FoHlarina plačana.
Štev. 31.
W Liurnmm, v petek cžrse 4« avgusta W22.
Posamezna štev. Oin 0*50.
Leto V.
	g*
H"	
	|
■	
L	■jj
Oglasi:
:ia 1 eiib X 80 inseratnega stolpiča mali Din 0 20, uradni D 0*30 poslaiio, posmrtnice i. reklame D0'5Q-Večkrafne objava popsst.
Upravništvo ,,BoEaovine" v Ljubljani, Preše nosa nI. 54. Uredništvo ..Domovine". SSTsIošideva c. 16, T®1. 72.
P. n. Liceauiet aiiju.*.^ °olianska cesta 2. JI. drž. gin;
Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3*—, polletno Din C'—, oeloletno Din 12.—.
Letošnje poletje preživljamo v znamenju proslave prvega jugoslov. vsesokolskega zleta, ki se vrši v Ljubljani.
Zelo pomembna je ta proslava, ker sokolstvo je bilo prvo, ki se je takoj po osvoboditvi našega troime-nega naroda tudi popolnoma uje-dinilo.
Čisto naravno. Saj sokolstvo je bilo vedno nositelj misli narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, ono je stalo po svojih odličnih posameznikih vedno v prvih vrstah boriteljev za svobodo, in ko nam je narodna svoboda zasijala, je bilo samo ob sebi umljivo, da bo stalo sokolstvo zopet v prvih vrstah v de-iu za ureditev te naše osvobojene ali še ne urejene države.
V čvrste vrste se je takoj po ujedi-njenju strnilo jugoslovansko sokolstvo pod vodstvom nepozabnega dr. Ivana Oražna, prvega predstavnika jugoslovanskega sokolskega sa-veza. Treba je bilo orati ledino, mnogi so manjkali, ker jih je vzela vojna in treba je bilo vzgojiti nove wrste, prepojiti ves narod od Triglava doli do Bitolja z vzvišeno idejno sokolstva, idejo bratstva, ljubezni m požrtvovanja za narod.
Jugoslovansko sokolstvo danes lahko s ponosom gleda na uspehe svojega parletnega dela od dneva ujedinjenja. Sadove tega dela gledamo te dni v Ljubljani povodom velike ideje jugoslovanskega sokolstva.
Prišel je najprej naraščaj, naša nežna mladina, up bodočnosti. In prišla je čisto mlada deca, ki se tudi vzgaja v sokolskem duhu in Ljubljana je s tako burnim navdušenjem
pozdravila ta tisočglavi sokolski naraščaj, ki je strumno izvajal lepe sokolske vaje in pokazal toliko prave sokolske discipline, da je ta sokolska mladina napravila na vsakega globok vtis in navdala vsakega zavednega Jugoslovana z upravičenim ponosom.
Tudi bratski češki naraščaj je prispel v lepem številu na zlet jugoslovanskega sokolskega naraščaja in naravnost ginljiv je bil prizor, ko so na zletnem telovadišču izročili češki naraščajniki našim krasen prapor v dokaz, da vlada med češkim in jugoslovanskim narodom prava, iskrena in trajna bratska ljubezen.
V nedeljo 6. avgusta bo zlet so-kolsko vzgojenega jugoslovanskega dijaštva in tudi več tisoč vojakov naše hrabre armade. Ravno v tem skupnem nastopanju našega sokolstva in vojaštva je lep dokaz, kako velikanska izprememba je po ujedi-njenju nastala pri nas. Poprej, v avstrijskih časih, sta bila vojašnica in sokolstvo dva sovražna tabora, ker vojaštvo je bilo zato, da čuva nam tujo državo, sokolstvo pa zato, da vzgaja avstrijske Slovane v resničnem narodnem, proti tlačiteljem odpornem duhu.
Danes je to čisto drugače. Sokolstvo in naša hrabra vojska imata enake naloge: čuvati našo narodnost in našo s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo, našo mlado, toda krepko se razvijajočo armado. Danes se v vseh naših vojašnicah goji sokolska telovadba in vlada sokolski duh.
In potem, 12. avgusta, pridejo v Ljubljano tisoči in tisoči Sokolov iz vse Jugoslavije in tudi več tisoč če-
| ških Sokolov pride v goste k jugoslovanskim bratom, da se vnovič dokaže pred vsem svetom, da je jugoslovansko-češka zveza trdna in nepremagljiva! To bo konec Nzleta in najlepša proslava naše mlade narodne sile, predstavljene v sokolstvu.
Potem pa na delo, na novo in vztrajno delo, da pride čas, ko se bo lahko reklo: Kdor Jugoslovan — ta Sokol. In takrat, ko bo ves naš jugoslovanski narod vzgojen v pravem sokolskem duhu, ko se bo vsak Jugo-
slovan popolnoma zavedal svojih državljanskih dolžnosti in pravic — takrat bo naš narod res velik in močan in naša lepa domovina bo vži-vala v svetu res ugled.
Pozdravljamo od srca prvi jugoslovanski vsesokolski zlet z željo, da se ves narod oklene sokolske misli in se strne v sokolskih vrstah v dosego boljše in svetlejše naše bodočnosti, v kateri bo — ko bo pregnana črna tema — sijalo jasno solnce.
Klerikalni naiit% boia
O klerikalnem načinu boja smo prejeli dopis, iz katerega se jasno vidi, v kake razmere bi nas klerikalci radi pripeljali. Dopisnik piše:
«Klerikalni poslanci so pred kratkim skušali z vso svojo hinavščino, brez katere klerikalci ne morejo živeti, prepričati narodno skupščino v Beogradu, da se godi katoliškim organizacijam velika krivica, ker ne uživajo istih ugodnosti in enake svobode kot društva, ki vedo ceniti edinstvo države. Po njihovem mnenju brez katoliške vzgoje, katoliške morale se svet podre. Orle hvalijo in povzdigujejo v deveta nebesa. Sokole pa vlada po njihovem krivično podpira. Res, velika krivica se godi preljubeznivim katoličanom, ker ne uživajo več one «enakoprav-nosti» kot so jo uživali pod šušter-šičevo vlado. Revčki!
Protidržavnim hujskačem, pretepačem, ki dejansko napadajo svoje nasprotnike, kadar le morejo, s kamenjem, palicami in vsakovrstnim orožjem, ki jim pride pod roke, hočejo priboriti klerikalni poslanci enakopravnost in svobodo, katere so že v polni meri deležni. Ne, njim
se ne gre za enakopravnost, oni žele nadvlade in rogovilili bi zopet radi kot srednjeveški jezuiti. Razumemo, zakaj se hinavskim katolikom razliva žolč v dno njihove duše. Zavist jih tare in bolni postajajo, ker niso več gospodarji ljudstva, ki spoznava svoje hinavske dobrotnike, ki nosijo na jeziku božji blagoslov, v srcu pa zlobo in maščevanje.
