MU DUH
Glasilo Pokrajinske zveze cSriitev hSSnlk posestnikov za Slovenilo v Ljubljani.
Stav. 19.	Ljubljana, 94. dacambra 1999.	Lato IM.
Oglase se roCune po posebnem ceniku.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Ivan Petkoviek.
(shaja
vsak mesec enkrat.
UrednUtve la uprav* nlitve je v Setenbur»
ge vi ulici Sft.
Vtem Mišim posestnikom Iz cele ShnenUel
Civilizacije naravnost nevredne razmere, v katerih se nahaja hišni posestnik dandanes Vas kličejo na krov, hišni posestniki. Vaša lastnina, plod Vašega dolgoletnega truda in Vaših žuljev, prihranek za starost malega človeka, je odpravi jena I Tuji ljudje gospodarijo po Vaših domovih, Vi pa ne le da ne morete razpolagati 8 svojino, ampak ste še hlapci tistih ljudi, ki brez vsakega pravnega temelja zahtevajo, da še iz svojega tekočega zaslužka drugim popravljate hiše, da morejo v njih prebivati. Ne tisti, ki je oral ih sejal in to ste Vi, ampak drugi, ki ni prijel niti za motiko, žanjejo in Vam ukazujejo, med temi) tudi taki, ki so napram Vam bogatini in uživajo vse dobrote tega sveta. Sedanje razmere, v katere jei spravilo hišne posestnike lažisocijalno stanovanjsko varstvo, kriče do neba in so nele za Vas, ampak za splošnost, za vse brezstanovalce in tiste, ki vsled stan. naredb nitil ne morejo ustvariti svojega družinskega ognjišča, niti ne svoje eksistence, usodepolne. So slučaji ko so bili lastniki prisiljeni zapustiti svoj dom, ki se je lastniku porušil njegov dom nad njegoTo glavo, ko ga ni mogel več vzdrževati. V Sloveniji posebno pa Vas teže neznosni) davki, ki presegajo sami v marsikakem kraju znatno celo najemnino, ker znašajo z dokladami vred več kot lOO^o najemnine.
Ne gre Vam le za svobodo lastnine, ampak dostikrat naravnost za osebno svobodo. Pri teh nečuvenih razmerah 'katere je ustvarila bedasta, brezglava demagoga in puhla fraza nemislečih ljudij, grozi nevarnost našim mestom in drugim krajem, da popolnoma propadejo in z njimi naša zunanja kultura. Nečemo prizadevati nikomur krivic, branimo le svojo pravico!
Kdor ima izmed Vas, hišni posestniki, le trohico razuma, mora zprevideti, da je le v skupnem nastopu nas vseh in vsakega rešitev. Le če vsi nastopite in Vas je v Sloveniji mnogo deset in deset-Usočev bo zmaga Vaša, Vaša in celega našega ljudstva v korist. Pokazti moramo, kje je pravo narodno-gospodarsko in socijalno zlo, ki ga je treba odpraviti in razvoj spraviti v normalni tir. Za nami stoje organizacije hišnih lastnikov na Hrvat-skem, Srbiji, Franciji, Češkem, Avstriji in drugod po Evropi. Nismo sami, nečemo propasti nobenega sloja družbe, ampak blagor vsega prebivalstva.
Zato je sleherenga hišnega posestnika sveta dolžnost, da se udeleži sam in pripelje svoje znance in sosede na
velik protestni shod
ki se viši v nedeljo, dne 13. januarja 1924 ob Vi; 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani z dnevnim redom:
1.	Protest proti 30% državnemu pribitku na hišno-najemninski davek;
2.	Zahteva po zopetni napravi davčnih plačilnih nalogov;
3.	Stanovanjsko vprašanje in protest proti podaljšanju stanovanjskega zakona;
4.	Razgovor o dimnikarskih delih in odprava razdelitve mest na ometalne okraje;
5.	Slučajnosti.
Pridite ua ta protestni shod vsi hišni in zemljiški posestniki iz vseh mest in krajev Slovenije. Vsak večji kraj mora bit a /shodu zastopan po večjem številu zastopnikov.
