PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba.*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drevnik* — uprava 60-4045-34. TRST četrtek, 30. oktobra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp^dizione in abbon. postale Stev. 733 Z USTANOVNEGA KONGRESA 8IAU STO-ja Hočemo, fla Hi naše olrohe uzaaiali za hlapce I V zgodovini našega šolstva bosta imeni Simoni in Leslie napisani na isti strani kot je zapisano ime Gentile-ja, ki nam je šole odvzel delegacija pionirjev poklanja pionirjem is Izole italijanske knjige, pionirjem z Bujščine Tirvatske, slovenskim srednješolcem v Kopru pa slovenske Tov. Drago Pahor je na kon-SIAU govoril o vprašanju Slovenskega šolstva. Dejal je: dvoletna borba demokratične-*j® ljudstva z Vojno upravo, ki odstavlja zapadne imperiali-•črte siie, se ostro izraža poseb-na polju slovenskega šolstva. ttofc tej borbi je različno gležnje na viogo in namen šolstva. °sa nova slovenska šola je zra-j® k0t sad narodno-osvobodilne T^ke sredi partizanskih borb in *nn za to vse znake resnične de-^kratične ljudske šole. Ker je ,^stala is ljudstva, je prosta vseh ^dicionalnifr oklepov, ki Okle-g Jo še šole drugih narodov. Ta J”® demokratičnega slovenskega 5^ je postavila za svoj l vzgojo novih pokolenj k res-*n\ demokratičnosti, socialni j*av'čnosti in bratskem spora-niu med narodi. Ta šola si je *'0«ai)iia za cilj dvig resnične vbrazbe in kulture, ki omogo-duhovno neodvisnost, ki je '®‘no garancija ljudske demokrate- Razumljivo je, da taki šoli Vojna uprava, na-Pfotuje zato, ker bi nam rada ®‘® šole starega kova, take šole, kateri^ se vzgajajo hlapci v pokorščini gospodu-] iin klikam. kot **oteU bi, da bi imeli šole ioiti nekoč, ko so vzgajali k črno- zvestobi in kot smo jo imeli za časa fašizma, ko se je 10 zapovedi za cBalillo* glar silo: eUbbidire, gbbidire» in «Du-ce ha sempre ragionen. Prav tako bi hoteli, da bi danes vzgajali mladino v občudovanju in strahospoštovanju veličine zapad-nih sil, ki naj bi ohromilo svoboden razmah samostojnega gledanja in prostega ocenjevanja svojega lastnega položaja. Ta boj med dvema gledanjima na cilje in smoter šole je neizbežen. Ljudstvo brani svoje šole, ker ne želi imeti šole slovenske samo po jeziku, ampak hoče imeti šole slovenske tudi po duhu. In du/i slovenskega ljudstva je danes duh junakov porojenih v partizanskih bojih. Zato se razvija ta astra borba med VU na eni strani in na drugi strani z našimi borbenimi roditeljski sveti, ki ne dovolijo odtujevanja svoje dece. Vojna uprava je prišla do absurdov, kakršnih ni v kulturni zgodovini človeštva. Prepovedujejo učenje sodobne zgodovine, ker je naša zgodovina e-popeja našega ljudstva. Prepoveduje slovenske knjige. Samovoljno zapira slovenske šole, s čemer dokazuje, da smatra šole za vladna in ne ljudsko ustanovo. Poleg tega je že zapiranje slovenskih šol v popolnem nasprotstvu z zakonom o šolski obveznosti. Odpuščajo naše učitelje, ker so ostali zvesti svojemu narodu. Otrok naj se uci v jeziku svojih starsev leto so navajali kot ®ČiM ^Pntčanje slovenskih teli v T>olitično delovanje uči-fc, v šoli. Letos je padla krin-k ^?po!nima z obraza: zadostu-da je učitelj antifašist, že iznačljo za komunista in ga Sa °sVust, °i$t bu e. Danes ne nastavlja in dvlja učiteljstva šolska ob- f/,.' nego politična, komisija FFS. »ti iL so pri srcu kolaboracioni-i?i * ,so sodelovali z Graziollijem t Rainerjem in sedaj sodelujejo lJnonijem in Leslie-jem. hbn*e Hudstvo odklanja te ko-^ rnciniste, ker hlapci pač ne 5.10 vzgajati otroke drugače kot n*'«Pce. mi pa nočemo, da bi b9 1 otrocl bili hlapci. Naša bor-o trda, naši otroci stavkajo in l:man1ih. Sv. Križu, Gropadi fig a prepričan sem, da ljudstvo zmagalo. V zgo-°»fo;1 nn-šega šolstva pa bosta ■ parnem Simoni in Leslie na-Geju-l. ”n isti strani kot ime lhm ! M ie primorskemu Vu odvzel šole. tn£;aknil sc bom še drugega katP '!tna- O katerem pravijo ne-b;erJ' da je leio delikaten: jmo-»it^j Jtooionalnosti in šole. Mihi fe’n ta problem ni tako deli-V Videli ste, da ga znajo re- šiti celo naši pionirji, ki so prinesli za hrvaške pionirje hrvaške knjige, za italijanske otroke v Izoli italijanske, za slovenske gimnazije v Kopru pa slovenske knjige. Vsak otrok naj se uči in obiskuje šole V jeziku svojih staršev. To načelo moramo popolnoma uveljavljati v naših vrstah. Pravilno razumevanje bratstva obstoja v tem, da spoštujemo te princije na šolskem polju. Naša doslednost gre taka daleč, da odklanjamo italijanske otroke, ki bi se hoteli vpisati v slovenske šole. Za te otroke je mesto v italijanskih šolah. Italijanski didaktični ravnatelji so nas naprosili, da naj jim preskrbimo seznam italijanskih otrok, ki so na deželi. To smo jim mi preskrbeli. ne morda zaradi njihovih lepih oči. Ce tudi vemo, da so oni fašisti po svoji miselnosti, smo to storili, ker spoštujemo vedno in dosledno to načelo, ki sem ga prej razložil. Kakor na eni strani pomagamo in gledamo na to, da pridejo italijanski otroci v italijanske šole, tako na drugi strani obtožujemo *Lego Nasionalen, ki hoče zopet podkupovati slovensko deco in jo vleči v italijanske šole. Tovariši in tovarišice, radi bi fcivljenlsplsl elanov !£vrsne$a odbora SIAU * T^‘"r'f»ednik: BELTRAM JV-km At Ril aktivist leta 193?. i 4flavi, ’ kmet- Bil J« gibanJu cd 1 Ojklb 1 J9 bil na Italijanskih .e7 dn iieta 1935 <>o 1037. Od leta i '4* Je bil član antifaii- U boau, ,lne- Od 1941 v OF. kjer to ... • Oh **an Pokrajinskega <"d- C la z^ČC.tka 1942 Je orgam" k- lih. ra' partizane v naših , tkovan j« bil z redom iv eno,nosti. Clan irvršne- f 04bo- za Wro ir. glav- za STO. Preit* . *** oxv. h prof- FURLAN ^ a ^PMd ’ 26 1Pta 19<)6 3* De,ovnl j *o 1 področju. Pote- *a enotnost med Mnr naroflnratnlmi »kupi-ititsfp0k.,e PrlP°m,ogel k Zbil j, ktualcev in delavskih °® nactfaš!zmom je »u- nas potegnili v šovinistično nacionalno borbo, a to jim ne bo uspelo. Mi slovenski antifašisti dobro vemo, kako moramo braniti naša načela o demokratični ljudski šoli. Kakor so italijanski tovariši branili kulturne prireditve Slovenskega narodnega gledališča, tako bodo italijanski de-lavci branili pravično rešitev našega šolskega vprašanja. Tako se bOdo naši mali pionirji, ki ste jih prej videli tu, vsak v svoji šoli Učili svojega materinega jezika in bodo uživali vzgojo demokratičnih učiteljev. Zato. se bodo pozneje radi učili drugih deželnih jezikov. Prišel bo čas, ko bodo ti pionirji zrasli in aktivno sodelovali v naših organizacijah. Takrat na naših kongresih kot je današnji ne bodo več potrebni tolmači. Delegacija žena iz Sv. Ivana v slovenskih narod,nih nošah poklanja 'delavcem iz Tovarne strojev album Trst le stična točka dveh kultur Dr. V. Bartol: «Želel bi, da bi naši italijanski tovariši spoznali naše kulturne dobrine kot smo že od nekdaj spoznavali mi italijanske* deloval z osvobodilnim gibanjem. Zelo je 8ktiven na šolskem in kulturnem področju. Je član MOS-a. predsednik Centra za ljudsko kul turo in predsednik cdbora SIAU. Podpredsednik: MEDICA ERMI-NIJ iz Buj, kmet. Partizan od leta 1943; aktivist na Bujščini. Po osvoboditvi Je tmel razna vodilna mesta v antifsšisPčnlh organizacijah in v ljudskih odborih1. Seda) je član okrajnega odbora za Buje. Politični tajnik: BABIC BRANKO iz Trsta, delavec. Od leta 1930 politični emigrant. Partizan cd Ista 1941; komisar bosanskega odreda, kjer je vodil ljudsko vrtajo. Pozneje je bil pri IX. korpusu v Julijski krajin; kot namestn k političnega komisarja. Odlikovan Je za vojaške zasluge z redom «Brat stva in enotnosti*. Bil je med voditelji vstaje v naših krajih po osvoboditvi član predsedstva Na-rodno-osvobodilnega odbora. Tajnik izvršnega odbora SIAU, tajnik KP za STO. Organizacijski tajnik: LAURENTI EUCIENIO iz Trsta, delavec. Partizan od leta 1943. Dal je pobudo za ustanovitev tržaške brigade, ki ji je bil komandant in komisar. Clan predsedstva Narod-ro-osvobodllnega odbora. Tajnik 21PP, član izvršnega odbora STAU in tajnik mestnega odbora SIAU. O perečih kulturnih vprašanjih tržaških Slovencev je na kongresu govoril predsednik S'ov.