osrednjih razvojnih členov, ki od Pop pa vodi vse do Caravaggia. Zanesljive notico o Savoldo vem življenju so še vedno redke in tudi število njegovih podpisanih, datiranih ali nesporno dokumentiranih del ni veliko. Vendar so nekako sorazmerno regularno razporejena v slikarievo zrelo ob dob i e in omogočalo s skrbnimi primerjavami prepoznavanje preostalih avtorjevih del ter s tem tudi pregledno, čeprav problematično rekonstrukcijo celote Savoldovega slikarstva.
Savoldo je bil rojen v Breset okrog 1480, po ne no vse m potrjenih podatkih v plemiški družini. Morda ¡e bit tam učenec Vincenza Foopa. ki ie poučeval v Brcsd med 1489 in 1516 na Podla«i izkušenj, pridobi ionih med S volim bivanjem v Genovi (kjer je prišel v stik s flamskim slikarstvom, ki je bilo tam, tako kot v Benetkah in Neaplju, zelo cenjeno in zaradi morskih poti zlahka dostonno), v Milanu in v Pavi ii. Dokazano jc. da je bi! Savoldo leta 1506 v Parmi gost slikarja Alessandra Araldija in da ie bil leta 1508 v Firencah, Ob tem je potrebno poudariti, da ie bilo flo-rentinsku renesančno slikarstvo v Lombardiji že znano, ker so Številni florentinski umetniki bivali v Milanu, med njimi tudi Leonardo. Prav Leo nardove raziskave svetlobe in realnosti stvari so brez dvoma vplivale na Savoldovo slikarstvo. Dokumentov o drugem desetletju XVI. stoletja ni na razpolago, od 1521 na Sivi Savo!do predvsem v Benetkah, kjer se poroči s Flamko, vdovo tam delujočega nordijskega trgovca, ter slika za cerkvene redove in za raftnirane zasebne naročnike. Iz tega obdobja so tudi dela za dominikance iz. Trevisa in Pesara. Okrog leta InJO živi v Milanu, kjer no naročilu vojvode France.sea Ti SForze naslika za kovnico serijo Stilih siti;, Vasari jih označuje »di not te e d i fuoco« in sn Savoldovo edino znano javno naročilu, zelo značilno za njflgoVO slikarsko produkcijo. Po letu 1545 umre v Benetkah. Med datiranimi deli so za rekonstrukcijo Savoldovega slikarskega iti-rterarija osnovnega pomena Sv. Anton in sv, Pavel puščavntk iz beneške Accademie (1520), velika tabelna slika Madona s svetniki za do mi ni kance iz Pesara (danes v milanski Breri. i524—26), Portret moškega s flavto iz Mew Yorka (1529), Pastirji častijo Jezusa iz cerkve Sv. Giubbe v Benet-
kah in njena varianta iz Pinacotece Tosio Martinengo v B rese i (1540). Savoldo je bil izobražen slikar, ki je sprejemal in tudi uporabljal različne, včasih celo nasprotujoče si izkušnje. V Benetkah jc bil v neposrednem stiku s severnoevropskimi, flamskimi in nemškimi slikami in grafikami, ki so ga tako faseinirale, ila te v številnih svojih delih predeloval njihove teme in sugestije. Predvsem pa je Savoldo poglaviten predstavnik tiste slikarske usmeritve, ki jc na perifernem območju beneške republike — na področju Lombardije — posredovala kulturo beneške renesanse. Značilnosti te usmeritve so spoštljiv pristop h konkretni realnosti človeka, narave in predmetov, raziskovanje slikarskega jezika, ki omogoča upodabljanje rahločutnih in jasnih form, študij barve, svetlobe in oblike predmetov v prostoru, razčlenjevanje in uporaba skrajšava v perspektivi, posebna pozornost do razkrivanja in sprememb fiziogno-inije in psihologi je. Njegov učence Paolo Pino, slikar, kipar in literat, avtor znanega dela Dialog o slikarstvu, ga je označil kot »redkega človeka v naši umetnosti in odličnega posnemovalca vsega«.