I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani — ta jih draži, ker vedo, da oni ne bodo mogli nikdar pokazati svetu kaj tako vzvišenega in vzglednega kot Sokoli o priliki vsesokolskega zleta. Ukradli so sicer Sokolom rdečo srajco in ves kroj, hoteli so postati veliki, a ne vedo, da jih je Bog ustvaril zato, da ostanejo večno majhni, vsaj dokler bodo prisegali na prapor laži, hinav-ščine, maščevanja in najnižjih podlosti.
Da javnost spozna uspehe klerikalne vzgoje, kateri pojejo katoliški poslanci v Beogradu slavospeve, naj navedem slučaj, ki pravzaprav ni več slučaj, ker podobno se dogaja že povsod, kjer morajo klerikalni
■:X Keller-1. Albreht:
S3@meo en Julija na
kmefits
(Nadaljevanje 12.)
Zdajsi se je Metka nenadoma domislila čudne postave in nosa go-sliarjevega. Hipoma ji je bilo, da se je morala zvonko zasmejati in je vzkliknila:
«Ta ubogi patron je že presme-šen! Kakšen nos!»
Preljubka, solnčnojasna vedrost se je razlila po dekličinem obrazu, kakor da je samo čakala na to, kdaj odpodi mrke oblake goslarjev nos. Sali je pogledal Metko in je videl to> veselost. Medtem pa je ona že pozabila na vzrok in se je smejala saimo še sama od sebe Saliju v olbraz. Osupel in začuden je nehote pirežal s smehljajajočimi ustmi na njjene oči, kakor lačni, ki zagleda kos sladkega pšeničnega kruha, in je vzkliknil:
«Kako lepa si, Metkica, za boga!» Metka se mu je smejala še bolj in i je dahnila iz vsega grla par krat-
kih, razposajenih, zvonkih glasov v smehu. Ti so se zdeli ubogemu Saliju kakor slavčevo petje.
«Oj, ti čarovnica!» je vzkliknil, «kje si se naučila tega? Kakšne vražje spretnosti znaš!»
«Oj, ti moj ljubi bog!» je rekla Metka z božajočim glasom in ga je prijela za roko, «to niso vražje spretnosti! Kako dolgo sem si že želela, da bi se enkrat smejala! Včasih, kadar sem bila čisto sama, sem se pač morala smejati čemu, vendar ni bilo nič pravega v tem. Zdaj pa bi se ti smejala vekomaj in neprenehoma, kadar bi te videla, in rada bi te gledala neprenehoma in vekomaj. Ali me imaš tudi ti vsaj malo rad?»
«0, Metkica!» je dejal in ji je gledal zvesto in vdano v oči. «še nikdar nisem pogledal dekleta. Vedno mi je bilo, kakor da te bom nekoč moral ljubiti. Ne da bi bil hotel ali vedel, se mi bila vedno v mislih le ti!»
«In tudi ti meni,» je dejala Metka. «Gotovo še mnogo bolj. Ti me nisi pogledal nikoli in nisi vedel, kakšna
1 sem vzrastla. Jaz pa sem te včasih iz dalje in skrivaj celo od blizu prav dobro ogledala in sem vedno vedela, kakšen si! Ali še veš, kolikrat sva prihajala kot otroka semkaj? Kako majhna človeka sva bila takrat in kako davno je že tega! Mislila bi, da sva že zelo stara.»
«Koliko si zdaj stara ?» je vprašal Sali ves vesel in zadovoljen. «Moraš biti kakih sedemnajst let?»
«Sedemnajst let in pol sem stara,» je odvrnila Metka. «I<oliko si pa ti? 2e vem, ti boš kmalu dvajset ?»
«Kako to veš?» je vprašal Sali. «Kajne, če bi hotel povedati ?»
«Ali nočeš ?»
«Ne!»
«Res ne?»
«Ne, ne!»
Pa moraš!»
«Ali me mogoče hočeš prisiliti ?»
«Bova videla!»
Tako razposajeno je govoril Sali, da bi preskrbel posla svojim rokam in z neokretnim ljubkovanjem, ki naj bi veljalo za kazen, nadlegoval
dekle. Tudi ona je v obrambi z veliko vztrajnostjo klepetala dalje. Razgovor se je kljub svoji praznoti obema zdel zelo duhovit ini sladak, dokler se ni Sali toliko opogumili da je premagal Metkine roke in jih potisnil med makovo cvetje. Zdaj je ležala vznak in je mežikala, ker ji je solnce sijalo v oči. Lica so ji rdela kakor škrlat, iz polodprtih ust pa sta blesteli dve vrsti belih zob. Ljubko in lahno sta se družila loka obrvi in mlada prsa so se veselo bo-čila in podala pod dvojnim parom rok, ki sta se počez in navskriž borila in gladila nad njimi. Sali ni vedel, kaj bi počel od veselja, da sme to vitko krasno bitje zreti pred seboj v zavesti, da je njegovo. Bil je kakor kralj.
«Vse tvoje bele zobe imaš še!» se je smejal. «Ali še veš, kolikokrat sva jih nekoč preštevala? Ali znaš zdaj šteti ?»
«To niso več isti, norček!», je dejala Metka. «Oni so mi že zdavnaj izpadli!»
backi dokazati, koliko so se naučili iz naukov gospodov fajmoštrov in klerikalnega časopisja.
Ko so se raški Sokoli, ki so se udeležili pred nekolikimi tedni zle-ta krškega «Sokola» v Leskovcu, vračali po končani prireditvi domov, so bili medpotoma v Veliki vasi (eno uro od Rake, oziroma Krškega) napadeni od nasprotnikov prav po klerikalni metodi. Ko so Sokoli zapuščali Veliko vas in se po nekoliko strmi cesti počasi vozili, začno leteti izza gozdiča kakor pest debeli kamni proti vozu. Čimbolj se je bližal voz vrhu klanca, tembolj so frčali kamni proti Sokolom, sedaj z leve, sedaj z desne strani. Predno pa dospejo na ravno cesto, se je vsula toča kamenja in več Sokolov je bilo do krvi ranjenih v glavo, prsa, roke. Prisiljeni so bili poskakati z voza in se zavarovati proti nadaljnjim napadom Spoznali bi radi napadalce, a znali so se ti spretno skriti kot zajci za grmovje. Ko je priletelo še nekaj kamnov proti hiši in so pobili nekaj šip, ni bilo o ponočnih junakih ne duha, ne sluha. Napad je bil dobro premišljen in izveden po načrtu. Zajce, katerim so lovci na sledu, pa spoznamo pred sodiščem,
Drugič so bili napadeni zopet raški Sokoli teden kesneje v vasi Smednik, ko so se vračali z okrožnega sokolskega zleta iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Tudi takrat je bilo več bratov od kamnov zadetih. K sreči ni dobil nihče nevarnih poškodb.