Agitirajte pri vseh hišnih posestnikih, ki so organizirani ali če niso, da pridejo na ta shod. Le ogromna udeležba ima pomen. Nezavednemu je prav, da ga teptajo. Če se ne vzdignemo vsi kot en mož, nam bo gorje.
Izdajalcev in nezavednežev naj ne bo med nami! Gre Vam za vse!
Isti dan ob 14. uri se vrši v restavraciji hotela »Union« seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, katere naj se radi važnih zadev sigurno udeleže odposlanci vseh društev hišnih posestnikov.
Odbor.
Ali so staiMiske omejit« u korist ljute!
Ne! — 1. Je naiperjeaia vsaka izjemna naredba, vsak izjemni zakon, vsaka omejitev proti ljudstvu (ni namenjena za ljudstvo). 2. Vrh tega odpirajo vse izjemne naredbe, vsi izjemni zali oni, vse omejitve: vrata korupciji.
Vse to smo videli že med vojno. V ubožnih družinah niso imeli mleka niti za malčke. Brez mleka je morala biti bolehna in bleda deca. Vprašajte pa služkinje bogatih ali imenitnih družin: če so1 t® ke-daj bile brez mleka? Isto je bilo s surovim maslom, isto s sladkorjem, isto z drugimi živili, isto s petrolejem itd. Med tem, ko smo dobivali navadni ljudje moke le
še za noslanje, ne pa za kuho ali peko in je bila še ta moka slaba, so pa plesnite bogatinom in imenitnikom' velike zaloge najfinejše moke. Med tem, ko mi nismo imeli moke niti za največjo potrebo, so pa mladile tam po fini moki miši in podgana Medtem), ko nismo imeli mi niti ornega kruha, so imeli bogati' in imenitni dovolj najfinejšega peciva. — Ko smo hodili mi popolnoma ali napol bosi in v čevljih, ki so bili kakor Noetove ladije, pa so imeli drugi dovolj najfinejših čevljev.
Tabo je bilo dotlej, dokler so obstojale izjemne naredbe. Ubožnemu človeku kmet niti ni smel kaj prodati — zato, da je dobil isto stvar bogatin. In tako je danes pri stanovanjih. Hišni posestnik bornemu človeku res ne sme oddati stanovanja — zato, ker bi potem ne dobil stanovanja fvišji uradnik ali častnik. Mnogo-kteri mi je že rekel: »Ako ne bi bilo izjemnih stanovanjskhi določb, imam davno že primemo stanovanje.« Tako pa je ves njegov trud zastonj.
Zaman prosi manjši človek, kakor delavec, obrtnik, manjši trgovec, uradnik, železničar itd. za stanovanje. Imenitni pa prosi samo enkrat in ga dobi. Višjemu uradniku, častniku itd. pa ni treba prositi niti enkrat. On tudi nima nobenih izdatkov za koleke in pristojbino. Zanj prosi urad in stanovanje mu je zagotovljeno. Navadni ljudje iščejo in naznanjajo stanovanja — a imenitnikom se ista nakazujejo. Pisec sem prosil večkrat za dodelitev stanovanja. Navedel sem prazna stanovanja, izpolnil sem vse pogoje — a stanovanja so dobili drugi. Jaz sem čakal približno 30krat na stanovanjskem uradu, a stanovanja nisem dobil. Z imenitnim pa je prišel advokat, nista nič čakala in prišla sta le enkrat. Imenitni je stanovanje takoj dobil, meni pa ga stanov, urad še do danes ni nakazal.
In ne pomaga Ti nič. A ko nisi drž. nameščenec, tedaj je krivo to, da se TL ne more nakazati stanovanja. Ako si pa državni nameščenec (nižji), pa stanovanja tudi ne dobiš. Vedno imajo kak izgovor (namreč za navadnega človeka!).
Razmen© so danes že take, da se oni, ki ima le malo srca srca za ljudstvo, malo smisla za red v državi, ne more več ogrevati za izjemne stanovanjske, določbe in da mora želeti, da bi se odpravile te prej ko mogoče.
Konstatiramo, da se zastopniki onih političnih strank, ki so v resnici za ljud-
stvo, za demokratizem, zavedajo, da stanovanjske določbe ljudstvu niso v prid. Ti se za izjemne stanov, naredbe ne potegujejo. Potegujejo pa se za nje; laži-de-mokrati, ki hočejo loviti s stanov, nared-bami in zakoni kaline in pa kričači, kateri propagirajo le to, kar je v prid njim, ne pa ljudstvu.