Tatjana Wolf
Peter Oltif Kriickmann: FEDFR1CO BENCOVJCH 1677—1753. Hildesheim, Zurich, New York: Georg Q1 ms Vorlae. 198S, 488 str., 78 črno-bclih reprodukcij.
Monografija o bcneško-dalm&tinskem slikarju Fcdericu Benkovieu, ki mu usoda nikakor nt bila naklonjena, saj ie že za življenja kljub imenitnim in vplivnim mecenom padel V pozabo, nas mora vsekakor razve se liti. Gre za doktorsko disertacijo Pe tra Olufa Kriickmanna, v kateri se je avtor pogumno lotil bistvenih vprašanj, ki se porajajo ob življenjskem opusu tega spornega slikarja, sodobnika Piazzette in predhodnika Tie-Na številna vprašanja pa ostaja še vnaprej neodgovnrjeno. Kriickmann se ie potrudil in zbral precej gradiva, ki ga ju v katalogu razvrstil v Sest skupin: oljne podobe, risbe, jedkanice, kopije, izgubljena tlellet nazadnje napačne atribucije. Prav to poglavje pa je pravzaprav najbolj si»rno, saj je avtor zelo
149
avtoritativno posegel v slikarjev opus z novimi atribucijami, Bii pa ie želo izčrpen pri bibliografskih virih, saj je dodamo upoSteval tudi Pallupchi tli je v prispevek z beneškega k o resa Baročen in ftalia e net paesi de! sttd, medtem ko je spregledal Prijateljev prispevek na istem kongresu. Izmuznil sc mu je tudi zadnji Pal luce(linijev prispevek na to temo {Un Tiepnlo in pih mi Bencovich me.no, Studi in onore di Giulio Carlo Argan, Rim 1984), v bibliografijo o slikarju pa hi sodila tudi Prijateljev prispevek o umetnosti Dalmacije v pregledu baroka na HrvaŠkem (Horvat, Matcičič, Prijatelj; Barok u Hrvat-skni, Zagreb 19&2) tor Martinijev pregled (La pi Hitro del Se t tečen t o vene to, Videm 1982). T;ike podrobnosti lahko tudi spregledamo, saj gre za prvo organsko zaokroženo monografijo o slikarju, podprlo s filološfco in zgodovinsko sintezo. Po teme!inih študiiah Rodo'fa Pal-lucchinija iz zgodnjih tridesetih let je bilo ime nekaki i izmikajočega se Federica Ren kovica precej ohianno prilepljeno oh fi, B. Piazzetto rH zzod-nie.t:a G. B. Ticpola. Krnno Priiatel i ie avtor drobne knjižice o slikarju i/ leta 1957, v kateri ie upošteval do tedai znana dejstva in katalog del, ki so več ali mani nesporna. O posameznih Benkovidevih delih so ni-snli kar iteviJtii umetnostni zrodo vinarji (polet; Paltucchlnija in Priia-telia Gamulin, Kcčkemct, Ivanbff. Jonescti, Arslan. Rf/ri Zampctti, Oe-¡tori, Rugperi, Lonehi. Rosenberg in drugI), vendar mu umetnostna zeo-dovinn doslej že ni našla pravega mesta kot umetniški osebnosti. Za-netti poroča, da za živi i en ja ni bil priliublfcn. fz Benetk, kier sta pa / naročili prehitela Piazzetta in mladi Tiepolo se je km:itu zagrenjen umaknil na Dunaj, pod mecenstvo Schon-bomov. Ko pa je Longhl leta 1972 odkril Bcnkovičeve slike v galeriji SciiiSnbornov v Pommers Feldnu, so ^a tako navdušile, t?n je v čustvenem zanosu proglasil za enega največjih beneških genijev osemnajstega stoletja. Podobno kot slikarju samemu je bila usoda nenaklonjeni tudi njegovim delom. Mnoga so uničena ali izgubljena ali morda še ne opazna propada to. ker je njihov avtor »neznan« in jih lahko reši le naključje, kot se je to /"odilo / veličastno oltarno podobo v Senonehesu, ki ie bila ustvarjena /a bolonjsko cerkev Madonna del Piombo in za
150