-brv. prosvetne zveze tov. dr. Vladimir Bartol, pisatelj: Tov. Babič je v svojem stvarnem in izčrpnem orisu bodočih perspektiv in nalog SIAU omenil, da Trst ni eno izmed navadnih mest, marveč da je Trst mesto mednarodnega pomena. To vidimo in tega se zavedamo tudi mi vsi. Ali ni potemtakem čudno, da ni Trst v kulturnem pogledu nikoli pomenil tisto, kar sq n. pr. pomenile Benetke, Milan ali Rim, ali pa Ljubljana, ki je kulturno središče vsega slovenskega naroda? Ni imel niti svojega stalnega gledališča, razen slovenskega, ni imel svbje književne literarne revije. Zgodovina je postavila na ta košček zemlje dve narodnosti, slovensko in italijansko. Slovani in Italijani delajo v istih tovarnah, prodajajo na istih trgih, sedijo v istih uradih, hodijo po istih ulicah. In kakor prevladuje v Trstu samem italijanski element, tako je kmečke prebivalstvo predvsem slovansko. TovarišiI Kultura, umetnost je odraz življenja, je odraz realnih razmer, v katerih je nastala. Da živita na tem ozemlju dve narodnosti, ki se stikata in med seboj prepletata, je dejstvo. Torej bi umetnost, kultura, ki bi ustvarjalno izrasla iz teh tal, morala biti obenem izraz tega dejstva. Vprašam vas, ali si morete zamisliti širše zajet realističen roman iz tržaškega življenja, ki bi ne upo-fleval teh stikov in sožitja naših dveh narodnosti? Toda doslej, tovariši, je bore malo od tega realizirano. Vsi dosedanji gospodarji našega ozemlja od avstroogrskih oblasti pa do najnotejšega časa so izrabljali to naše zgodovinsko sožitje za sejanje razdora, za netenje sovraštva in nacionalne mržnje. SIAU je prva in edina organizacija, ki si je postavila za svetel in krasen cilj: bratsko sodelovanje med slovanskim in italijanskim ljudstvom in ki se je razvila v široko množična skupno organizacijo obeh narodnosti. Od Judeža do Kajfeža nas pošiliajo Toda, tovariši, mi Slovani imamo še posebno borbo za našo jezikovno in kulturno enakopravnost, ki nam je bila doslej priznana le — na papirju.' Tovariši, lansko sezono so morali predstavniki Slovenskega narodnega gledališča napraviti Tit intervencij prf odgovornih oblasteh, da jim je bila dodeljena dvorana reci in piši — dvakrat v uporabot Ko sem se tudi sam kot zastopnik SHPZ udeležil nekaj teh intervencij, sem imel mučen občutek, ko da so hoteli, pusteč nas zastonj antišambirati pošiljajoč nas od Judeža do Kajfeža. ponižati, ponižati ne nas, marveč preko nas slovensko kulturo! V tej borbi za enakopravnost slovenskega jezika in kulture so nam bili že doslej v veliko pomoč naši italijanski tovariši. (Lanska predstava v eNazionale», časopisna kampanja!) In upam, da nam bodo tudi v bodoče prav tako pomagali. Toda tisto, kar sem bil uvodoma omenil, je še tesnejše sodelovanje na kulturnem polju. Skupni izleti v razna mesta FLRJ, skup ne prireditve in nastopi slovenskih in italijanskih umetnikov so nedvomno utrdili naše medsebojne vezi. Toda tista prava globoka skupnost se mora roditi le iz temeljitega poznavanja drug drugega in drug drugega kulture. Glejte, tovariši, mi, Slovenci in Hrvati ne jprihajamo praznih rok. Onstran meje ustvarjajo in poglob-liujejo naši matični narodi svoje kulture dobrine. Želel bi, da bi jih naši italijanski tovariši spoznati, kot smo že. od nekdaj spoznavali In bdi pripravljeni spoznavati in spoštovati italijansko kulturo. Danes, tovariši, je SIAU živa stvarnost'. Želel bi, da bi iz te žive stvarnosti zrastla tako med Slovenci in Hrvati ter Italijani kultura, ki bi bila izraz te žive stvarnosti. Seveda ni moč ustvarjati na željo ali na ukaz. Toda tisto, kar se lahko stori, je: pripraviti pogoje za razvoj takih tvornih talentov. Tovariši, Trst je velika stična točka ne le dveh narodnosti, marveč tudi dveh kultur. Progresivne kulturne sile Vzhoda naj bi se tu stikale s progresivnimi kulturnimi silami Zapada. In kar naj tu zrase, naj bi bila velika progresivna kultura in u-metnost, ki naj bi tvorila stično točko med Vzhodom in Zapadom! IV. balkanski lizMtni kongres Beograd. 29. — V Beograd so prispele športne delegacije A’ba-liije, Bolgarije in Romunije, ki bodo sodelovale na 4. balkanskem fiz-kulturnem kongresu. Ta se bo vršil od 1. do 3. novembra v Beogradu. Jutri prispejo tudi športne delegacije Madžarske in STO-ja. Vračajo se v domovino Ljubljana, 29. — Skupina 300 jugoslovanski emigrantov Je prispela danes v Ljubljano. Izseljene, se vračajo iz Belgije. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo London. 29. — Danes so se v Londonu zopet začela trgovinska in finančna pogajanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Voditelj jugoslovanske delegacije Kopčok se je na ministrstvu za zunanjo trgovino razgovarjal v zvezi z novimi jugoslovanskimi predlogi. Maršal Tito sprejel danskega poslanika Beograd, 29. — Maršal Tito je v navzočnosti namestnika zunanjega ministra Velebita sprejel danskega poslanika Hergela, Britanski list o Jugoslaviji London, 29. — Britanski tednik «Reynold News» objavlja članek poslanca Thomasa Driberga o vtisih njegovega potovanja po Jugoslaviji. Driberg piše, da se v Jugoslaviji življenjska raven dnevno dviga in številni predmeti so v prosti prodaji. Poseben vtis Je napravile nanj r.krb za otroke in mladin?. Glede pionirskega mesta pri Beogradu je dejal, da v mnogih drugih državah niso še videli kaj takega. Tujci, ki obiščejo Jugoslavijo, so navdušeni nad naglo obnovo v tej državi. Vsa dela se izvajajo v okviru petletke, ki ni nikaka »propaganda* pač pa stvarnost. Delo na cesti Beograd-Zagreb naglo napreduje Beograd, 29. — Mladinci so dokončali pripravljalna dela na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb v dolžini 4680 m in so s tem izpolnili obljubo, ki so jo bili dal: maršalu Titu na tretjem kongresu mladine. Izdajalec Maniu pred sodiščem Bukarešta, 29. — Danes se je pričel proces proti bivšemu voditelju roiminake kmetske strank*-Juliju Maniuju in njegovim tovarišem. Citanje obtožnice je trajalo tri ure. Maniu in njegovi tovariši so obtoženi, da so hoteli spremeniti ustavni red, izvssti oborožen upor, da so organizirali preti državi zaroto, bili v zvezi z agenti tujih držav, ki so pripravljali sovražno zasedbo Romunije kakor tudi, da so sporočali v inozemstvo važne tajnosti narodne obrambe. Maniu je še posebej obtožen, da je vzdrževal osebno in potom svojih sodelavcev izdajniške zveze z ameriškimi in angleškimi misijami v Bukarešti. Obtožnica nadalje uveljavlja, da nosi Maniujeva stranka vso odgovornost za fašistično diktaturo. Njtgova stranka je postala zarotniška organizacija vohunov, ki je hotela s pomočjo tujih voditeljev vreči sedanji demokratični režim v Romuniji. V to svrho so Maniu in njegovi sodelavci imeli septembra 1946 že tajna pogajanja z predstavniki ameriške vohunske službe in pripravljali državni udar. Maniu je skupno z obtožencema Serdici in Roiujem obtožen, da so ameriškim in angleškim predstavnikom v Romuniji kakor tudi nekemu zarotniškemu centru v inozemstvu dajali sporočila vojaške in gospodarske vsebine, s čemur so ogrožali obstoj države. Maniu je radalje pripravil- zase in soobtožence vse potrebno za pobeg v Inozemstvo. Obtoženi Buzesti je posebej kriv, da je vodil pogajanja za kmetsko stranko z ameriškima vohunoma Halem in Hamiltonom. I¥t0 poljskih vojakov se je vrnilo Gdansk, 29. — V Gdansk je prispel parnik iz Glasgovva, s katerim se je pripeljalo 1440 poljskih častnikov in vojakov. Priprave za proslave 30. ob!etn ce oktobrske revolucije Moskva, 29. — Igralci, glasbeniki in skladatelji Sovjetske zveze se pripravljajo za 30. obletnico ustanovitve sovjetske države. Ob priliki teh svečanosti bodo skoraj vsa gledališča uprizorila nove igre. Samo v Moskvi bodo igrali 25 novih del. Dne 7. novembra bo po dolgi prekinitvi na novo sezidano najstarejše rusko gledališče «Mali teater*. Uprizorjeno bo predvsem delb Arkadija Pervenčeva, ki opisuje nemški polom na Krimu in pogodinovo delo »Mlad gozd*, posvečeno možem in ženam prve petletke. Bratska