Žalostne so torej razmere. Obetajo pa postati za ljudstvo še bolj žalostne. — »Jutro« od dne 16. dec. 1923 piše na pr. to-le: Pri slučajnostih je poročal podžupan Žabkar kot predsednik stanovanjske oblasti v Celju, op. ur.), o naravnost nezaslišanem kršenju stanovanjskega zakona od strani posameznih vojaških oseb. Meseca novembra se je nasilno vselil v neko stanovanje, ki je bilo že odkazano drugi Stranki, kapetan Popovič ter grozil uradnim organom pri intervenciji z orožjem. Sličen slučaj se je dogodil mseca decembra, ko je kapetan Štengel zasedel stanovanje, ki je plačano od prejšne stranke še do meseca marca in kojega izpraznitev ni bila še javljena niti stanov, oblasti. Mestni vojaški poveljnik se zadržujte pri tem očividnem kršenju od kralja podpisanega zakona (kaj pa vrhovni zakon države: ustava, ki pravi, da je osebna last nedotakljiva? Ali te mi podpisal kralj? Ati to pa smete gaziti vsi, tudi »stanovanjski uradi?« Eno zlo rodi deset drugih!) popolnoma pasivno, dasiravno se uporablja kot straža pred zasedenim stanovanjem vojaštvo.«
Obetajo se nam torej lepi časi. Vsekakor bo ljudstvo tiste hinavce in špekulante, ki so ustvarili stanovanjske izjemne določbe, še preklinjalo! Tisti, ki kriče danes po izjemnih stanovanjskih določbah, utegnejo biti vrženi jutri po bajonetih na cesto!
EnnKo zn vse!
Sedem dolgih let smo že vklenjeni faišni posestniki v verige; sedem let smo že brez vsakih pravic; sedem let že gospodarijo v naših hifšah )irugi; sedem let se že kvarijo naša stanovanja, sedem let jih ne moremo popravljati, kakor bi bilo treba; sedem let se že razprostirajo najemniki takoretkoč popolnoma zastonj v naših hišah; sedem let se že izsesava na našo škodo in na škodo naših družin naše žepe; sedem let že smo hišni posestniki najbednejši stan države. Sedem dolgih let že — a najdejo se še nesramni najemniki, katerim še vse to ni dovolj I Radi bi imeli, da bi se pravice hišnih posestnikov, katere jim gredo tako po božjem, kakor po svetnem pravu, kršile še dalje. In zakaj? — Rad pomanjkanja stanovanj, tako pravijo ti nesramneži. Vprašamo: kje je tu pravica? Tisti, ki je storil svojo dolžnost več kot v polni meri; tisti, ki ni preskrbel stanovanja le zase in za svojce, temveč tudi za druge ( najemnike), pa naj bo kaznovan radi tega, ker drugi stanovanj niso pripravili in jih ne pripravljajo niti zase, še manj za druge! Po vsej pravici gre hišnim posestni-kom priznanje, kazen pa gre onim, ki so živeti med tem, ko so se hišni posestniki
potrudili za hiše, v brezskrbnosti, zapravljivosti in v izobilju.
