov tudi stanovanja skoro za vsa oženjene uradnike, je bilo v ;?seni prošlega leta dovršeno. Od dne 2. decembra preteklega leta naprej posluje centrala že v novih prostorih. Za podružnico v Sibeniku smo zelo n godno kupili hišo v sredini mesta. Palača, ki smo jo začeli v prošleim leta zidati v Mariboru, je že pod streho in bo do jeseni 1923 zgotovljena. Udeležbe pri podjetjih. K našemu kon-ccrnu spadajo sledeča podjetja: 1.) Tovarna klobukov »šešir* d. d. v ikofji LokL 2.) Tovarna izdelkov iz pločevine in Kovin Emil Lajovic in drug, d. dL Ljubljana. 3.) Tovarna zaves »Štora* d. d., Št. Vid nad Ljubljano. 4.) Zavod za impregniranje lesa, d. d. 1 jubljana. 0.) Prva ljubljanska konfekcijska tovarna »Odelo*, družba z o. z. Ljubljana. 6;) Tovarna ogledal in brušenega stebla »Kristal« d. d., Maribor. 7.) Tovarna pohištva in lesna industrija »Atlas*, d. d., Novi Sad. 8.) »Svetla*, d. d. za žarnice, elektrotehniko ln automaterijal, Ljubljana. 9.) TermotehničM zavodi d. d., Zagreb. Razen tega smo udeleženi Se pri sledečih tvrdkah: 1.) Tovania verig, d. d„ Lesoe. 2.) Splošna stavbna družba, Maribor. 3.) Tovarna za dušik. Ruše. 4.) Jugoslavenski Kremenetzkv zavodi za žarulje i elektriku, d. d., ZagTeb. Vsa podjetja so dobro uspevala. Tovarna zaves »Štora* je izplačala za pro-šlo leto 12odst. dividendo, tovarna klobukov »šešir* tudi 12odst. dividendo, Svetla*, d. d., bo izplačala najmanj 10 odst. in tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d., najmanj 12odst. dividendo. Tovarna pohištva »Atlas* d. d. v Novem Sadu je po prezidavi v svrho povečanja začela čele s koncem leta s polnim obratovanjem in obeta najboljše uspehe. Bilance ostalih podjetij niso še zaključene, bodo pa ugodne. Interesno skupnost s Sve-opčo Zaiatlijsko baako v Zagrebu bo-uio v najkrajšem času preuredili V prvi polovici preteklega leta je imel naš zavod 24,000.000 K, v drugi polovici 43,000.000 K popolnoma vplačane delniške glavnice. Vloge so narasle na preko 400 milijonov kron. Rez. zaklad znaša 11,300.834.41 K in se zviša z letošnjo dotacijo na 11 milijonov 568.271.78 K (redna rezerva kron 405.503.74, ažijska 11,162.768.04). Celokupni promet našega zavoda je znašal v pro-šlem letu 19 milijard kron. Cisti dobiček leta 1922 znaša 5,846.747 tron 35 vin. in nam omogoča predlagati izplačilo 12odst. dividende. Dividenda se bo pričela, izplačevati flne 15. maia pri centrali v Liubliani. uri njenih podružnicah in pri afiliaciji v Novem Sadu. Poročilo se odobri Nato so izvoli upravni svet za dobo treh let. Izvoljeni so vsi stari upraivni svetniki. Istotako v nadzorstveni svet. Samo namesto umrlega dr. Karla Verstovška pride ravnar tel j dr. Jerovšek iz Maribora. Slovenska banka V ponedeljek 7. ma]a ob 5. popoldne se je vršil v dvorani banklne palače v Filipovem dvorcu občili zbor Slovenske banke. Vodil ga je predsednik banke generalni ravnatelj g. Avgust Praprotnik, Id je pozdravil delničarje ter zastopnika vlade vi. sv. dr. Rateja ter ugotovil, da je zastopanih 63.755 delnic s 6374 glasovi. Poročilo upravnega sveta le podal posle vodeči predsednik g. Anton Kristan, ki je izvajal: Pasivnost trgovinske ln plačilne bilance naše države v zadnjih