pomoč SZ Bolgariji Sofija, 29. — Predsednik bolgarskega gospodarskega sveta Terpe-šev je v svojem govoru po radiu opisal veliko pomoč, ki jo Je Bolgariji nudila po zlomu fašističnega režima Sovjetska zveza. Leta 1945. je Bolgarija prejela od Sovjetov 21.000 ton raznega blaga med tem velike količine bombaža, olja, poljedelskih strojev itd. v vrednosti okoli 15 milijard levov. Leta 1946. je zopet od Sovjetov prejela 280.000 ton blaga med tem 500 vagonov, nad 100 milijonov litrov olja, 9,5 milijona kg bombaža in podobno. Preteklo leto pa je Sovjetska zveza poslala Bolgariji 90 milijonov kg žita in koruze ter rešila bolgarsko ljudstvo gladu. V tekočem letu bo Bolgarija uvozila Iz Sovjetske zveze 11 milijonov kg bombaža, veliko količine kavčuka, tisoč vagonov blaga, 100 vagonov za osebni promet, 50 poljedelskih traktorjev itd. Kolera t Egipta se širi dalje Kairo, 29. — Uradno poročilo izjavlja, da je v zadnjih 24 urah umrlo na koleri 442 oseb in da je 825 oseb na koleri zopet zbolelo. Egiptska vlada je proglasila danes zaradi epidemije kolere, ki zavzema vedno večji obseg, obsedno stanje. Ameriški senatorji v Trstu Trst, 29. — Včeraj je dospelo v Trst z Dunaja devet ameriških senatorjev, katerim načeluje republikanski senator Styles Bridges. Pregledali so čete ameriškega III. bataljona, danes dopoldne pa so napravili izlet po morju okrog pristanišča ter si ogledali njegove naprave. Senatorji so danes dopoldne potovali naprej v Videm, od koder bodo nadaljevali pot v Rim in Atene. De Gaulle hoče fašistične sindikate Pariz, 29. — Pariški tisk komentira včerajšnjo sejo zbornice, na kateri je prišlo do ostre debate med Duclosom na eni in med Ra-madierom ter Hlrriotom na drugi strani. Listi tudi ugibajo o tem, kakšno »večino* bo zbral okoli sebe Ramadier pri vprašanju o zaupnici. «Humanite» piše, da je nepobit-no dejstvo, da sta s j Ramadier in De Gaulle, čeprav kažeta na zunaj, da drug drugega pobijata, edina v bistvenem vprašanju in sicer: v borbi proti komunistom in v poslušnosti tujim imperialistom. List poudarja, da se laži ne povedo nikdar očitno. Od pristašev BJuma pa do prijateljev De Gaulla so se vsi strinjali v tem, da so odobravali Ramadierov govor, ki je bil posvečen pretežno napadom proti delavskemu razredu. Kot odgovor na poziv socialistične stranke za ustanovitev saupi-ne, ki naj bi imela namen braniti republiko, so sindikati objavili poziv, v katerem poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati v skupini, ki bo združevala vse republikance in demokrate, da pa ne bi mogli sodelovati v skupini, ki hoče direktno ali indirektno vršiti protikomunistično akcijo, za katero se skrivajo sovražniki republike. Sindikati pozivajo delavski razred na združitev vseh sil za obrambo republike in demokratičnih svoboščin, ki jih ogroža De Gaullova reakcija. Končno omenja poziv De Gaul-lov govor, v katerem Je omenil reorganizacijo sindikatov, ki bi bila podobna Hitlerjevi frontj dela, fašističnim sindikatom Mussolinija in Petainovim »delavskim knjižicam o zaposlitvi*. S tčm v zvezi pozivajo sindikati svoje člane, naj vztrajajo pri svojih zahtevah za minimalno mezdo, za splošno revizijo plač, ki bo odgovarjala delavskemu standardu. Spomenica Demokratične ironte Slovencev v Italiji Vseslovanskemu odboru Demokratična fronta Slovencev v Italiji je naslovila sledečo resolucijo vseslovanskemu odboru v Moskvi in slovanskemu odboru v Ljubljani. VSESLOVANSKEMU ODBORU (PREDSEDNIK GENERAL BOŽIDAR MASLARIC) BEOGRAD Demokratična fronta Slovencev v Italiji sporoča, da živijo Slovenci v Italiji v skoraj tako bednih razmerah kakor nedavno pod fašizmom. Neofašisti napadajo Slovence in njih imovino. nastavljajo bombe, ki uničujejo njih stanovanja, in pošiljajo grozilna pisma, naj se Slovenci izselijo. Italijanske oblasti so odpravile tisto malo dvojezičnosti, ki jo je bila uvedla zavezniška vojaška uprava. Italijansko urad,ništvo hruli Slovence, ki se poslužujejo svojega jezika, naj govorijo italijanski. Orožništvo ne pozna slovenščine. Na Goriškem je za silo odprtih nekaj slovenskih osnovnih šol z nezadostnim učiteljstvom in nerednim poukom. Večina slovenskega učiteljstva ni nastavljena in je brez plače. Italijanske oblasti nočejo vrniti prostorov slovenskim ustanovam in društvom, ki so jih Slovencem odvzeli fašisti in njim naklonjena ZVU. V Beneški Sloveniji je preko 60.000 Slovencev brez slovenskih šol in društev in brez slovenskega tiska. Prav take razmere vladajo v Kanalski dolini. Neofašisti grozijo vsem, ki zahtevajo narodne pravice zajamčene v mirovni pogodbi. Oblasti so uprizorile med demo-kristjanskimi, neofašističnimi in šovinističnimi občinskimi odbori glasovanja zoper slovenske šole in zdaj razglašajo, da beneški Slovenci ne marajo slovenskih šol, dasi se ljudstvo pod terorjem ni mogla o tem izjaviti. Ob novi meji se delajo težave za potna dovoljenja in prosto uvažanje s!o-venskih listov in knjig. Oblasti so priključile slovenske občine italijanskim in uničile vsako samostojno slovensko občinsko upravljanje. Vse to je v ostrem nasprotju s členom 15. mirovne pogodbe, ki jamči Slovencem v Italiji vse narodne pravice. Po njem bi morala Italija Ukreniti vse potrebno, za zagotovi Slovencem uživanje človešjcih pravic in osnovnih svoboščin, v katerih $o vključene svoboda izražanja misli v slovenščini, svoboda tiska in objavljanja v slovenščini, svoboda naziranja in združevanja. Do zdaj De Ga-speriieva vlada ni ukrenila ničesar, da bi Slovenci lahko uživali te pravice. Po vzorcu nekdanjega fašističnega režima pa je ukrenila vse, da bi Slovenci ne mogli uživati svojih zakonito priznanih in zajamčenih narodnostnih pravic. Po členu 17. mirovne pogod- be italijanska vlada ne bi smela trpeti na svojem ozemlju fašističnih in njim podobnih nasilnih organizacij. V resnici pa prosto obstojajo in delujejo teroristične organizacije «Divisione Gorizias in druge, 1% strahujejo Slovence. Sedanji predsednik italijanske vlade je priznal Slovencem vse njih narodnostne' pravice, njegovi organi na slovenskem ozemlju v Italiji pa jih neprestano zatirajo, medtem ko uživajo Italijani v Jugoslaviji vse svoje narodnostne pravice. Slovenci v Italiji prosijo Vseslovanski odbor in slovanske odbore, naj učinkovito posredujejo, da se italijanska vlada prisili k spoštovanju členov 15. in 17. mirovne pogodbe. Prilagamo resolucijo glavnega odbora z dne 19. okt. 1947. DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI Brigada «F. Bidovec« v Korici Korica, 29. — Pred odhodom iz Albanije se je tržaška mladinska brigada »Ferdo Bidovec*, ki je delala na progi Drač-Elbasan, ustavila v Korici. Člani brigade so si ogledali razne tovarne. Proga piotrrjev v Ljubljani Ljubljana, 29. — Na zborovanju vseh delegatov mladinskih organizacij Slovei: i je so sklenili, da bo-progo pionirjev v Ljubljani, ki bo dolga 25 km in bo tekla skozi Tivoli ter tri bližnje vasi. Začetek ameriške sistematične „protiko-munistiCne'1 aonje tudi v Nemčiji Frankfurt, 29. — General Clay, poveljnik ameriške zasedbene vojske v Nemčiji, je danes na tiskovni konferenci nemškim novinarjem izjavil, da bodo irr.eli v amer;ški zasedbeni coni tisk in nemški ra dio vso svobodo pridružiti se protikomunistični kampanji, ki se bo v kratkem pričela. General Cley je glede zakona, ki ga Je izdal zavezniški kontrolni svet in ki prepoveduje nemškemu tisku vseh con kritiziranje politike treh vehail, omenil, da je namen ZDA boriti se proti komunizmu in da se navedeni zakon ne more nanašati n* komunizem. Odprava senata v Italiji Rim, 29. — Ustavodajna skupščina je izglasovala odprava senata. Bivšim senatorjem so odvzete vse prednosti v zvezi z njihovo funkcijo. OR. VILFAN: .Pomoč le treba dati res DOtrednim" ZDA so Izrabile gosoodarsKo pomoč v politične namene in tako prekršile osnovna načela OZN ' Razprava o »mali skupščini" se nadaljuje Mobilizacija v Grčiji London, 29. — Vsi atenski listi javljajo mobilizacijo več letnikov »narodne garde*. V solunski pokrajini so poklicani pod