To so sadovi klerikalne, ali kakor sami pravijo katoliške vzgoje. Klerikalni poslanci so lahko ponosni na svoje nadebudne somišljenike, katerim hočejo pridobiti še večje svobode, da bodo lahko pobijali ljudi tudi pri belem dnevu na javni cesti. Pri klerikalcih so menda tudi poboji posvečeni od Boga.»
Taki so klerikalci vedno in povsod. Proti onim, ki se jim ne ukla-njajo, bi najrajše vpeljali sistematične progrome. Pa ti časi so minuli! Klerikalci se bodo morali navaditi na to, da ljudstvo ni več suženj rimskega klerikalizma, da hoče svobodno misliti in se opredeljevati. Svobodni državljani smo in ne duhovniški podložniki kot nekdaj. Duhovščini se sanja po starih časih, kakor se sanja tudi raznim drugim nekdanjim imetnikom, ki so ljudstvo držali v strahu božjem in — svojem. Zaslepljenih ljudi je še vedno dosti med1 nami, ki se dajo po duhovščini izkoriščati, pa teh in takih ljudi je vedno manj in prišel bo čas, ko takih ljudi sploh ne bo več. To čuti in sluti tudi naš klerikali-zem in odtod ves njegov bas in srd, pa pomagalo mu ne bo nič, ker on je zapisan poginu.
Politični pregled
Narodna skupščina je končala proračunsko razpravo in sprejela proračun, ki je
kalni poslanci tudi ovirali delo narodne skupščine na vse kriplje, to se jim vendar ni posrečilo, da bi delo preprečili in onemogočili! Država ima — hvala delavnosti večine v skupščini — svoj prvi redni proračun, po katerem prejemki pokrivajo izdatke.
Naši sosedje Italijani so vedno večji reveži in nikakor ne morejo priti v redne razmere. Sedaj imajo že dolgo ministrsko krizo, ki je ne morejo in ne znajo rešiti, ker noben politik ne more sestaviti vlade. V tem neredu traja dalje
boj meti fašisti in socialisti.
naš prvi redni proračun,
ker do sedaj se je gospodarilo v državi samo iz dneva v dan, oziroma iz meseca v mesec. S tem, da smo prišli do rednega proračuna, v katerem so natančno izkazani vsi državni prejemki in izdatki za vse leto, smo storili velik korak naprej in smo se močno približali ureditvi našega državnega gospodarstva. Vsega še nismo dosegli, nered je še velik, ampak narodna skupščina se trudi in dela, zato so tem bolj vse obsodbe vredni oni poslanci, ki namesto da bi tudi delali, stojijo ob strani in ovirajo delo poštenih ljudskih zastopnikov. Pa naj so kleri-
V Italiji pokajo puške in revolverji in gorijo hiše kot bi divjala v državi! prava državljanska vojna. Kdaj pride v tej državi do miru, tega nihče ne ve, ker Italija je premajhna in premalo rodovitna, da bi mogla pre-hraniti toliko ljudstva. Zato in odtod italijansko hrepenenje po naši bogati, rodovitni zemlji, in zato med nami nikdar ne bo pravega prijateljstva in medsebojnega zaupanja, temveč bomo morali stati vedno na straži pred zemljelačnim sosedom.
Zaradi zakona o zaščiti države je prišlo tudi
do prav resnih bojev v Nemčiji, ker se klerikalna, nazadnjaška Bavarska brani sprejeti ta zakon, ki je proglašen za vso državo. Zato je prišlo med monakovsko (bavarsko) in berlinsko (nemško državno) vlado do ostrega spora, ki utegne imeti dalekosežne posledice. Nemčija je po vojni tako in tako skoraj popolnoma uničena, sedaj jo pa uničujejo še notranji boji. Kam plove Nemčija? Njen denar, marka, ki je včasi užival v vsem svetu velik ugled, je danes manj vreden kot naša krona, ker danes se dobi že za 52 naših vinarjev celih 100 nemških mark! Ako bo šlo tako naprej, bo nemška marka kmalu tako malo vredna kot avstrijska krona, ki se jo danes pri nas dobi že skoraj zastonj, ker na Dunaju plačujejo že za en naš dinar {štiri krone) celih 520 avstrijskih kron. Zelo sta kaznovani, ker sta izzvali vojno, obe prijateljici in zaveznici: Nemčija n Avstrija.
Naši severni bratje Poljaki so imeli tudi ministrsko krizo, ki so jo pa srečno prestali in sedaj je
novi ministrski predsednik Poljske
Julijan Novak, nacionalni demokrat, ki je obenem tudi minister prosvete. Poljski parlament je najprej predlagal za ministrskega predsednika znanega politika Korfantyja, ki ga pa državni predsednik maršal Pil-sudski ni hotel potrditi, ker Korfan-ty je preveč znan kot odločen poljski nacionalist, ki bi gotovo dovedel Poljsko kmalu v resne spore z Nemčijo, kar nikakor ne bi bilo koristno za Poljsko, ki je tudi potrebna miru.
Na evropskem vzhodu se pa bije velika
diplomatična bitka za Carigrad,
ki bi ga hoteli na vsak način dobiti v svoje roke Grki in so v ta namen baje že zbrali na meji kakih 30.000 vojakov, da bi z njimi zasedli mesto z okolico. Velike sile tega, seveda, ne odo dovolile, in Grki, ki niso znani po hrabrosti, bodo radi ali neradi odnehali in ostali izven Carigrada. Pri rešitvi vprašanja posesti Carigrada ne bodo odločevali Grki, temveč vse drugi narodi in sile, gotovo v prvi vrsti Rusija, samo ako se enkrat osvobodi boljševikov, zaradi katerih je danes tako slaba, da ne more braniti svojih koristi tako, kakor bi to bilo potrebno za njo in za vse siovanstvo.