katero se je izkazalo, da sodi med slikar jeva najboljša dela (Rosenben*-Brc ion de Lavergnee, Ar te Veneta.35. 19811,
Medtem ko ie letnica slikarjevega rojstva razrešena in dokumentirana Ictniea smrti v Gorici, ostaja še nadalje up;tnka njegov rojstni kraj. Čeprav Kriiekmann omenja več možnosti, dnncs prevladuje mnerje, da je to ali otok Brač, kjer je dokumentirana družina Benkovie. ali same Benetke (Prijatelj, Pallucchmi). Iz anonimnosti je izstopil leta 1707, ko je pri tridesetih letih poslikal majhen strop v palači Orselli Fosehi v For-11 jil. Jedro njegovega opusa pa jc nastalo /a galerijo niainzenske;:a ktie zoškofa Lothnria Franza Schonborna v Poni me rs feldnu, poleg drugih podob tudi slikarfevo najpomembnejše delo Žrtvovanje J finem je. Analizi te podobe odmerja Kriiekmann zajetno poglavje in nam ob njem prihliža kulturno ozračje, v katerem je slikar deloval, Izakov o žrtvovanje iz zasreb-ške Slrossmaverjcvc galerije je replika platna iz "a le rije v Pommcrs-feldnu i pripisovali so jo že PiazzctUiV Frančiška pavlinskega, prav tako iz zagrebške galerije, na jc Benkovič, seveda ir manjših dimenzijah, ponovil po Diugenn, ki ga hranijo v zasebni zbirki v Asconi, Slika z istim naslovom iz splitske Galerije umetnin pa naj bi bila le kopiia. Kriiekmann je v katalogu Benkoviču pripisal le osemin trideset oljnih podob. dodal je še Sedemnajst risb in tri bakroreze, n^šel je šesl trafik no njegovih podobah, devet pa kopij. Pet intrideset izgubljenih del je zasledil le v virih, enaindvajset pa v literaturi. Kar trimšesldeset del pa je iz Bcnkoviiicve zapuščine izvzel. Med temi je tudi slika Osvoboditev sv. Pe tra iz ječe, ki visi v Narodni galeriji v Ljubljani. Sliko je že pred tem v svoii monografiji o Piazzettu Adriano Mariuz pripisal Giuseppeju Angeli ju, slikarju, ki te nrcvzcl Piazzct-tovo delavnico. (Adriano Mariuz: Opera coinpteta det Piazzetta. Milnno 1980. pp. 110- 1? D, Kriiekmann to nove atribuciic ni dodatno argumentiral. temveč se ie le naslonil na Markizov komentar oh sliki, V katalogu razstave Ttiii slikarji od J4. do 20. stoletja (Ljubljana 1983, p. 42) je avtorstvo omenjenega nI a t na še vednu pripisano Benkoviču. KrLick-tuann kataloc ljubljanske razstavo v dodatku k bibliografiji sicer omenja. vendar v kataloiru Zerijeve a tri-
bucije ne upošteva. Ker gre xa kvalitetno delo, bo morda potrebna posebna Studifa-
Mimogrede na i omenim še. da ie bila tudi podoba Sv. Andrej h Narodne galerije pripisana Benkoviču. a je ob pripravi razstave leta I9SJ Zeri opazil na hrbtni strani napis A, Trogher, tako da o avtorstvu ni več dvoma. Tudi o redko videnih nodobah iz romunskega muzeja Bru-kentbal v Sibiu, ki so bile leta 1969 na razstavi Dal Ricci a T Tienolo (Za m-pettl) v Benetkah predstavljene pod Benkovičevim imenom, a Krikkmann zanje predlaga drugo avtorstvo, bo morda še potrebno spregovoriti. Kriickmann se je korektno lotil vprašanj, ki jih ie nakazal že Pailuechini, in sicer odnosa Piazzetta-Bcnkovič, kajti slikarja Sta izšla iz Crespijeve delavnice v Botogni. Neka i več pozornosti bt lahko namenil tudi Tie nolu. morda pa bi se dalo Se kai dodati tudi o Benktfvičevem Vplivu na sočasno avstrijsko slikarstvo in obratno.