orožje vsi re-zefvni čaftnlki petih letnikov. Od štiri do šest letnikov moštva Je vlada mobilizirala v provinci Kalkidi-ke, Langade, Xantie, Evrosa in Ro-dopes. Lake Success, 29. — Na seji odbora za gospodarske in finančne zadeve je jugoslovanski delegat dr- J. Vilfan v debati o delavnosti OZN po ustavitvi podpor UNRRA-e opozoril, da se je Jugoslavija že na zasedanju preteklega leta proti vila predlogu, ki Je določal podpore evropskim državam na podlagi dvostranskih dogovorov. Dr. Vilfan je poudaril, da je bilo to stališče Jugoslavije pravilno, ker se je izkazalo, da je bil postopek v navedenem odboru, kjer so imele ZDA in Anglija nadvladujoč vpliv, pač takšen, da so določale gospodarsko in finančno pcmoč posameznim državam docela iz političnih vidikov. Tedanji odbor je lansko ieto določil potrebe Jugoslavije na 68 milijonov in 200 tisoč dolarjev, Avstrije na 143 milijonov, Grčije na 84 milijonov in Italije na 106 milijonov dolarjev. Čeprav jč bila ta ocenitev prenizka, so delegati ZDA in Anglije odklonile Jugoslaviji prednost za to pomoč, čeprav je bila Jugoslavija vsled vojne ,n na-clfašističnih razdejanj popolnoma uničena. Posebna ameriška uradna nota je Jugoslaviji očitala, da je izvozila žito v Albanijo -n Romunijo. dasi je bilo znano, da sta bili te dve državi brez živeža ZDA so v poročilu odbora vztrajale, naj se upošteva, da Je bil v Jugoslaviji pridelek krompirja večji kakor je bilo predvideno. Dr. Vilfan je nadalje dejal, da odbor ni hotel izvesti sklepov glede pomoči Poljski in Madžarski in sicer v trenutku, ko je prišlo na Madžarskem do spremembe ’ade in ko je Poljska odklonila udeležbo na pariški konferenci. Na ta način so ZDA izrabile gospodarsko pomoč tujim državam kot poli* lilo sredstvo, s čemer so prekrile osnovna načela OZN. • V zaključku svojega gOVora je dr. Vilfan predlagal, naj glavna skupščina potrdi znova načelo, da je treba dati pomoč resnično tam, kjer obstoji potreba in da se ta pomoč ne sme zlorabljati v politične namene. Včeraj se je nadaljevala debata o načrtu za ustanovitev »male skupščine*. Angleški delegat se je izjavil za popravek ameriškega predloga v toliko, da Je potrebna dvetretjinska večina 2a sklepe v svrho ustanovitve posebne preiskovalne komisije in da tedaj tmaia skupščina* ne sme dobiti one moči, kakor. Jo ima Varnostni svet, ki lahko brez nadaljnega menuje preiskovalne komisije. O tem važnem vprašanju se bo nadaljevala debata prihodnjo sredo in zdi se, da bodo ameriškemu predlogu stavil; važne omejitve. »Borba" o komisiji za Balkan Beograjski list »Borba* prinaša uvodnik o imenovanju komisije za Balkan. List podčrtava, da je ameriška diplomacija pokazala od vsega pričetka zasedanja glavne skupščine namen razbiti mednarodno sodelovanje in obrekovati demokratične države. V ta namen so se po-služili brezobzirnih izsiljevanj in to zlasti v grškem vprašanju. List nadaljuje, da so ZDA poslale v Grčijo na tisoče vojaških strokovnjakov in se ne sramujejo, da preobrazujejo Grčijo še nadalje v politično in gospodarsko — kolonialno oporišče. Iz tega razjloga so zahtevale ZDA, naj glavna skupščina pre.šče vprašanje o dozdevni nevarnosti, k* naj bi ogrožala grško" neodvisnost. S podporo svojih satelitov je ZDA uspelo ustanoviti komisijo, k. naj bi imela pravico izvesti preiskavo v sosednih državah Grčije. Toda, tako zaključuj« Ust, prava nevarnost za Grčijo prihaja od imperialistov, ki hočejo uresmčiti svoje ekspanziomstične načrte, ne pa od sosedov Grč'je, ki so mnogokrat dokazali, da Želijo grškemu ljudstvu samo dobro. Politični komisiji je predstavnik Sovjetske zveze obtožil ZDA, da se bojijo slišati pred OZN delegata korejskega ljudstva. Gromiko je dejal, če so ZDA tako gotove, da js ljudstvo Južne Koreje srečno, zakaj ne sprejmejo predloga, da bi dopustile sodelovanje korejskih zastopnikov v politični komisiji. Na jutrajšnji seji bo komisija odločila, če bo zaslišala korejske ljudske delegate. Konferenca amerisMh progresivnih dnavljanov New Y0fk, 29. — Dne 25. t. m. se je vršila v New Torku od udru-ženja progresivnih ameriških državljanov organ.zrana konferenca, na kateri go razpravljali o vprašanju državljanske svobode. Konference se je udeležilo nad 2000 oseb; zastopanih je bilo 17 držav. Bivši državni pravdnik Rogge je poudaril, da se fašizem v ZDA zopet dviga in koncentrira svoje napade proti vsem oblikam demokracije. Rogge je op sal uč;nke protidemokratičnih ukrepov, ki jih je izdal Truman in ki se nanašajo na državne nameščence. Govornik je pozval hol!ywoodske igralce, naj se odboru za protlameriško delovanje niti ne odzovejo, ker je ta odbor protiustaven. Nato je govoril Kennef/, eden ;zmed vodiaeljev udruženja ter poudaril, da je pravi namen navedenega odbora zastrašiti vse one osebe, k; izpričujejo radikalna m svobodnjaška čustva. Dopisnik lista »P. M.» Bernstein je opozoril na slič- nosti sedanjega položaja v ZDA z onim v Nemčiji leta 1932 ter je prikazal nevarnost, ki jo predstavlja «!ov na rdeče*. Pisatelj Huber-man je dejal, da je odbor za proti-amerlško delavnost izbral kot svetovalca zastopnika Morganove družbe ter poudaril, da stoji za odborom monopolističen kapital, ki hoče napraviti neslogo med delavstvom in odstraniti one pisatelje, mislece jn učitelje, ki so se izkazali v obrambi ljudskih interesov. Novinar Kingdom Je poročal, da je društvo bivših katoliških bojevnikov v New Jerseyju obkolilo ki-nomatografe in skušalo ovirati predvajanje Chaplinovega filma, ker jim ni všeč zasebno življenje avtorja. Poleg zvezdoslovca Chaple-ja, vseučiljščnega profesorja Cor-nela in fizika Morrisona je govoril tudi senator Pepper, ki Je pozval prisotne, naj pospešijo borbo proti reakciji, kajti ed nole ljudske množice bodo lahko ameriško vlado dovedle do tega, da bo spremenila sedanji politični sistem. Teden demokratičnega tiska Tekmovanje za stenčase Odbor aa prireditev «Tedna demokratičnega tiska* v STO-Ju, ki bo od 1. do 9. novembra t. L, razpisuje tekmovanje za stenčase, ki eo nenadomestljivo vzgojno in borbeno orodje mnntio v politični organizaciji, v tovarni, v kvartu, v prosvetnih druitvih, v krajih Ud., pod sledečimi pogoji: 1. Ker te bo udeležilo tekem zelo mnogo stenčasov, bo tekmovanje razdeljeno no II izločilnih tekem in na eno finalno. Izločilne tekme se bodo vrlile v vsakem izmed Ji kvartov v Trstu, v Miljah, na Opčinah-Nabreiini, v Kopru, v Bujah, v Izoli, Piranu, Umagu in Novem gradu. Udeleiili te ga bodo u»i stenčasi, ki se priobčujejo v omenjenih in bližnjih krajih, Stenčasi, ki bodo prišli do posameznih izločilnih tekem, bodo zbrani v enem in istem lokalu tn med njimi bo za to postavljeno kvartno ali krajevno razsodišče izbralo 3 stenčase, ki bodo prišli v finale v Trstu. Izločilne tekme se bodo morale začeli 1. novembra in zaključiti s., to je na dan, ko se bo začel finale v Trstu. 9. Stenčasi, ki bodo tekmovali, bodo morali biti v dveh popolnoma enakih izvodih. En izvod bo razstavljen na sedežu dotične organizacije, tovarne, kvarta itd., drugi izvod bo pa izpostavljen v lokalu, ki bo določen za tekmovanje, kjer bodo tako razstavljeni uri tekmujoči stenčasi. 3. Ocems vsake tekme bo določilo razsodišče. 4. Trije najboljši stenčasi pri Izločilnih tekmah in prvih pet v finalu bodo odlikovani z diplomo. Uredništva demokratičnih publikacij bodo pritegnila olgovor-ne urednike odlikovanih stenčasov k sodelovanju pri svojih publikacijah. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKAJ NI RIB? Ustanovni kongres Zvete antifašistične mladine STO-ia Iivršni odbor Zveze antifašistične mladine je na avoji zadnji eeji sklenil sklioati 14. decembra t. 1. ustanovni kongres ZAMa STO-ja. Prve predkongresne konference bodo pričel« 9. novembra, ko bo mednarodni dan mladine. V naslednjih 30 dneh pa se bodo vršile volitve delegatov. V tem času bodo vsi mladi antifašisti povečali tekmovanje in aktivnost za nadaljno utrditev, razširitev in okrepitev organizacije na vseh področjih. Ustanovni kongres ZAMa STO-ja bo važen -mejnik v borbi. Istra je pozdravila ustanovni kongres SlAU-ja Na predvečer ustanovnega kongresa SIAU-ja Je ljudstvo vseh vasi in mest istrskega okrožja okrasilo svoja stanovanja. Nad vhodi poslopij vSeh krajevnih tajništev s o zažarele Velike rdeče zvezde, po mestnih jn vaških ulicah so se pomikale baklade. Na dan kongresa so zaplapolale povsod slovenske in italijanske zastave z zvezdo. V Kopru, Izoli, Piranu, Umagu, Bujah in Novem gradu pa so b.la zborovanja, na katerih so govorniki poudarjali pomen SIAU-ja na BTO-Ju, mladinci pa sa iz vseh rajonov odnesli v štafeti pozdravne resolucije kongresu .v Trst. Cesto vzdihujejo gospodinje in matere delavskih družin in nižj.h uradnikov, da v Trstu, kjer bi moralo rib kar mrgoleti, ni rib lh če so, da so slino drage. Saj si Jih ne moremo privoščiti, pravijo ljudje, ribe je samo gospoda. Kje torej tičijo vzroki za tako Stanje in čemu ri v Trstu ribe tako silno drage? Res je sicer, da v zimski sezoni ni bilo toliko rib kot v letni, vendar pa vpliva na cena r;b več č‘ni-teljev. Dočim Je bjla poletna ribja sezona precej bogata, se opaža zadnja dva oz: roma tri mesece znatno upadanje. Poleg slabega ribjega lova je treba podčrtati dejstvo, da Je do sedaj Jugoslavija oziroma cona B v veliki meri zalagala tržaški trg z ribami. Glede na bogat ribji lov v maju je imela Jugoslavija namen izvozit, v inozemstvo okoli 400 ve gonov konzerviranih ali »oljenih rib. Na podlagi trgovinskih pogodb bi morala dobaviti ribe Češkoslovaški, Madžarski, Švedski, poleg tega pa to se vršila trgovinska pogajanja tudi z Anglijo. Ameriko in Nemčijo. Ker pa je bil lov slab (saj so v juniju nalovili ribiči le do 7 vagonov svežih rib. v Juliju 30 vagonov, v avgustu, septembru in oktobru pa nič), Je bil izvoz v inozemstvo silno omejen. Posledica Je torej, da tudi na tržaškem ribjem trgu ni rib. Tržaški reakciji in njihovim glasilom je to dejstvo voda na njihov mlin. Vzroke za to ne vidijo v slabem ribjem lovu, marveč besedičijo, da v Jugoslaviji ni zato rib, ker baje jugoslovanska država in zlasti zadruge plačujejo ribe po sramotno nizkih cenah in da zaradi tega ribiči nočejo loviti. Tržaški strokovnjaki so se prepričali na mestu samem in ugotovili, da v preteklem mesecu, ko so šli lovit na poskušnjo p dvema mrežama, niso ulovili dobesedno ničesar. Strokovnjaki pravijo, da so krive meteorološke motnje, ribiči pa trde, da so se zatekli v severni Jadran tuni, palamlde ‘.n številne druge ribe, ki so pregnali ribo piavico iz naših vod. Dočim za tune, pa lam ide in trupe pa ribiči skoraj da nimajo priprav ali vsaj ne v zadostni meri. Iz vsega tega je razvidno, da Jugoslavija ne more izvažatj rib, ker mora prvenstveno zadostiti pot regam domačega trga in domače industrije dn ker zalaga znani istrski tovarni za pripravljanje rib v Ižoli «Arrigoni» in »Ampelea*. ki sta obe krili 50% svojih potreb v Jugoslaviji, ostale ribe pa so prihajale deloma iz SeVerne Afrike. Španije in Turčije. Poleg Jugoslavije zalagajo tržaški trg z ribami tudi ribiči z tržaške okolice, jz Milj ter iz Chiog-gle. Vendar pa je bil slovenski ribič od vseh najbolj zapostavljen in je prav zaradi tega vse bolj propadal. Se danes pripovedujejo ribiči iz Sv. Križa, Nabrežine in iz BarkovelJ, da velikokrat niso, ime-1' denarja niti za polento, kaj šele za druge potrebne stvari. Na vozičkih so prevažali v Trst svoje ribe. ko pa so prišli na trg. so Jim dejali, da Je rib preveč. Kolikokrat so jih moral; prodajati pod ceno, ki so Jo diktirali na trgu kapitalisti. Dogajalo se je celo, da so ribiči rajši ribe zmetali v morje, FIZKUL Košarka za Delavski pokal Moštvi SkoIJeta in Čermelja A ata z imajam« nad Skednjem In Tovarno strojev zopet bi že svojemu cll|n-o»volitvi pokala V torek zvečer Je bilo igrišče Delavske športne zveze zopet polno zvestih navijačev, ki so prihiteli vzpobujat igralce v njihov Ji naporih za dosego zmage. Na programu sta bili dve tekmi, v kater.h so nastopile peterice, ki predstavljajo razred za sebe. tako v tehničnem in kombinatornem, kot v borbenem pigledu. Obe tekmi V a bili odigrani v ostrem tempu. Napadi in protinapadi so se menjavah z bliskovito hitrostjo in se končali z metom v košek. Igralci so pokazali izredno tehnično znanje, dober met v košek in smisel za kombiniranje. Lahko rečemo, da štev lni gledalci dolgo časa ne bodo pozabili teh dveh iger- Kot prvi par sta nastopili peto-rici Skoljeta in Skednja. Kolikor o zadnji zaostajali za svojimi na-pretrtki v tehniki, toliko »o jih nadkrllJeVall v borbenosti in ro-.etu. Prav zaradi tega Je tekma ct-kala v stalno se menjavajočem vodstvu zdaj ene. zdaj druge prtoric*. Sele s zadnjih minutah e Skoljetu uspelo, da Je z nekaj trih predorov dosegel vodstvo in s tem zmago. V drugi tekmi pa sta »e srečala tara znanca Čermelj A in Tovar-n strejev. Ta borba je bila le i-pša in borbenejša od prve. Na- nrotnika sta si bila popolnoma enakovredna in se ima Čermelj tih valiti za zmago samo srečnemu • etu Poggianija, ki je ob stanju 14:14 priboril zmago svojim bar- movei za'grall s silnim poletom in v 29. minuti izenačili po Bleskovu. V 44. minuti pa so dosegli drugi gol po Solovjevu S V drugem polčasu se je razvila ogorčena in silno ostra borba, v kateri sta prišli do izrazi obrambi obeh enajstoric. V 36. in 37. minut: pa so dlnainov-ci zabili 3 gole po Bjeskovu, Karce-vu in S. Solovjevu. To je redek primer v zgodovini nogometne igre, kajti zabiti v dveh minutah 3 gole, pomen: popolnoma pregaziti nasprotnikovo obrambo. kot pa bi jih oddali po tako sramotnih cenah. Prav tako dajejo danes tržaški trgovci prednost ribičem iz Chloggie pred domač.ml. Ker ribiči nimajo na razpolago prevoznih sredstev, ne morejo izvažati r.b in konkurirati z drugimi kraji oziroma s kapitalisti posredniki. Zato tudi ne morejo v za-' dostni meri vplivati na cene na trgu, marveč jih določa občinski uradnik na dražbi na ribjem trgu. Ni treba še posebej naglasiti, da bi močna in enotna organizacija ribičev izboljšala vsestransko njihov položaj. Prav to dejstvo, da naši ribiči niso bili oztrOma da še sedaj večina ni organiziranih, povzroča, da so izpostavljeni izkoriščanju posrednikov in tržaških kar pitalistov. Le tako, če se bodo ribiči povezali v zadruge, bodo lahko vplivali na cene na trgu in da bodo ribe dostopne najširšim plastem potrošnikov. S tem bodo lahko Izločili razne posredovalce, k; si delajo mastne dobičke, ter se izogni-1< davkom in taksam, ki sedaj znašajo nad 13% dobička. Uvedlj bo do lahko neposredno prodajo rib ter skrbeli za to, da se ribe pravilno porazdele na trgu, zadruga pa bo preko svojih poslovalnic prodajala ribe neposredno potrošnikom. Iz dobičkov st bo lahko preskrbela moderne ribolovne naprave in čolne ter prometna sredstva, s čemer bo omogočila, da bodo dobivale sveže ribe tudi naše vasi. V nOvo nastalih razmerah na Svobodnem tržaškem ozemlju bo riba važen mesni nadomestek. STO ima morje. Omejilve za dobavo vode Obveščevalni urad ZVU poroča: Fomeur.ikanju vode v Trstu v torek in sredo je krivo pomanjkanje električne energije za pogon črpalke pri Sv. Križu. Od polnoči v četrtek 39. t. m. dalje bodo delili yodo takole: 1. Od polnoči do šeste ure zjutraj v vsej tržaški občini. 2. Od šestih do 11. in od 15. do 20. predelom. ki leže pod višino 50 m. 3. Od 11. ure do 15. ure in od 20. ure do polnoči predelom iznad 50 m višine. 