letih, ki je povzročila stalno padanje naše valute, 1« v prešlem letu nadaljevala svoj pogubono-sen vpliv na vse naše narodno gospodarstvo ter končno oborila našo valuto na tako nižino, kakršne celo pesimisti niso pričakovali. Poskus pomočnika finančnega ministra g. Dušana Plavšida, da umetno podpre in dvigne valuto, se radi tega ni mogel posrečiti. Reakcija na padec našega dinarja se je pojavila v strašnem naraščanju cen. Nastala je velika potreba po denarju sploh in seveda še večja potreba po gotovini. Naši denarni zavodi so radi tega le z največjo težavo zadoščali neprestano naraščajočim zahtevam trgovine in industrije. Narodna banka je vrh tega uvedla še deflacijsko politiko, ki ji sicer nI odreči dobrega namena, ki pa vendar še bolj otežkoča denarno poslovanje naših pridobitnih krogov. Nastal je zelo mučen položaj, ki ca zelo težko občutijo vsi zlasti industrija in trgovina. Tudi denarni zavodi so bili močno tan-girani po gospodarskih krizah, Id Jih le povzročal deloma naravni, deloma umetno povzročen: gospodarski položaj v splošnem, zlasti pa na denarnem trgu. Slovenska banka je v prošlem letu srečno prebrodila vse ogromne ovire jp težave, v koje so tudi njo privedle gospodarske krize. Kriz pa nI porabila za otež-kočenje kondicij svojim komitentom, nasprotno, celo omiljevala je ostrine, kolikor Je bilo mogoče. Vse to se zrcali v številkah predloženega letnega računskega zaključka. Dobiček je zato tudi manjši nego lansko leto. Poslovanje y centrali Je bilo ugodno; radi tega Je upravni svet, hoteč razbremeniti centralo, ustanovil podružnice, In sicer: v Novem Sadu, kjer Je pokazala podružnica takoj znaten razmah; v Dolnji Lendavi (Prekmtirje), kler Je tamoš-nji naš zavod našel trdno oporišče; podružnica je stopila v ozko zvezo s ta-mošnjo Prekmursko gospodarsko zadrugo, ki ji je bila naloga, osamosvojiti naše tamošnje ljudi od raznih tujih vplivov; v Ljutomeru, v središču bogatega Murskega polja, kjer je financirala tamošnjo industrijo zlasti firmo LumiT in drug v Kri-ževcih pri Ljutomeru; v Mariboru je banka prevzela podružnico Zadružne banke iz Splita. Za prvo leto, ko so vse te ustanove zahtevale obilo stroškov in znatno dotlra-nje s strani centrale, je uspeh povsem zadovoljiv. Uspeh kažejo naslednje številke: Blagajniški promet se je dvignil od K 640,403.000 — v i 1921. na K 1.414,429. 000- v 1. 1922; Splošni promet vseh oddelkov od K 4.912,000.000— v 1. 1921. na K 9.608,000. 000— v 1. 1922. Vloge so se povišale od K 47,785.000— v L 1921; na K 79,856.000 v L 1922. ter imajo sploh tendenco stalnega naraščanja. Kredttorfl so znašali 31./12. 1921 K 27,000.000.—, dne 13./12. 1922 pa 87,854. 000.—. Debitorjl so znašali koncem 1921 K 103,837.000.—, koncem 1922 pa K 160, 197.000.—. Menice koncem 1921 7,408.000.—, koncem 1922 pa K 23,292.000.