Zato pa predlagamo, da naj se vpre-že v akcijo za odpravo stanovanjske bede najemnike. Sedem let že moramo trpeti nedolžni hišni posestnlikij. Naj trpijo sedem let tudi krivci! Ako si najemnik čevljar, delaj čevlje skozi sedem let, ne popolnoma, ali skoro popolnoma zastonj, kakor moramo delati skozi sedem let to mi, temveč za polovično ceno. Polovico zaslužka pa daj za zgradbo stanovanj. — Dalje delaj na dan toliko časa, kakor bodo zahtevali drugi. Dovoli tudi, da bodemo gospodariti skozi teh sedem let v Tvoji delavnici mi! — Ako si krojač, naj velja za Te isto. — Ako si pekar, peci skozi sedem let za polovično ceno. Peci tedaj in tako, kakor Ti bodemo ukazati mi. V pekami bodemo komandirali mi, Ti pa delaj, skrbi, nosi odgovornost za pecivo, ogenj itd., plačuj pridno davke in druge obveznosti ter molči. — Ako si kovač, ključavničar, kolar, usnjar, tapet-nik ati kar že — stori ravno tako. Isto storite ve šivilje, modistke itd. — Ako si trgovec, zadovolji se skozi sedem let s polovičnim zaslužkom, drugo poolvico pa daj za stanovanjsko akcijo. Dovoli tudi, da bodemo komandirali ta čas v proda-jalnii in po skladišču mi. Mi naj brskamo tudi po Tvojej blagajni in po Tvojih knjigah. Mi naj tudi določujemo, komu moraš Tvoje blago prodajati, tako, kakor se določuje že sedem let nam, komu smemo naša stanovanja oddati. — Ako si tovarnar-, stori ravno isto in dovoli ravno isto. Mi Ti naj tudi označimo one delavce, katere moraš vzeti v obrat, tako, kakor se označuje nam stranke, katere moramo vzeti in imeti v naših stanovanjih. — Ako si delavec, zadovolji s skozi sedem let s polovično plačo. Druga polovica Tvoje plače pa naj se porabi za gradnjo stanovanj. — Ako si voznik, dovažaj stavbeni materijal skozi sedem let za polovično mezdo, da bo tako stavbeni materijal bolj poceni. — Ako imaš opekaimo, delaj opeko skozi sedem let za polovično ceno. Ako si uradnik, služi skozi sedem let za polovično (plačo. Druga polovica Tvoje plače pa naj se porabi za zidanje stanovanj. Dovolite tudi, gospodjle uradniki, da bodemo komandirati skozi ta čas tako mli v Vaših pisarnah, kakor komandirate skozi sedem let Vi z našimi hišami. — Ker je naših gospodov sodnikov sama pravičnost, kadar se gre za stanovanjske zadeve, pač ne bodo hoteli zaostajati v požrtvovalnosti v prid stanovanjska bedi za drugimi sloji. Zato bodo darovali skozi sedem let prostovoljno polovico (plače v ta namen. Ni dvoma, da bodo dovolili, da komandiramo skozi sedem let mfi: po sod-nijskih poslopjih in pisarnah ter da odločujemo v pravorekih mi. Saj moramo trpeti tudi mi že sedem let, da odločujejo v stanovanjskih zadevah on/L nepoklicani. Ako si stavbenik, delaj skozi sedem let s polovičnim zaslužkom. Tesarji, mizarji, kleparji, ličarji, steklarji fri sploh vsi naj storijo isto!
Evo, Vi nesramni zastonjkarji in kričači: Nudi se Vam lepa prilika, da se iz-
kažete! Žrtvujte se zase. Mi se žrtvujemo že dolgih sedem let za Vas!
To žrtvovanje bo vsaj koristno, ker bo ustvarjalo stanovanja, medtem, ko pritisk na hišne posestnike ne povzroča naraščanja števila stanovanj, temveč nasprotno, povzročuje, da hišni posestniki več ne zidajo.
Sebi dobrote, nam po klofute!
Avstrija je bila mačeha Slovencev. Med vojno nam je naprtila stanovanjske omejitve. Od mačehe nismo mogli pričakovati nič boljšega. Tembolj pa smo se razveselili, ko so zavladati po končani vojni nad nami pri deželni vladi v Ljubljani naši bratje, naši pravi in pristni bratje po ježiku in po krvi — Slovenci. Trdno smo upati, da bodo naši bratje po krvi in po jeziku odpraviti prizadeto nam krivico, da bodo odpraviti omejitev last-riinske pravice. Lahko bi biti naši bratje po jeziku in po krvi to storiti, saj so imeti v rokah vso moč nad Slovenijo. Pa niso. Sami nase niso pozabiti. Dobili smo v Ljubljano naenkrat ministre, poverjenike, ali vladne predsednike. Igrati so ti gospodje visokosti, gledati nas navadne grešnike po strani ter nam. izjemoma milostno dovoljevati avdijence. Avanziranje se je vršilo kar na debelo. Avanzirali so gospodje eden drugega in kadili so eden drugemu. Dobiti smo mnogo dvomih svetnikov. Raznih svetnikov pa imamo v Ljubljani že toliko, da je dobro, če tituliraš vsakega drugega gospođa s svetnikom. Raznih redov tudi ne manjka. Avtomobilov tu ne. Mislilo se je na marsikaj. Samo na nas hišne posestnike se ni mislilo.