4. Začasno bodo črpali vodo v občinski nabiralnik 24 ur na dan in na Opčinah bodo dobavljali vodo kot do sedaj. ’ Potrošnikom priporočamo šted-njo. Spominska plošča padlim borcem pri St. Ivanu Sv. Ivan js v osvobodilni borbi mnogo prispeval za dosego zmage nad nacifašizmom. Nad SO žrtev je darovalo svoje življenje. V spomin in v znak hval(žnosti vsem tem Žrtvam bo svetoivansko prebivalstvo postavilo spominsko ploščo, katere odkritje bo v nedeljo 2. novembra. Začetek programa žaln-svečanosti bo .bb 9. uri pred I.jud-skim domom t Slavko Škamperle*, na pročelju katerega bo postavljena spominska plošča. Po svečanosti se bo brala v svetoivanski cerkvi maša. Pevski zbor (Slavka Skamperla* pa bo pel Venturinijem mašo, posvečeno Bazoviškim Žrtvam. Prosimo okoliška društva in organizacije, da se komemora-tivtle svečanosti udeležijo. Tudi otrokom je dovoij fašizma Otroci slovenskih šol stavkajo, ker nnčsi j fašističnih učiteljev Na žalno zvečanost ZA PADLIMI V ULICI GHEGA IN MASSIMO DAZEGLIO, KI BO 31. OKTOBRA OB 16. URI VABI VSE MEŠČANSTVO MESTNI ODBOR ASI2Z. Pred dnevi smo že poročali o šoli v Gropadi-Padričah, kamor zahajata učitelj in učiteljica, ki ju ljudstvo odklanja -n morata učiti v praznih razredih, ker Otroci ne prihajajo v šolo. Tudi na šolo x Riomanje se vozi z vlakom iz Trsta neki Olip. ki ga Je šolska oblast naprtila R:c-manjcem za učitelja, čeprav je po poklicu pravnik in čeprav imamo dovolj poklicnih učiteljev, katerim čo odbili prošnjo za službo. Zene so tega gospoda obiskale dvakrat v šol; in ga čakale *retjič na postaji ter so mu naravnost in jasno povedale, da ga ne marajo. aZnimivo j dejstvo, da je major Leslte obljubil, da ne bo poslal v Ricmanje drugega učitelja in se morajo s tem zadovoljiti. Ce sprejmejo tega učitelja, jim je obljubil šolsko kuhinjo m brezplačne knjige za prvi razred, dočim bi one za drugi razredi dobili po zelo nizki ceni. Ricmanjci poznajo prav dobro take metode podkupovanja še za časa Lege Nazionale in Italije Rc-dente in eo zato odbili tud; to kramarsko kupčijo. Učitelja sta'no KOLEDAR Četrtek 30. oktobra Klavdij, Slavin Sonce vzhaja ob 6.41, ob 16.53. Dolžina dneva lO-J*- Jutri 31. oktobra Bolfenk, Stražko Spominski dnevi spremlja civilna policija in straž! šolo, medtem ko on poučuje v praznem razredu. Kdo Je kriv, če se nam vsiljuje misel, če vidimo mi Ricmanjci, da policija poštene zapira, a celo čuva pa... Tudi na šolj na Katinari otroci v petem razredu še vedno nimajo pouka, ker ne marajo sedanje učiteljice begunke, ki Jo je menda slaba vest prignala iz njene domovine nekje pri Črnomlju v Sloveniji. Ze pred 10 dnevi ss starši poslali šolski oblasti protestno pismo, pa še sedaj ni rešitve, nit: ne odgovore. Podobno je v Sempolaju, kjer imajo že skoro leto dni za učiteljico neka Gabrijelo Samsa, pa ljudstvo še sedaj ni moglo od nje zvedeti, kdo je, od kod je prišla in kakšna je njena preteklost. Nič čudne- j ga. ako tudi otroci ne marajo takšnih učiteljev, ki tako skrbno skrivajo syoJe mišljenje ;n svojo preteklost pred lastnim ljudstvom. Tudi njim Je dovolj fašizma in rajši ne hodijo v šolo, kakor pa da bi Jih poučevali fašistični učitelji ali pa njihovi hlapci. Vendar tako stanje ne more trajati v nedogled 1598 je bil izdan ukaz, da morajo protestantski duhovniki in šolniki še istega dne zapustiti Ljubljano in v treh dneh avstrijske dežele. B tem je bil zadan odločilen uda-reo slovenski književnosti. Vsaka ped svobode, ki »i jo pribori ljudstvo, js korak naprej v kulturi. (Ivan Cankar) Tečaj za umetniško risanje Glavni odbor umetniške tere pokrovitelj je uprAvru. mestnega muzeja Revoltella Pjjj zarja, da Je vpisovanje za leto bj tečaj pri ravnateljstvu muzeja *-voltella od 1. do 8. novembra 10. do 13. in od 18. do 19. Vpis J se lahko osebe, ki so stare nad let z nekaj razredi arednje šole pa drugih sorodnih šol. C?«S danes črke N, O, P na vrsti za žigosanje osebnih izkaznic. Preskrba Izredna delitev sladkorja- Po 500 gr uvoženega sladkorja bodo začeli deliti od danes 30. oktobra dalje vtem potrošnikom na odrezke XXVI in na naročilne (prenotacijske 51 in 52 sedanje živilske nakaznice. Cena sladkor ju 380 lir kg. Delitev ae bo zaključila 15. novembra. Tekom današnjega dne se morajo izvršiti naročila za nabavo premoga pri prodajalcih za premog na odrezke XIII živilske nakaznice Julij-oktober. Sožalje ZPi* družin« Tiiati Dore Z objavo smrti partizanke Tik Dore, ki je umrla v zdravih«-' polščica zaradi bolezni, ki s. nakopala v osvobodilni borbi, y ža Zveza primorskih partize-*0' imenu vseh članov družini P° n.ce najgloblje sožalje. Opozorilo izletnikom Prosvetno društvo v R°)a^nJ!t živa vse udeležence izleta v -vo, naj se javijo do sobote^ ■ vembra do 1L ure na sedežu k Enotni sindikati TII S PODEŽELJA Proglasitev udarnikov na 2ag3 v Belskem Notranjsko goriško gozdno gospodarstvo ima svoj obrat 8 km od Postojne, y Belskem. Obrat Je gospodarsko zelo pomemben za prebivalce vasi Bukovje, Gorenje, Belsko, Predjama, Studeno, S trm. ca hi Landol, saj je skoraj izključno gozd tisti, ki nudi zaposlitev ljudstvu iz teh krajev. V soboto lt. t. m. so imeli delavci na žagi svoj poseben praznik-proglasitev udarn.kov. Po končanem delu so se zbrali delavci z vodjo obrata in zastopnik; sindikalne organizacije v.lopi, kjer je bil pripravljen sicer skromen, a okusno okrašen oder. Program je za to pn-liko pripravila mladina iz Bukovja. Ko je pevski zbor odpel pesem, je zastopnik okrajne delavske organizacije spregovoril o udamištvu v obnovi naše domovine. Predsednik krajevne sindikalne organizacije Je nato prečital imena udarnikov. 8 ponosom so prihajali po udarniške izkaznice tovariši Bajc Anton iz Predjame ter Bajc Tomaž iz 8tu-denega, ki sta prekoračila normo za 7%. Pokazala sta izredno skrbnost za stroje in varčnost pri mazivu. Za. njim pa sta sprejela naslov udarnika tovariša Vilhar Andrej iz Studenega in Križman Franc iz Belskega. Po končani proglasitvi udarn.kov je mladina nadaljevala z -zvedbo kulturnega programa. Na ta načn je dokazala delavcem, da cen; nji-flovo delo in njihov doprinos k skupnemu pohodu v svetlo, srečeno bodočnost delavskih množic. RESOLUCIJA giavnega odbora Demokratične fronte Slovencev v Gorici slovenskih delavcev in javnih uslužbencev. d/ Da se spoštuje svoboda Slovencev do zborovanja in združevanja in da se ne ovira svoboda tiska. Glavni odbor ponovno poudar- Kulturna prireditev v Dolini Ob času predkonference SIAU za IH. rajon se je vršila prejšnjo nedeljo v Dolini na trgu kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali pevski obori iz Riontanj, Boršta, Bor Ijunca, Doline in Mačkovelj. Po pozdravu tov. Lovrihe je vsak ijevski zbor zapel po tri pesmi, med katerimi so bile nekatere precej težke in komplicirane. Ze večkrat smo opozorili naše pevske zbore, naj bo oder vedno v obliki treh do štirih stopnic. Na ravnem odru se moški glasovi popolnoma ubijajo za ženskimi, zlasti še na odprtem odru brez ozadja, kakor je to bilo v Dolini Zato ne more priti petje nikdar do tiste veljave kakor na odru, ki je v oblilci stopnic. Pevski zbori is Brega so nam že znani kot stare trdnjave iz številnih nastopov. Tudi je naša pesem doma. V poslednjem času so zopet pokazali še večji napredek. Skoda le, da so bile — omenjene — tehnične napake in da se je ta nasiop vršil zunaj, ko je bilo že prav hladno. Nni priporočljiv za pevca, da poje na takem mrzlem zraku, kajti posledica je Sindikat tekstilne in oblačilne stroke. Vsi člani upravnega odbora, posvetovalna komisija, tovarniški odbori in zaupniki so vabljeni na sestanek, ki bo v p.tek 30. t. m. ob 19.30 zaradi važnih obvest.l. Tiskovni urad. Referenti sindikalnega tiska spodaj imenovanih tovarniških odborov so vabljeni v čftrtsk 30. t. m. «b 17.30 r.a sestanek v ul. Monfort 3 zaradi važnih obvestil. Javijo naj se referenti tovarniških odborov: rafinerija Aqui-la, Beltrame, SALTO. Strojna tovarna, ladjsdelnica Sv. Rok, Dro-her, FOMT, Gasilni, ILVA, Tržaška industrija znanstvenih izdelkov, Stock, Genel, Fabiani, ACE-GAT, Julijska ladjedelnica, TELVE, rafinerija Sv. Sobota, Tržaški arzenal, FLENT ter tiskovni referenti odborov kemikov, kovinarjev stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, občinskih nameščencev m poljedelcev. Izleti Planinsko društvo v Trstu PI"lrp0 di v nedeljo 2. novembra STO-ju. v Novi grad skoz: r. Umag. Povratek skozi Buje. ob 7.30 iz ulice Fablo S;ver. jave do petka zvečer v trgov ” sin, uL Roma 15 in v čevljarni r Zveza političnih preganjancev vabi vse člane, naj se udeležijo žalne svečanosti za naše padle tovariše, ki jo priredi mestni odbor ASIZZ 31. t. m. ob 16. uri v ul. Ghe-ga. Prav tako vabi zveza člane na Fe žalno