Semič. «Dvanajst Sokolov obsojenih na sedemdnevni zapor», tako poročata iz Semiča «Domoljub* in «51ovenec», in sicer zaradi kaljenja nočnega miru in poškodbe tuje lastnine. Dopisnik noče navesti imen, češ, ker noče žaliti staršev in sorodnikov, v resnici pa zato, ker so prizadeti tudi njegovi privrženci in zato hajd, udri po Sokolih! V resnici je poiekia stvar tako: Dne 26. junija zvečer ob en četrt na 10 so prišli fantje na trg in med njimi je biio Sokolov, Orlov in takih, ki niso nikjer včlanjeni. Fantje so imeli s seboj tudi harmoniko ter so peli in igrali kakih deset minut, nihče pa ni vpil niti «žMo boljševiki», niti «dol s Srbijo». Medtem je prišel neki gospod iz zidanice in ne od obhajila, kakor to on trdi, in prišli so tudi orožniki s postaje in ti so lovili fante ter jih dohiteli tik pred njihovimi domovi. Eden od orožnikov je vpil nad fanti, nekatere je pretepel in tudi harmoniko vrgel ob tla. Ze naslednji dan se je kaplan Krašnja ustil po Semiču, da so Sokoli so... itd. in da morajo biti zaprti, v neki družbi se je pa izrazil, da je s komisarjem prijatelj in da bo že poskrbel, da bodo kaznovani. Res so bili fantje klicani v Črnomelj na okrajno glavarstvo, kjer jih je komisar v uradu nahrulil z barabami, ni pustil nobenemu, da bi se zagovarjal, temveč je kratkomalo vse obsodil na sedem dni zapora. Seveda so se fantje, ki so se zavedali, da niso nič krivi, pritožili na sodišče in okrajno sodišče v Metliki je 10. junija spoznalo, da ni nobene krivde. Zanimivo pa je, da po-nujana glavna priča, kaplan Krašnja ni hotel priti k razpravi, da bi pričal, ker po krivem vendar ni hotel pričati, resnice pa ni hotel povedati. Taka je stvar v resnici in klerikalni listi bi bolje storili, ako bi o tem molčali, ker osramotiti oni in njihovi semiški dopisniki ne morejo nikogar.
Sinji vrh ob Kolpi. Zanimiv človek je naš župnik, ki s prižnice samo zmerja svoje farane, tako, da kmalu nihče več ne bo zahajal k njegovim pridigam, ker so ljudje že do grla siti župnikovega zbadanja in zmerjanja. Tudi s svojim mež-narjem, 631etnim možem, postopa prav grdo in ga je hotel pri neki priliki čisto po nedolžnem celo udariti, 24. junija je pa v podružni cerkvi močno udaril mežnarjevo ženo. Kristus tako ni delal in naš župnik bi bil gotovo bolj sposoben pasti živino kot pa krščene ljudi.
Št. Lenart pri Veliki Nedelji. Radovedni smo, ako se je naš župnik že kaj streznil od časa, ko je romal k Materi Božji na Polenšak. Najbrž se ni, ker pravijo, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Bil sem opazovalec dogodka od 2. julija, ko se ga je ta gospod tako nalezel, da sam domov ni mogel in sta ga morala dva moža za roke domov voditi iz Polenšaka proti Šent Lenartu. Žalosten vzgled, ki ga duhovnik ne bi smel dajati. Pa me samo, da ga gospod' rad malo preveč potegne, še razlikovati ne zna^o tem, kaj je njegovo in kaj
Marijino, tako je «ofer», ki so ga romarji darovali Polenski Mariji na oltar, po njegovem naročilu izginil z oltarja. Seveda, na ta način mora vera pešati. Po milosti božji je postal g. Zadravec župnik in božjih naukov naj: tudi uči svoje vernike in naj jim daje pred vsem — lep -vzgled.
Cerklje pri Krškem. Prejeli smo: Zadnjemu «Lažiljubu», v katerem žvrgoleči kosi prepevajo hvalo in čast o orlovskem domu, moramo na kratko povedati: stara šola stoji res na župnijskem posestvu, toda šola je last občine, odvzeli so nam jo brez odškodnine ter začeli graditi klerikalni konzum in orlovsko gnezdo. Za te zasluge našima častitima gospodoma ne zavidamo cifraste hvale; toda kar se tiče gradbe mostu čez Krko, pa g. kaplanu ne gre prevelika čast, če on o tem mnogo razmišlja, ker mnogo razmišljati se pravi pri nas: nič razumeti! Lahko je pa graditi most, ako zavedni občani sami dajo denar in trud. «Lažiljubovi» javni laži, da je g. Vahčič dal trgovino v najem za 84.000 kron, stoji pogodba na razpolago. Naše ptičke le jezi, da dobijo dobrega novega konkurenta, ki se ne bo ustrašil konsuma in ostalih trgovcev. Vahčičeva pravda z njegovim stricem je njegova osebna stvar in če bo moral plačati stroške, zato ne bo šel bero pobirat. — Vemo, da ima tudi naš «velezaslužni» občinski tajnik povsod svoje prste vrneš, ampak priporočamo mu, da si naj raje v gostilnah pod vejo in drugod v senci hladi svoje maslo na glavi. Povemo našemu gospodu Jakcu in njegovim trabantom, da je še vsak, ki je drezal v sršenovo gnezdo, bil opikan, pa če ima tudi tako neobčutljivo kožo, kakor naša dva duhovna gospoda.
Zabukovje pri Sevnici. Ves čas, odkar se tukaj čita «Domovina», se še nihče ni oglasil v tem našem ljudskem listu s kakim dopisom iz našega kraja. Prosim Vas torej, gosi urednik, za malo prostora, da povem nekaj o shodu «Kmetske zveze» v Zabukovju, ki se je imel vršiti dne 9. julija. Ko je končala maša, je stopil neki nepoznan človek za farov-škim zidom na stol in začel: «Cenjeni zborovalci!» Zavedno ljudstvo se pa ni dalo kar tako meni nič tebi nič far-bati in je vprašalo, kdo je predsednik shoda, na kar je možakar odgovoril, da je on predsednik, pa ljudstvo ga ne pozna in mu ni pustilo govoriti. Pa možakar je moral biti močno potemplan, ker je še celo uro nosil stol za farovškim zidom in klical na pomoč paragraf drugi, katerega pa od nikoder ni bilo, in ko je možakar videl, da ne bo nič, jo je s povešeno glavo popihal v farovž. — Ker možakar ni povedal, kdo je in se govori, da je narodni poslanec, se radovedno ljudstvo povprašuje, če ni bil to tisti Janez Telebnik, ki prinaša «Domovina» njegova pisma. Gospod urednik, prosim, poročajte nam, je-li nas je res počastil g. Telebnik s svo-jim obiskom? (Dostavek uredništva: Ne vemo za gotovo, ali zdi se nam. da je šel poslanec Telebnik v Posav-je agitirat za klerikalno stranko in ni izključeno, da se je oglasil in bia-miral tudi v Zabukovju, kjer je ljudstvo tako zavedno, da se ne da od ; takihle Telebnikov vleči za nos.)
DAJTE SINA V KMETIJSKO
ŠOLO!
Kmet skrbi za vse druge stanove bolj kakor za svoj lasten stan. Poglejte v mesta, meščanske šole, realke in gimnazije, vse je prenapolnjeno, in večinoma s kmetsko mladino. Pri tem se malo vpraša in malo gleda, koliko stane taka vzgoja. Za šole po mestih je zmeraj dosti mladine in
dosti denarja. Samo za kmetijske šole manjka obojega, manjka učencev in manjka denarja! Neverjetno! Tedaj za tiste zavode, ki so kmetu na dobro ustanovljeni in ki imajo kmet-skemu stanu pomagati do boljše vzgoje in izobrazbe, za tiste šole manjka vsega! Ali ni to žalostna slika naše nezavednosti? Namesto, da bi skrbeli, da pride tudi v kmetski
stan več izobrazbe in da bi v svojem poklicu lažje napredovali, delamo pa ravno narobe. Za druge stanove skrbimo, sebe pa zanemarjamo.