Oprostite! Mislilo se je tudi na hišne posestnike! Še preveč! Namreč tako, da sa jih je dajalo nam tedaj, ko so dolbivali drugi dobtrote, nam s korobačem po hrbtu! Namesto, da bi se odpravila krivična omejitev stanovanj, katero nam je bila naprtila krivična nemška Avstrija, so nas pa obdariti naši bratje po jeziku in po krvi takoj s še tršo stanovanjsko uredbo. In ko so znašli ostrejše inkvizicijsko orodje, so nam dali milostno čutiti še to in zopet drugo. Raznih stanovanjskih uredb in na-redb je kar deževalo! Komaj je kak vsemogočni stanovanjski najemnik ali kalt gospod uradnik kako sredstvo iznašel, — takoj so je obesili naši uradi nam hišnim posestnikom na hrbet.
Bili smo presenečeni. Nismo mogli verjeti, da bi bilo to res. Mislili smo, da je vse to pač le trenotno, posebno, ker se nam je to tudi vedno zatrjevalo in ker si mi pač nismo mogli misliti, da bodo postopali z nami naši miti bratje po jeziku in po krvi tako neusmiljeno za daljši čas.
Pa smo se motili! Naši mili bratje po jeziku in po krvi so znali doseči, da je postal iz stanovanjske uredbe zakon in da se je sipalo in se siplje na nas neprestano nove pravilnike, eden trši kakor drugi. Tako se nam godi v »naši« toliko zaže-Ijeni Jugoslaviji že pet let, red in piši: dolgih pet let! Skoro vsakemu stanu je
prinesla Jugoslavija kako dobroto. Samo nam hišnim posestnikom nam ni prinesla nič drugega, kakor pa korobač.
Drugim dobrote, nam pa klofute!
Polomi
in podrtije se bodo pričeli pri naših hišah, če ne bo kmalu v tem ožini odpo-moci Dozdaj so nas izmozgavali samo najemniki, ki niso bili pri volji plačeVati za naše drago vzdrževane hiše primernih najemnin. Gorje tistemu gospodarju, ki je prišel pred stanovanjsko razsodišče, tam znajo na papirju deliti cenene račune za vzdrževanje hiš. Kar pa so dovolili, to je bila po njih mnenju že posebna milost. Da je gospodar tukaj vedno slabo vozil, se pri sedanjih razvadah ne smemo nič čuditi. Sedaj pa pride zopet nova nadloga nad gospodarje in to je pomanjkanje denarja in pomanjkanje kredita.
Ko sem pred nekaj časom hotel dobiti na svojo nezadolžetno hišo v svrho najnujnejšega popravka strehe 5000 Din posojila, sem dobil jako značilen odgovor za vzgled hišnim gospodarjem, kakor tudi oblastem v svarilo, kam so pripravili hišne posestnike s svojimi naredbami in postopanjem. Denarni zavod je mnenja, da hiša ne reprezentira nobene prave vrednosti, ker nima nobenega pravega gospodarja, ker stoji leta pod oblastjo stanovanjskega zakona, da s tem imetjem niti ne more razpolagati in zato hiša tudi ni vredna nobenega zaupanja, zlasti pa posojila ne, niti na prvo mesto nezadol-žene hiše. Mislim, da bo razumel vsak hišnigospodar, v kako žalostnem tozadevnem položaju se nahajamo hišni gospodarji. Sedaj bomo morali še gledati, kako bodo naše hiše začele razpadati, ker za nas ni kredita, ker ne razpolagamo s svojim imetjem. Čudno ne bo, če se bo začelo dogajati tudi pri nas kakor na Dunaju, da se bo vsak mesec kakšna hiša sama podrla. Roke proč od našega imetja moramo glasno zaklicati vsi hišni gospodarji. Kadar nam bodo vrnjene vse naše pravice, potem mora biti naša organizacijska naloga, da si osnujemo hišni gospo darji lastni denarni zavod, ki nam bo poznavši s trudom prislužeme in pribo-rene hiše tudi nudil vso pomoč, ki smo jo tako potrebni.	I. L.