svečanost 2. novembra t, 1. cb 10. uri v rižarni pri Sv. Soboti. Vojaške vaje na Opčln^ hod® Oddelki ameriške vojske ^ imeli na strelišču na Opčman ^ 30. do 31. oktobra strelske vaj«- -radi tega naj se ljudje v teh ne približujejo omenjenemu F štoru. Za promet zaprta ulica del Mestna občina Javlja, da J* ^ ulico Doda do ul. d’Alviau®^ prla prometu za nedoločen Rojstva, smrti, poroke Dne 29. oktobra »e je rodi® otrok, umrlo je 6 ljudi, P°r Sofef je bilo 10. CERKVENE POROKE: - Manfred Punz: in šivilja KU' ^ Fiiipich, šofer Karel Ractman > sebnica Zdenka Oalzi, drž. ' j,a. dr. Peter Borgna in zaaebn^a ,il0 o* rija Muccioli, železničar Eebuttlni in zasebnica 1 cbianl, šofer Anton Lui in u Točaj slovenskega jezika na Greti Vsi oni, ki bi se radi naučili slovenskega jezika in se v njem izpopolnili, naj pridejo danes ob 19. uri v kulturni krožek Ravbar. ca Jolanda Bratoš, uradnik J pr ca JUl&nUžl DlQi.ua, Liso**—- yvr to Drcos in uradnica Mero* (ji-ohini, živinozdravnik Kioneu.. vidini in pletilka Viktorija ni, čistilec Ivan Rismondo ^ stbnica Josipina Klavora, ,-------------------- rojil Marij Musner in zasebnica Glavni odbor "Demokratične fronte Slovencev v Italiji je na svoji sej: dne 19. oktobra 1947 sprejel sledečo resolucijo: Glavni odbor najodločneje obsoja množične ;n organizirane pogrome proti Slovencem v Gorici, ki so se izvršil ob prevzemu oblasti s strani italijanske republike ;n k. so se še nadaljevali. S temi dejanji je italijanska republika prekrš la mirovno pogodbo. Glavni odbor kot zastopnik slovenske man j š.ne y Italiji zahteva najstrožjo kazen za izvršitve pogromov »n duhovne voditelje fašističnih tolp. ki jih n; težko ugotoviti ;n ki se nekaznovano sprehajajo po mestu. Glavni odbor izraža obenem svojo soiidarncst z vsemi prizadetimi, katorim zagotavlja, da se bo odločno zavzel, da b: jim bila škoda povrnjena. Nadalje ugotavlja glavni odbor, da se pravice slovenske manjšine kljub jamstvu mirovne pogodbe, !• taiijanske ustave ;n zagotovil prtd-sedn.ka vlade gosp. De Gasperi-ja ne spoštujejo. Zato zahteva dosledno po svojem programu: a) Da se ustanovi slovenski šolski svet, ki na) bi bil v svojem delokrogu avtonomen ter sestavljen iz naslednjih odgovornih oseb: slovenskega šolskega skrbnika, tloien-skega šolskega nadzornika za srednje šole, slovenskega šolskega nad- _____________________________ia zahteve slovenske narodnost- „ I1(,„4.„vSi dn 1 hripavost. Kljub vsem tem pomen;- Goriškem, kjer so prej Obstojale. I,e J v ’ ostale’sa kljivostim so bile vse pesmi spre- temveč tudi v Benečiji in Kanalski: s0 zhJamcene pravice o t j ,ctg g vciikim odobravanjem Po dolini. Za namestitev učiteljev in ‘ho na papirju, za to poriva vse. koncertu je dramsb odsek iz Ric-profesorjev naj bo načelo, da mo-1 Slovence, naj se združijo odloč- ^ manj v režiji tovarišice Milke Tur-ramo biti glede staleia učnih moči \ no in enotno v obrambo svojili kove igral v neprimernem prostoru enakopravni z italijanskimi zahte- J manjšinskih pravic in obenem I (garaži) veselo igro «Citalnica pri vami. ! obsoja vse one kroge, ki s svo-, h‘šntci». Vsi igralci so podali svoje b) Upravo slovenskih občin po . »nkrknienostio in hlapčev- v’°9e Vrav dcvrseno m moramo tam bivajočih Slovencih, v mešanih zakrknjenostjo in Pu i vlCr!Jivim in ngVnlm Ricmanjcem krajih pa sorazmerno upravljanje ' snom hočejo usn arin razao ^ res čestitati na lepem uspehu. Pro- po izvoljenih slovenskih zastopni-; med Slovenci z blatenjem matic-1 s;0r pa yg xn Dolin • — kakor ome- kih. To naj velja sa Goriško, za j nega ijaroda ter dobivajo za ] n;eno _ neprimeren in zlasti mr Beneško Slovenijo in za Kanalsko \ svojo roboto pohvalo od najbolj; pram tujcem> ponižujoč. dolino. Do izvedbe občinskih voli- j šovinistični’,i italijanskih listov, j -------- tev naj se v občinah imenujejo ko-1 prepričani smo, da bodo te ‘ Vremensko poročilo mwar;i in občinski sosveti, sestav- I nn»£ .jahtove podprli vsi italijan-: z dn* 29. t. m. Zračni tlak 760.8 in Ijeni iz domačinov, v mešanih, kra- , 'V. j' narašča; toplota 8.2, 11.8, 7.8; veter jih, kot na primer v Gorici, naj se , *ki demokrati, ki jim je do mi ( „0 ^ na uro; nebo oblačno; mor- J N' ~ • I - | . . • I iviil Uiu, Iicirv VSF1Cri.uu, pokliče v občinske sosvete soraz- rut do prave demOKracije in , jo nemirno; toplota morja 14.3; pa- merno štetilo Slovencev. c) V zvezi s pravicami do državljanstva zahteva glavni odbor, da se mora člen to mirovne pogodbe razlagati doslovno kot se glasi. t. j. da je vsak italijanski državljan, ki je imel 16. septembra 1947 rezidenco na tej strani meje, ohranil italijansko državljanstvo, pa čeprav je 10. Junija 1910 bival v krajih, ki so sedaj priključeni k Jugoslaviji In ki so bili tedaj sestavni del Italije. žit ja med narodi. I davln 10.2 mm. Truplo v Bošketu Skoraj vsak dan Je hodil 16-letni. Pri pregledu dokumentov so do-Ugo Formoza po golih pobočjih Bo-! gnali, da Je samomorilec ravnatelj Škota, kjer je nabiral dračje. Ko je j tvornice škroba L. Chiczza-Co, O-še; včeraj zjutraj ob 8.30 za istim j skar Haligogna iz ul. San MaUri-poelom vzdolž ceste, je opazil v no- zlo 2. Njegova družina ga Je po- tranjostl nekega bunkerja neznan c«, ki Je ležal tam oblečen, toda brez čevljev. Prvotno je mislil, da t* neznanec zaspal in ga J« skušal V smislu svojega programa ponav. Ijamo in vztrajamo pri zahtevi, da se vrne italijansko državljanstvo onim osebam, ki so se izselile za ,. , . časa jašističnega režima in so si j zbuditi. Ko pa je videl, da se ne od-pridobile kako drugo državljanstvo, zove, Je obvestil policijo in Rdeči č) Nadalje zahtevamo vrnitev vseh [ križ. Inšpektor CP De Gtorgi je slovenskih javnih uslužbencev (uči- \ ugotovil, da Je neznanec mr ev in torni ka' za osnovne šole ter treh \ teljev, uradnikov, železničarjevi, ki Ca je smrt nastopila za rad: zasi rup- slovenskih didaktičnih raimateljev- so bili r^^ovalne jetike |JenJa pred 7 sG. 8 uramn o g Vzpostavijo naj se povsod, kjer so slovenski učenci, slovenske osnovne in srednje šole, ne samo na fašizma premeščeni v notranjost države. Obenem zahtevamo, da se preneha z neopravičenimi odpusti trupla so našli steklenico, v kateri je bilo še nekaj kreozota, s katerim se Je umrli verjetno zastrupil. V.*. ,V.Wb A. KORNET c: UK: ^Rezultata: Skoljet-SkedenJ 29:20; Cc-rmelj A-Tovama strojev 16:14. Nekaj podrobnosti o zmagi Dinama v Stockholmu Kakor smo že poročali je moskovski Dinamo v nedeljo odigral v Stockholmu tekmo proti »vedskemu nogometnemu prvaku Norkoplngu in zmagal z visokim rezultatom 8:1. Dinamo Je nastopil v sledeči postavi: Homlč, Petrov I., Solovjev, 8«arMČa#nij, Bllnkov, Malvakin, Tro-fimov, Karcev, 8. Solovjev, Bleskov in Diomln. Sovjestkl nogometaši so s svojo Igro navdušil: domačo občinstvo. Predvajali so odličen nogomet, ki Je baziral na hitrih kombnacijah. Prvi gol so zabili Svedt v 19. minuti pr-vega polčasa. Po tem golu so Dina- Kako so me sprejeli v „svobodnia Ameriki Ko to me poslali na Slovanski kongres v Ameriko, tem pnstai s radostjo. Kot sovjetski pisatelj sem želel spoznati življenje i n "uč'« življenja velike prekooceanske dežele, želel pa sem tudi sporočiti ameriškemu ljudstvu prisrčne pozdrave svoje velike domovine. Koma) so zvedeli v ZDA, da prihaja sovjetska delegaoija, so že pričel* prihajati »a moj naslov številne brzojavke, v katerih so me različna društva prosila, naj bom njihov gost in naj Jim predavani o sovjetski književnosti. Na vse pozive sem odgovoril pritrdilno. Kotel sem srečati čim več Inidi, poslušati jih in jim povedati retnioo o naši domovini. Iz Moskve smo e avionom odUt-li preko Berlina in Londona. Po dveh dneh je od tod ladja *Queen Mary* krenita proti Ne« Vorkv Živo sem želel videti Ameriko, nebotičnike »ovite v meglo in »nameniti ekip Svobode*, ki ga poznam samo iz ameriških filmov. Medtem pa je med potjo prejel kapitan ladj, radiogram, kjer so mu javljali, da v Neui York u, štrajkajo pristaniški delavci. Zaradi tega je morala ladja spremeniti smer. Krenila je v kanadsko luko llah.ai. Iz Kalifaxa v N ero York smo potovali z vlakom. Pr d hotelom, v katerem bi morali stanovati, se je nabralo nzkaj tisoč Američanov. Hoteli so sprejeti našo delegacijo na kolodvoru, toda zaman so spraševali po telefonu, kdaj pride ndš vlak. Zaradi te »izjemne* točnost i železniške postaje ni prišlo do sprejema sovjetske delegacije. Zjutraj so me poklicali na sovjetski konzulat. Tam me js pričakovat« mnogo pisem. Vrsta društ-v me je klicala na telefon in prosila, na) jih obiščem. *Ce boste sprejeli vse pozive, boste morali na-stojuiti dvo meseca tn fo po dvakrat na dan*, tni je dejal konzul. »Razumem, da je to velika pr-obremenltev, toda vem, da se je neka organizacija pobrigala za vas z namenom, da vas oprosti te dolžnosti.