Po drugih krajih ni tako in tudi pri nas ne bo smelo tako ostati! Le poglejmo malo naokrog, kako skrbe po drugih krajih za stanovsko vzgojo kmetskih sinov. Poglejmo na Češkoslovaško, na Nemško, v Švico itd., povsod vidimo, kako so kmetijske šole polne in koliko več je takih šol po deželi! Od tod tudi ta napredek po teh krajih. Kmetovalec, ki se je kaj učil, je vse bolj dovzeten in bolj delaven za napredek. Tam imamo starše, ki izprevidijo, da je treba sinu dobre podlage in več izobrazbe, kakor jo nudi domača ljudska šola. Oče je bil v kmetijski šoli, sin je bil v kmetijski šoli in tako se vrsti v izobrazbi rod za rodom. Pri nas pa ta nezavednost! Pri nas poslušamo raje ljudi, ki odgovarjajo starše od obiska kmetijskih šol! Ali ni to žalostno? Naloga vseh javno delujočih činite-iiev je, da opozarjajo mladino in starše na obisk kmetijskih šol! Zlasti ljudskošolski učitelji store v tem pogledu lahko veliko dobrega. Nekaj takih izgledov že imamo, toda vse premalo. Prav sedaj se bliža zopet čas, ko se bo treba odločiti za obisk kmetijskih šol. Zato svetujemo staršem, da naj store svojo dolžnost napram sinovom, ki so za dom namenjeni. Ne odtegujte jim tiste stanovske vzgoje in izobrazbe, ki jim je nujno potrebna, ako naj se z večjim uspehom poprimejo svojega poklica. 1 zgledujmo se po drugih deželah in skrbimo pred vsem za napredek svojega kmetskega stanu, ki potrebuje danes ravno tako izobrazbe kakor vsi drugi stanovi!
VINOGRADNIŠTVO IN KMETIJA.
Vinski kraji imajo svoje posebnosti im svoj poseben gospodarski značaj. \ takih krajih se daje vinogradništvu navadno vso prednost, če je že uitemeljeno ali pa ne. Posledica te-gja pa je, da napreduje vnogradni-šitvo na škodo druge kmetije, druga kmetija pa zaostaja.
Po vinskih krajih smo navezani na vinograde. Navadno so to lege, ki jih ni mogoče za kaj drugega bolj uspešno uporabljati. Sicer je pa po teh krajih tudi naš kmet tako navezan na vinograde in na vinsko trto, da ga ni mogoče ločiti od nje. Ta duh in čut prehaja od očeta na sina in od rodu do rodu. Dobro. Toda kar mora imeti gospodar po takih krajih pred očmi, je to, da ne sme zaradi vinograda trpeti in zaostajati druga kmetija, kakor se to danes dejansko dogaja.
Naša kmetija trpi na pomanjkanju g:noja in delavnih sil, pa tudi na pomanjkanju obratne glavnice. Če obračamo največ tega v vinograde, je naravno, da zmanjkuje sredstev za kmetijo, ki se vsled tega ne more obdelati, kakor bi bilo želeti. Pri nas se prideluje za kmetijo sploh premalo gnoja. Če ga vozimo v vinograde, je naravno, da ga manjka na njivah in travnikih. In tako je tudi z drugimi našimi močmi. Kmetija je prikrajšana za vse, kar gre v vinograde. V Beli Krajini n. pr. se to prav očitno vidi. Tam so vinogradi prav skrbno obdelani; vsa druga slika se ti pa pokaže, če pogledaš v ondotne hleve in na ondotno travniščino. Ne rečem, da bi moralo biti po teh krajih narobe, to pa trdim, da bo ostala vsa naša kmetija po takih krajih toliko časa na slabih nogah, dokler se te razmere ne izpremene, dokler ne bo polagal naš vinogradnik saj toliko skrbi na izboljšanje pridelka krme in živinoreje kakor na obdelovanje vinogradov. Je vse zastonj! Brez krme in gnoja, brez dela in zadostne glavnice, ne more biti napredka, ne pri žiwinoreji, ne pri drugi kmetiji.
Vinograd ne daje trdne podlage naši kmetiji, ker so dohodki iz vinogradništva premalo stanovitni in zanesljivi. Preveč so podvrženi raznim uimam in drugim škodljivim vplivom. Zato manjka po teh krajh tudi tistih trdnih kmetij, ki jih nahajamo po drugih krajih, kjer ne poznajo vinogradništva. Take «vinske kmetije« imajo premalo stanovitnosti v svojih pridelkih in v svojih prejemkih in zaradi tega tudi premalo osiguranosti v svojem gospodarstvu.
LAKOTA NA TRAVNIKIH.
Naši travniki trpijo pomanjkanje. Lani jih je suša močno poškodovala. Letos je zaradi tega vobče manj pridelka. Pa tudi letos jim dela suša po mnogih krajih novo škodo. Najbolj se to pozna po plitvih legah in kjer je vsa ruša vsled pomanjkanja slehernega gnojenja pokvarjena. Pri nas je velika napaka, da pričakujemo vso rodovitost na travnikih od spoinlad-ne in sploh zadostne moče. Res je to, da potrebujejo plitvovkoreninjene in gosto rastoče travniške rastline več moče kakor druge njivske rastline, toda ob samem praznem dežju ne moremo pričakovati vse rodovi-tosti, ki je danes travnikom potrebna. Naši travniki hirajo tudi zaradi tega, ker jim zmanjkuje živeža. Dobre trave izginjajo, ruša postaja redka in širi se malovreden plevel. Na nekaterih travnikih je več plevela kakor dobrih trav, tako daleč je že ruša opešala. Ti travniki so bolj podobni «plevelnim mešanicam« kakor pa dobrim travnikom.
Vse to pomanjkanje po naših travnikih se je letos prav očitno razodevalo po tistem plevelu, ki ga tudi v resnici imenujemo «lakoto». Ta nežni belo in rumeno cvetoči plevel (bela lakota, rumena lakota) s svojim drobno pecljičastem razcvetjem, ki je kakor posut z najdrobnejšimi, nešte-vilnimi cveti, se je po takih strada-jočih travnikih tako razpasel, da ga je bilo mestoma vse polno, več kakor drugih travniških rastlin. Polovica travniške ruše in več ga je bilo po raznih naših travnikih, tako je opešala ruša. Izčrpana in pusta travniška zemlja se je kazala pa tudi povsod tam, kjer je bilo dosti kresnic, divjih kamelic, mačjih ušes in drugega plevela. Vsi ti travniki potrebujejo izdatne pomoči, da postanejo zopet rodovitni. Tukaj ne zadostuje dež, tukaj treba gnoja in dobrega travnega semena. Take travnike treba pomladiti! Ruša se mora zgostiti in zarasti z dobrimi travami in deteljo.