Naidrožle
stanuje v svoji lastni hiši danes hišni gospodar. Malenkostne najemnine, za katere pa se je moral boriti po vseh mogočih instancah, ne zadostujjo danes niti za pokritje vseh davščin. Vse poprave in vzdrževanje hiše mora gospodar žrtvovati iz lastnega žepa in ne najdete nobenega najemnika, ki bi iz lastnega nagiba priskočil gospodarju na pomoč. Ako bi najemniki imeli kaj smisla za pravilno vzdrežvanje hiše, bi radi plačevali take najemnine, da bi se hiše tudi popravljale. Ako bo pa šlo po sedanjem receptu naprej, potem bomo imeli kmalu namestu bis same podrtije, ki ne bodo več stano-
vanjem podobne. Hišni gospodar vsled denarne kriz» in vsled odpovedi kreditov vsled krivičnih stanovanjskih naredb, ki branijo hišnemu gospodarju razpolaganje s hišo ne more istih več vzdrževati. Pisec teh vrstic ima dve stranki v hiši. Skromne poprave teh dveh stanovanj bodo stale 22 do 25.000,— Din. Kdo bo prišel hišnemu gospodarju tukaj na pomoč, Denarni zavodi ne, ker nimajo zaupanja, drugi pa še manj.
Dolžnost hišnih gospodarjev je sedaj, da povzdignemo svoj glas za to, da bo dajala Narodna banka za popravilo stanovanj posojila hišnim gospodarjem za nizke obresti, ako se noče, da se naš« hiše ne bodo začele podirati in še ta stanovanja, kar jih je sedaj na razpolago, ne razpadejo.
Ko sto nam gospodarili z našim imetjem brez našega dovoljenja, je pa sedaj Vaša dolžnost, da hišnim gospodarjem pomagate iz največje zadrege, v katero ste nas s svojimi naredbami in postopanjem pripravili.
Barantanje.
Zadnje čase čitamo pogoetoma po naših časopisih o raznih nagradah za posredovanje stanovanja. Nadalje se zahtevajo za ponujena stanovanja posojila, kar bi že bilo upravičeno, ker se je moral posestnik, ki je zidal novo hišo,, zadolžiti in si je nakopal težko breme, da si tako pomaga iz zadrege ob tem velikem pomanjkanju denarja. Naravnost neodpustljivo pa je, da se baranta za zamenjavo stanovanj in si dve stranki, ki stanujeta vsak v svojem koncu mesta, hočeta zamenjati stanovanje. Obetajo si medsebojno nagrade in barantajo s stanovanjem hišnega gospodarja brez njegove vednosti. Če se gospodar, ki potem slučajno zve zato, postavlja po robu, pa se ga ima za največjega izkoriščevalca. Slednjič naj omenim tudi še razne podkupnine, ki so jih zakrivili kakor smo čitali v časopisih v Novem sadu, moramo reči, da se menda nikjer ne vrši toliko korupcije, kot ravno pri stanovanjih, in to zlasti med najemniki. Kako le ti odirajo podnajemnike je sploh neum-Ijivo, da morajo oblasti vse to mimo gledati. Znani so slučaji, ko dä hišni gospodar stranki stanovanje letno za 650 Din z štirimi sobami in tega tudi zadnjič ni povišal. Stranka iztrži za podnajemnine letno 3600 Din in poleg tega še stanuje v dvh sobah popolnoma brezplačno. Kadar hišni gospodar zahteva svojih 15% od podnajemnin, se vedno hoče polovico vsote prikriti, tako, da gospodar nikdar ne more priti na svoj račun. Njemu ostane le plačevanje davka in vestno popravljanje hiše, če noče, da se mu lepega dne Wša ne zruši na glavo. Da so ti podatki resnični, sledi tudi iz tega, ker najemniki sami kličejo zaščito nad podnajem. Korupcija nad korupcijo se kupiči in nikjer ni izhoda, dokler kišni gospodar zopet sam ne pride do svojih pravic.