—. Velikega pomena za razvoj našega zavoda Je bila preselitev Iz dotedaniih dosti neprimernih prostorov v lastno palačo »Filipov dvorec*, ki Je res v centru trgovskega življenja Ljubljane. V lastnem domu si Je banka uredila moderno urejene prostore. Leto 1922 Je za Slovensko banko pomembno zlasti v tem, ker Je oni del delniške glavnice, ki Je bil doslej v rokah Anglobanke na Dunaju in Praške kreditne banke, prišel povsem v naše domače roke. Ob tej narodnogospodarsko zelo zaslužni akciji se je Izvršila še daljna finančna transakcija z našimi delnicami, tako da Je večina delniškega kapitala prešlo v mogočni koncem Slovenske banke. Zavod Je pretrpel v letu 1922 težko Izgubo vsled smrti svojega ustanovitelja in predsednika g. Rado Legvarta, ki Je bil navzlic dolgoletni bolezni do zadnjega neumorno ln požrtvovalno delaven. Ohra nimo ga v trajnem hvaležnem spominu. Predlagamo Vam sledečo razdelitev čistega dobička per K 2,620.800-40: a) dotacija za rezervni fond po § 5. pravil K 200.000.— b) 5 odst. »flvidenda K 1,500.000.—. c) 3 odst. superdlvklenda K 900.000.—, d) prenos na novi račun ostanek K20.S00-40. ▼ Imenu na&arstvenega odbora Je predlagal g. dr. Dinko Pac, afcsolutorl! upravnemu svetu te ravnateljstvu. Občni zbor J« soglasno odobril poročilo upravnega sveta te: istotako usvojil absolutorij. Po predlogu upravnega sveta je bila nato odobrena razdelitev čistega dobička ter se bo izplačala za 1. 1922 5 odst. dividenda in 3 odst. superdlvidenda, skupno torej 8 odst Sledile so volitve. Ker je stari upravni svet dal svoje mandate občnemu zbo-ru na razpolago, je bil izvoljen nov up- . ., r , , ravni svet, in siccr gg. Anton Kristan, ...... „ .. >.„, . . , .. kle, lo do lb let staro, ali bivši minister; Fran Vokač, inausrija- T(i0'T0 frednje 6tar06ti 'br(?z Iec; župan Ciril Pire iz Kranja; velepo- otrok k dobri trgovski obitelji sestnik Lovro Petovar, Ivanjkovci; in- " " - - --- - - dustrijalec Viktor Glaser, Ruše; industrijalec Dragotin Hribar: veleposestnik in trgovec Anton Kajiež, Kočevje; veleposestnik Gabrijel Jclovšek, Vrhnika; ravnatelj Trboveljske družbe Rihard Skubic; velefadustriialcc dr. Fr. Scherbaum, Maribor. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. dr. Dinko Puc, odvet.; dr. Hinko Dolenc, zobozdravnik, Fran Terdina, ravnatelj v p., Fran Stupica, velctržec, ln Simon Kmetec, posestnik. Po občnem zboru je imel upravni svet sejo, na kateri se je konstituiral ter Izvolil za predsednika banke g. Antona Kristana, za podpredsednika pa g. Fr. Vokača. ■itn*)* I tfrlM&B rftvkoai n hueri!« vrad <*• 20 b«»»a'l Dui S'—, rtmkt nidtSaJ« bM*d* SO ptr — Ptai« M ndM Mpr«J lWn tod v uamUh'. Nt vpr«Wr.;« od gor tria sprifl Is, »v* vprsisr)« prflofiofis i':rii rs odgovor tor Ksrlpvisoljsfcs pKsto.frs (t Dt*t. brez otrok v Srbiji. Predstaviti se je od 12. do 2. in od 6. do 8. pri vratarju hotela Slon. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele 5. t. m. svoj IV. redni občni zbor, ki mu je predsedoval družbin predsednik g. dr. Karel Triller. Na občnem zboru se je sprejel od upravneda sveta predložen računski zaključek ter bilanca za leto 1922 in se je sklenilo izplačati na delnice I. in II. emisije, ki so deležne dobička za minulo poslovno leto, lOodstot-no dlrajgndo, t. j. Din 10.— za vsako delnico, ki se bo Izplačala počenšl od 7. t m. pri Ljubljanski kreditni banki v LJubljani Poleg g. Vladimirja Arka, velelndustrl-Jalca y Zagrebu, in g. Hugo Weinber-gerja, bančnega ravnatelja v Zagrebu, katerima Je poslovna doba potekla, sta bila na novo Izvoljena v upravni svet g. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik In g. dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani, slednji na mesto svojega očeta, blagopokojnega gospoda dr. Ivana Tavčarja, čigar nevenljivlh zaslug za družbo se je predsednik spominjal ob otvoritvi občnega zbora s toplimi besedami. Glede večjih potreb družbinih obratov na obratnem kapitalu je občni zbor nadalje pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice do 25 milijonov dinarjev ter da določi, pooblaščen od občnega zbora, čas ln vse pogoje emisije ter izposluje za provedbo potrebno privoljenje pristojne oblasti. Po občnem zboru se je vršila seja upravnega sveta, na kateri je bil podeljen obratnemu vodji g. Antonu Lapaj-netu naslov ravnatelja družbinih obratov Goričane in Medvode. Brivski pomočnik, 22 do 24 let star, dobra moč, zmožen lasnih del, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Brivec* na upravo »Jutra*. isss Eva osebna automoblla, znenike »Horeh*, šestsedežni, in znamke »Opel«, štlri-sedežni, sta radi pomanjkanja prostora takoj naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Jutra«. 1704 Dva mlada gospoda želita dopisovati z dvema gospodičnama v starosti od IS do 20 let. Resne ponudbe s sliko nai se pošljejo na upravo »Jutra* pod »Tonček in Franci*. 1662 3000 komadov 1707 kostanjevih drogov, cd 8*/, do 14 m dolžine, se proda. Dobava Sest tednov. Cena nizka. Ponudbe na poštni predal 108, Ljubljana. Dve Inteligentni, družabni In trgovsko naohra-ženi gospodični želita resnega znanja z enakimi ter boljšimi gospodi. Prosi se, poslati dopise, po možnosti s sliko, ns upravo »Jutra* pod »Milena in Maiola*. 1661 Kurjač, trezen in zanesljiv, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pod »Kurjač« na upr. »Jutra*. 1691 1696 Pekovskega pomočnika, sprejmem takoj. Pismeno ponudbe na J. Sašek. pekarija, Metlika (Dolenjsko). Krojaškega pomočnika spretnega za veliko delo sprejme takoj Maks Krištofič, krojaški mojster, Strajne pri Kamniku. 1701 Lep trgovski lokat v prometni ulici se odda. Naslov pove uprava »Jntra«. less Trgovina s mešanim blagom 1697 pri farni cerkvi z vsem inventarjem se odda v najem. Naslov pove uprava »Jutra*. Išče se lokal, 1699 za trgovino ali gostilno na prometnem kraju. NaslovpoTe uprava »Jutra*. Zealtna ponudba. Priden mladenič želi nanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo v starosti 30 do 36 let. Nsslov pove upr. »Jutra >. 17S1 10.000 51 posojila iščem proti 25% obrestmi. Odplačilo po dogovoru. Cenjene ponudbo pod »Odplačilo* na upravo »Jutra*. 1681 Klobasarlja 1678 Blagajnlčarka, spretno dekle, ki stanuje pri starših, se sprejme takoj na dobro mesto. Računanje pogoj. Vpraša se v restavraciji »Slon* v kuhinji. 1700 Za Franoljo 1706 se išče zakonska dvojica za domača in vrtnarska dela na malo posestvo, v neposredni bližini večjega mesti. Nudi te stanovanje, užitek vrta in mesečno 8000 K. Ponudbe pod »Francija* na npravo »Jutra*. 3 jsmrn Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, LJubljana. Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Kupimo 1673 ca 100 m tračnic za poljsko železnico in 2 vagončka. Ponudbe na upravo »J-.itra* pod »Stare tračnice*. Kobilo 1679 za najtežjo vožnjo proda mesar Julius, Sv. Petra cesta 79. Odvetnik v Beogradu dr. ]qžq Ravnil! se je ppeselil s svojo pisarno v Skopljansko ulico štev. 3. 769 Ppodam vilo na Bledu obstoječo is 6 sob, s kompletno opravo, vrtom ter čolnom in veslom s servitutno pravico ns vodo. Hitra knpčijal Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 762 Prodam v Šiški skoraj popolnoma dograjeno tovarniško poslopje z obširno delavnico, skladiščem in 13 velikimi pobami s pritiklinami. električna luč in moč zasigurana. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 761 6»/T ga damske kostume v največji izbiri pri A.AE.Sk8berni LJubljani, letini trj 10. Peter Koba! Kranj, Glavni trg tvor niča vsoh vrst blazin iz žime in morske trave, modrooe ns peresih. Specijelna tvreka sa izdelovanje klnbgarnitur. Najnižje eenel Najsolidnejšl Izdelki! Zahtevajte oferte in cenika I 82 Ali ste že poslali na-Q ročnino za Jutro"! Otroški voz'čkl, ««» več vrst, dvoko.esa raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa »Evans*. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emailiranje iu poniklanje. »Tribuna* F. B. ll, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta s vsemi Btroji opremljena ae-• lavnica, klavnica, hlev za ži-| vino in svinje, lepo stanovanje, Za letovišče ! obsejan vrt in njive, travnik, išče d njuna z enim otrokom : 6e pod ogodnimi pogoji ts- eno ali dve sobi, eventueluo : odda. Potrebni kapital s kuhinjo, bliru železniške postaje med Medvodami in Lescami, za julij in avgust. Ponudbe s pogoji pod »In-ženjer 1667* na upravništvo »Jutra*. 1687 ISobllrano sobo išče inžen.:er i soprogo in plača do 1500 K, Ponudbe na upravništvo »Jutra* pod »lnženjer*. 1565 Soba se odda 1693 dvema gospodoma in ena manjša enemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*. Lepa vila ,Xtpa dvonadstropna, v Zelečah BI na Bledu, deloma opremljena, z velikim sadnim vrtom in parkom, sa ugodno prodi. Vprašanja pod «L:pa> na npravo »Jutra*. 100.000 kron. Pojasnila daje eksp. družba Agramaria, Maribor, Aleksandrova c. M. Telefon 174. Kompanjon 1674 se išče u k že obstoječi elektro-induBtrijski tvrdki s zasigurano bedočnostjo. Strokovna znanost ni potrebna; sprejme se tudi tihi druiab-nik s kapitalom do 25a000 dinariev. Interesenti naj blagovolijo poslati pismene ponudbe pod »Elektro* uoravo »Jutra*. Išče se potnik, ki bi prevzel poleg drugega v prodajo letne pletenin«. Ponudbe na upravništvo Jutra pod »Pletenine*. 1678 1613 Kmetijsko posestvo, v dobrem stanju se proda. Lepa hosta, mera I4l/, ha. ležeča v Turju. Poizve se pri Franju Marinku v Laškem. Zastopstvo večjega podjetja za Avstrija, oziroma tudi za Švico, išče 1680 ; sposoben irgovec. Do- I pise pod »1. W., prizadeven na upravo »Jutra*. Haprodaj Je par lepih, 3»/, leta starih, 15'3 pesti visokih, napol težkih konj. Vprašati pri upravi »Jutra*. 1627 Proda sa psloa (čistokrvna nemška doga), stara tri leta; dalje čistokrvna Foiterrier psica, stara 7 mesecev; dobro ohranjen pisalni stroj z vidno pisavo, sistem Kanzler; otroški vo-siček in mali stroj za vezenje. Naslov pove uprava »Jutra*. 