Resna Študija o nekoliko izoliranem,
v mistiko zagledanem slikarju, ki so mu b'le tuie modne muhe, ie naše včdenje O njem, n razmerah in o času. v katerem je ustvarjal, močno razširila in obogatila.
Marjana Lipoglaviek
OBLIKOVANJE NA PRELOMU STOLETJI
Kirk Vamedoe: VIENNA 1900; ART, ARCHITECTURE AND DESIGN. New York, Boston: Museum of Modern Art i 986. 264 si ran i, 354 čnio-belih in 114 barvnih posnetkov med besedilom.
Jane K a) lir: VIENNESE DESIGN AND THE WIENER WERKSTXTTE New York: Galerie St. Etiennc 1986, 152 si rani, 195 imo-belih in 55 barvnih, delno celostranskih posnetkov med besedilom.
Deli ameriških avtorjev izražata novo zanimanje za umetnost na prelomu 19» v 20, stoletje, kot se ie razvilo ■/lasti v 7di"uženih državah, Tu so v teku številne raziskave lako sccesijc kot tudi art dccoia in se ukvarjajo v. vsemi področji umetniškega ustvarjanja, na tiuli vsemi obrobnimi pojavi, ki spremljajo * visoko« umetnost, Z njimi pa je zaznamovano
predvsem vs&kdanje življenje. Renesanso obeh sioeov ie spodbudilo zlasti postmodern o oblikovanje. Teme sc primerno lahkotnejšemu pogledu najširfiega ameriškega občinstva na umetnost zdijo včasih že skoraj banalne, ko tako nosegaio prav v vsak. ie tako droben segment živlfepfa (Eric Baker in T vier Blik: Trademarks of lhe. 20's 30's, New York I9R8, Luev Bioido; French Owira Posters I8čB—1930. New York 1976. Revna I do Aieiandro: Classic Menu Design. New York 1988). Snet druge so razkošno ilustrirane i>slikanice«. ki imaio vendarle tudi strokovno vrednost: predstavljajo bogat slikovni vir za dokument aciio razvoja okusa in estetike določene dobe (Art fit ca Design in colour, New York 1977, Art Deco interiors in colour, New York 1977, Rtenhcn Blum, Everyday Fashions nf the twenties. New York 19?11. Med niimi so seveda tudi študiie, ki daleč nresesato svoj prostor in včasih nekoliko novrSni ameriški Criticism (na primer Eva Weber; Art Deco in Atncrica. New York 19Ä8).
Obe deli sta mi priili iz znanih vzrokov v roke s rreceiinjo zamudo, kljub temu pa o njuni aktualnosti ne more bili nikakršneea dvoma. Zlasti vidim niuno pomembnost v tem. da obe skušatn uoorabno umetnost obravnavati enakopravno z drugimi vejami likovne umetnosti. kar med drugim omogoča tudi zelo i i rok zorni kot, V coriiču z^nimiinja avtorjev ni le najožje področje, ki pa oznania že sam naslov dela, temveč opozarjata tudi na duhovne izvore nnsameznth umetnostnih cibanj, povzemata njihove glavne idr je in dosevke, tako da nred nami ni snmo cndklooediöen sežetek estetskih doseikov nbl t kovati ia določenega časa, amnak je vidno mesto namenjeno tudi duhovni sub-tilnosti posameznih umetnikov,ovrednotenju njihovih idej in del ter nii-h ovc mu vključevanju v sodobne in pretekle likovne tokove. Delo K irk a Varnedoa se neposredno navezuie na vel i ko rtzstavo Trditi FI und Wirklichkeit - Wie» 1870—1930 Dobias na razstava Zgodovinskega muzeja mesta Dona ¡a — Historisches Musrum der Stadt Wien), ki fe v letu 1985 odmevala daleč prek avstrii-skih meja. spremljal na jo je tudi hneat katalog Interdisciplinarnih raziskav, ki femes pdtnenj eno lemeli-iiili del za to obdobje. Razstava ie poleg nekaterih evropskih prestolnic
151