Ne pričakujmo tedaj pri travnikih vsega le od vremena in letine! Zga-nimo se sami in pomagajmo travnikom, če vidimo, da so opešani in shirani. Danes potrebujejo travniki ravno tako gnojenja in obdelovanja kakor druga naša zemljišča. In če je ruša tako oslabela, da je ne kaže več pustiti, se morajo travniki obnoviti.
Pa tudi na travnikih se da škoda, ki nastane po suši, zlasti tudi v njenih posledicah, zmanjšati, kakor uče izgledi in izkušnje.
Izkušnja nas uči, da se gnojeni travniki — v sicer enakih legah — bolj upirajo suši kakor negnojeni travniki. Kdor je opazoval gnojene travnike v sušnih letih, nam bo pritrdil, da je res tako. Gnojeni travniki imajo boljšo rušo, bolj gosto rušo, bolj močne in bolj globokovkoreni-njene rastline, ki se lažje upirajo suši kakor travniki z redko in revno rušo. To nam bodi migljaj, da skušamo travnike z dobrim gnojenjem pripraviti do tega, da bodo imeli močno in gosto rušo, ki se bo suši lažje upirala in ki jo bo tudi v njenih posledicah bolje prestala. Močne ruše ne bo suša nikda tako izdelala in tako izredčila kakor slabo in redko rušo.
V drugo nam je pa skrbeti, da pomagamo tudi sicer k temu, da je travniška ruša res iz dobrih trav in detelj, in da je v tem pogledu ne zanemarimo. Travniška ruša bodi poglavitno iz trav in dobrih detelj. Taka ruša se sama po sebi, že po svoji sestavi, bolj upira suši, zlasti če so vmes trave, ki gredo s koreninami tudi bolj globoko v zemljo, kakor na prim. francoska pahovka, zlasti oves, pasja trava. Detelja je pa že sama na sebi bolj globoko vkoreninjena. Rušo v taki sestavi je treba pa tudi vzdrževati in če začne pešati, naj se pomladi! Naj se s posetvijo dobrega semena zopet popravi! Zal, da se pri nas za obdelovanje travnikov premalo trigamo in da prepuščamo travniško rušo vse preveč svoji usodi in «letini». To ni prav, in zato nas tudi tako močno tepejo take uime, kakršna je bila lanska suša in kakor se nam letos vnovič kaže.
PROTI SUŠI NA TRAVNIKIH.
Največji sovražnik naših travnikov je suša. Kadar pritisne ta uima, so ji naši travniki na milost in nemilost izročeni. Škoda, ki jo prizadeva suša, pa ni povsod enaka, tudi v enakih legah ne, in iz tega se lahko tudi nekaj učimo.
Najbolj se upirajo suši travniki v dobrih travniških legah, dokler jih napaja mimotekoča voda, najsi bo že taka ali taka. Bolj podvrženi so suši travniki v njivskih legah, zlasti če je zemlja bolj plitva. Zato se po takih krajih zelo priporoča, da si skušamo pridelek krme zagotoviti z globoko-vkoreninjenimi deteljami, ki sušo vse bolj prenašajo kakor plitvovkoreninjene trave.
Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra 1.1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega
leta, z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev. Učenci imajo v zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženje perila. Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno naprej, znaša 200 D mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 10 D mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine in ke-ja prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnejšim kmetskim sinovim, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim izpričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 let, ne-oporekljivost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom, do-sprejem je pisati lastnoročno na celo polo, kolkovati s kolkom 4 Din, in priložiti kolek 10 Din za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do dne 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1.) krstni list, 2.) domovnico, 3.) odpustnico, odnos-no zadnje šolsko izpričevalo, 4.) zdravniško izpričevalo, 5.) izpričevalo nravnosti, 6.) izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja, 7.) obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok), pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližnja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
= Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. V Mariboru se bo vršila v času od 8. do 17. septembra velika pokrajinska obrtna razstava, katere se bo udeležilo veliko obrtnikov iz vse Slovenije. Obrtni razstavi se priključi tudi razstava vrt-
narskega društva in razstava vajeniških del. V vseh zadevah, ki se tičejo obrtne razstave, se je obračati le na razstavni odbor v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, kjer se dobe vsa pojasnila.
= Vrednost denarja. Naša valuta se bo sedaj s sprejetjem ameriškega posojila in vsled dobre letine, ki se nam obeta, gotovo popravila. Ameriški dolar velja sedaj 312 do 320 K, angleški funt šterling do 1480 K, češka krona do 7 K, laška lira 15 K, nemška marka 65, poljska marka 0 in avstrijska krona 1 vinar.
Prvi jugoslovanski vagoni. Tovarna železniških voz «FeiTum» v Subotici je izdelala te dni prvih 40 železniških vagonov. To je edina tvornica v vsej državi, ki izdeluje železniške vagone. Delavci tovarne so bili ob tej priliki bogato obdarjeni.
= Za našo živinorejo. Poljedelsko ministrstvo bo sklicalo tekom tega leta veliko konferenco vseh živinorejcev iz države, da se posvetujejo o vseh važnih vprašanjih naše živinoreje. V ta namen je odobren kredit 80.000 kron.
r= Potreba sladkorja v Jugoslaviji. Naše tvornice za sladkor pro-ducirajo na leto kakih 3000 do 3500
vagonov sladkorja. Ta količina pa seveda nikakor ne zadošča za domače potrebe, zato bomo morali enako količino uvoziti, kar nas bo stalo brez davka gotovo poldrugo milijardo kron.
= Naš izvoz drv. Jugoslavija je, kakor znano, bogata na gozdovih. Vsled tega je tudi naš izvoz drv precej velik, v teku tega leta smo izvozili že 100 tisoč vagonov drv, a Slovenija sama je izvozila 300 tisoč vagonov drv.
= Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljski nasadi se prav lepo razvijajo. Vsled ugodnega vremena prehaja golding v kobule in tudi pozni hmelj; je v lepem cvetju. Soditi je, da bomo letos več pridelali kot lansko leto; tudi število kupcev je že veliko.
—. Nova tovarna za vagone. Neka tovarna iz Kapfenberga na Gornjem Štajerskem namerava kupiti v Jaršah pogoreli Majdičev mlin ter postaviti tovarno za vagone.
= Lep uspeh nemške tovarne. Nemška tovarna Honomag, Hanno-ver-Linden, je izdelala te dni že
10.000 lokomotiv. Od te tovarne dobiva lokomotive tudi naša država. V tovarni je zaposlenih nad 10.000 delavcev.