Tedaj bo seveda tudi konec velikih nagrad, ker se bo vsaka poštena stranka
z gospodarjem hiše sama pogodila za stanovanje brez posredovalca. Stranke in hišni gospodarji bodo na boljšem. Stanovanj bo dosti in cenejših na razpolago in zavladal bo zopet red v naših hišah, katerega smo vsi tako potrebni. To čutimo sedaj, ko gospodarijo z našimi hišami drugi, ki nimajo nobenega smisla za pravega gospodarja, ker ne vedo, s kakšnimi žrtvami se mora danes hiša vzdrževati.
Mislim da bodo oblasti z ozirom na velikansko korupcijo, ki vlada pri stanovanjih, preprečile podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona, ki je grobokop naših hišnih gospodarjev, kakor tudi pošteno mislečih najemnikov' stanovanj.
Razno.
Veselo praznike in srečno novo let« voščimo vsem hišnim posestnikom v Slo-viniji e srčno željo in trdnim upanjem, da se naše krivično stanje v novem letu gotovo obme na bolje.
Uredništvo »Mojega doma«.
Dimnikarska dela. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je že zopet dovolil dimnikarjem v Sloveniji povišanje tarifa za njih zaslužke, a je povišani cenik stopil v veljavo šele 15. decembra 1923. Radi tega opozarjamo vse hišne posestnike, da ipri predložitvi računov za zadnje četrtletje t. 1. natanko pregledajo, da se je povišek zaracunil še-le za pol meseca decembra. Plačilo vsakega večjega zahtevka je odkloniti. Novi maksimalni tarif priobčimo v prihodnji številki Mojega doma«, o dimnikarskih delih pa se bomo obširneje pomenili na prihodnjem protestnem shodu v Ljubljani.
Odborove seje Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. V seji dnč 21. septembra t. 1. se najprej določi, da se društvena pisarna z dnem 1. oktobra t. 1. preseli v Sodno ulico št 4 pritličje. Določi se zato mesečna stanarina. Predsednik poroča nadalje o zakonu o taksah, ki bode hišne posestnike zopet na novo obremenil. Doseglo se je nekaj olajšav, zlasti, da ne bode treba dajati najemnikom kolkovanih pobotnic o vplačanih stanarinah, za kar bi se bilo po predlogu plačevalo 2 >/2 % kolkovine. Izvoli se pododbor za izdelavo spomenice za ministrstvo za socijalno politiko. Predsednik gre v Zagreb na skupno sejo. Proti nameravanemu povišanju tarifa za dimnikarska dela se društvo odločno izjavi na dotično vprašanje ministrstva za trgovino in obrt, oddelek v Ljubljani, ker je tako povišanje neopravičeno in so v Ljubljani vže sedanji tarifi mnogo večji kakor v Zagerbu. Sklepalo se je še o drugih predlogih.
Nadaljni odborovi seji sta se vršili dne 13. in 17. novembra t L Na prvi so poročali zastopniki društva, ki so bili sprejeti kot deputacija pri ministru g. dr. Pelešu, ko se je mudil po opravkih 17. oktobra t. 1. v Ljubljani. Minister je pri-poznal krivično stanje nad hišnimi posestniki, obljuMl vpoštevati opravičene
želje, a pri tem večkrat ptnriarjal, da je stanovanja!«) vprašanje kislo jabolko, na kar mu je naš podpredsednik dobro pripomnil, da bn to jabolko postalo še veliko bolj kislo, ee se je ne bo v kratkem utr-!>;ak>. Dalje so je poročalo o internacionalnem kongresu hišnih posestnikov v Parizu, na katerem so bile zastopane vse evropske države. Na ta kongres Je bit povabljen tudi predsednik naše Zveze gosp. Frelih, a se je iz cele Jugoslavije določil en sam delegat, v kateri namen se določi primerna potna odškodnina. V tej seji se Je določilo tudi 40 društvenih čla-
nov, od katerih jih bo 20 imenovanih za razsodnike v I.jubljani pri določitvi najemnin v leb» 1924. Proti nameravanemu povišanju bišno-najemninskega davka tudi v leb» 1924, se storijo vsi potrebni Icoraki. Razpravljalo se je še v raznih drugih stanovskih zadevah. V seji dne 17. nov. pa sa je v dolgi debati tekom treh ur obravnavala dobro utemeljena spomenica, ki se na zahtevo ministra g. dr. Peleša njemu predloži. V njej se je stvarno dokazalo nevzdržno sedanje stanje hišnih posestnikov in so se stavili primerni predlogi.