* Urad, ki je pokazal tako veliko skrb zame, je bilo mlnMfretvo pravosodja. To ministrstvo je že nekaj dni pred mojim prihodom poslalo na mo) naslov pismo, v katerem me opozarja, da bom, č* A%V.WAV.WWVW.Vk5WiWA se no prijavim kot agent Inozemske države in ne dam... odtisov svojih prstov, odgovarjal za to pred sodiščem. Prav tako pismo je prišlo tudi na naslov Vande Vasiljenske, ki je vam-.ravala potoepti z menoj. Ne sa) to ne more biti! Američani, s katerimi sem se srečaval v dneh’ vojne v Moskvi, so mi veliko pripovedovali o ameriški demo- kradli. Vabili so me v svojo d-ielo in zatrjevali, da bom tam zaželen gost. Hvalili so mojo igro «Misija Mr. Perktnsa v deželi bolj-ievikr.v* in dejali, da pomaga vzajemnemu razumevanju in zbluanju. Ponovno berem pismo; eDragi mister Kornejčuk! Bestanik književnikov bo v vonede-Ijek zvečer, predsedoval bo profesor kolumbijske univerze Ernest J. Simpson. ,, ., Nastopili bodo trije ameriški govorniki, napredni ljudje s področja književnosti. Sestavili bomo program in bo Vaš govor, ki ga bo prenašal radio, traja! nekako eno uro. Druga ura pa bo preostala za vprašanja in diskusijo.* *Dragi doktor Kornejčuk! Pozivamo Vas, da sodelujete v eni izned izrednih konftremc, ki bo na pnncetoivnski univerzi Kakor 'Ifs,*.. iA ***n*,r> im nrinottntntiskfl uvivf.rza vr■ (B. nadaljuj.) nabrttlo 90 grešala že teden dni. G. Haligogna je bil premožen človek, vendar je imel večkrat moralne kriz* ter Je trpel rad! družinskih nesporazumov. 2e pred 6 meseci se Je nameraval ločiti od svoje družine, kar je potem še večkrat poskusil. Pretekli teden je šel od doma in pustil za sina piamo, v katerem ga je pro»!l odpuščanja za svoj korak. Verjetno se je g. Haligogna skrival v bunkerju ali kje v bližini vse do prejšnje noči, ker so poleg njega našli tudi kos oljnatega papirja, v katerem so bili še ostanki mesnih jedi. Svetnik Bonetti br?ni faši* stično vojsko, svetniki pa dobrodušno kimalo % Na svoji sinočnji kratki sej! šo občinski svetniki med drugim razpravljali tudi o pismu, ki ga je poslala svetu skupina meščanov, katerim so že Nemci cekvtr rab stanovanja. Po cdhodu Nemcev pa so jih zasegi: Anglo-umer čarni, teko da so stanovanja, oziroma poslopja še rckvlvirnna in njlhoil lastniki In upravičenci nimajo prav.e* bivati v njih. Medtem ko so aVctn.ki zražal; svoja mnenja o tein in sklenili soglašati s pismom, se Je oglasil za besedo tudi svetnik Bonett! ;n začel s svoj m razglabljanjem, ki Je pač vredno občinskega sveta Začel Je: »Italijanska armada, ki so Jo proti njeni volj: zagnali v pustolovščine, Je ;mela poveljnike, ki so v zasedenih deželah iz ob-z’ra do prebivalstva raje pustili vojake v šatorih pri temperaturi 36st. pod ničlo, kakor po da bi rckvi-riral: šole in privatni; stanovanja*. Svoj zagovor fašistične armade pa je svetnik zaključil s pozivom, da bi bilo »ravnanje* italijanske armade lahko vzgled drugim armadam! Gospodom svetnikom se Je najbrže src« topilo pr: tem, kajti običajnega kimanja in pritrjevanja ni manjkalo. Tako govorijo sedaj dve >ti po zmag' nad fašizmom ljudje v tu-kajšnjem občinskem svetu, prt tem pa 8» iirokoustijo p svojem antifašizmu. Takih izjav to spojobn- ie zakrknjeni fašisti. Y Trstu cene padajo.. Zadnje dni, pošebno včeraj, so začeli trgovci na drobno že bolj popravljati svoje cene. Prvi, k; so zn1-jtali cene, so bili trgovci v delavskih okrajih in nekateri slovenski trgovci po mestu. Verjetno si tl trgovci n.so kopičili zalog v špekulativne namene in zanje problem nižje cene m bil tako težek kakor za one, ki imajo polna skladišča. Zžto v središču mesta, v domeni črnoborzijancev jn špekulantov še ne cijazimo znižanja, ali vsaj ne v tak! meri. kakor je to vidno pr; Sv. Jakobu, na Stari mitn‘ct in tam okoli. Tako na pr. je cena belim testeninam v nekih trgovinah padla na 260 lir, dočim Je v izložbi nekega trgovca z živili v ul. Mazz nl »e vedno po 360 lir za kg. Ljudje hodijo mimo trgovin in si ogledujejo tablice z najnovejšimi cenami. «Morda bo pa le resi* Potem se pa odločijo in gredo dalje. Cene so še vedno mnogo previsoke in še jih je treba znižati. Včeraj je imel neki mesar napisano v izložbi z velikimi črkami: «Veliko znižanje*. Tudi s rn je stal na vratih n vabil mimoidoče. V kolikor nem je bilo mogoče ugotoviti, je padla do včeraj cena na drobno olivnemu olju na 800 lir, semenskemu na 580 lir. Tudi sladkor in riž ata dosegla 580 in 230 l’r za kg. Mr slo je ponekod po 1260, slanina no 900 .n mast po 740 lir. Tudi novi fižol se dobi že od 190 lir dalje. Zadnje vesti napovedujejo prihod večje množine zamrznjenega mesu iz inozemstva, tsko v Trst, kot v Italijo in ki ga bodo prodajali po 300 1 r kg. Druge vesti govore tudi, da so nekateri tržrSki trgovci na debelo kupili v inozemstvu večjo množ.no mamifakturnega blagu po cenah, ki so zu 30% nižje od prejšnjega meseca. Zato bodo morali tudi na tem področju cene na drobno primerno znižati. Sploh pa opažamo, da nameščenci v mantfaktur-nih in trgovinah s čevlji zadnji čas niso preobloženi z delom. Ljudje čakajo !n ne kupujejo. Kdo pa ima 12 000 lir za par nizkih moških čev ljev? Čeravno kažejo vsi znaki, da Je zlasti na prehrambenem področju v teku znižanje cen, vendar si ne smemo delati iluzij in odjenjat; v na, šl borbi za^bolj»;i nje gospodarskega položaja delovnega človeka. Zlasti je še vedno potrebna borba za novo, boljšo gospodrrsko ureditev, za razširjenje racioniranja tudi na tiste predmete, ki so bil; doslej v prosti prodaji, pa so nujno potrebni za vsakdanje življinje in za zvitanje raclcnirm h obrokov na tako višino, d\ bo lahko krilo vsaj najnujnejše potrebe delavca in uradnika. Battegllarini, uslužbenec "Z-etr železnice Marcel Senica in ^ nlca. le*. x •(.M* UMRLI: 76-letna Antonija -ranzana, 61-letna Frančiška 83-letna Erminija Suppan, Katarina Allotta, 65-letn' Si-aazopan, 77-ktna Venturm menica. s*?© v četrtek 30. oktobra TRST II 13.00; 11.30. Dopoldanski koncert. -;.s Sodobna Anglija. 12.10. Slov • ^ ! melodije. 12.45. Napoved časa fi. j ročila. 13.00. Slovenske Ves^L\gpš: ' Salonski orkester. 13.45. Er Vijš-I Madžarski plesi. 14.00. Pf>str?n«tj3' • ha. 14.15. Zgodovina 19- sv-0n da vanje- uf8-Vesele melodije. 18.30. VaI5><>-SUPERCINF.MA. 16.00: Tyron« Power Lorettft Anne.bella. , ITALIA. 15.30: »Ta r.aša Merle Oberon in Charie® 1» tvoj**' IMPERO. 15.30: »Vedno Young in David Niven. jj0i>-ICINO OB MORJU. 16.00-sovjetski film. ... »O1* FILODRAMMATICO. 15-«- ejtfA ki »o o nj?j šepetali*. ^ wyck, P. Brente. ALABARDA. 16.00: — v- d-1-a. mhn »V^Itl1 pAda», E. Raines, John GARIBALDI. 15.30: »Mister ^ ■potuj« v Wa»hington», J-James Steovart. ARMONIA. 15.00: »Sinoči nial o tfbi», F. Tone, »• VIALE. 15.80: »V zadre#'*-Rogers. ..... CENTRALE. 15.00: »Dol" hu», Bill Bpyd. ODEON. 15.30: »Štiri Clement in J. Duprez. J- Odg. urednik DUŠAN Tisk Stablllmento Tip- DRUŽINSKA MEKZfl sprejme na dobro dom**0 10 os»b. Pojasnila telefon št's’-_ DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH cena# MIU2IIN HI CBISJ CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Gallcria A- V*0 rm / ■rra fcaj VL popolna izbira ta vsak o»» SL ML srednjo in dragoo>«0W hovin*. — Plačilo tud i na ro KRZNARSTVO ZILlOt > e,-_ e.'_ ,1 .„1 2®^ - Trst - ul. Trento JI - tel.