-r Iz Prekmurja. Pretekli teden se je vršila v Dolnji Lendavi velika prekmurska narodna skupščina. Zbo-rovalci so poslali zunanjemu ministru ur. Ninčiču brzojav, v katerem protestirajo, da bi se Dolnja Lendava z okolico po tisočletnem suženjstvu zopet priključila premagani Madžarski. — V Prekmurju se budi krepka narodna zavest. Obmejni bratje v Prekmurju se zavedajo, da so svobodni le v ujedinjeni Jugoslaviji.
+ «Preganjanje» katoliških duhovnikov v Jugoslaviji. Finančni odbor je odobril na eni svojih zadnjih sej pet milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega stanja katoliških duhovnikov. Pa vzemite v roke naše klerikalne časopise, ki polnijo cele kolone z alarmantnimi vestmi o velikem preganjanju duhovnikov. Njih edini namen je le ta, da hujskajo nerazsodne ljudi. Če pa vera resnično peša, tedaj naj se gospodje kar potrkajo na svoja prsa, saj njih številne klevete in huj-skarije gotovo niso v skladu s predpisi sv. vere.
+ Tiskarski štrajk. V nekaterih ljubljanskih tiskarnah so stopili stavci in knjigovezi v stavko in zato že par dni ne morejo izhajati klerikalni in nekateri drugi ljubljanski listi. Utihniti je moral tudi klerikalni «Novi čas», ki je znan kot rohneč zabavljač kapitalizma in goreč borilec za socialne pravice. Po tem štrajku se pa vidi, da je «Novi čas» v rokah kapitalizma in da so vse njegove socialne bombe votle in smrdljive.
Novosti
*	Kraljevska dvojica. Kralj in kraljica, ki prebivata že poldrugi mesec po svoji poroki v dvorcu «Suvobor» na Bledu, živita prav enostavno in skromno življenje. Ob desetih zjutraj je zajutrek, potem sprejema kralj pošto in različna poročila, ki mu jih prinaša dvorni ali pa kak drug minister iz Beograda. Nato se vršij(Tavdijen-ee. Točno ob eni je obed, h kateremu je navadno povabljeno tudi dvorno spremstvo. Po obedu se navadno pelje kraljevski par z avtomobilom na izprehod. Ob osmih je večerja, potem pa predstava kinematografa, ki je prirejen na prostem. Po predstavi gresta kralj in kraljica na kratek večerni izprehod in se nato vse poda k počitku. Kraljevski par se v tem svojem skromnem in mirnem življenju počuti prav zadovoljnega. Po najnovejših poročilih odpotujeta dne 5. avgusta za par dni v Dubrovnik in bosta posetila tudi ostala dalmatinska mesta. Ob vsesokolskem zletu bomo imeli pa visoko kraljevsko dvojico zopet v svoji sredi.
*	Srbski kmetje v Sloveniji. V začetku septembra obiščejo srbski kmetje Slovenijo, da spoznajo naše gospodarske razmere in tako vrnejo obisk, ki so ga preteklo leto napravili naši kmetje v Srbijo, kjer so bili prisrčno sprejeti. Doslej se je prijavilo nad 120 srbskih seljakov, prišlo jih bo pa gotovo še več.
*	Umrl je preteklo soboto ljubljanski odvetnik dr. Josip Furlan, ki je bil kot dober govornik, poštenjak in narodnjak znan daleč okrog. N. v m. p.!
*	Cerkvena tatvina. V cerkvi svete Marjete v Ptuju so tatovi ukradli pozlačeno monštraco in dva ciborija v skupni vrednosti 20.000 kron. Tatov doslej še niso iztaknili.
*	Miši odkrile tatvino. Nekemu Zagrebčanu je v stanovanju zmanjkalo denarja in zlatnine za več kot
pol milijona kron. Sum je padel na nekega bivšega avstrijskega častnika Petrija, kateremu pa niso mogli ničesar dokazati. Nekega dne sta pa dva dečka opazila na Zrinjevcu v grmičju miš, ki jc glodala dva ban-| kovca po 10 dinarjev. V grmičju sta | nato našla še listnico, v kateri je bilo | okrog 20.000 kron, in sta jo nesla na ; policijo. Nato je bil zopet zaslišan bivši častnik Petri, ki je končno priznal tatvino in povedal, da je listnico, misleč, da je prazna vrgel v grmičje. Pri njem so pa našli še 420.000 kron in vso zlatnino. Zdaj je pod ključem.
*	Čuden zavoj. Te dni so na postaji v Zagrebu našli pri čiščenju brzo-vlaka papirnat zavoj, ki so ga izročili železniškemu policijskemu komisarju. Sveženj se mu je zdel sumljiv in ko ga je odprl je našel v njem mrtvega novorojenčka. Zdravnik je ugotovil, da je bilo dete še živo zavito v papir in se je zadušilo. Brezsrčnega storilca še niso izsledili.
*	Požari na Štajerskem. Prihajajo iz različnih krajev na Štajerskem poročila, da se zadnje čase množijo požari in v večini nesrečnih slučajev obstoja sum, da povzročajo požige hudodelske roke. Nedavno je zopet v Šmartnem na Pohorju uničil plamen vsa poslopja posestnika Dvoraka. Škoda je velika, ker je bil posestnik le nizko zavarovan.
*	Strela je udarila v nedeljo v cerkev v Ljubečni pri Poljčanah baš, ko se je v njej opravljala služba božja. Blisk je omamil dve ženski, več oseb pa je dobilo lajše opekline. V cerkvi je med ljudsvom nastala silna zmešnjava.
*	Kolera se je začela zelo razširjati po Rumuniji in deloma tudi po Grčiji. Naše ministrstvo za narodno zdravje je podvzelo odločne korake, da se prepreči prenos te šibe božje v našo državo.
— Boljševiki so odpravili krst. Vrhovni cerkveni sovjet je prepovedal krstiti novorojence. Kdor hoče biti krščen, mora dopolniti vsaj 18. leto, da se lahko s polno zavestjo sam obveže, kateri cerkvi hoče pripadati.
Zdravstvo
Mleko. Mleko ni ravno tako lahko hrana, kakor se po deželi navadno misli. Zlasti odrastlim ljudem, ki so že manj vajeni lahke «krušne» hrane, želodec težje prenaša mleko. Zato bodi pravilo, da ne pij mleka pred jedjo; nikoli ga ne popij preko pol litra, in sicer ne na dušek, nego polagoma, požirek za požirkom. Vedno je dobro, da v mleko nadrobiš kruha.
Zoper gliste. Med našimi ženskami je navada, da glistavim otrokom vdihavajo v usta zmečkan česen in malo kumina. Ta dih sicer jako zavdarja, toda do glist ne more priti, otroku pa je tudi neprijeten in mu lahko posebno škoduje, ako je oseba n. pr. jetična. Naj se torej opušča tako »zdravljenje«, saj se v vsaki lekarni dobijo vredna in uspešna sredstva zoper gliste.