’HlSnl posestniki pozori
R. Nipičev patentirani
T0PL0DAR
ttfdi kurjavo, peči in štedilnike. Se U-flaCa v 1 mesecu sam. Ogromni uspehi. Naračite ga sami, priporočajte ga svota znancem in strankam v svoji hiši. Cena Din 780 se Vam stotero povrne. Za aparat se garantira!
R. Nipič In drug, Maribor, Slovenska ulica Štev. 20
i
Trgovina
~\
!
S
V
Liibiiana. Selenboroota ulita it. 5
priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin. Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem času.


II
II
i s
!✓
C
Hišni posestniki! Pozor!
„Juiomrtnlilfl“
izvrSuje vse vrste kleparska dela, popravila žlebov, streh i. t. d. Vpeljava vodovodov, montaža klosetov in njihova popravila. Vsa kotlarska dela kakor kotle za pralnice, štedilnike i. t d. Ključavničarska dela I. t. d. Glavno zastopstvo »Toplodarov« po najnižji ceni in najhitreje.
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 18.
Telefon št. 729.
A

m
/
i Oodooodnl Inštalater, j klepar In krönet
■ zaloga Skrile (strešnikov)
:
:
: s
j Lilijana
i Poljanska cesta številka 8
■■••••■M
S
#
Trgovska banka
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
Podružnica v Novem meatu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Denarna vlage — Hakiip in prodaja: efektov, deviz, valot — eskompt menit, terjatev, taktar — akreditivi — borza.
Tehn. Ing.
Milni) H
oblastveno poverjeni stavbeni i n ž e n e r in mestni stavbenik.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za visoke stavbe, arhitekturo, vodne, betonske In železobetonske zgradbe.
Ljubljana, Na Mirju.
Projektiranje ter Izvršitev vseh stavb po naikulantnejših pogojih.
Ramo ielcmlno, potrebižlne zn stavbe, pohlitvo, orodja za obrtnike, poljedelce, Štedilnike, peti, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, seeelke, portlend-cement, etreine lepenka, sune barve, topite, flrnei, karbollnej, ■trojno olje, prlporota
Al. Sušnik, železnina
Ljubljana, Zaloška cesta.
Fran Ravnikar
Ljubljana, Linhartova ul 25.
Stavbeno In umetno tesaretvo, stavbno mizarstvo, parna žaga In lesna Industrija.
Telefon St. 415. PoSt. tek. zav. It U.428.
Prevzemanje zgradb, bil, vil, stolpnih ■treh, balkonov, vrtnih utic, verand, stopnic, vrat, oken Itd.
Prodaja na primerna odplačila I
Amarlkanska tvrdka

Bourne a Co.v New York
je razširila svoje podjetje v državi SHS ter prevzema vse v to stroko spada* joče posle, kakor: urejevanje tvornlc a epecljalniml »Singer« Bivalnimi atro* ji vseh vrst z električnim pogonom; poleg tega ima v zalogi vse vrste strojev za obrt in industrijo kakor tudi za rodbinsko porabo. V zalogi vedno tudi prvovrstne olje, igle in nadomestni deli.
„SINGET šivalni stroji, Homu! S Co. Ifev. York. Ljubljana, Šelenburgova ul. 3 Maribor, Dravska ul. 10.
Mehanična delavnica povečana!
Generalni zastop
vzajemne zavarovalne banke
sprejema zavarovanja proti požara, vlomu in zavarovanja na doživetje In smrt.
Rezervni fondi: K 125,000 000, Letna vplačana premija K 55,000.000
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „Siavije** v Ljublfanl, Gosposka ul. 12,
v lastni hiši.
KKXXM3«*aUK*XK*3IUKa6IUKll«*^^
IMiiiuka kreditna kanita v Ljubljani.
Ustanovljena 1900
Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000'—
Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. — Prodaja
srečke razredne loterije.
P «trstnice: Brežice, Celje, Gorice, Kranj, Maribor, Hetkevlf, Hovlrad, Phil, Sarajevo, Split, Trsi.
EKXMKXXXXXX XXXJXXXXXXXXXXMOXJKXXXXXXKXXXX XXXXXXX