1610 Kuhinjska oprava, nova, belo pleskana in prvovrstno izdelana, se proda. Oprava je za večjo kuhinjo uporabljiva. Poizve se: Celovška cesta 89, nasproti Kerši-čeve gostilne. Ogleda se jo lahko od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. 1609 Dvoje moških koles se radi preselitve proda. Močno trpežno kolo »Watfenrad», sivo lakirano, cena 6500 K. Lahko kolo »Durkopp*, dobro ohranjeno, cena 5400 Iv. Naslov pove upravništvo »Jutra*. 169S Krasna kmetijska posastva, 1630 16 oralov, 700 sadnih dreves, oral vinograda, lepa biša s 1 sobami in pohištvom ter velikim inventarjem naprodaj za 300.000 Din. Potem vele-posestva, graščine, mala, srednja kmetijska in gosposka posestva, gostilne, trgovine, mlini, žage, velika gozdna posestva, hiše, vilo itd. Naslov v upravi »Jutra*. Kova hiša 162. v Kamniku, vrt, njiva, 20 do 30 m', elektrika, voda, železnica mejaša, proda Stare, Kamnik, Graben 51. Cena 100.000 Din. 1894* Cilke sa legitimacije izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, foto/raf, Ljubljana, Valvasorjev trg 7, nasproti Križ&nske cerkve, ne: Najboljša za zebe je Antiseptična ustna voda lekarne G. Bakarčič v Ljubljani , Karlovška cesta št, 2. uss Teorijo, harmonijo, 1694 kontrapenkt (oziroma tudi klavir) za hrano poučuje, prevzame tudi mesti kapelnika godal, orkestra ah pevtkega zbora. Nasloviti pod »Teorija* na npravo »Jutra*. Posestvo, 1690 ki meri okrog šest oralov, se proda. Hišno poslopje je dano. Hlev je obokan. Primerno za gospodarja, ki ima veselje do vožnje. Prisluži ri iahko vsak dan dosti. Cena 620.000 kron. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Dve stavbeni paroell v bližini opernega gledališča se prodaEta. Naslov pri upr-»Jutra*. 1703 Brusne kamne za kose, prave italijanske, napreseg-ljive v dobroti, modro ga-lloo, r&fijsko Hoje. morsko travo za modroce v vsati množini priporoča SEVER 4 KOMI'., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 17C5 j Klada gospodična, inteligentna, želi radi pomanjkanja znanja korespondence i enakim gospodom. Prednost imajo zadnje letni akademiki. Tajnost zagotovljena. Le resne neanonimne ponudbe s sliko, ki se vrne ali zamenja, na upravništvo »Jutra* pod »Ljubezen*. 1670 Evropa-Album tvrdke Schaulufl Stolpe, Leipzig, izdajs 1922, in lepo zbirko znamk, cele serije, 3000 znamk, mešane, prodam. Ludvik Ladovsj, Zagorje. 1680 Dama, 1688 srednjih let, prijetne zunanjosti, svetskega naziranji, v ugodnih eksistenčnih razmerah, išče v svrbo izprehedov, izletov, oziroma počitniških potovanj, družb.) istotakegs, ounosno starejšega inteligentnega gospoda. Na željo hi se k tem ekskurzijam iabko pritegnila tudi tretja os:b»-Tajnost obojestranska, čsstna zadeva. Zaprti dopisi se prosijo na npravo »Jetra* pod »Svetska dsm»». Ljublisaa 1. maj 1323. Pratab&lca 1707 »II družabnik, samski, ki bi prevzel, podružnico na zelo dobrem kraji brez konkurence, te išče. Potreben je večji kapitaL Ponudbe na npravo »Jntra« pod »Letovišče*. Naročajte dae^Mls „Jutro"! OBLEKE ZA BIRMANCE v vseh velikostih in barvah Pri pismenem sarečllu zadostuj« savedba staresti. Največja Izbira pri trni k) DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija LJUBLJANA, Dvorni trs 3. 719