Zanimivosti
—	Demonstracije za mir v Nemčiji.
Povodom obletnice izbruha vojne je priredil poseben akcijski odbor v zvezi z nad 30 udruženj v več nego 250 mestih impozantne demonstracije proti vojni in za mir. Posebno velike demonstracije so se vršile v Berlinu, pri katerih je sodelovalo nad 100.000 oseb.
—	Kolera v Rusiji. Po vesteh, ki prihajajo iz Rusije, je razvidno, da je v zadnjem času bilo v Petrogradu konstatiranih več slučajev kolere. V Moskvi je obolelo za kolero 230 oseb. Poleg lakote pa še kolera. Res v veliko bedo je padel ruski narod po zaslugi boljševiških vladodržcev.
—	Velik požar v Carigradu. Te dni je izbruhnil v carigrajskem predmestju velik požar, ki je uničil nad 250 poslopij.
BUerikcIm pesiassec piše uišfteišu
Gospod učitelj! Prejel sem vašo prošnjo in zato vam odgovarjam, dasi naša stranka nima posebnega veselja z vami učitelji. Ker ste pisali, da naj pomislim korist šole, mi ni treba misliti, ker vse vem.
Ali vam bom mogel zboljšati plačo, ne vem, ker samo Korošec ve, morda pusti ministru, ako se učitelji uklonijo in ponižajo. Ker mi ne moremo rabiti učiteljev, ki jezike brusijo zoper oblast SLS.
Ker mi je eden povedal, da ste vi na cvetno nedeljo pri Košaku rekli, da mi v Sloveniji nimamo dosti izobraženih poslancev, nekateri so samo govedine. Morda jaz?
Moj dragi, če vi tako govorite brez spoštovanja do poslancev, tedaj ste daleč zašli vi učitelji in pri meni je tak, ki imenuje svoje predstojnike govedine, slab državljan.
Tudi učitelj mora svoje dolžnosti izpolnjovati, je rekel visokočastiti gospod Korošec, pa to ni dolžnost, da pri Košaku odpira svoja umazana usta.
Kako seme pa polagate v rahle otroške duše, ako pravite, da smo govedine?
Morda znate bolje pisati, kakor mi zastopniki katoliškega ljudstva, ki dajemo ljudem kruh, pa od vladanja razumete vi figo, to znamo mi.
Dragi moj, če raznašate po gostilnah take besede, tedaj le glejte, ako vam govedine dovolijo višjo plačo.
Moj dragi, to vam moram pri-' znati, ker me je srce bolelo, da sem govedina.
Morda mislite, da to nič ne de, ker je še minister tukaj.
Pa minister ni tukaj, ampak mi zažvižgamo in ministra ni več in dr. Korošec je že zažvižgal.
Dragi moj, vi učitelji le glejte, kako mi govedine tega ministra su-čemo, ako ne uboga, on mora iti.
Dol z njim!
Ugovora ni. Dr. Korošec ga prime za vrat, Žebot ga sune in Sušnik vrže klobuk za njim.
Tu ni pardona. Ven take ministre!
Tako je!
To morejo govedine. Minister to že ve, zato nam že od daleč mežika in se sladko smehlja, četudi kaj kislega požira.
Dragi moj, poskusite vi tako govoriti z ministrom, morda padete po stopnicah in vratar vas pobere, tedaj uvidite, da je morda minister za vas velika živina, pa za nas ne.
Dragi mož, take ljudi, ki ministrom samo žvižgajo, učitelj ne sme imenovati govedine, on mora gledati, da jim ugaja in zasluži njih dopadenje, pa ne pri Košaku vzbuja njihovo nevoljo. Ker znate bolje pisati in brati ko jaz, morate vedeti, da g. župnik pridiguje, kakor je zapisano v sv. pismu: Ne prepiraj se s silnimi tega sveta, da jim ne padeš v roke.
Dragi moj, to si zapomnite, prej ko greste h Košaku ali mojemu Janezku daste pet po taci za nič.
To sem vam pisal, ker je res in mi je nekdo povedal, ki je slišal.
Vas pozdravlja vaš ljubi
Janez Telebnik,
poslanec SLS.
pa ne govedina, to si zapomnite.
Razno
X Prošnja za pomiloščenje. Nedavno je sedela na obtožni klopi pred ruskim revolucijonarnim sodiščem: v Moskvi mlada kneginja Gagarin. Obtožena je bila, da pripada k tajni organizaciji, ki hoče zrušiti boljševiško vlado. Plemenito in ponosno ponašanje lepe kneginje pred sodiščem je napravilo na sodnike zelo globok vtis in ji niso niti ugovarjali, ko je v dolgem govoru ostro obsojala današnje boljševiško vladanje in je obtoževala vse krivice, ki jih Rusiji prizadevajo boljševiki. Sodišče jo je končno obsodilo na pet let ječe, kar je v Rusiji za politične zločine razmeroma zelo nizka kazen. Ko jo je predsednik vprašal, če bo prosila za pomilovanje, je dejala: «Da! Prosim Vas, da me obsodite — na smrt!» Njeni prošnji pa zaenkrat še niso ugodili.
Pristopite ^ss k iissa-
DOBRA ŽENA IN MATI ima pri hiši vedno nekoliko steklenic lekarnar Fellerjevega prijetno dišečega «Elsafluida», ki dobro služi za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikum) za nego ust, kože in glave. «Elsafluid» je mnogo močnejši, izdatnejši in bolje delujoč nego francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller v Stubici donji, Elsatrg št. 360 (Hrvaško).
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi !epa las se more doseči samo z razumno nego lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vsei dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
f,Elsa" »Hjino mlečno milo. najboljše blago, najfinejše .,milo lepote"; 4 kost t zamolom in poštnino 120 K.
„Elsa" obrazna pomacia odstrani vsa ko uečistost kože, solnčne pege, zajedan-,ce, nabore itd. tar naredi kožo meh ko, rožna-tobelo in čisto; 2 pore« lanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
TartocSsma psm.tda us
• Elsa"
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečnj« prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
Prodajalci dobe, če naroče najmanj 12 kosov enega predmeta, popust v mat:.
Razno: Lllljlno mleko ?4 K; brkomaz 10 K; na;: nej$i Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši He^a-zobni prašek v patent-Škatlah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek: v škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-diSava za pertto 12 K: Schampoon za lase 8 K: mrnenilo, 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete m zarnot in poštnina posehe računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar
STUBICA danla. Elsatrg 36S
(HrvaŠko).
Hof je Eisofiuid - ro se zna!
Mmm Feller - Umm\
Srednjevelik
salonski avtoma!
se zaradi pomanjkanja prostora
po želo ugodni ceni proda.
Ponudbe na Ivana Vahčiča v Cerk-ijah pil Krškem.